rttk dsa rm^X •oho*, i |B praxnikoV. telly ««P1 SttDd*y. and Holiday». .YEAR XXXI. SVETA MaU j« 10.00 liante. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Januar* M. I ML «i te «m iffi ■ i iu» W Om^mmt lUrteTST CHICAGOl 1LL., PONDELJEK« 6. NOVEMBRA (NOV. 6), 19.1» «t ipttal rta of polaga proridod for i« sesiha 110», A«t of Od. i. 191T. «thoct—d o« Jut» 14. l»U. Uredniški ta aprarnilkl oroatori: IU7 South Laim dal« Ava. Offlea of Publication: IM7 South Lawndal« At«. T.lvphon«, Rockw«!! 4904 Subscription fC.00 Y«arty ATEV.—NUMBER 216 GROZI NORVEŠKI I AMERIŠKE LADJE Norveška osvobodila ameriški tovorni parniki City of Flint, internirala člane nemške po- Oarcbn . Se zaradi kršenja regulacij in izroči "J™" ZaMeV<* parnik lastnikom. Finska vlada odločno odbila ruske zahteve in izjavila, da ne bo skle-nila pakta s sovjeti. Dva nemška bombnika leitreljena v spopadu z angleškimi letalci ^ IN, 5. nov. — Nacijaki Imelo razkačeni nad Nor-y je osvobodila ameriški City of Flint in Interni-„enftio posadko, katera Je lidjo v rusko luko Mur-[ n nazaj do norveške luke Naciji pravijo, da reika izvršila "neprija-iin" napram Nemčiji in da bodo zahtevali oevo-nemške posadke ter od-za ladjo. SEN, NORVEŠKA, 5. eriški parnik City of ! je priplul semkaj iz Hau-Ameriški mornarji so Ipgpodar ladje in na nji je zastava. Toda moštvo r lovih skrbeh, kako bo do-léo Anglije in sploh nazaj v »kozi blokirano Sever-kjer Nemci lahko spet ejs ladjo. Norveška vlada lila zahtevo Nemčije, da i biti ameriški parnik inter-■emiko moštvo na njem 5. nov.—Cele dlvi-tega vojaštva so zače-iti na tirolsko in švicar-i sejo. Vlak zs viškom od-i lete in topove k brenner-i prelazu na meji Italije in W Drugi kontingenti nem-I* odhajajo na Čefto in v «jo ter v Slovakijo. Av je polna nemikega vojs- Norveška, 4. nov.—Poto-ameri&kega tovornega City of Flint pod vod-nemške posadke je bilo danes zjutraj, ko so lie oblasti prijele Nemce, i internirale in izročile partnerski posadki, ki se je na parniku. To so stolni obtožbo, da so Nemci kreacije, ko je parnik brez •Ijenja prispel v Haugesund, *ko luko, iz Murmanska, pristanišča ob Ark- * City of Flint je zaseg-'to bojna ladja Deutach-w ga odvedla v Murmansk Pretvezo, da je vozil kontra-Prva uradna vest je bila objavljena v . 23- oktobra. Parnik je a ^ew Yorka v Manches-»tovorom traktorjev, iita, u*nja in voska, ko ga je w in zasegla nemška boj-sdja. tfors, FinSka, 4. nov.— ¡ladaje izjavila, da se ne in «klenila pakta a so-Rusijo si ¡¿nega onemu, ■ i» Pod pritiskom podpiaa-'■oskvo Estonija, Latvija in T**- To izjavo je podal zu-P minister Eljas Erkko po-*<» Je Pravda, glasilo ru-■«nuniatične stranke, na-^"»«koin jo obdolžila, "da _ provocirati vojno a aovjet- ffifc"Erkko J® |*W*i«eir »mešna Z vojno [7 «"»¡Ja, ne Fingkm dft ^ ishteva. je skandinavska, ne ¡7» črtava," je rekel zuns-Z?**«' "Vaak poskus od-Fj\ F,"«ke od škandinav-M t» itjaloviL o,,, ^ spolne pravico svobodne Cf l n*I>orih, ds zavaruje ^visnost in nevtral TMitev, da Finska ograia Huaijo. je absurdna. * n*JboIj miroljubna dr-*»vetu in ne zahteva ni , "v°J»h »oeedov, s kate-' i,v*ti v prijateljstvu. nw—Dva nemška mm Ni f L 4 ,,vv—nemaaa * ^ WS sestreljena v ^ ^'Kleškimi letaki, ki ae je vršila nad ozemljem v severni Franciji. Pilot nemškega bombnika se je ubil, dva letalca sta bila ranjena in dva ujeta. Nemške straže so aktivne na vsej fronti, zlasti pa pri Ohren-Ren. Nacijske mladinske napa dalne čete so stopile v akcijo na zapadni fronti. Te tvorijo fantje v sarosti 18 in 19 let. Francozi so v zadnjih dneh ujeli nekaj nemških vojakov te staro-ati. London, 4. nov.—P r e m i e r Chamberlain je v parlamentu pobijal očitke ruskega zunanjega komisarja Molotova, da Anglija in Francija vodita ideološko vojno proti Nemčiji. Dejal je, da je Molotov v zadnjem maju naglašal, da je sovjetska Rusija za mir in proti agresiji. To stališče zavtema zdaj angleška vlada. Molotov je v svojem govoru pred vrhovnim sovjetom le razkril nedoslednost svoje kritike. Anglija in Francija sta pojasnili svoje cilje v sedanji vojni. Uničiti hočeta hitlerizem in vse, kar ta predstavlja, in odpraviti bojazen pred agresijo. Marssillss, Francija, 4. nov.— Francoske bojne ladje ao ustavile ln preiskale dva italijanska parnika na Sredozemlskem morju. Avtoritete so prijele 40 nemških potnikov in zasegle nemške vrednostne papirje. Parnika sta bila na poti iz Italije proti Južni Ameriki. Moskvs, 4. nov.—Pravda, organ komunistične stranke, pravi, da je finski zunanj imlnis-ter Eljas Erkko grozil sovjetski Rusiji v svoji izjavi, "katero se lahko smatra za poziv na vojno proti Rusiji." Pravda piše, da je Erkko zavzel slično stališče napram Rusiji, kakor ga je bivši poljski zunanji minister Beck proti Nemčiji. O slednjem je znano, da je s svojimi izzivalnimi govori provociral vojno z Nemčijo, v kateri je bila Poljska uničena. Beck je imel podporo pri nekaterih velesilah in zaradi tega je bila Poljska poražena. Pravda ne omenja direktno Anglije in Francije. "Poslali bomo v pekel vsakega, ki se nam bo postavil po robu," pravi Pravda. "Sli bomo naprej, da dosežemo svoje cilje in zaščitimo varnost Rusije. Štrli bomo vsakega, ki bi nas skušal ustaviti na naši poti." pojasnila o izgredih Capone plačal denarno kazen Chicago, 4. nov. — Alphonse Capone, zloglasni čikaški gan-gež in "butlegsr" v času prohi-bicije, bo kmalu izpuščen iz federalne jetnišnice na otoku Terminal, v katero je bil poslan, ko je bil spoznan za krivega, da je oeleparil vlado, ker ji ni plsčsl dohodninskega davka. Abraham Teitelbaum, njegov odvetnik, je plačal $20,000 federalnemu dis-triktnemu sodišču, vsoto, ki predstavlja stroške in naložene denarne kasni zaradi neplačltve dohodninakega davka Stavka klavniških delavcev končana Fargo. N. D., 4. nov.