(^JutPAv^Je izdanje.) 13. številka. V Trstu, v torek dne 30. januvarja 1894. Tečaj XIX. „IDINMT" uhaja p« trikrat na leden t tastih it-'njih ob torkih, 6a*vlklh in a0t»0*J»l*. /jutranjo itdmij« liku j • al> 8. ori zjutraj, v«flxrna pa ut> 7. uri iTe*«r. — Obojno tsdftnj« "tati*: Jedcu uumhi . f. —,U0, iz»»n A»«triju t 1.4» tri meaee . . . 2.00 , , 4,— ca pol leta . . . 5.— , , , *__ m t»« lato . , . !• — ... I«.— Na aaroib« hrti ^ilolass naročala« m re jtmljs otk. Poaamičre itavjlka »a dobivajo t pro-dajalnicali tobaka v Vrttu po a n»fl., V Gorili po S nvl. Sabotno veiarno iidaaja v Irtlu 9 a«., v Gori** 4 a«. EDINOST Oglati ae račun-t po tarifu v petitu; ta naslovi* t. dubotiini črkami aa plačuje |irr, kolik ir »luHga tarAilnih »rutic. 1'rt-luiitt oamrtn <■• in javnazahvalo, do-muči i t ti riiutiajo pogodbi. V.i ilopi-i nuj s<< pošiljajo arudnittru : utira Coierni it. 1.1. Vnako pumo mor* biti (Vankovan-i, k'>frAnkt>v>kiia »e no apr -j Jiuajo. Rokopiii u tiu vračajo. M uročili no, reklamacije in ogla«« apra-jeina uprnvntitvo ulica Casorna 13. Odprte reklamacije to proate poštnino. Glasilo alovenaketfa političnega druitva za Primorsko. , r i«awM J* mmi I' Deželni zbor istrski. IV. aoja dne 20. janu varja 1804. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnjo seja položil je novoizvoljeni poal. Rizzi svečano obljubo. Predsednik naznanja, da se je konstituiral železniški odsek izvolivši svojim predsednikom dra. Amorosa, podpredsednikom dra. Venierja, tajnikom dra. Bartolia. Isti javlja, da so došle razno prošnje, spomenice in zakonski načrt dra. Constantini-a za spremembo določil volilnega reda občinskega od dne 10. julija 1863. it. 13. Ta načrt se je izročil politiško-gospodarskemu odseku. Na to je naprosil vla ni komisar za besedo, da odgovori na interpelacijo posl. Jenka in tovarišev z dne 13. septembra 1892., tičočo se rabe slovenskega jezika v deželnem zboru. (Izjavo vladnega komisarja smo že priobčili mej politiškimi vestmi sobotnega večernega izdanja). Potem se je prešlo na dnevni red. V imenu politiško-gospodarskega odseka je poročal dr. Vergottini o prošnji delegacije III. skupščine avstrijskih tehnikov in arhitektov, da se diplomirnnim tehnikom in arhitektom pripozna volilno pravo. PoroCevalec predlaga, deželni zbor naj to prošnjo toplo priporoči vladi. V imenu istega odbora poroča poslanec Vergottini o zakonskem načrtu, predloženem po dež. odboru, o premembi §. 110 postave z dne 30. decembra 1869 Statuta mesta Rovinjskoga (o pobiranju doklad.) Ta načrt je vsprejela vočina v vseh treh čitanjih. Pri razpravi o III. točki dnevnega reda t. j. o poročilu finančnega odseka o preosnovi uradov dež. kreditnega zavoda, predlaga posl. Stanich, da naj se ta razprava preloži na katero prihodnjih bej. Večina je pritrdila temu predlogu. V imenu Bilančnega odseka predlaga posl. Lius; a) da se ne usliši prošnja udove Privitelli za povišanje pokojnine; b) da se hčeri iste dovoli letna podpora gld. 50 za dobo treh let; c) da se odobri sklep dož. odbora, v katerem zahteva podporo gld. 367*50 za jedno leto Heleni in Emiliji Sussa iz Poreča. podlistek. --(7) „Pplma donna." Hagoribiaa it naka ra.ica. — Spisal Dobravec (Dalje.) Takoj drugi dan je oče opomnil Marijo dafne