li A£»WÊm
UM ÊMÎk MM*
IMi
WmtiHTw'fétiH
ízwm
Tovarne emajlirane oosode
Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drngo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v na-Ikladii 3.000 izvodov in ga dobijo vs>i člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju
LETO VII — ŠTEVILKA 6 CELJE, 16; marca 1963
OB STROKOVNIH POSVETIH
ZAUPNICA EMAJLU
ZADNJI CAS JE BILO V NAŠEM PODJETJU VEČ SESTANKOV STROKOVNJAKOV S CILJEM DOLOČITI OBSEŽNOST VLAGANJ V REKONSTRUKCIJO PROIZVOD-NIH KAPACITET. V TA NAMEN JE BILA TUDI ANKETA, KI JO JE IZPOLNILO 21 STROKOVNIH SODELAVCNV.
Kako gledamo na razvoj našega podjetja v naslednjih dvanajstih letih? Optimistično! Naši strokovnjaki v naslednjih letih ne dopuščajo možnosti, da bi kakšen drug material zamenjal emajl. Nasprotno. Predvidevajo celo pravo ekspanzijo emajliranih izdelkov. Podobno je tudi v drugih proizvodnih skupinah, le pri brušenih in pokositrenih izdelkih je nakazano znatno upadanje.
BOMO V SIRIJI USPELI?
TE DNI SMO POSLALI INVESTITORJU V SIRIJI PROJEKT ZA EMAJLIRNICO. HKRATI Z NAMI SO SE NATEČAJA UDELEŽILI ŠE JAPONCI, HOLANDCI, POLJAKI IN CEHI. KAKŠNE SO NAŠE MOŽNOSTI OB TAKO MOČNI MEDNARODNI KONKURENCI JE TEŽKO NAPOVEDOVATI. REČEM LAHKO LE TO, DA JE INVESTITOR NA VSO MOC ZAINTERESIRAN, DA BI NAŠ PROJEKT OBVELJAL.
KER NEKATERI ČLANI KOLEKTIVA ZMAJUJEJO Z GLAVO IN PRAVIJO, DA SI SAMI IZPODKOPUJEMO TRŽIŠČE, SMO SE ODLOČILI POVPRAŠATI PRI AVTORJIH PROJEKTA ZA NJIHOVO MNENJE.
Glavni direktor, tovariš Vladimir Veber, je uvodojjia dejal, da je razveseljivo, ker vsi anketirani strokovnjaki predvidevajo nadaljnji razvoj podjetja.
Anketa je zajela obdobje med letoma 1963 in 1975. V tem času so strokovnjaki planirali proizvodnjo predvsem na osnovi ekonomskih pokazateljev, upoštevaje pri tem tiržiščne razmere. Leta 1975 bo štela Jugoslavija 24 milijonov prebivalcev, predvidevamo pa še velike kakovostne spremembe v strukturi potrošnje. Zategadelj je razbrati iz ankete, da imajo emajlirana ¡posoda in emajlirani izdelki nasploh, veliko perspektivo. V naslednjih letih ni pričakovati, da bi emajl izpodrinil na tržišču kakšen drugi material.
Vendar skorajda vsi brez izjeme poudarjajo, da je nujno spreminjati tehnologijo, s tem doseči znižanje cen in hkrati možnost uspešnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela.
In še eno zanimivost je moč izluščiti iz posvetov: le redki so, ki so naše konvencionalne izdelke dopolnili z novimi. Govora je bilo o sodobnejšem oblikovanju in le aparat za gospodinjstvo je bil predmet temeljitejše razprave v zveza s preusmeritvijo proizvodnje.	V. Smeh
Udeležba na natečajih družbe iz Sirije je naš prvi primer »engine-eringa«, kakor se imenuje elaborat, ki sestavlja idejne in izvršit-vene načrte, nadzor nad gradnjo, montažo strojev in naprav in izvedbo poskusnega obratovanja. Hkrati je to tudi prvi primer, da prehajamo od prodaje izdelkov k prodajnemu poslu višje stopnje.
Elaborat, ki služi investitorji! kot ponudba, vsebuje vse potreb-
ne tehniške podatke, tehnološke postopke, materialne pogoje, jamstvo za zahtevane kapacitete in asortiman. Predvideni so tudi vsi ustrezni stroji, materialne surovine in podobno. V posebnem sestavku so še navedeni pogoji zastran montaže, uvajanje proizvodnje in usposabljanje strokovnjakov. Pri tem delu elaborata so predvsem terminski roki. Te dni smo poslali investitorju v Sirijo
0 organizaciji in položaju tehniške kontrole
Ker je naša industrija razmeroma mlada, so še v bližnji preteklosti v mnogih naših podjetjih gledali na oddelke tehnične kontrole kot na nekaj, kar je v podjetju nepotrebno-, kar povurača samo težave, zavira proizvodnjo, duši iniciativo posameznikov in podobno. Čeprav jo konkretno pri nas ta miselnost v glavnem že preživela zaradi intenzivnega vključevanja delavcev v decentralizirani sistem samoupravljanja, so še posamič pojavljajo slične tendence. Namen tega članka bi bil, da se prikaže vsebina in oblika dela tehnične kontrole v sodobni socialistični delovni organizaciji.
‘ Izdelek je rezultat zamisli, uporabljenega materiala in dela. Iz-
Prva postaja BEOGRAD
PO SPONTANI ZAHTEVI ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PODJETJU ZASTRAN ZNIŽANJA PROMETNEGA DAVKA IN ZAGOTOVITVE SREDSTEV ZA NADALJEVANJE REKONSTRUKCIJE, SO SE PREDSTAVNIKI NAŠEGA KOLEKTIVA MUDILI V TEM MESECU V BEOGRADU. INFORMIRALI fO PRISTOJNE ZVEZNE ORGANE O SITUACIJI V NAŠEM KOLEKTIVU. O TEM SO POROČALI NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA, PRETEKLI PETEK PA ŠE NA SKUPŠČINI PODJETJA.
Oglasili so se na sekretariatu za splošne in gospodarske zadeve Zveznega izvršnega sveta in na Gospodarski zbornici, sekretariatu za industrijo.
Na sestanku z odgovornimi gospodarstveniki so nadrobno prikazali našo težko situacijo in zahtevali dvoje: olajšave pri prometnem davku za emajlirano posodo in zagotovitev sredstev za nadaljevanje rekonstrukcije. Zvedeli so, da je veliko število podjetij, ki zahtevajo isto kot mi. Dosegli so, da bo Zavod za cene preveril naš zahtevek, nakar bodo razpravljali O našem problemu. Kar pa zadeva sredstva, ki jih potrebujemo za nadaljevanje rekonstrukcije, so nam pojasnili, da ne moremo pričakovati sredstev iz zveznih fondov. Za pomoč naj zaprosimo re-bubliko in komuno, ki nas bodo gotovo podprli, če sta zainteresirani na razvoju našega podjetja.
Povsem neuradno smo zvedeli, da moremo računati na nekaj odstoten popust pri prometnem davku.