—Unijs klavniških delavcev CIO je preklicala stavko v tukajšnjih klev niča h Armour 4 Co. po aklenitvi sporazuma s kompanijo. Detajli sporssums niso bili objsv-ljeni, toda unijs je nsznsnlls. ds se bodo stavkarji vrnili na delo v pondeljek. Poslanik vložil protest pri slovaški vladi Budia^ešita, Ogrska, 4. nov.— Vlada je včeraj instruirala poslanika v Bratislavi, naj protestira pri slovaški vladi in zahteva pojasnila o izgredih proti Madžarom v glavnem mestu Slo-vakije. Nekateri krogi se boje, da bo nacijska Nemčija izkoristila priliko, ki so ji dali izgredi in pričela pritiskati na Ogrsko, da izsili od nje vojaške in ekonomske koncesije. Bratlslavs, Slovakija, 4. nov. —Več tieoč Slovakov se je udeležilo izgredov proti Madžarom, navalilo na urada dveh ogrskih listov, trgovine in glavni stan o-grske manjšinske stranke. Izgredi so sledili masnemu shodu, na katerem so se slišali protesti proti ogrski okupaciji kosa slovaškega teritorija na podlagi monakovskega dogovora. (Predstavniki Nemčije in Italije, ki so se sestali na Dunaju 2. novembra leta 1988, mesec dni po monakovski konferenci, so poklonili Ogrski ozemlje v obsegu 4876 kvadratnih milj s 860,000 prebivalci, ki je spadalo pod čsškoslovsike republiko, petem, ko je ta že isgublla sudet-ske kraje. Istočasno so predstavniki poklonili distrikt Tešin Poljski.) Slovaška policija se ni vmešala v izgrede, ko so Slovaki razgrajali po ulicah glavnega mesta. Slovakija je po Imenu avtonomna republika, aktualno pa pod nemško militarlstično pro-tekcijo. "Proč z Ogrsko I — Mi smo dobili revizijo od Poljske in zdaj je čas, da nam Ogrska vrne, kar nam je vzela," so kričali demonetrantje. Ti so tudi uničili vse napise v ogrskem jeziku. Belgrad, 4. nov.—Češka delegacija se je oglasila v uradu nemikega protektorata v Pragi in zahtevala, da morajo biti vsi, ki so bili aretirani ob proslavi obletnice češkoslovaške republike, izpuščeni iz ječe, se glasi sem dospela vest. Delegacija je za-pretila z oklicem splošne stavke, če bo njena zahteva odbita. Le malo število delavcev je prišlo v tovarne, ko so Cehi proslavljali obletnico ustanovitve republike, čeprav so nacijske avtoritete izdale svarilo, da bodo^ odsotnost od dela smstrale za sabotažo in zapretile z drastičnimi kaznimi. Ustanovitev Slovenske banovine Hrvaški volilni zijcon sestavljen Ljsbljana, 4. nov.—(JK)— Slovenec je objavil članek o u-stanovitvi Slovenake benovlne. List piše, da je komialja, kateri je bila poverjena uatanovitev banovine, ugotovila, da je Slovenija v finančnem ozlru prav Uko sposobna kot Hrvaška banovina in da ee bo lahko arečno in vsestransko razvijala, ne da bi omejila one izdatke, ki Jih mora doprinašatl skupnim držav, nim dajatvam. Zagreb, 4. nov.—Tukajšnji list Obsor poroča, da je v glevnem dokončana sestava volilnega zakona za hrvaško sbomieo Ksn-didste za poslance bodo volili po okrožjih. Število poslancev bo Domače vesti Mihrauike novice Milwaukee.—Dne 27. oktobra je sa srčno hibo umrl Frank Krivec, eden aio venski h/ pionirjev y Milwaukee ju, star (A let in doma iz Crešnjice pri Mekronogu na Dolenjskem. Tu js stalno bival 40 let in zapušča ftsso, sina, hčer in sestro. — Dalje js umrl v bolnišnici Jos. Tratnik, star 51 let in doma ia Novs Stifte nad Gornjim gradom na Štajerskem. Deset let je prebil v bolnišnici. V Ameriki je bil 06 1st. Tu ne aa-pušča nobenih sorodnikov, le v starem kraju štiri brate in dve sestri.—Rojak Les Teshner je odprl ksvarno v vslikomestnem atilu.-Poroke: Joa. Medved in Audrey Geffrey, John Kizivst ln Csrmen Mllansy, Nathan Geller in Evelyn Mlročnik ter John J. Burna in Mary Bewhz. Vsstl Is Penajrlvenije Cheawick, Ps.—Tu js umrls rojakinja Mary Merget. — M. Pavšek, ki je bil v bolnišnici, je zdaj doma In prijatelji naj ga obiščejo. — Lovska aesona ae je odprla a 1. novembrom in alo-venaki lovci ao As na potu v pennsylvanake hribe. — V Stra-banu, Pa., je Ross Momčilovič, članica društva 188 SNPJ, porodila krepkega fanta, kar pomeni, da je mledinekl oddelek SNPJ dobil novega člana. Ceetltke! — Mary Cešnik je prejela is ata-rega kraja žalostno veat, da je umrl njen brat Atyzij Midofer, krojaški mojater In trgovec v Novem meatu na Dolenjakem. Star je bil 47 let In v Ameriki zapušča brsta in sjatro, v atari domovini pa šeno (Rusinjo, a katero ae je oženil za Časa svetovne vojne med svojim ujetništvom v Rusiji), dve hčeri /in sestro.— V Yukonu, Ps.» itA* tiila poroA®• ns Fr. Stachuraki in Lucille Ko-račin. Ženin je član društva 117 in neveata članica društva 729 SNPJ. Obilo arečel Svatba v Indianapolieu Indianapolis.