obljube. Zavezala se jo bila namreč ■tarifen na ljubav, da hode po praznikih ne« bati a pevskimi vajami in h petjem v cerkvi. Ta opomin jo je zbodel kakor nož v arce. Toda obljuba je obljuba, in atarile ubogati na* zapoveduje sveta vera. Marija je puatila petje in pevako dru iiee, a tudi Bastianu jo reki«, da njegova lena ne more biti, ker aluti v tem avojo ne-arečo. Mladenič ji je, na videz moćno pobit, B nova aatrjeval svojo neskončno ljubezen in eam ponujal čaaa, kolikor hoče ta premislek. Odbila ga je. Ali Dastianu vender ni že opu-atil svoje nado, da bo, — da mora biti njegova soproga. Na novo leto popoldoo je prejel stari Žgan vabilo, da ae takoj drugi dan oglaai pri Bastianovem atrijou v mestu. Pobledelje •tari mož. Več kot gotovo je vedel, da ne d) da se dovoli Heleni in Emiliji Sussa za dobo treh let vsaki po gld. 183.75 na leto. Vse te predloge je vsprejela večina brez razprave. V imenu šolskega odseka predlaga poslanec Babuder: a) da se potrdi obračun deželnega šolskega zaklada za leto 1892 z dohodki gld. 167,758 98 in jednakimi stroški. b) da se odobri račun občega pokojninskega zaklada učiteljev ljudskih šol v Istri za loto 1892 z dohodki 30.028 gl. 97 kr. in z izdatki 20.668 gl. 77'/, kr. in z viškom 3.360 gld. 20 kr. Obema tema predlogoma je pritrdila večina brez razprave. Isti poroča v ime istega odseka o prošnjah za podpore, povišunje pokojnino itd. ter predlaga: a) da se no usliši prošnja učiteljice A. Crivelli za povišanjo pokojnine; b) isto o prošnji Talento; c) isto oprošnji A. Časa; d) isto o prošnji C. ud. (jdomissich za podporo; e) da se izroči prošnja G. Tesnrz dež. odboru na daljno uradno uporabo. Vse te predloge je vsprejela večina brez razpravo. Zatem prosi vladni zastopnik za besedo da odgovori na sledeče interpelacije : Na interpelacijo posl. Jenka in tovarišev, stavljeno v soji dno 19, septembra 1892 o potrebnih popravah na cesti Trst-Reka z ozirotn na bedo prebivalstva in na javni promet. Vladni zastopnik izjavlja po višjem nalogu, da je namestništvo izpoznalo, kako bi se Podgrad dal bolje zvezati s postajo v Herpeljah, ako bi se izognili strmcem v Tublah in Obrovem ; s postajo v »apljanah da ni mogoča bolja zveza radi prevelikih stroškov, ali da je drugače Podgrad dobro spojen s postajo v Trnovem ; in veča sela na jugu Podgrada da morejo na žcleznico preko Brguda. Cesta Trst-Reka služi samo lokalnim potrebam. Strmcev v Tublah in Obrovem ni bilo mogoče popraviti iz rednih sredstev, a ko jo vlada v letu 1890 hotela popraviti te strmce, morala je odstopiti od svoje namero, ker so delavci zahtevali previsoke dnevnice. Leto 1893 dovolilo jo ministerstvo z ozirom na bedo prebivalstva občinama pomeni tanj ničesar dobroga, da to znači njegov pogin. Zvečer je pokazal vabilo Ba> atianu. Komaj je bodoči nasajeni zet prikrival zlobni naameh, da so mu jo tako sponeael prvi poakua. Sirijo mu je vse verjel in bode tožil Žgana, tožil sa vea dolg. K> bodo truba ustavljati dražbo, priskoči mu on na pomoč, in Marija — trmoglavka — mora mu kot zrelo jabolko satan, pasti v naročjo. Zviti Ba-Btiano se je izgovarjal, da ni ničt-sar vedel o tem, da močno obžaluje strijčovo početje, katero se mora vaekako ustaviti. Drugi dan na večer se jo oglasil