V naslednjih dneh pričakujemo tudi sestanek z republiškimi in komunalnimi gospodarstveniki.
Adaptad
ambu
a
ante
Znano je, da je nujno potrebna adaptacija naše obratne ambulante. Že prejšnji upravni odbor je sklenil, da se v prva razpoložljiva stanovanja izselijo stranke iz pritličja stavbe, v kateri je obratna ambulanta. Doslej je odboru za stanovanjske zadeve uspelo izprazniti prvo večje stanovanje, kamor se bo preselila zobna ambulanta.
Za preureditev stanovanja v ordinacijo zobne ambulante je upravni odbor podjetja dodelil obratni ambulanti «-Emajl-« 10 milijonov din in s tem omogočil vgraditev in uporabo nove moderne opreme.
delek, ki vsebuje navedene Čini-telje je lahko »dober« ali »slab«, oziroma ustrezajoče ali neustre-zajoče kakovosti. Če želimo kakovost izdelka spoznati,’ moramo omenjene činitelje preverjati oziroma kontrolirati.
Kvaliteta izdelka je funkcija faktorjev, ki so definirani z naslednjim:
1.	uporabne lastnosti v določenih tolerancah,
2.	trajnost izdelka pri določenih delovnih pogojih,
3.	varnost pri uporabi,
4.	estetski videz.
Ko vse te lastnosti izrazimo z določenimi objektivnimi (fizikalne enote) in subjektivnimi (okus, dopadljivost itd.) merili, dobimo točne podatke o kvaliteti poljubnega izdelka.
Ker je izdelek rezultat zamisli, uporabljenega materiala in dela, sledi, da določijo kvaliteto naslednji pogoji:
1.	izvedba, oziroma konstrukcija izdelka,
2.	kakovost materiala iz katerega je izdelan artikel,
3.	kakovost izdelave.
Tehnična kontrola preverja kakovost izdelkov, katerih kriterije določajo strokovne službe v podjetju v skladu s situacijo na tržišču in splošno industrijsko-po-slovno moralo. Iz tega sledi, da pri pojmu »kakovost« soodločajo več ali manj vse službe podjetja, dejansko najbolj odgovorna za njo pa je tehnična kontrola.
Da bo tehnična kontrola svojo odgovornost za kvaliteto lahko v celoti uveljavila, je edini organ v podjetju, ki kakovost izdelka potrjuje. V ta namen izdelajo ateste o kakovosti izdelkov in dovoljuje vskladiščenje izdelkov po izvršenih operacijah. Iz tega je razvidno, da je tehnična kontrola nekakšen razsodnik o kvaliteti ‘izdelkov.
Tak položaj tehnične kontrole v proizvodnem procesu povzroča določene odnose med neposrednimi proizvajalci. Ti' odnosi 'pa so mogoče med vsemi drugimi odnosi v podjetju najbolj delikatni.
Izdelek kot cilj proizvodnega procesa je rezultat treh osnovnih elementov:
1.	surovina,
2.	sredstva za delo in
3.	delo (človek).
To pomeni, da moramo v toku proizvodnega procesa kontrolirati vse tri elemente, če želimo izdelku zagotoviti kvaliteto v okviru predpisanih norm. Iz tega sledi, (Nadaljevanje na 2. strani)
že drugo ponudbo, ker nam je prvo zavrnil zaradi presodobne in preveč drage izvedbe. Druga ponudba je preprostejša in v vsem ustreza investitorjevim zahtevam. Hkrati s tem smo morali dati soglasje, da sme v začetku proizvodnje posoda nositi naš zaščitni znak, ker je le-ta na sirijskem tržišču že dodobra vpeljan. Tamkaj ima namreč naša posoda pri potrošnikih precejšnjo veljavo in bi novo podjetje v začetku proizvodnje ne imelo velikih težav. Zategadelj želi tudi investitor, da bi začetek proizvodnje uravnavali naši strokovnjaki, ki bi polagoma priučevali in usposabljali domače strokovnjake.
V primeru, da bi naš projekt uspel, bi nekatere naprave in stroje izdelala Ljudska tehnika, ki je po mnenju projektantov za to sposobna. Omenimo naj le nekatere: lužilni stroj, sušilnice, muflovko, mlini, avtomat za robljenje, izse-kovalka, vse transportne naprave itd. K delu bi pritegnili še Ljudsko tehniko podjetja »Klima«, ki bi izdelala naprave za ogrevanje in sušenje.
Ko smo vprašali projektante zakaj smo se udeležili natečaja, so nam pojasnili:
»Investitor, ki je naš dolgoletni kupec, ima kredit in bo gradil emajlimico z našo pomočjo ali brez nje. Zato je bolje, da mu zgradimo tovarno mi in ga vežemo z nekaterimi dobavami nase, kakor da ga pa povsem izgubimo. Predvidevamo, da bi mu, če bo seve projekt sprejet, v prihodnje dobavljali frite in najrazličnejše manjše sestavne dele. Poleg tega bi bil vezan na vse naše tehniške usluge in kupovanje orodij pri nas.
Pri sestavi elaboratov so sodelovali ing. Vajdetič, Drago Dolžan, Marjan Pilih, Srečko Jamnišek in Vinko Prelog. Elaborat je bil odposlan v imenu naše firme. Izdelovali so ga tri mesece.	Vi.
©

O organizaciji in položaju tehniške kontrole
(Nadaljevanje s 1. strani) da pride kontrolor pri svojem delu v stik s surovino, sredstvi za delo in človekom. Vsi ti trije elementi pa kontrolorja «-občutijo« na različen način. Surovine in sredstva za delo na njegovo prisotnost sicer ne reagirajo, pač pa je na prisotnost kontrolorja zelo občutljiv človek- delavec. Pri tem neizogibnem stiku pa lahko pride do različnih težav, ki v proizvodnji predstavljajo poseben problem v medsebojnih odnosih.
Do stika med kontrolorjem in delavcem prihaja, ko kontrolor v izvrševanju svoje naloge preverja izdelek. Pri tem se med kontrolorjem in delavcem vzpostavlja določen odnos, ki ga lahko razvrstimo v dve kategoriji: dober ali slab.
- Do neprimernega odnosa med kontrolorjem in delavcem prihaja v primerih, ko enemu od njih ali obema niso dovolj znane lastne, oziroma skupne naloge. Če ima delavec občutek, da je kontrolor postavljen zato, ker se njegovemu delu ne zaupa, že na samo prisotnost kontrolorja močno reagira. Za njega je kontrolor nekaj, kar ga ponižuje, nekaj, kar njegovo delo podcenjuje. Ta reakcija je lahko tako močna, da prihaja do medsebojne nestrpnosti in v ekstremnih primerih celo do sovraštva. Do enakega stanja lahko pride tudi v primeru, kadar kontrolor svojih nalog ne pozna v celoti. Če je še on prepričan, da je postavljen zato, ker delavec ne dela dobro in če daje to delavcu na kakršenkoli način' vedeti ali čutiti, je spor neizbežen.