—Tu ats bila poročena Anthony John Perhne, član društva 84 SNPJ, in Alms J. Neeae. Ženin je tu rojsnl ro-jsk, neveata je pa Američsnks. Upsti je, ds tudi nevsets poeta-ne članica SNPJ. Obilo arsčsl Clevelsndake vsstl Clsvelsnd*—Dne 2. t. m. ats v Clevelsndu umrla Fr. Zevnik ln 29-letnl John Kovač. — Dne 1. nov. zvečer je avto povozil in hudo pobil ženo rojaka Antona Bašce. Nahaja se v domači zdravniški oekrbi. — Poroke: Geo. W. Fletcher in Stephanie M. Avaec, Fr. Deželen in Amelia Francee Zigman ter Kazimir Chudalski in Ans Fink. Telefonska druiba se ustrašila groinje Chicago, 4. nov.—Illinois Bell Telephone Co., podružnica American Telephone k Telegraph Co., je naznanila, da bo pretrgala vse službene zveze s firmo M. L. Anneberg, ki daje informacije o konjskih dirkah. Nssnsnllo je sledilo, ko sta federalni prsvd-nik W. J. Csmpbell in državni pravdnik Thomas Courtney zapretile s prosekučijo, če ne bosta kompaniji ukinili telefonske zveze z omenjeno firmo. Unijeki uradniki obsojenia> zapor Sioux City, la., 4. nov.—Sedem unijsklh uradnikov je bilo obaojenih v zapor ns obtožbo, ds so zsžgsli neki tovorni svto v čaau stavke voznikov 1.1988. Dobili so vsak dve leti zapora na obravnavi pred federslnim sodiščem. Sodnik George C. Scott je zsvmil predlog zagovornikov glede nove obravnave. Vsi obsojenci so uradniki unijs voznikov ADF. znašalo sto In ti bodo prejemali dnevnice le v času zasadanja , zbornice. Volitve ee bodo najbrž« I vršile v zadnjih dneh Uga leta. NEMŠKI KOMU NISTI IZPUŠČENI IZ TABORIŠČ Vojna sodišča zapoele-na v poljskih krajih MASNE EKSEKUCI. JE CIVILISTOV Pariš, 4. nov.—Odnošaje, :i prevladujejo med Berlinom ln Moskvo, osvetljuje poročilo, da so nacijske avtoritete izpustile grupo "nepoboljšljivih" komunistov iz koncentracijskih taborišč in jih poslali v Rusijo. To poro* čilo, ki je prišlo v Pariz iz podtalnih virov v Berlinu, pravi, ds js bilo 178 komunistov izpuilt-nih iz tsboriščs v Schorfheidu, 63 la Dachauja In 204 iz Bu-chenwalda. Vsi so zapustili Nemčijo. Izpuščeni ao bili oni komuni-ati, ki ao bili aktivni v "revolucionarnih delavakih unijah," katere ao bile ustanovljene predno je Hitler prišel na krmilo Nemčije. Nadaljnje grupe komuni-atov bodo kmalu Izpuščene la taborišč. Is istih podtslnlh virov js prišls vest, ds so nemške svto-rltete pokopsle 127,468 civilnih vojnih žrtev ns Poljeksm od ls-bruhs sovražnosti. Nemška vojna sodišča so obsodila na smrt 17,2*4 Poljakov, nadaljnjih 18,-907 Poljakov pa v zapor. Cea 80,000 Poljakov, med katerimi tvorijo ženake 80 odstotkov, so naciji poalali v zapor. Barlin, 4. nov.-Nski prsd-stavnlk Hitlerjeve visds js priznal masne eksekucije Poljskov, ki so bile odrejene po nsmŠkl o-kupaciji poljskega ozemlja. "Mi ne vemo, ali so številke o ekse-kucijl 17,000 Poljskov prsvll-ns," Je dejsl. "Bil bi šksndsl, sko ne bi bili Poljski, ki so umorili ns stotine Nemcev v Brom-bsrgu (Bydgoszczu) in v drugih krsjih, ustreljeni." Nsciji so ustsnovill posebno policijo v zsssdenih poljskih po-krsjinsh. To tvorijo člsni nemške msnjšine ns Poljsksm. Ti sodelujejo z nscljsko tajno policijo in Hitlerjevo osebno strežo. Nemci morajo zapustiti Turčijo Podanik Papen m vrnil v Anlutro • Istsnbul, Turčijs, 4. nov — Nemške svtoritete so poivsle Nemce v Turčiji, nsj ss pripravijo za odhod. Nekateri so ž« zapustili deželo, drugI ps so poslali svojo prtljago v Nemčijo. Frsnz von Pspen, nemški poslanik v Turčiji, se je vrnil v Ankaro iz Berlina, kjer ss Je mudil daset dni. On Je konfsriral v Berlinu a Hitlerjem In drugimi nacljekimi voditelji. Poelanlk Je bil pozvan domov, da poroda, zakaj so se turško-ruska pogaja-nje v Moskvi Izjalovila In sskaj Js Turčijs sklenlls pogodbo z Anglijo in Frsncijo. Turčijs Je bi Is zsveznics Nemčije v svetovni vojni. Berlin. 4. nov.—Nemčije in Rusijs sta včeraj podpisali dogovor glede izmenjava člsnov msnjšinskih grup v bivši poljski republiki, v pokrajinah, kster« so zssedle Hitlerjev« in fttallno-vs čete. Bclorusi In Ukrajinci ns ozemlju, ki Je postslo nemške poseat, bodo po«lsni v pokrajine, ki so prišle pod ruako kontrolo. Nemci is krajev, kstere so ae-aadli Rusi, pa v pokrajina pod nscljsko oblsstjo. Uradno ne-| znanilo pravi, da dogovor doloma prostovoljno izmenjavo. Lastninske pravica pnamezriikov bodo upoštevane v vseh ozlrlh. Roosevelt proglasil vojne cone Zavetniki pozdravili odpravo embarga WASHINGTON, D. C, 8. okt. —Predsednik Rooaevelt Je včeraj formalno proglaail vojne cone, v katere je ameriškim parni-kom vatop prepovedan. In naznanil, da aavojevane države lahko kupujejo orožje In bojni material v Ameriki, lstočaano je podpisal štiri dokumente glede odprave embarga ln revialje nevtralnost nega sskona. Vojns cons, kstsre omenja Reoeevslt v svoji proklamaclji, Vključujejo vss vodovje okrog Velike Brltsnlje, Irske In bllž-njih otokov. Vae Severno morje do obrežja NorvsAke In južno do Bergsna, Halt Uko morje ln dotoka tsr B lakaja k I asllv a Isje-mo severnega španakega obrežja. Rooeevelt omenja v proklamaclji, ds bodo proglsžsne nove vojne cone, če bo to sshtsvsl rss-voj vojne situacije. Nobena ameriška ladja ne sme slepiti v te cone. Paris, 4. nov.