Žgan, pri-žedži is mcata, pri Baatianu in mu britko potožil resničnost sinoćnjih sumničenj. Le a težka ga je namenjeni zet pripravil iz obup* noati. Obečal mu je, da hoće takoj posredovati pri strijou. Opiraje s« na svoju zaupanje pri njem, nadeja se prav za gotovo, da prizadevanja ne ostane brezvspeino, samo — tu jo nastal aut-aut — Žgan mu mora obljubiti, da preobrne in pregovori Marijo. Po nobeni drugi poti se atvur ne da izvršiti. Starec mu je zagotovil — kako bi rekli: prodal hčer, da-si ae mu jo zdelo, s kakšnimi težavami bode že«le mogoče Marijo pregovoriti. Očetovska stran v njegovom arcu jo ta Podgrad in Jclšane gld. 6000 za popravo ceste Trst-Reka in tako je bilo mogoče popraviti strmce v Tublah in Obrovem ter vrhu tega popraviti cesto iz Postojne, ki se pri vasi Rupe spaja s cesto na Reko. Na interpelacijo poslancev Man-d i č a in tovarišev, stavljeno v seji dne 30. marca 1892 na c. k. vlado z ozirom na imenovanja občinskih županov ali delegatov v političnih okrajih Pulj-Poreč, odgovarja vladni zastopnik za vse v interpelaciji navedene slučaje, da se vlada ne more utikati v avtonomne posle občinskih predstojnikov, kateri imajo po postavi pravico imenovati župane, ter da je naravno, ako si načelnik v pojedinih krajih izbere zaupne in udane osebe kot župane. (Po takem ni treba občinskemu načelniku ozirati se na žolje ljudstva niti na sposobnosti oseb, kojo imo-nuje župani, ampak jedino le na to, da mu je dotična oseba zaupna in udana. Op. ured.) „ To izjavo vladnega komisarja je pozdravila večina z vskliki: Bene! Bravo 1 — In kako bi ne?! Zatem poroča daljo posl. Babuder in predlaga! i) da se tudi za prihodnja tri leta dovoli Mariji F. Boico podpora gold, 30.— ; g) da se Lavri Gandussio dovoli podpora letnih 50 gld. za 1. 1893 — 1895; h) da se dovoli za tri leta podpora gld. 86*66 na leto siroti Buffolini Viktorju; i) da se dovoli sestrama Josipini in Filomeni Tribussan vsaki po 30 gld. podpore za prihodnja tri leta; j) isto Erminiji Golob v znesku gld. 50; k) isto Mariji ud. Besardo zn sina jej Petra v znesku gld. 50. —; 1) da so dovoli pOtem milosti udovi učitelja Grahlia in njeni hčerki 245 gld. pokojuine ua leto; m) da se učitelju I. Riolfatti poviša pokojnina za V8; u) da se udovi učitelja B. Bartscha poviša pokoj uina na 300 gld. Tudi ti prodlogi so se vsprojeli brez razprave. S tem je bil dovršen dnevni rod. Predsednik izjavlja, da že priobči poslancem dnevni red in dan prihodnje sejo. večer popolnoma utihnila, toliko buruoje in močneje ae je pa oglažala njegova kramarska narava. Baatiano ga je do cela pridobil za-so. „Toroj naj vaa drugo prav nič no skrbi, oče! Lo umirito ae. Vso vam jaz uredim; samo to glejte, da uii bodo Marija zopet dobra, ćo no, ne bo nič — ; ouega pa — učitelja — le ozmerjajte, zakaj jo moti.