Odnos med delavcem in kontrolorjem bo dober, če oba poznata lastne in medsebojne naloge ter dolžnosti. Vedeti morata, da eden drugega v delu dopolnjujeta in da si z ozirom na industrijsko delitev dela lahko pomagata. Predvsem se mora delavec zavedati, da mu je kontrolor pomočnik pri uspešnem opravljanju dela, ker ga opozarja na napake izdelka. Zavedati se mora, da mu je s tem omogočen večji zaslužek, ker dela z manjšim izmečkom. Prav tako pa se mora kontrolor zavedati, da lahko z nepravilnim in netaktnim nastopom povzroči odpor delavca do sebe ter medsebojno nestrpnost.
Ker nam je v interesu, da so odnosi med delavci in kontrolorji dobri, moramo nujno temu vprašanju posvetiti največjo skrb. Prikazati jim moramo, da smo vsi vključeni v proizvodni proces in da ima v tem procesu vsak svojo nalogo:
Eden konstruira, drugi izdeluje, tretji kontrolira, četrti prodaja, itd. Na ta način bomo v podjetju ustvarili takoimenovami »-duh kontrole«, ki bo omogočil nemoteno delo kontrolorjev in dobre odnose s proizvodnjo.
Na podlagi navedenih ugotovitev mora tehnična kontrola zadostiti naslednjim nalogam:
1.	zagotoviti, da se za izdelke, ki jih proizvajamo, uporablja samo material predpisanih kakovostnih lastnosti,
2.	zagotoviti, da bodo končni izdelki kot rezultat vseh faz tehnološkega procesa ustrezajoče kakovosti, ■
* 3. zasledovati in analizirati kakovost izdelkov od njihovega nastanka pa do obnašanja na tržišču.
Iz tega sledi, da tehnična kontrola nastopa glede na delitev proizvodnega procesa po stopnjah pri pregledih in potrditvah prototipov, pri poizkusni izdelavi izdelkov ter pri redni proizvodnji. Razen tega še ugotavlja kakovost v podjetje prispelega materiala ter izvaja tehnično analizo kakovosti.
; Da je tehnična kontrola kos vsem tem nalogam, mora biti primemo organizirana, mora uporabljati ustrezne metode kontroliranja, razpolagati s primernim kadrom, opremo in tehnično do-
kumentacijo.
Funkcionalna delitev tehnične kontrole:
1.	Vhodna ali prevzemna kontrola,
2.	Proizvodna ali medfazna kontrola,
3.	Nadzorna ali končna kontrola,
4.	Tehnična analiza kvalitete,
5.	Statistična analiza kvalitete. Prevzemna ali vhodna kontrola odgovarja za kakovost materiala, ki ga uporabljamo v proizvodnji. Prvenstveno se ukvarja z ugotavljanjem kakovosti prispelega materiala ter pri tem ugotavlja identičnost materiala z ozirom na naročilo in spremni dokument ter vodi evidenco tehničnih podatkov prispelega materiala.
Prispeli material preizkušamo na osnovi prevzemnih pogojev. Ker v mnogih primerih vhodna kontrola ne more izvesti določenih preizkusov, opravi to nalogo laboratorij tehnične kontrole.
Ko je material kakovostno pregledan, pristopimo k prevzemu.
Pri tem lahko nastopijo naslednji slučaji:
1.	če material v vsakem oziru kakovostno in količinsko odgovarja naročilu, ga brez zadržkov od-premimo z ustreznim dokumentom v skladišča;
2.	če smo pri kakovostnem pregledu materiala ugotovili določen odstotek neustreznega, ga izločimo in reklamiramo dobavitelju.
Ker reklamacije z dobaviteljem rešuje nabavni oddelek, se do rešitve ta neodgovarjajoči del pošiljke vskladišči v »-reklamacijsko skladišče«. V to skladišče vskla-diščimo tudi material, za katerega smo že ob prejemu ugotovili, da ne ustreza našemu naročilu.
Ker je spreminjanje kvalitete materiala določenega dobavitelja v nekem časovnem obdobju povsem normalen pojav, je zelo važno, da te spremembe tekoče ugotavljamo. Te spremembe najlaže ugotavlja vhodna kontrola ter je zato potrebno, da o kakovosti — rezultatih pregleda kakovosti — vodi posebno evidenco. Ta evidenca nam pozneje služi za presojo zmožnosti dobavitelja, da dobavlja material ustrezne kakovosti, oziroma kakovosti, ki se s časom zelo malo spreminja.
Proizvodna kontrola zajema kontrolo medfazne proizvodnje.
Kvaliteto izdelkov spremlja tekoče ali na posameznih delovnih mestih.
V prvem primeru opravlja kontrolor nadzor nad kvaliteto na večjem številu delovnih mest, ki jih občasno obiskuje. V drugem primeru so kontrolorji direktno vključeni v postopek izedelave in so stalno vezani na določene delovne operacije ali skupino delovnih operacij. Ta oblika kontrole se uporablja predvsem v montažah.
Nadzorna kontrola opravlja kakovostni pregled gotovih izdelkov pred odpremo kupcu. Za razliko od proizvodne kontrole, ki na izdelku kontrolira samo lastnosti dosežene z določeno delovno operacijo, kontrolira nadzorna kontrola izdelek kot celoto, oziroma vse lastnosti, ki kvaliteto definirajo, razen trajnosti. Preizkus trajnosti pri določenih delovnih pogojih je pri redni končni kontroli zaključen, ker je pri tem preizkusu izdelek po navadi uničen. Ta preizkus opravlja na določenem odstoku izdelkov laboratorij tehnične kontrole.
Tehnično analizo kvalitete izvaja laboratorij tehnične kontrole, ki ima zelo odgovorne naloge:
1.	Pri osvajanju novih proizvodov opravlja na prototipu vse predpisane preizkuse, s katerimi mora ugotoviti, če novi izdelek po kakovosti zadošča postavljenim zahtevam.
2.	Ko osvoji proizvodnja novi izdelek na podlaga uspešno pre-stalih poizkusov, laboratorij spremlja in ugotavlja nivo kvalitete izdelka v fazah proizvodnega procesa.
3.	Ugotavlja, če proizvodna kontrola izvaja svoje delo v skladu z navodili kontrolnih postopkov.
4.	Preizkuša tiste lastnosti izdelkov, ki jih zaradi kompliciranosti v redni proizvodnji ne smemo ali ne moremo kontrolirati. V to kategorijo spada na primer preizkus na trajnost itd.
5.	Končni proizvod je v veliki meri odvisen od kvalitete nabavljenega materiala, zato laboratorij tehnične kontrole preizkuša vzorce materiala določenega za nakup in posreduje izsledke analiz komercialni službi.
6.	Laboratorij tehnične kontrole pomaga vhodni kontroli pri rednem kakovostnem prevzemu v
podjetje prispelega materiala v primerih, ko vhodna kontrola ne more s svojimi sredstvi opraviti vseh preizkusov, ki so določeni s kontrolnimi postopki.