—Francoska vlada poveličuje predsednika Roo-sevelta, ker se je trudil v naporih sa revlsijo nevtrslnostnega zakona In uapel. Ameriški kongres Je preklical embargo In Združene države bodo zdaj lahko pošiljale orožje in bojni material aavojevanim državam. Napol uradna Izjava, objavljena po seji članov Daladlerjevega kabineta, naglaša, da v Parizu amatrajo odpravo embarga aa dogodek velike materialne In moralne važnosti. Leaden, 4. nov.—VsUka Britanija js gotovs, ds bo dobivsls la Amerike bojna letala, orožje in vojaške potrebščine, katere potrebuje v vojni a Nemčijo, v velikih količinah, ker je kongrea odpravil embargo. To akcijo ao angleški vladni krogi navdušeno poadravil!. Washington, D. C„ 4. nov.— Prsdlog glede preklica embarga js bil sinoči odobren v svoji končni obliki in takoj poslan v Belo hišo, da ga Roossvelt podpiše. Po tej formslnostl Js bilo iarsd-no zssedsnje kongresa zaključeno. Roosevelt Je zmagal na vsej črti. Vsi amendmentl In predlogi Izolaclonistov so bili poraženi. Načrt glede odprave embarga je bil po skupni konferenci članov obeh zbornic sprejet s 5A proti 24 glasovom v senatu in z 243 proti 172 glaaovom v nižji kongresni zbornici. Holandska poostrila obrambne ukrepe Hague, Holandska, 4. nov.— Vrhovno poveljstvo armad« Je na podlagi dekreta v zvezi z obsednim stenjem prepovedalo vstop vojaškim častnikom zunanjih držav i cone, kjer Je obsedno stanj« v veljavi. Izjema velja le za one častnike, ki dobijo dovoljenja od vlad«. Province, v ka-t «tri h je bilo oklkano obsedno stanj«, se nshajajo ob in v bližini n«mšk« m«j«. Organizator avtne unije obsojen v zapor Dstroit, Mlch., 4. nov,—Tra-cy M. Doli, organizator avtn« u-nij« CIO, J« bil obsojsn ns tri-d«s«t dni zapora na obbižbo taljenja sodiščs in krš«njs injunk-clje, ki j« prepovedoval« masno pik«tiranj« tovarn« Kroderkk Mtaarna 4 Co. Obnodbo J« Izrekel «odnik Arthur W«bat*r. Paketna pošta zaprta za Nemčijo in Češko Washington, D. C., 4. nov,— Poštne uprava naznanja, da J« v «led vojn« v Evropi ustavljena paket n« pošta (parcal post) v N « m č I j o, C«ho«lovakiJo in Gdansk. Poštni ursdnlkl n« sm«-Jo »prejeti not jen« pošiljk« za U kraje. UPOR MED HRVAŠKIMI VOJAKI V KARLOVCU! Policija in iandarji lovijo dezerterje POLITIČNI NEMIRI IN UMORI IJUBIJANA, SLOVENIJA, 4, nov—Policija In žandarjl k»-vi Jo dessrterje hrvaškega pehotnega polk«, ki a« js sa barikadi-ral ss strojnimi puškami v vojašnici v Karlovcu, 30 milj juš-noaapadno od Zagreba, po tsbru-hu revolte. Hrvatje so ss prlčsll puntstl prsd tremi tedni, toda vest o tem je blls šele adsj ob-javljena. Regiment, ki gs tvorijo povečini kmetje la Hrvsžke, ki je ne-davno dobila avtonomijo, ss js pričel puntstl, ko so sgltstorjl raašlrlll govorice, da bo poelan na aapadno fronto, kjer se ho moral boriti aa Francijo. Po Is-hruhu revolte je 4500 vojskov navalilo na Karlovec, kjer ao pobili okrog 50 clvlllatov. Vojaška komialja je ugotovila, da ao bili čaatnlkl In vojaki pijani, Več re-glmentov je bilo poalanlh v Karlovec, ds asi rejo revolto. TI so polovlll veliko število upornikov ln Jih poslsli v Južno Srbijo, mnogo rebelsv ps je pobegnilo v gozdove, kjer ae zdaj «kriv«Jo pred žandarjl. Zagreb, 4. nov.—Hrvatska, ki je nedavno dobila avtonomijo, ln ruda organizirala vlado ns apoaobni In praktični podlsgi, s Js naletsls ns potetkoče. Glavna ao nasilja, ki Izvirajo it dvajsetletne srbske dominacije Hrvatov. Odkar je Hrvatska dobila avtonomijo, Je bilo Izvršenih le 20 političnih; umorov, požgsnih mnogo poslopij v Izgredih, veliko število ljudi pretspsnlh In ns atotine oseb je pobegnilo. Dr. Vladko Maček, |>odpredsednik Jugoslovsnake vlsde, svari Hrvate pred nasilji In jih opozarja, ds ta ogražajo bodočnost Hrvaške. Hrvatje so dobili avtonomijo od Belgrada zaradi napete situacije v Evropi. Srbi so ss ImmUII, ko so Hrvatje namignili, da se bodo obrnili ns Hitlerja za pomoč. HrvuUka im« popolno avtonomijo v vseh vladnih območjih raz«n onih, ki se nanašajo na narodno obrambo, zunanje zadev« jn komunikacij«. Ts so v rokah lielgradskegs režima. Sko-ro vse Srbe, ki so imeli jsvne urade na Hrvatskem, ao nadomestili Hrvatje. Nova vlada Je odslovila iz uradov tudi mnogo Hrvatov, ki so bili naklonjeni Srbom. Izgredi so naperjeni bolj proti tam Hrvatom nego proti Srbom. Hrvaška vlada bi rada uničila sokolske mladinske organizacije. Drhal J« nedavno navalila na poalopj« t« organizacije in ga zaftgsla. Hrvatje snujejo svojo mUdinsko organizacijo pod imenom Hrvaški junaki, ki naj bi nadomestila aokoUko miadin-«ko grupo. Slednji očitajo, da jo dominirajo bri>oin naklonjeni elementi, Delni« mobilizacija jugoslo-vanskeg« vojaštva Je povzročila nemire med hrvaUklm km«ti v nekaterih krajih. Ko s« J« vršila borba t» avtonomijo, so hrva-Akl vodiUlJI obljubovali, da bodo Hrvatje izvzeti Iz vojašk« alužl». V zadnjih t«dnlh J« bilo v«liko kmetov |»otvanlh v armado in to J« Izzvalo upor v nekaterih hrvaških krajih. Borzna vrednost delnic vojnih industrij raste N«w York, 4. nov.