* Veselo mu je segel Žgan v roko in obljubil vse, vse storiti. * • • Pomlad se jo razgrnila tudi po naši deželi ; kos se je oglažal ob potoku, brinjevka mu je odpovala v gozdu, žkrjaneo jo drobil v zraku mično pesmico svoji ljubici; toda mi bo za bližajočo veliko noč nismo nadejali več lepega petja. Gospod Žetko nekam otožno vlada na na&em koru z ostalimi pevci brez Marije. Žensko so sodile, da niti njemu ne gre več tuko lepo vso po rokah, kot ondaj z Marijo, Tuda nafto žensko »mejo sicer povedati svoje misli, no smejo pa ničesar ukreniti brez vednosti moikih, drugače — spomin na ono hudo noč jim tukaj potolaži grobon. Bila je to rea draga, a tudi potrebna Sola. DOPISI. Iz Ljubljane, dno 25. januvarja 1894 [lav. dnp,]. Gospod urednik t Dovolite i meni, že itak redkemu dopisniku, nekoliko prostora v Vaiem cenjenom listu ! Kot zvost čitatelj aEdinoatiM pozdravil sem tudi jai, kakor vsak veren Slovenec, z največjim vesoljem tako volik korak na polju slovenskega časnikarstva t kateri sn jo atoril v letu 1894. Tako izvemo lahko mi v središči, kakor tudi rojaki ob periferijah obširne Slovenije, o gibanju naiih hrabrih stražarjev ob obalih sinje Adrije. A tudi na političnem polji dosegli smo nekaj na strmi lestvi ravnopravnosti. Odslej bode mnral sleherni tujec, katori obiiće našo belo Ljubljano, pripoznati, da tukaj biva in gospodari (To pa Že ne ! Op. ur.) pać le slovenski rod. Ker, kamor ae ozre, povsod po ulicah videl bode slovenske napise. Skoro izginejo doaodaj itak nepotrebni dvojezični napisi, ktero jo postavila poprej gospodarivia stranka kot vidni znak njenega goapodstva. Pa že nekaj, kar je prav eminentne važ-noati za nai slovenski preporod, imam zabeležiti v avojo kroniko: da akoro dobimo, kar toli živo potrebujomo za narodno druž-binsko življenjo: „Narodni dom". Tudi ta so izgotovi, ako Bog da, že letos, vsaj toliko, da kode pod Btreho. In potem pa, kj dobimo vidni anak narodno požrtovalnoati v podobi krasne palače, pirčakoval bode radoatno sleherni tukajinji narodnjak avojega dražega prijatelja, duilega od ju a ali aevera; kajti no bo mu treba ie lo pre* miiljovati, kam bi ga peljal, da mu napravi par veselih ur, S ponosom mu porečo; Pojdi z menoj v n a i dom! In piiiodči prod krasno palačo BNarod-nega doma* vskliknil mu bode s radostnim srcem : Tukaj gloj, jo naš slovenski apomeuik, katorega sta postavila naš narodni um in krepka pest! In atopivii v kraauo palačo, naiteval bode rasno narodne tvrdke, ki so vse to isgotovile. Tukaj pokažejo lahko naii narodni obrtniki, kaj da snajo in zmorejo; kajti o tem sem prepričan v dno avoje narodne duže, da ae bo alavni odbor oairal le edino na oneobrtuike, kiaože od nekdaj indo sedaj delali in trpeli po avsjihmoćeh za narodnoatvar in oe na one, ki bo morda komaj „onoletni" Slovenci, ki pa gotovo no oatanojo „dveletni". Ako se pa nai slavni odbor „Narodnega V uašom petju au ne da ničecar več popraviti, ničesar zboljsati. Marija je bila lo Marija. Vsi drugi niso toliko vredni, tako pravim, in vsi pravijo tako. Reva, hočejo jo po sili vtakniti v zakonski jart m. N:»*e mamice vedo tako dobro kot ruožki, da gA namreč no mara in no mara Bastiana. Ali kaj pomaga vso to f Že dvakrat je očetu vstnvil dražbo in tudi tretjič jo bode, ako obljubi Marija vstopiti kot nevesta i njim prod oltar Gospodov, No moremo porosu kaj, da ne bi prijazni bralki tukaj povedali že nekuj, kar po voati no smemo zamolčati. Ko jo nehala Marija hoditi k pevskim vajam, pretrgalo so jo tudi vsakorSno občo-vanjo med njo in Žutkoui. To ji pa še ni-kukor ni branilo, da no bi občudovala njegovo pevske zmožnosti, nj»govo blago srce, njegovo zmorno vedunjo. In dolj ća*a kot jo bila od njega, živeje