7.	Eden bistvenih faktorjev, ki vplavijo na kvaliteto izdelkov v času izdelave je kakovost materialnih instrumentov in orodij. Da ne bo prizadeta kvaliteta izdelkov moramo ta orodja in merila v laboratoriju tehnične kontrole sistematično kontrolirati.
8.	Slaba kakovost izdelkov se izraža v izmečku, popravilih in reklamacijah. Vzroke slabe kakovosti ugotavlja laboratorij tehnične kontrole.
Ugotovitev vhodne, proizvodne in nadzorne kontrole ter tehnične analize kvalitete evidentira, spremlja in analitično vrednoti statistična analiza kvalitete in s tem zagotavlja kontrolni službi potrebno tehnično dokumentacijo.
Tehnična kontrola je v našem podjetju že več ali manj prilagojena opisanim principom, vendar moramo stremeti, da jo bomo z vztrajnim delom in ob pomoči samoupravnih organov ter političnih organizacij dvignili na tisto višino, ki jo terja nagel in dinamičen razvoj naše socialistične stvar nosti.
—Bk—
GLOBUS
V preteklem letu je naš izvozni oddelek prodal na inozemskih tržiščih okoli 40 ton izdelkov Ke-ramične industrije Liboje ter ca. 600 komadov plinskih kuhalnikov in štedilnikov. Če upoštevamo, da smo na tem področju začeli delovati šele v drugi polovici lanskega leta, je bil dosežen zadovoljiv uspeh, posebno še. ker je konkurenca v teh artiklih izredno močna.
Ameriški izdelovalci avtomobilov so izgubili navaušenje za aluminij. Chrysler in oddelek General Motors so se povrnili na lito železo po tem, ko so ponujali na izbiro motorje izdelane iz aluminija in litega železa. Za motorje iz aluminija je bilo zelo malo povpraševanja posebno še, ker je ¿bila cena višja.
Alžir — Jugoslavija. V teku so dogovori za dolgoročno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Alžirom. V okviru tega sporazuma nam bo omogočen ponoven izvoz naših izdelkov v Alžirijo.
Čc bi nekdo hotel napisati kaj je to, bi veljalo tudi tako: to je skladišče združenih surovin, sredstvo za delo in dela. Vendar smo bolj vajeni, da je to skladišče gotovih izdelkov.
Uvajanje glasbe v industrijo
Čas malice je. Stroji so utihnili in ljudje so posedli v skupinah, da naberejo potrebnih telesnih, še bolj pa duševnih moči, ki jih bodo rabili v drugi polovici delovnika. Tu in tam je slišati kakšen razgovor navadno med mlajšimi delavci, sicer pa se prepuščajo svojim mislim do konca po-
mestih. Menim, da smo v stanju, ko lahko zadovoljimo tem potrebam moderno organiziranega industrijskega dela. Sestavek ima namen, da prikaže koristi, ki jih nudi predvajanje glasbe ob delu.
Že primitivnim narodom pred več tisočletji je bilo znano, da glasba prispeva k uspešnejšemu
čitka. Vedno, kadar sem ta čaš v obratih čutim, da čas za odmor ni najbolje organiziran. Zdaj, ko je za nami prva stopnja rekonstrukcije obratov, je potrebno skrbeti še s tehnično in psihološko organizacijo za kar najboljše počutje delavcev na delovnih
delu, zato so jo uporabljali že! Grki, Egipčani in Kitajci. Študije in izkušnje so pokazale, da se je storilnost'po uvajanju glasbe zvišala tudi za več kot 10 %, obstoje pa tudi mnogi drugi podatki o uvajanju glasbe v industrij jo. Ugodni učinek je očiten, zato
imajo glasbo pri delu uvedene nekatere dežele že daljše obdobje. Industrijska Anglija daje svojim delavcem preko radija BBC spored »Glasba pri delu« že od leta 1940 in jo imajo že v nad 80 % podjetij z več milijoni delavci.
Glasbo so pričeli uvajati pri delu zato, ker vpliva na fiziološko in telesno udejstvovanje in duševno doživljanje. Nekateri glasbeni komadi povzročajo določene reakcije. Povečajo dejavnost telesa: zmanjšajo preveliko ali povečajo premajhno mišično napetost, pospešijo dihanje oziroma popravijo nepravilnosti v njem. S povečanim delovanjem srca, z živahnejšim pretakanjem krvi se zviša dojemljivost za druge vtise, zboljša se koncentracija na okolje. Našteti življenjski pojavi so temeljni činitelji dela.
Še mnogo važnejše in tudi bolj očitno je delovanje glasbe na osebno počutje, na območje čustev seveda, če je dobro izbrana, da nas stori vesele, da nas poživi, odpravlja dolgčas, naveličanost, pomaga pozabiti težave, pomirja živce in nemir, zmanjšuje in odpravlja pojave duševne utrujenosti, vzpodbuja k delu.
Poleg vplivov na "posameznika ustvarja glasba resnejše vezi v
kolektivu. S tem, ko vsi ljudje vzajemno prisluhnejo isti glasbi, ko čustvujejo ob njej, jih glasba druži, tesneje poveže v nek krog, v neko skupnost, v kolektiv približno enako čutečih ljudi. Vzporedno vrši glasba kulturno vzgojno poslanstvo. Končno so ugotovili tudi to, da se je zmanjšal tudi priliv in odliv delovne sile, zmanjšalo tudi število nesreč pri delu. Vse to so činitelji, ki privedejo do sprememb v odnosu, zadržanju delavcev do dela, do delovnih tovarišev.
Vsi ti uigodni vplivi glasbe na osebno počutje in obseg dela so bili osnova za splošno uvajanje glasbe. Prevsem primerna se je pokazala v tistih industrijskih prostorih in delavnicah, kjer se delo ponavlja in kjer je delo množično, razčlenjeno v vrsto operacij, tako v raznih montažah in povsod tam, kjer ni preveč ropota in šuma, sicer pa so ugotovili, da je možno glasbo uvajati ob večjem številu zvočuikov tudi pri strojnem delu, ob ropotu, saj glasba ubija šum, duši enolično pesem strojev. Na nekatera dela pa ima glasba protisloven vpliv. Največkrat je to opaziti pri pisarniškem delu, kjer rešujemo ponavadi več proble-(Konec na 4. strani)

Izboljšave v proizvodnji
Vsa povojna leta smo čutili v našem podjetju pritisk trga in poudarjeno zahtevo po emajlirani posodi. Čeprav smo vsako leto povečavah in presegali naše plane, nismo mogli kriti vseh potreb.
prehod iz posamične na linijsko proizvodnjo in podobno. Zato je potreben gotov čas pripravljalnega dela.