—£lm J« kongrr» preklical embargo za oroftj* In atrallvo, je na n«wyor-škl borzi |MMkočila vradhost delnic vae h vojnih industrij, posebno jeklsrsk« In «eroplansk«. PROSVETA PROSVETA (Ima m ili) I» __ M m M M m M M*. MM m *tm m OUmm M «tat* 91M w tal* tal*, M T» aa »al Mat aa HM. SahaaripUon ralati far tka VmhM Malta ( »4 Caa*4a M M »ar raar. Chiaa«* aa4 Cicaru I1M H» MB* M M »ar yaw. ___ BJ I i ur ar m «aahtaa («rtiaa. p*- I IM.) aa rraaja pMUjaUOa W « atetaja. la it prllaill pMlalaa. Alvarlialaf raUa m a«rara>«fit Maauaarlpla af cMtaaal-callaM and «aaoifcMM artlcUa «ril bo« ha ntormi Othat Xa. a««ii M atciiaa, »Ur*, paana. «to., vili ha rataraM aalr whaa tti»wp««*M hy ta!f MIT-M PROëVBTA LawaAala Ara^ ChUa«a. or ne riDHUTiD • v oh lapa i a aa priaiar fNovrwhar M, 1M»> »wanl, 4* >m J* * t«a lilMw J» Vojna je res čudna Morda niso Mamo čudaki, ki a« čudijo sedanji vojni v Evropi. (Videli smo karikaturo ameriškega izdelka, ki primerja francosko fronto ameriškemu relifnemu projektu WPA: francoski in nemški vojak stojita mirno naslonjena na puško in spita . . .) Morda je kdo med hladnokrvnimi in zelo treznimi ljudmi, ki se bo tudi čudil. Vsekakor smo se zelo čudili, ko smo prečitali vest iz Londona, katera pove, kakšne knjige je angleško vojno ministrstvo dalo vojakom angleške armade, ki se nahajajo nekje na zapadni fronti. (Kje je ta zapadna fronta, je zdaj tudi uganka. «Hitlerjevi ljudje se bahajo, da so očistili nemško zemljo in sovražnika ni več na njej, Francozi pa nič ne rečejo, torej — kje je zdaj bojna fronta?) Omenjeno londonsko vest smo prečitali dvakrat, trikrat in še smo se čudili. Sledeče knjige so dobili angleški vojaki, da si s čitanjem preganjajo dolg čas, ker "nimajo nobenega dela" na fronti: " Hitlerjev "Mein Kampf*' (na temelju zanes-. Ijivih poročil iz Nemčije ni Hitler nikdar pi-sal te knjige, temveč le podpisali) Marksov "Kapital", Tolstojevo "Vojno in mir", Barbua-sov "Ogenj" itd. Zdaj pa strmite še vi z nami vred. Pravijo, da je sedanja vojna imperialistična ua vseh straneh. Propaganda angleške vlade med vojaki mora to potrditi. "Mein Kampf" je seveda imperialistična propaganda, nacijska propaganda in proti bolj še viška propaganda za — Nemčijo. Da se s to propagando lahko opa-Jajo tudi angleški vojaki, je zvita poteza angleškega cenzorja. Kaj pa Kapital Karla Marksa? Ali je to tudi imperialistična propaganda? Do danes še nismo slišali kaj takega! Za Chamberlainove privatne interese in interese njegovih torijakih bratcev je Marks pač "slaba propaganda. Tolstojeva "Vojna in mir" je goreče protivojno delo največjega ruskega pacifista in "Ogenj" je žolčna kritika zadnje vojne, katero je apiaal zdaj še mrtvi francoakl komunist Henri Bar-busse. Torej kaj pruvite? Ali ni ta vojna res čudna? Vojna je res imperialistična, toda na kateri strani so imperialistl? — Vrti se pale... Glasovi iz naselbin Ko Je moral Galileo pred cerkvenimi glavarji v Rimu preklicati svoj nauk, da sc zemlja vrti okoli solnca. je pri odhodu zamrmral: "Vrti se pa le,r--namreč zemlja okoli solnca. Njegov preklic, kakor otročja zahteva cerkvenih glavarjev, ni imel najmanjšega vpliva na fizikalne zakone vsemirja. Ce je Galileo res to rekel ali ne. je brez pomena. Fakt je. da se zemlja vrti okoli solnca. da se Je vrtela, odkar obstoji in se bo vrtala še vedno, ko bo te davno mrtva za vsako Življenje. Vrti se pa še kaj drugega, z drugimi besedami: giblje se in pomiče mi naprej — kljub t«mu. da so na svetu ljudje, ki mislijo, da se nič ne gibljo in se ne sme gibati v smislu razvoja ali evolucije. Razvoju ali evoluciji je (»odvrženo ne le orli a nič no življenje, v katerega »padu tudi človek, marveč tudi goepodarako. politično, socialno In kulturno življenje, skratka vse. kar se giblje. Država Mississippi na Jugu je vse znana čase, odkar šivi belokoiec na ameriškem kontinentu. veljala za kos sveta, na katerem «Ive ljudje izključno po naukih svetegs pisma. Tam je bil fundamentallzem doma. Fundamentall-stični pridigarji no tako vplivali na vse privatno in javno življenje v tej državi, da brez njihove odobritve se nI moglo storiti ničesar. Pridigarji s debelo biblijo v roki so učili, da je Bog ukazal ljudem, naj si pridelujejo kruh le v potu svojega obraza na polju. Vse drugo je sovražno Bogu. Industrije so iznajdba hudiča. Ce je bilo Bogu po volji, da sta pagavka in rumena mrzlica morili ljudi, niso pridigarji nikdar pojannili, niti ni nihče vprašal. Zda j je tudi tega kom* "Hudič" je podjarmil tudi sveto driavo Mi»*nmippl. Oneral Electric Company Jt začela tamkaj graditi svoje tovarne. Industrijski ratvoj, ki j« bil toliko /a«a zadržan, ho toliko bolj tdaj huknll na dan. Vse je zaman: svet se vrti dalje in dalj» ... ' Obletnica moške zveze Akron. O.—Slovenska moška zveiK podružnica 1. bo v soboto 11. nov., praznovala avojo prvo obletnico z banketom v dvorani Domovine na 14. cesti v Barber-tonu, pričetek ob 7:30 zvečer. Po banketu bo za ples igral Hojer-jev orkester. Vsak Slovenec, ki je že slišal gramofonske plošče tega orkestra, ve, da ne more biti pri miru, ko zaigrajo. Poleg tega bo tudi vsakdo dobil listek za tri proste nagrado, ki bodo oddaje ta večer—radio, vreden $50, napoj no pero in svinčnik ter namizno srebrno orodje. Uljudno vabimo vse člane vseh podružnic, kakor tudi vse prijatelje in znance od blizu in daleč na to izvrstno zabavo. Za vašo udeležbo se vam že vnaprej zahvaljujemo in upamo, da se vidimo na slavno*tl 11. novembra. ■ Vilice nI H. Lauter. Polo ta j brezposelnih v Illinoisu CKleago, IM.