ji jo vstajala pred oči njegova podkupljiva post >vh, lepa, in živa mladost, Zaćola jo na tihem premišljevati no-/nosni svoj položaj, nedosegljive nude, temno bodočnost. In iz lepih oćij jo tedaj privrol potok solzil. (Daljo priV) doma" toliko predragi, da ne bi ne hotel oii-rati rm to, potem bi bil to n^ofipustljiv narodni greli, ki bi iiadd rodil jireklotuvu, no pa blagoslov. Tn ako bi morda elnvni odbor res bil na boljAom za kach 5° . putom konkurenco, zgubil bi pa na narodni požrtvovalnosti gotovo 50"„. Kajti p j tem bi sleherni narodni obrtnik glodal le težkim srcoin na oni spomenik, do katorega jo pripomogel (udi ono če tudi i-majhnimi doneski. Iiolelo bi ga, vidu-čnga, da gredo njegovi beliči v žepe onih, ki ■/ beličem zidajo narodno trdnjavo, a kronami pa jo podirajo v korist nemškemu S c li u 1-v • r e i n u. Oni narodni obrtniki pa, kateri vlože Bvoje ponudbe, gotovo ne bodo hoteli izkoristiti ta Blučaj, ker takih imamo dovelj med seboj, kojim jo lo do tega, da si pridobe čast pri tako važnem podjetju. Želim, da bi ta moj opomin uvažili oni, od katerih je stvar odvisna. — k — Politiške vesti. Cesarjeva napitnica. O slavnostnem obedu, ki jo bil dne 27. t. in. na kraljevskem dvoru v Budimpešti na fant rojstnega dne ncmSkega cesarja, nopil je ccsar-kralj svojemu zavezniku tako le: „V tem, ko izrekam Svoje naj-UkrenejSe čestitke cesarju Viljelmu prigodom dvojnega njegovega praznovanja, to je rojstnega dneva in 25letnice njegovega vojaškega službovanja, napijem kot zvest prijatelj na zdravje mojega ljubega zaveznika, cesarja in kralja pruskega". — Na ta alavnostni obed so bili povabljeni poleg vseh visokih dvorskih dostojanstvenikov tudi nemški odposlanec knez Kom«, poslanifiki svetovalec knez Katibor, poslaniiki tajnik knez Lich-novski, generalni konzul Motita ter ministra Kalnoky in Wekor|e. Za „Omladino". Ia Prage poročajo, da je dobilo vodstvo kaznilnice v Pankracu nalog, da pripravi več celic, v katere pridejo baje člani „Omladino", kolikor jih bode obsojenih po končani razpravi. Iz Budimpešte javljajo, da so ai iz liberalnega kluba zaradi politiiko-eorkvene pre-osnovo izstopili poslanci osnovali svoj klub, katorega so krstili „osrednji klub" (klub centra). Vodja temu klubu jo bivSi predsednik poalnncke zbornico Poohy. K novemu klubu pristopi baje tudi bivši ministorski predsednik grof Szapary. Jednakopravnost na Ogrskem. U Budimpešte javijajo, da je dno 28. t. m. policija razpustila neko zborovanje slovanskih delavcev, ker so k ljubu prepovedi policijskega komisarja govorili — češki. Srbija. Iz Belegrada poročajo, da na-merja mladi kralj Aleksander nastopiti maja meaecn daljše popotovanje križem Evrope. Spremljala ga bede njegova mati, kraljica Natalija, katera pride bajo v kratkem v Be-ligrad. Za časa odsotnosti kralja bode vladal kot regent, — Mila:i. (No, ta vest nas spominja ua bajko, da je nekdo nastavil nekje kozla kot čuvaju svojim zelnikom). — Tiiknj ko so reši vpraSanjo glediS finančnega in naučnoga ministra, katera srbska vlada šo ni mogla najti, odpotujo bajo ministeraki predsednik Sirnič na Dunaj, da predloži cesarju spiso, po katerih jo moral ostaviti svojo mesto kot srbski rdposlnmo na Dunaju. — Dno 27. t m. poslovili no ne odstoplvSi