Povečanje proizvodnje smo dosegali delno z najemanjem nove delovne sile, največ pa z večjo prizadevnostjo, to je s povečanim fizičnim trndiom posameznika. Vse to je nedavno doseglo svoj vrh in nismo mogli naprej. Obstoječi strojni park je bil zaseden že v tretji izmeni, presežek norm maksimalen. Zelo šibak tehnični kader je v borbi za čimvečjo proizvodnjo iskal skrite rezerve v še prostih strojnih kapacitetah starih, izrabljenih strojev, zasilno odpravljal ozka grla v proizvodnji
Precej teh nam je postalo tako vsakdanjih, da ne pomislimo več na prejšnji način proizvodnje, na veliko spremembo, ki je nastala morda šele pred letom.
V letu 1962 je bila predlagana cela vrsta izboljšav in predana tehnologom v proučitev. Teh je toliko, da se v kratkem obdobju ne bodo mogle uresničiti. Nekje je potrebno konstruirati in izdelati novo orodje, morda prilagoditi obstoječe orodje na nek drug stroj, spremeniti mere osnovnega materiala, pripravita vse potrebno za
Včasih je učinek teh izboljšav naravnost presenetljiv. Posebno še pri izdelkih, katere smo izdelovali v različnih delavnicah in so prevozi in odlaganja znatno bremenili čas izdelave. Brez stroškov, samo z majhno spremembo tehnološkega postopka, z vsklaje-vanjem delovnih faz in usmerjanjem izdelave po skrajšani poti, se zniža proizvodni delovni čas tudi na polovioo. Vse to združeno pa pozitivno vpliva tam, kjer smo vsi najbolj občutljivi — na naš osebni dohodek.	B.
z nadurnim delom in podobnim. Pod salo razmer so iz njihovih vrst in vrst direktnih proizvajalcev izšli racionalizatorski predlogi, ki so omilili marsikatero proizvodno stisko.
V tem velikem prizadevanju za plan in čimvišjo proizvodnjo res ni bilo priložnosti, niti dovolj časa za podrobnejši študij, če morda niso skrite rezerve v tehnoloških postopkih. Ti so tekli že desetletja, postali neke vrste proizvodna zakonitost in le redko kdo je pomislil, da bi začel to zakonitost rušiti.
Velika sprememba te zamisel-nostd je nastala šele s študijem nameravane rekonstrukcije. Takrat je bila za to delo sproščena tehnična ekipa, ki je pripravljala s pomočjo ostalih sodelavcev podatke o skupini izdelkov, ki bi jih mogli izdelovati pri istih strojih, načrtovala bodočo razmestitev strojnega parka, ugotavljala strojna grla, predvidevala vrstni red nabave najnujnejših strojev, predvidevala poti, transportne trakove in podobno.
Z rekonstrukcijo, z večanjem proizvodnje, se je pričelo večati tudi števila ..tehnično usposobljenega kadra in s tem so bile podane prve osnove za podrobnejši študij, kako na obstoječih in no-vorazvrščenih strojih brez dodatnih naporov doseči višji učinek.
Že nova razvrstitev strojev je odpravila marsikak prevoz. Pri iskanju načina, kako vskladiti med sabo posamezne delovne operacije surovinske izdelave in nato še surovinske izdelave z emajlir-sko, so nastajale vedno nove zamisli, novi predlogi, ki smo jih pričeli ščasoma uveljavljati v praksi.
Za uvajanje novega nismo imeli izkušenj, zato smo sprva zelo trdo, zatem vedno lažje, danes pa že skoro neopažno uvajali nove tehnološke postopke, nove proizvodne linije.
Pravilnik o štipendiranju
Osnutek pravilnika o štipendiranju je obravnaval upravni odbor na seji dne 2. 3. 1963, ga osvojil in predložil skupščini v obravnavo in potrditev.	i	) i 1
Pravilnik med drugim določa, da se dajejo štipendije z namenim, da si podjetje pravočasno zagotovi izobražene in kvalitetno usposobljene strokovnjake. Štipendija zagotavlja študentu normalne življenske pogoje in ga stimulira k intenzivnemu študiju.
Politiko štipendiranja določa in izvaja komisija, ki jo imenuje skupščina podjetja. Komisija predlaga spremembe in dopolnitve pravilnika o štipendiranju, predlaga upravnemu odboru razpis štipendij, izbira štipendiste in jih predlaga upravnemu odboru, kontrolira šolanje štipendistov po podatkih izobraževalnega centra in določa postopke pri delu s štipendisti. Dokončno odloča o dodelitvi štipendije upravni odbor. Štipendije se dajejo prijavljen-cem na javni razpis. Ob enakih pogojih imajo prednost za dodelitev štipendije otroci borcev NOV, otroci članov kolektiva, dijaki z najboljšim uspehom, člani našega kolektiva, socialno šibkejši kandidati in dijaki, ki aktivno delajo v mladinski oz. drugi organizacijah.
Štipendija se sestoji iz osnovnega in gibljivega dela. Višino določa izobraževalni center po zbranih podatkih. Višina se določa ob zaključku šolskega leta. Višine štipendij:
Višje in visoke šole:
din
6.000
od 6.000 — 7.000 od 7.000 — 8.000 od 8.000 — 9.000
I.	letnik
II.	letnik
III.	letnik
IV.	letnik
din
8.000
od 8.000 — 9.000 od 9.000 — 11.000 od 11.000 — 14.000
Srednje šole:
I.	letnik
II.	letnik
III.	letnik
IV.	letnik
Dijakom, ki obiskujejo šolo izven celjskega območja, se štipendija poviša za 1.000 din.
Gibljivi del štipendije je odvisen od učnega uspeha in se daje z namenom, da se štipendista stimulira za intenziven študij, da čimprej položi izpite in tako skrajša šolanje. Višina gibljivega dela znaša za povprečno oceno vseh opravljenih izpitov, ki ne predstavljajo pogoj za vpis v višji letnik na fakultetah, visokih in višjih šolah, ki se ugotavlja na kancu šolskega leta:
din
a)	od	7.5 do 8.5 točk	6.000
b)	od	8.6 do 9-5 točk	8.000
c)	od	9.6 do 10 točk	12.000
povprečno dosežen uspeh v srednjih šolah pa:
din
a)	za	odlično oceno	8.000
b)	za	prav dobro oceno	5.000
O podaljšanju štipendije po pogodbi razpravlja in sklepa upravni odbor podjetja.
Obveznosti štipendista do podjetja in obratno, kar je določeno s pogodbo, ostanejo enake kot v prejšnjem pravilniku.
Poseben del pravilnika obsega pravice članov kolektiva, ki se izobražujejo v večernih šolah, seminarjih, tečajih itd. Če je to šolanje v interesu podjetja, o čemer odloča upravni odbor, imajo poleg dohodka iz delovnega razmerja še pravico do kritja stroškov
izobraževanja V izrednih primerih lahko upravni odbor na predlog izobraževalnega centra’ odobri skrajšani delovni čas, vendar samo za čas rednega pouka. Kadrovsko socialni sektor odobri izrednim slušateljem višjih in visokih šol letno do 30 dni plačanega dopusta, vendar za en izpit največ 6 dni. Za izdelavo diplomskega dela lahko odobri 30 dni skupaj. To je določeno s pogodbo. Slušateljem srednjih šol lahko kadrovsko socialni sektor Odobri letno 15 dni plačanega dopusta, vendar za vsak izpit največ 3 dni; za izdelavo diplomskega dela pa 15 dni skupaj.