—Položaj brezposelnih in drugih revežev, ki so odvisni od relifa v Illinoisu, je žalosten. Posebno je Žalosten v ChJcagu, kjer dobesedno strada pol milijona ljudi, kar priznavajo eelo relifne avtoritete. Zadnje •sece je v Chicagu umrlo že več ljudi radi lakote po izjavi zdravnikov. Vzrok temu je draa-tično znižanje relifa, ki v Chicagu znaša le 65% od minimalnega relifnega standarda. Na "humanitarnega" gover-nerja Homerja že dalj časa pritiskajo razne meščanske in delavske organizacije, da bi sklical izredno zaaedanje legislature, o-ziroma pri sklicanju iste uključil tudi relifno vprašanje. Toda do sedaj se "humanitarni" Homer ša zmenil nU-čikaški delavski federaciji ni niti odgovoril na piamo, dasi mu je že dvakrat pomagala do izvolitve. Zadnje dni, 28. in 29. oktobra, j« v Springfieldu zborovala Illinois Workert Alliance, Inc., ki se je pred več meseci odcepila od organizacije istega imena radi komunistične dominacije. Na tam zborovanju je soglasno spremenila avoje ime v Illinois Work-ers Security Foderation. Prav tako je aoglaano aaključila, da bo priredila pohod brezposelnih v Springfield, kakor hitro ae legislatura sestane k izrednemu zasedanju. To ae bo najbrže zgodilo prve dni decembra. . Namen tega pohoda bo "lobi-ranje" državnih poslancev in preizkušanje njih "božičnega duha". Zahtevali bodo. da država porabi vse dohodke od prodajnega davka za rellf. Ta davek znaša v Illinoisu tri odstotke—pri majhnih nakupih )e takoj odpravila ves državni davek na žemljica, dohodke od prodajnega davka pa obrnila v druge namene, sa financiranje državne uprave. Tako so bogatini v Illinoisu sedaj prosti vsakega državnega davka, reveži pa umirajo gladu, ker država porabi le en procent dohodninskega davka za reUf. In Homer še vedno jadra pod znamko—"humanitarca"! Država zdaj potreši štiri milijone dolarjev mesečno za relif, namesto šestih in pol, kolikor je po izjavah relifnih in drugih avtoritet potrebno za preprečenje gladu med brezposelnimi in drugimi reveži. V Chicagu je okrog 115,000 družin na relifu—okrog pol milijona oeeb. V okrog polovici teh družin nI nobene oeebe zmožne za delo, ostali pa vb led podhranjevanja tako rapidno propadajo fizično, da kmalu tudi vsi delazmožnl relifarji ne bedo sposobni za nobeno delo. Vsaj to kaiejo razne preiskave. Z drugo besedo: radi nezadostnega relifa v interesu posestnikov in bogatinov, ki ne plačujejo nobenega državnega davka, država sama uničuje svoje delovne moči med brezposelnimi, katere spreminja v fizične in duševne razvaline in s tem le nakopava še večje breme družbi. Za te reveže bo morala namreč država stalno skrbeti, ker so vodno v večji meri nesposobni za delo, Čeprav bi ga dobili. Z nezadostnim relifom ubija tudi mlada življenja, otroke relif nih revežev, ki so na splošno vsi podhranjeni, v mnogih slučajih brez obutve m obleke, tako da tisoči v Chicagu niti Šole ne morejo pohajati, čeprav jim je pred nosom. T» reveži tudi rs pidno podlegajo raznim boleznim in med njimi je bolnikov za več okrajnih bolnišnic, ne samo zu eno, ki je natrpana do zadnjega kotička. L Tako država na eni etrani "varčuje" pri relifu, na drugi strani pa s to politiko ustvarja situacijo, ki zahteva vedno večje izdatke za njih javno zdravljenje in pa za—ječe, sodišča in policijo. Ze staro dejstvo namreč je, da je revščina najboljše ko-tišče za vzgajanje kriminalcev pocestne in Caponijeve aorte. Kriminalci so seveda tudi na vrhu družbe, na Gold Coastu, toda te država ščiti in jih sredi revščine in velike mizerije razbremenjuje davka. Vsaj to je, rekord "humanitarne" Homerjove administracije. In to politiko tudi republikanci zastopajo sto-procentno v državni zbornici v Springfieldu. O vsej tej situaciji so brezposelni razpravljali na konvenciji v Springfieldu in sprejeli program svoje državne organizacije, kateri so dali novo ime, da ae tako ločijo od stalinistično domini ram» Workers Alliance, ki je pri zadnjih volitvah podpirala Homerja, sploh vso korumpira-no demokratsko mašino v Chicagu in v državi. S svojimi zahtevami, med katerimi je glavna zvišanje relifnih apropriacij na $6,500,000 na mesec, bodo šli z deputacijami do poslancev na njih domove pred no bodo ixxwa-ni v Springfield k izrednemu zasedanju. Poleg tega Illinoieka delavska zaščitna federacija tudi zahteva stopnjevalni dohodninski davek, ki naj nadomesti sedanji nakupni davek Nadalje je «ttgoaaifc in zahteva remediranje zveznega rolifnega zakona, po katerem morajo vsi relifni delavci s liste WPA p9 18 mesecih, je tudi proti odpravi orožje in vojni materi dila oboroževanje t in politiko, ki vedi po znani poti? po kateri se je Amerika zapletla v prvo svetovno vojno in Je velika nevarnost, da se bo zapletla tudi v sedanjo evropsko vojno. Obsodila je tudi nastavljanje vojaških častnikov na odgovorna civilna vladna mesta po zvezni administraciji v Washing-tenu. To smatra za definitivno širjenje vojnega duha in razpoloženja v vladnih krogih. Glede tega je zavzela enako stališče kakor Ameriika delavska fede-lacija na svoji zadnji konvenciji v Cincinnatiju. Konvencija je pohvalila progresivnega kongres n-ika Franka Friesa iz Carlinvilla, ki je v Washingtonu pokazal, da so mu pri srcu delavski in sploh ljudski interesi. Za predsednika Delavska zaščitne federacije je bil izvoljen William Eackleman iz "down stata", za tajnika pa Frank McCulloch iz Chicaga. V državni ekaekutivi federacije je tudi Simon Trojar, brat Antona Trojarja, oskrbnika glavnega u-rada SNPJ, ki je zadnja lota posvetil vee avoj prosti čas težki borbi brezposelnih in brezpravne delavske maae. A. G. O delavskih razmerah in moške-radi South view, Pa.