ministri pri kralju. Kur se dostaje časopisja v Srbiji, treba jo omeniti, da zagovarjajo liberalni listi novo ministerstvo; glavno gladilo radikalne stranke „OJjcU" ptSo s'cer mirno, a zato pa n padajo manjša radikalna glasila rnzkrnlja Milana. — „Pulitischo Correspondenz" poroča, da jo Milan obiskal mitropolita v ta namen, da jo posredoval isli za sprijaznjenjo Milana z Ristićem. To so jo bajo posrečilo Milanu. Razprava proti Ivanovoma. Kakor smo sporočili v večernem izdanju sobotno Številke, pričela jo v Sredcu razprava pro'i bratoma Ivanov, katera sta zntožena, da sta stregla po življenju Koburžanu. V nadaljevanju obravnave je priznal Luka Ivanov z nova, da jo namcrjal usmrtiti KoburŽana, taji pa, da jo naklepal kar si bodi proti Srambulovem. — Zaslišani sv« doki kažejo socijalistička načel«. Večina njih ao dijaki ; v->i pa govorijo v prid zntoženims. Revolucija v Braziliji. Iz Rio de Juneiro pišejo, da so dne 20. t. ui. zmagali uporniki t bitki pri Mucangue. Napadli so namreč to meato, vzeli vladini vojski več topov, in ujeli 3 častnike in okolo 100 prostakov. Od vladine vojske so padli 1 častnik in 10 vojakov ; 15 jih je bilo ranjenih. Na strani upornikov je obležalo 5 mrtvih in 7 ranjenih. „Mir" V Italiji Dne 28. t. m. ao zaprli v mostima Mm-a in Carrara nič manj, kakor 35 oseb. — Kralj je odlikoval več orofnikov s kolajnami, ker so se pokazali posebno pogumne ob ustaji, — V Tardinovu so prerezali brzojavne 4ice. Ne ve se pa, kdo jih je prestrigel in tudi no čakaj. — General Ilonscli je ukazal, da se prenese dinamit, ki se hrani v Carrari v zalogi ta razstroljevanje kamenja, t katerokoli drugo mesto. Italija Franciji. Iz Rima poročajo, da j« dne 20. t. m. izročila itatijanska vlada, na temelju vršiviih so dogovorov med bivšim ministrom Giolitti-em in francoskim ministrom I)upuyjom, 30.000 lir kot povrnitev škode, katero ao trpeli francoski podaniki o izgredih v Napolju in o demonstracijah v Rimu. Izgredi in demonstracije so bile v teh mestih takoj po pretepih v Aigues-Morte*. Francoska poslanska zbornica. V seji dne 27. t, m. jo interpeloval posl. Clovis Ilugues o poslednjih hiSnih preiskavah in po-zaprtih anarhistih. Minister notranjih poslov je opravičil v svojem odgovoru postopanje vlade. Posl. Chaudy je napadal socijalisto. Nato je zakričal socijalistiški poslanec Tliiv-rier: »Živilu skupnost!" Nastal je grozen ropot. Predsednik je izključil Tbivrierja ia soje, toda ta se ni ganil rt« svoj sedež. Izvlekli so ga vujuki iz dvorane, za njim so pa ostavili dvorano tudi drugi socijalistiški poslanci kričeč : „Živila skupnost I" Konečno je vsprejela zbornica z 408 glasovi proti 64 dnevni red, kateri odobruje vladine naredbe proti anarhistom. Različne vesti. Csa. namestnik v Trstu, vitei Rinaldini, odpotoval je v nedeljo zvečer na Dunaj. Imenovanja. Stavbeni vežbenik Viktor Kralj je imenovan začasnim pristavom pri natoestniAtvenem stavbenem uradu. Trgovinski minister je imenoval tajnikom pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu poštna komisarja Autona W i 11 e n i k a, sedaj v Trstu in dr. Ovida Kikakerja, pl. Lcuchtensec, sedaj na Dunaju. t Fran Žepit, vodjaslovcuskcga oddelka kmetijske tole v Gorici, umrl je po dolgi mučni bolezni t 54 letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako naobražen človek ; v kmetijstvu jako praktičen in je v malo letih njemu izročeno šolo, katera je bila jako sanemarjena, povzdignil v obče pripoznatije strokovnjakov. Žcpič je bil jeklenega značaja, iskren rodoljub in podpiral je vedno narodna podjetja. Mnogi roditelji vzgojencev in goriški Slovenci ohranijo mu hvaležen spomin. Veliki ples „Trlaikega podp. in bralnega društva" postavil ae je vredno na stran ve likomu plesu „Del. podp. društvu«. Neumorno delujoči odbor je priredil to slovensko veselico zares izborno na vso strani. V ukusno odičeni rodutni dvorani gledališča .Roaetti" mrgolelo je toliko občinstva, da jo bil napolnjen slednji kotiček. Vender pa jo vladal vzlic mnogobrojni udeležbi uprav uzoron red od prvega do zadnjegu hipa. Plesalo so jo seveda k navdušenjem, zbok česar smo uver-jeni, da so vsi udeleženci zapuščali dvorano istotako zadovoljno, kakor smo jo zapuščali mi, Cust našemu dolivskomu stanu t Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nalmilo s« je v domači pufici častite družino Munkočeve 5 gld. Sokolova maekarada. Vabila in vstopuico za Sokolovo muskurado so se povsem razposlala. Kdor bi po tiaklučju ni dobil vabila in vstopnico, a je želi, blagovoli naj se v ta namen oglasiti v Dolenčevi tiskarni. Opozarjamo šo jodenkrat, da se tudi vse maske pre skrbć z dotičnimi vstopnicami, ker brez istih ne bode doveljen vstop nikomur. Maske opa-zArjamo zajedno, da lotos ao jim ne bodo demaskovati prod odborom, kakor je bila navada druga leta. Z Vipavskega so nam piše : Slovenec je povsod pohlevna duša. tudi na Vipavskem, ko je vendar znano, da je vipavski kmet zaveden, ponosen na svoj rod in jezil:. Kakor skoraj povsod, tudi tukaj urudn;j" niso prjszne slovenskemu jeziku in ga nado-mestujejo, kjer-koli morejo, z blaženo nemščino, četudi ne najde! tu Nemca, ko bi ga iskal z električno lučjo. Nemščina dela slovenskim strankam, posebno iupanstvam, velike sitnosti. Mnogo županov niti ne razumi nemščine, mnogi občinski tajniki pa le za ailo. Či1: to pripeti, da županstva edgovorč na dopis vse drugo, samo pravo ne, kar gotovo ni v hasek nikomur. Da bi se prišlo temu koiikor toliko v okom, aklenili ao lansko poletje povodom volitve cestnega odbora pri „Rebku" zbrani županje ajdovskega okraja, odposlati prošnjo na c. kr. okr glavarstvo v Gorici, da bi isto dopisovalo občiuam tega okraja v slovenskem jeziku. Mescca avgusta došla je vsem na prošnji podpisanim županstvom v lepi slovenščini pisana izjava c. kr. okr. glavarstva, ki zatrjuje, da si bode „prizadevalo kolikor mogoče ustreči željam gg. županov*, katori so se žo lehko prepričali, da so bolj važni dopisi pisani vedno v slovenščini. Ta prijazna izjava napravila je na vsakega dober utis in veselili smo se vspeha odločnega koraka županstev. Naše nadnje niso bilo prazne. Dopisi so jeli dohajati izključno v slovenščini. Vsakdo je mislil, da se bode to tudi nadaljevalo v isti meri; a ni bilo tako. Slovenski napisi postajali so vedno bolj redki in sedaj, ko pišemo prosinec 1894-, smo aopet tam, kjor smo bili pred letom dni v tem obiiru. Slovenec nima sreče; dajejo se mu le obljube, a go'ovoga nič. Žalostna nam majka! Policijsko, v Pulji so prijeli nekega Josipa Jaskija, ker jo zapravil nekaj denar ja, katerega je iztirjal na račun tržaškega „liu-moristiškega" lista »II Corso". Nezvestnega „upravitelja* so odpravili v Trst. — Okrajno glavarstvo v Pulji iskalo je „deklici* Lizo W. iz Bleiburga, staro 24 let in Josipino R., staro 17 let, ker sti obdolženi neke tat-vine. Obe ptičici našli so v Trstu in ju spravili pod ključ. — 16 letnega mornarja Viktorja St. is Lošinja, stanujočega v ulici della Pcr-golahšt. 