Če štipendistu štipendija ne zadostuje za študij, lahko najame pri podjetju za čas šolanja brezplačni kredit in sklene posebno pogodbo. Višina kredita po letnikih je sledeča: 1. letnik 60%, 2. letnik 50 %, 3. letnik 30 % in 4. letnik 25 %, v srednjih šolah pa: 1. letnik 50 %, 2. letnik 40 %, 3. letnik 30 % in 4. letnik 25 %. Če
štipendist zaključi študij z odličnim ali prav dobrim uspehom ali se pri dedu v podjetju posebno izkaže, mu lahko upravni odbor delno ali v celoti črta najeti kredit.
Pravilnik vedja od 2. 3. 1963 dalje.	MR
VSI NEDELJENO 8 UR NA DAN
Po številnih razpravah o potrebah deljenega delovnega časa vodilnih v podjetju je upravni odbor na zadnji seji dokončno odločil, da se stabilizira za vse delavce v podjetju 8 umi delovni čas.
SKLADIŠČE RADIATORJEV
Delovni prostor v radiatorskem oddelku je postal pretesen. Zato smo se odločili za postavitev montažnega skladišča radiatorjev. Posle bo prevzelo podjetje »AIpos« Šentjur. Vrednost skladišča bo eca 3,600.000 din. Lokacija še ni določena.
Pred štirinajstimi dnevi so napolnili dvorano skupščine vozniki motornih vozil, ki so opravili test pred posebno komisijo.
Tovariš Jože Pukmajster, referent za promet pri občinskem ljudskem odboru, nam je ob tej priložnosti povedal: »Smoter testiranja je zboljševanje varnosti prometa na naših cestah. Posebno važno je, da obnovijo starejši vozniki svoje znanje.«
Testiranje za enkrat še ni obvezno in vsakdo, .ki pri testu pade, ima možnost ponavljanja. Pri nas je izpolnjevalo testne pole (36 vprašanj) 132 voznikov motornih vozil iz našega podjetja, nekaj jih je pa bilo tudi od drugod. Z uspehom jih jo test opravilo sto, medtem ko jih bo moralo 32 test ponavljati.
Naš fotoreporter je ujel amaterje pri krmarenju med vprašanji...
STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTON — STROKOVNI FELJTt N — STROKO
Jekleno pločevino emajlirajo že od nekdaj z najmanj dvema slojema emajla. Najprej nanesejo sloj temeljnega emajla, nato pa sloj krovnega emajla. S prvim želimo doseči čim močnejšo vez med železom in emajlom, drugi sloj pa naj da emajliranemu predmetu lep videz in želene lastnosti.
Dosedanja emajlirska praksa je pokazala, da se bo emajl spojil z Železom najmočneje takrat, če bo vseboval okside kobalta ali niklja oziroma obeh. Ker pa so te spojine temno obarvane, je tudi temeljni emajl temen, najčešče tem-nosiv, skoro črn z modrikastim, rjavkastim ali drugim odtenkom. Takšna barva emajla nikakor ni privlačna za končne izdelke, zato ni manjkalo poskusov, da bi takemu emajlu spremenili barvo z dodatki. Popolnoma črno, svetlosi-vo ali kako drugo temno barvo emajla je na ta način sicer bilo možno doseči, nikakor pa niso mogli izdelati belega ali svetlo obarvanega temeljnega emajla.
Za bele ali svetlo obarvane emajlirane izdelke je torej bil potreben poleg temnega emajla še beli ali svetlo obarvani sloj krovnega emajla. Praksa dvoslojnega emajliranja se je ohranila do da-
našnjih dni in se še uporablja kot glavni postopek v emajlirstvu.
Kljub temu, da ni bilo uspeha pri iskanju svetlih ali belih temeljnih emajlov, je strokovna literatura poslednjih let polna člankov o tem, kako se raziskovalci trudijo izdelati emajle in postopke, po katerih bi emajlirali jekleno pločevino direktno s krovnim emajlom, torej le z enim slojem
emajla. Prvotni način spajanja železa in emajla s pomočjo veznih oksidov kobalta in ndkla, poskušajo sedaj nadomestiti s posebnim načinom pripravljanja površine jeklene pločevine, ki bi bila sposobna povečati adhezijo med železom in krovnim emajlom.
V emajlni tehniki čutimo torej v novejšem času vedno močnejšo tendenco za .prehod k enoslojnemu emajliranju. Vprašamo se za-
kaj toliko napora za dosego tega cilja? Kakšne koristi pričakujemo od takega načina emajliranja?
Vsa industrijska proizvodnja v svetu stremi za tem, da zniža proizvodne stroške svojih izdelkov. Ni čudno, da tudi emajlna industrija spričo vedno močnejše konkurence drugih materialov išče načine, kako bi emajlirala ceneno in kvalitetno. Stremljenje za
dosego tega cilja je torej tista gonilna sala, ki je omogočila to, kar smo še pred kratkim smatrali za nemogoče — direktno emajliranje s krovnim emajlom.
Prednosti, ki jih pričakujemo od enoslojnega emajliranja so: Manjša poraba emajla, ker odpade temeljni emajl. Poveča se kapaciteta emajlimice približno za dvakrat, ker je pri enem sloju emajla potrebno le enkratno na-
našanje, enkratno sušenje in žganje emajla, medtem ko se to pri konvencionalnem, dvoslojnem postopku še enkrat ponovi. Vse to pa ima za posledico pomembno znižanje stroškov emajliranja, ker bi se tako močno znižali stroški za delovno silo, izdalavni material in energijo pri izdelavi, razen tega pa tudi še transportni stroškj. Pri vsem tem naj bi pa kvaliteta emajliranih izdelkov ostala ista, ali pa celo ¡boljša, ker vemo, da je tanjši sloj emajla bolj elastičen in manj nagiba k odletavamju pod vplivom mehaničnih udarcev ali drugih mehaničnih učinkov. Kot vidimo bi .bile prednosti enoslojnega emajliranja velike in se zato ni čuditi, če je ta problem tako privlačen.
Nobena novost v industrijski proizvodnji še ni bila tako popolna, da je ne bi mogli z nadaljnjim študijem še izboljšati in izpopolniti. Večina novih proizvodnih postopkov v industriji je v fazi osvajanje navadno dražja, kasneje pa se poceni in je cenejša od tistih, ki so se uporabljali pred njo. Prav tako je tudi z enoslojnim emajliranjem.
Poleg prej navedenih prednosti ima ta emajlirska novost v. tedanji razvojni stopnji še mnoge sla-
be strani, ki bodo pa verjetno z nadaljnjim razvojem eliminirane ali vsaj omiljene. Sedaj znani postopki enoslojnega emajliranja imajo še naslednje pomanjkljivosti:
Zahtevajo visofcokvalitetno jekleno pločevino, zahtevnejši postopek priprave pločevine pred emajliranjem in v splošnem večjo pozornost pri delu in močnejšo kontrolo pri posameznih fazah dela.