—Tukaj se dela vsak dan. Ali težko je, ker morit en mož napraviti za dva delavca. Ce tega ne moreš, te pa enostavno odslovijo, ker pritožiti se ne moreš nikjer. Tukaj je še dosti ljudi hrez dela, ker ga ne morejo dobiti, posebno pa mladih fantov. Tukaj je namreč postava, da mora vsak majnar imeti certifikat ali spričevalo predno more dobiti delo. Mladenič mora na primer delati dve leti v majni predno more dobiti spričevalo, tako z van i majnar-ski papir. Jaz že delam pod zemljo 32 let, pa ni*em videl še takega priganjaštva kakor je danes tu-kaj. In tudi zasluži se bolj malo, ako se upošteva, koliko je treba producirati. Z ženo sva se 28. oktobra udeležila maškeradne veselice gospodinjskega kluba v Mid way ju, kjer smo se imeli prav hišno. Cast mladini, ker zna tako lepo slovensko prepevati, da jih -je veselje poslušati. Videl sem, da se mladina zanima za društva in jednoto. In to me veseli. Le tako naprej! Zahvaliti se moram miss Nagel in mies Janežič, ki sta tako spretno prodajali kranjske klobase. Math Vehar, 266. Obisk pri Bolhi, v Strabanu in Sharonu Cleveland.—Ko sva 26. oktobra z br. Zamikom Obiskala Martina Bolho v Akronu (tudi on je bil delegat na zadnji konvenciji SNPJ v Clevelandu), je nama pravil, kako se mu je godilo, ko je bil letos v juniju, juliju in avgustu v stari domovini. In to na Igu ali tam nekje okrog Presarjev. Z njim je bil tudi Frank Suštaršič iz Barbertona. Martin nama je pravil, da je Suštaršič zaupal nekemu Srbu ali Hrvatu po imenu Pašoč, da je v Ameriki čital tudi Prosveto, spadal k temu in temu društvu in tudi, kaj je delal v Barberto-nu. Frank je mislH, da je Pašoč dober človek, ampak se je zmotil. Ta njegov znanec ga je naznanil, dačita Prosveto (mene bi pa naznanil, da pišem v Prosveto dopise, kar je mogoče še hujše). Martin nama je tudi pravil, ka- ne aemški letalci metali bombe. ko je bilo v gt < til n i pri Figabir-tu. Martin: "Ce ima* dobro vino, ga bom pil; če ne, ga ne maram." (Gostilničar: "Ce hočeš dva litra, grem po dobrega, ta-mo po firkeicu bo pa ta dober, čeprav je malo pomešan z vodo." Bolha": "No, pa daj dva litra pomešanega, pa sam pij!" V isti ali drugi gostilni v Ljufc-jahi za časa klerikalnega kongresa. Neki Ljubljančan Bolhi: "Vidiš tiste črne . . .? Radi njih moremo dajati strežajem več napitnine." Goipodje so sedeli za njunim hrbtom. "Pa se jih ne bojiš?" vpraša Msrtin. Ljubljančan: "Teh-!e že ne!" • V soboto, 28. oktobra, je prišel čas, da gremo v Strabane, Pa., kjer je društvo Postojnska jama 138 proslavljalo 35-letnico SNPJ. Naročeno nam je bilo, naj pridemo igrat za ples v soboto zvečer, ker v nedeljo je tam plee prepovedan. Bobnarja smo naročili v Libraryju v osebi Franka Likovicha, ki je še mlad mož. Priporočil nam ga je moj nečak. Frank je igral pri vojaški godbi v Parizu Štiri leta. Z menoj sta brla moj sin in Anton Smel, ki igra saksofon. Odpotovali smo ob eni uri. Prva postaja je bik Mihevče-va farma tri milje severno od Salem a, O., na cesti 14. Ko smo zavili na; dvorišče, so nas {pozdravile kokoši. Skoro bi jih bili par povozMi, ker se niso hotele umakniti. Obnalale so se kot bi hotele reči: To dvorišče in me smo Mihevčeve in tudi vemo, koliko smo stare, ker ima Franca imenik našega rojstva. In res ne moreš varati France glede starosti putk. To smo videli na kon-venčnem banketu v Clevelandu, kjer je skušala obirati putke. Franca podpira urednika! Ce bo Molek še jedel putke, naj si jih naroči od mrs. Frances Mihevc, RD 1, Salem O. Z našo pijačo smo bili tudi postreženi, mi pa smo dali kontro tudi v pijači. Nekoliko smo pokramljali in nato nadaljevali našo pot. Pri Johnu Terčelju v Strabanu smo potrkali ravno ob 6. zvečer. Ukazal sem mu, naj pove Kokliču, da smo se že "meldali" pri njem (Terčelju) in da smo "ready for action", ki se prične ob 8. uri. Prej pa še gremo v Enterprise pri Washiqgtonu, da rečemo mojemu svaku Majku Podboju "hello". John nam je rekel, da je okej in smo odjadrali. Točno ob 8. smo se vrnili. Frank Likovich je bil že na svojem mestu. Ampak moj tovariš Terčelj me je hotel s harmoniko vred prej predstaviti že navzočim v spodnjih prostorih okoli bare. Bik) jih je že veliko tam, tudi sam Anton Zidanšek iz Sha-rona, s katerim sva si segla v roke kot stara "ktbicarja". No, pa se bova zopet kmalu videla. "Tukaj je tisti, ki ste ga hoteli videti," reče gostom John Terčelj. In tako smo si segali v roke, potem pa na oder, kjer smo pričeli s tistim, za kar smo bili poklicani. Ze prej sem pisal Johnu Koklichu, naj pazi, da bodo oglašali njih veselico, ker ni bolj dolgočafcmega za muzikanta kot igrati praznim stolom. "Well, ali si zadoovljen ?" je potenr rekel br. Koklich. Seveda sem! Kadar vidiš polno dvorano plesalcev, ki