1 so zaprli, ker seje nevarno grozil lastni svoji materi. Poleg teh so zaprli več pouličnih ponočnih pevcev in drugih razgra-jalcev, katerim je udarila predpustna doba v glavo. Na srečo je predpust letos kratek, torej bodo kinalo splošno kesanjo, sicer ne zbok raznih neumnostij, ampak radi potrošenega denarja. Koledar. Danea (30.): Janez ml., Skof. ; Martina (Dev.). — Jutri Peter Nolaški, spoz. — Polna luna. — Solnoo izide ob 7. uri 33 min., aatoni ob 4. uri 56 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 7 2 stop. ob 2 pop. 117 atop. Najnovejše vesti. Poreč 29. Poslanci Jenko in tovariši so interpelovali danes radi nesakonitih volitev v trgovinsko zbornico rovinjsko. — Poslanec Mandič in tovariši zaradi zatezanja volitve v cestni odbor v Pazinu. — Poslanec Ser-A i č zaradi kršenja imuniteto posl. Mandiča. — Posl. A m o r o s o zaradi imeuovanja škofa na Krku. Proti dosedanji navadi prečitsl je predsednik vse tri hrvatske interpelacije v italijanskem prevodu, katerega je preskrbela predsedniška pisarna. Vladni zastopnik je odgovoril na Laginjpvo interpelacijo radi izterjevanja davkov. Razpravlja so o prcmnmbi šolskega zakona. Predsednik ne pripušča v raspravu po Miniiču hrvatiki stavljenih predlogov. Jutri nadaljevanje. Zader 29. V današnji seji jo po t -720. .1 semen 6-65—9-25; proso 4-20 - HO. Pšenica. Slabe ponudbe, sredna vprašanja. Prodalo so jo 12.000 mt. Bt. Vreme blago, NsW-York. Moka 210. Budimpešta. Špirit, 16-!6n0. Vratiilava Špirit 50° po 48 90 - 70* po 29-40. Hkvrt. Kava Bantoi good averag« 109*50, s a maj 101-50. Hamburg. Santo« good »verage za junuVar f. 83-—,m.ro 82-50, ronj B075 ; trg stalon. Dunajska bonm 90. JunuvarJu U94. Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska ronta v zlalu „ , v kronah Kreditao akcije , . . London 10 Lst. . . , Napoleoni..... 100 mark..... I"0 Unij. tir........41-50 predvfieranj. danes . . 9805 98- . . 97-95 97 80 . . 120-46 120-50 . . 97-40 »7 50 . . 358 75 3.->fl 75 . . 125.40 125.45 . . 996 9957, . . «1-27'/, 6030 43 15 pivovarno bratov Reininghaue v Steinfeldu — Gradec pri 166 A. DEJAKO, junior, y TRSTU. Via datfll Artisti št. 8, zaetopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolio stnroznano otoinfoldsko eksportno (Kuport), ožujsko (Miirr.Mii) in ulužano (Lagsr) pivu, tuko v sudih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preijubljcna mati, oziroma sestra, tašča in stara mati Marija Martelanc poaestnica danes zjutraj po dolgoj in mučnoj bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v torek dne 30. t. m. ob 4. uri popoludne. V BA.11KOVLJA.H, dne 29. jamivarja 1894. Žalujoča rodbina. Lastnik politično društvo „ Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Muka Cotift. — Tiska Tiskari a Dolino v Trstu.