Pri dobro organiziranih emajlir-nicah, ki so donekle že osvojile za nekatere svoje izdelke ta način emajliranja, so baje pozitivne strani že prevladale in je enoslojno emajliranje rentabilnejše od dvoslojnega. Seveda danes to še zdaleka ni splošna emajlirska praksa.
Tudi v našem podjetju smo se odločili, da bomo osvajali to novo smer emajliranja in se pripravili, da jo v primernem trenutku vključimo v naš proizvodni program pri tistih artiklih za katere bi 'bila najprimernejša. Naš kemični laboratorij je že zbral dosti potrebnih podatkov za to delo in napravil tudi manjše poskuse, ki so pokazali, da je ta postopek izvedljiv. Predvidena so obsežnejša raziskovalna dela na tem področju.
Ing. Vladimir Kosi
Zakaj enoplastno emajliranje?
0
v industrijo
(Nadaljevanje z 2. strani) mov in poleg tega ne moremo posvetiti pozornosti dvema pojavoma hkrati.
Da ima glasba pri delu res pozitiven učinek pa je treba upoštevati še druge faktorje kot n'pr.: kdaj se povalja utrujenost pri delu, kdaj je treba predvajati glasibo za ogrevanje na delovnem mestu itd. Iz navedenega sledi, da glasbo predvajamo tako kot v odmoru tudi med delovnim časom, seveda samo v kratikih intervalih. Še o drugih zahtevah uspešnega predvajanja glasbe pa kdaj pozneje.
Način proizvodnje v naši tovarni je nedvomno zelo ugoden za uspešno predvajanje glasbe ob delu. Vsi dobro vemo, da so pred nami novi delovni plani, katere pa bomo morali dosegati predvsem s povečano proizvodnjo vsakega proizvajalca posebej. Temeljita ureditev ozvočenja v tovarni bo znatno doprinesla k novim delovnim uspehom. Zaradi tega se obračam in apeliram na strokovne službe (organizacija dela itd.) in na vodstvo »Radio kluba«:, da se dela lotimo temel jito. Kolikor vem. se na problemu že dela in želim, da hi s sodelovaniem dosegli čim-prej vidne uspehe.
F. B.
ročnikov tega ljubljanskega zabavnika so izžrebali tri nagrajence, ki so dobili belo ovojnico z vabljivo vsebino.
Izžrebani so bili Ivanka Dobrajc iz emajlimice, kd je dobila 10.000 dinarjev, šestnajstletni Cvetko Zagozda iz montaže pomivalnih omaric, ki je dobil 5000 dinarjev in Amalije Skale, ki so jo razveselili s petimi tisočaki kar na domu, ker je delala v popoldanski izmeni.
Pred kratkim se je mudila v našem podjetju skupina »Nedeljskega dnevnika«. Izmed novih na-

Uvajanje
glasbe
Vila »Gina« v Crikvenici v teh dneh
Za letošnjo sezono je treba čimprej pripraviti naše letovišče v Crikvenici. Predvsem je treba urediti in popraviti pomanjkljivosti, ki jih je nakazala sanitarna inšpekcija.
O potrebnih ureditvah doma je razpravljala posebna komisija. Ugotovila je, da je precej nujnih popravil o kuhinji in jedilnici kot na vrtu in o vili »Ginu.
V kuhinji je predvsem potrebno
Kdo? Kje? Zakaj?
Kdo ste?
Vlado Kroflič, tehnolog v tehnološkem oddelku. Konjiček — gledališče na deskah in doma (sem poročen).
Kje bi hoteld uveljaviti svojo voljo?
V tovarni pri osvajanju novih sodobnih tehnoloških procesov — doma v borbi za enakopravnost moškega.
Zakaj niste še aktivnejši?
Ali pet funkcij ni dovolj?
Upokojenci pozor!
Vabimo vse upokojence iz leta 1962, ki so se 28. dec. 1962 udeležili svečane obdaritve v upravnem poslopju podjetja in pogostitve v gostišču pri »Mlinarjevem Janezu«, da se najpozneje do 20. aprila 1963 javijo v sobi št. 5 upravnega poslopja in da naročijo slike, ki so bile posnete ob tej priložnosti. Trije posnetki so brezplačni, kdor pa jih izbere več, plača za vsako fotografijo po 60 din.
Socialna služba
Pravni nasveti
Ker člani našega kolektiva dnevno iščejo informacije v zvezi s stanovanjskimi zadevami, bom danes odgovorila na vprašanje iz zakona o stanovanjskih razmerjih ki ga najčešče zastavljajo.
0 Čigavo je stanovanje ob razvezi zakonske zveze?
Po zakonu o stanovanjskih razmerjih, ki je izšel v 17 številki Uradnega lista FLRJ z dne 25. aprila 1962, more biti nosilec stanovanjske pravice na istem stanovanju samo le ena oseba. Če pa je sklenil stanovanjsko pogodbo eden od zakoncev, zakonca pa živita v skupnem gospodinjstvu, je nosilec stanovanjske pravice tudi drugi zakonec, razen, če se zakonca med seboj dirugače ne domenita.
Kjer pride do razveze zakonske zveze in se prejšnja zakonca, ki sta skupna nosilca stanovanjske pravice, ne moreta sporazumeti, kdo od njiju naj ostane nosilec stanovanjske pravice, odnosno kdo naj ostane nosilec stanovanjske pravice, odnosno 'kdo naj dobi v uporabo stanovanje, odloči o tem posebna komisija pri stanovanjskem cnganu pristojnega občinskega ljudskega odbora, imenovana občinska arbitražna 'komisija. Komisija ob upoštevanju potreb cbeh prejšnjih zakoncev odnosno razvezancev, ob upoštevanju, kateremu od prejšnjih zakoncev so se dodelili otroci, ob upoštevanju razlogov iz katerih je 'bil zakon razvezan in ob upoštevanju drugih okoliščin odloči, kdo naj postane nosilec stanovanjske pravice odnosno komu naj se dodeli stanovanje v uporabo.
Zakoncu, ki je nehal biti nosilec stanovanjske pravice izda arbitražna komisija odločbo, da se mora odseliti iz stanovanja. Vsakemu zakoncu odnosno razvezancu, ki se mora izseliti iz stanovanja pa je potrebno preskrbeti naj-
Takih prisrčnih družabnosti še več
V MISLIH IMAMO PRIREDITVE OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA - 8. MARCU. PRISRČNA PROSLAVA V KLETNIH PROSTORIH UPRAVNEGA POSLOPJA, KATERE SE JE UDELEŽILO NAD ŠESTSTO CLANIC NAŠEGA KOLEKTIVA IN SREČANJE Z ŽENAMI IZ MARIBORSKEGA PODJETJA TAM V DOBRNI JE DVOJE DOGODKOV, KI STA SE NAM GLOBOKO VTISNILA V SPOMIN.
nujnejše prostore. Zakcn ne navaja, kdo mu mora nuditi najnujnejše prostore ter odločitev o tem prepušča arbitražni komisiji.
Medtem ko teče pred arbitražno komisijo postopek ali 'ko teče spor za razvezo zakona, lahko odnosno sme občinska arbitražna komisija izdati začasne odredbe, ki pa imajo enak učinek kot sodne začasne odredbe.
Na odločbo občinske arbitražne komisije je dovoljena v 15 dneh od njene vročitve pritožba na Gfcrajno arbitražno komisijo, kd je pri Okrajnem ljudskem odboru.
Odločba okrajne arbitražne komisije je dokončna in zoper njo ni mogoč upravni spor.
ODKUP STAVBE
Zavod za napredek gospodarstva nam je ponudil v odkup stavbo v Vodnikovi ulici. Stavba obsega 191 m* čistega stanovanjskega prostora in bi jo bilo mogoče tudi nadzidati za eno nadstropje.
O tem je razpravljal upravni odbor na seji dne 2. 3. 1963. Ugotovil je, da postajajo prostori izvoznega oddelka pretesni glede na perspektivo oddelka. Možno bi bilo stranke iz Kovinske ulice št. 3 izseliti v kupljeno hišo v mestu, izvozni oddelek pa preseliti v izpraznjene prostore.
Prodajna cena stavbe v Vodnikovi ulici je 10,000.000 din, plačljivo po zaključku bilance za leto 1963.
NAGRAJENCI
Na predlog varnostne službe je upravni odbor nagradil člane kolektiva, ki so izdelali izboljšavo tehnične zaščite na stiskalnicah in sicer: Jožeta Amona s 15.000 din, Franca Pantnerja z 12.000 din, Coklič Edija, Trbovc Franca in dstrožnik Stanka pa po 3.000 din.
V soboto, 2. marca je bila o novo urejenih prostorih upravnega poslopja proslava ob dnevu žena. V prisrčnem programu so sodelovali učenci osnovne šole »Franje Vrunča«, član ansambla SLG iz Celja Pavle Jeršin in moški pevski zbor DPD »Svobode« iz Gaberja.
Goste in žene je pozdravila predsednica komisije za ženska vprašanja Dragica Šaleker, nakar je spregovoril tudi predsednik skupščine Milan Kaučič. Zatem se je zvrstilo nad deset točk, katere so prisotni pozdravili z navdušenimi ovacijami.
Po svečanem delu proslave so bili osi postreženi z zakusko in ~pijačo. Veselje je trajalo še dolgo o noč.
Preteklo soboto so se članice našega kolektive srečale o zdravilišču Dobrna z ženami TAM-Četudi so se pripeljali iz Maribora z enourno zamudo, je bil njihov prihod pravi triumf veselja in dobre volje. To razpoloženje so uspeli obdržati še pozno d noč, tja do zadnjih stiskov rok in obljub, da se prihodnje leto spet vidimo.
Ob tej priložnosti ne more poročevalec nikakor mimo tega, da ne zapiše našega poraza, ki smo ga doživeli na vsej črti. Maribor-
čani so bili najbolj veseli, oni so vedeli največ šal, pripeljali so s seboj najbolj debelega člana kolektiva (ki je bil hkrati tudi najbolj duhoviti), bili so najbolj »požrešni«, znali so najbolje plesati troist in z zobmi dvigniti gostilniško mizo. Čeprav moramo priznati, da so člani našega kolektiva prizadevno skušali najti ustrezno »disciplino«, pri kateri bi bili Mariborčanom kos, jim to ni uspelo.
Zato nemara ne bi bilo odvečno, če bi v prihodnje pod firmo člana našega kolektiva na podobna srečanja pripeljali kakšnega cirkuškega artista, medtem ko bi osi drugi morali imeti na »zalogi« kakšno učinkovito družabno igro...
Naj še povem za konec to, da Mariborčanom slava ni prehudo stopila d glavo., mi sc pa zastran poraza nismo prehudo jezili. Vendar moramo priznati, da gre le Mariborčanom zasluga, da je bil večer tako prijeten, da se ga bomo še dolgo spominjati.	V.
Predsednica komisije za ženska vprašanja Dragica Šalekar pozdravlja goste na proslavi
Bilo je prepozno...
Celje, dne 4. 3. 1963: Danes zvečer je do tal pogorelo bivališče našega delavca JOŽETA TROBIŠA iz kleparskega oddelka v Vapetah na Frankolovem. Domači so rešili le golo življenje, nekaj oblek in ožgano dele motorja. Hiša je bila lesena in gasilcem ni uspelo pravočasno pogasiti požara.
Upravni odbor podjetja je takoj naslednjega dne na izredni seji obravnaval njegov stanovanjski in življenski problem. Ugotovil je, da je tovariš Trobiš stanoval v lesenem nadzidku kleti, prekritim s slamnato streho. Zato se je požar iz dimnika hitro razširil na podstrešje, kjer je bilo celo nekaj slame in ga gasilcem ni uspelo pogasiti.
Crikvenica bo pripravljena
namestiti podolžni pult, uvesti kuhanje z električnim štedilnikom, dostaviti 230-litrski hladilnik (ki je sedaj o obratu družbene prehrane) in podobno. V jedilnico je treba namestiti točilno mizico s hladilno napravo in jo dekorirati. Na vrtu je potrebno urediti pomožno umivalnico in odvodni kanal, popraviti roeekend hišice, montirati luči pred vilo, betonirati pomol na plaži in drugo. V vili »Gini« pa je potrebno pleskanje, popravilo vodovodnih instalacij ter nakup televi-
zorja in radia. Nadalje je komisija mnenja, da je potrebno povečati število kuhinjskega osebja. Sezona naj bi se pričela s 1. 6. 1963 in bi trajala 3 mesece. Izdelan bo nov predračun glede na to, da so se cene od lani zvišale, vendar priporoča komisija, naj ostane delež, ki ga plača vsak posameznik tak kot lani.
Po mnenju komisije lahko preskrbimo potrebna finančna sredstva z nedeljskim udarniškim delom. Iniciativo za to je prevzeta sindikalna podružnica.
Tovariž Trobiš ima pri stanovanjski komisiji vloženo prošnjo za dodelitev stanovanja. Ker pa podjetje trenutno nima stanovanja na razpolago, sta se referent za stanovanja in tajnik sindikata zavzela zanj in iskala primemo podnajemniško sobo za 3 osebe. Primeren prostor za ureditev sobe sta našla pri njegovem stricu, ki ima hišo v Levcu. Ta je sprva tudi obljubil, da mu bo na svoje stroške uredil sobo, pozneje (po seji UO), pa je od tega odstopal.
Upravni odbor je tovarišu Tro-bišu prispeval opremo za sobo do vrednosti 100.000 din, sindikat pa nekaj obleke.
Bela ovojnica išče dobitnike!