še vriskajo, se ti smeje srce veselja, ker trud ni bil zaman. "Nedelja zjutraj je in boate morati nehati," je ukazal John Terčelj. "Se polko in 'Home Sveet Home', John!" Potem pa še enkrat k bari, kjer sem moral obljubiti Terčelju, da bom prihodnjič ostal malo dalj, ko Še pridem v Strabane. Posetniki in odborniki so nas sprejeli z največjo uljudnoetjo, ki jo poznamo mi stari Slovani. Hvala vnem skupaj za vašo pri- i. i /. nost! Takšno željo imam tudi glede liarona. da bi tamkajšnji društvi SNPJ, staro in anfleško poslujoče, napolnili dvorano 11. novembra zvečer, da boste lahko plesali, za kar bomo te ml poskrbeli. Br. Valentinčtču torej svetujem, naj raje piše vsem zajcem, da pridejo na ples. namesto da bi jim grozil • puško. Mi imamo tukaj več Zajcev—v glavnem odboru je tudi eden— in upam, da je kateri tudi v bližini Sharona. Naj se torej brez skrbi odzovejo vabilu Antona1 Valentinčiča, kakor ae je na pri-ine r odzvala Kleopatra povabilu Marka Antonija in s njim plesala. Na svidenje ii. MhmM x Sharonu! Frank Barhšč. 58. PONDEUEK. 6. Mnv^, Življenje v Parizu Francoska privadila noveiiu življenju L^udt ffi no po svojem poslu insiz • ,J<" Izkazalo ae je, da 80 orjaških J°B ženejo svarili žvižg nZ^TJ » vse ogromno prostranstvo pariške^ I r ja. Varnostna oblast je zato uZT 1 čin obveščanja javnosti o prZ i n "U' Poleg siren in policijah ^ UT'an bodo oda,ej pri alarmu sode^ti tomobili z močnimi zvočniki. Ti bodHl ulicah in zvočniki bodo groWogl^°0 1 prebivalstvo k opreznosti: "UgasSitel Zaprite plinske, električne in ce! Hitite v zaklonišča!" Ti avtomobif «topil, v akcijo in jih je javnost odobri zelo primerno in koristno uvedbo K splošnemu pomirjenju je mnogo nes o odločno zagotovilo oblasti, da sovi doslej še ni vrgel niti ene bombe na Pariz dosedanjih poletih sovražnika nad frar prestolnico, so bili kraji na severu preuri da so bombe padale na južni strani m obratno. Sirili so se najrazličnejši glaw« so seveda nahajali lahkoverna ušesa ka Parizu je zaradi velikih razdalj navat meščanu skoraj nemogoče kontrolirati v bombah v drugih delih mesta. Osobit« našnjih prilikah je ta možnost zelo orne Toda časa je bilo dovolj, da je pariško p valstvo spoznalo neresničnost vesti o «t tah bombardiranja. Vendar pa je kljub mu zelo oprezno in ni človeka brez plinske ske. V garderobah kavarn, gostiln, kinei grafov itd. lahko vse odložiš, samo maski raš imeti vedno pri roki. Premikanje čet se v središču mesta ne Osrednji del mesta je na prihod angleški v Francijo reagiral s tem, da je postala priljubljena angleška popevka "Dolga do Tipperaryja". Kdor ima priliko, da Ie malo iz mesta, poroča o neprestanih portih črnih in rumenih čet od juga in za Francije proti vzhodu. Mobilizirane! že s fronte in Parižani kažejo drug drugem pisma, ki so (nekaki tajinstveni teksti, iz rih ni mogoče razbrati, kje je pisec in » bavi. Vendar se pretehtava vsaka best bf morda imela skrit pomen. Enostavnej pisma vpoklicancev pri mornarici. To vadne dopisnice, kjer je določena vrstic ime in priimek pisca z izrednim opozoriloi se kraj ne sme navesti. Za vesti o zdrav nem stanju je dovoljenih par besed. V "pošljite mi" je opazka: samo tri besed Čustva do domačih pa samo ena. Tako da napiše razen imena in priimka le devet vse drugo je že tiskano. Tako pismo iz narice ima tole podobo: Jean Girard. Zdr Zdrav, vesel, pogumen. Pošljite mi: zelo pismo (3 besede). Čustva domačim: Po Zelo zanima Parižane vojna v radiu predvčerajšnjega dne vemo, da se postaji xemburg ne sme nič verjeti in da moramd zelo previdni pri poslušaju Toulousea: soj nik zlorablja luksemburški in tuluški val širno svarilo v tem pogledu je naslov francosko javnost generalni komisar zal ščanje Girandoux. "Čuvajte se," pravi 1 rilo, "sovražnik je postavil k svojim odd postajam ženske z najlepšim glasom in z zelo prepričevalnim naglaskom. Vedite tega ne dela zaradi blaginje Francije, da bi omajal vojski zaledje in ji s tem val. Vedite da je ginljivi proglas franc« materam sestavljen v isti pisarni, ki bi s vila zmagonosno poročilo, ako bi bilo po par sto sinov francoskih mater. Vlada bi ko zaplenila vse sprejemne aparate, toda ne bilo v duhu francoskega svobodoljuhj francoskega pravnega pojmovanja. Uhk z raznimi šumi motila tuje oddaje, pa t<* smatra zu dostojno ter prepušča to dru Vlada noče, da bi se na ta način Francija greznila v molk. Bodite obveščeni, te, kar hočete, toda ne dajte si vplivati merjajte vesti drugi dan z vestmi v naših i pisih, v katerih stolpce ne more prodreti vražna propaganda. Najbolje pa je, da tu ne poslušate. Pomislite, zakaj si neki «»J nik toliko prizadeva, da bi ga poslušan j da vas obvešča? Zato, da bi vas zm*jsil jim na fronti smo dolžni vsak obzir. Ha* si ne zna misliti: dočim se jaz borim, moj ma željno usrkavajo sovražne besede k gajo strup v srca našega zaledja. Hofliu zaupljivi, naučite se razločevat! način t ki ga ima tujec od našega načina Tenor » je vedno francosko domoljubjeJjJjjM yj govori tujec. Pazite se!" rr < Pred dvajaatimi leti (Iz Prosvete. 6. novembra 191») Domače vesti. Proeveta je biU boo^ obveščena i. Belgrada. da sta slovenj alista Albin Prepeluh in Franc * etek oa Ameriko kot delegaU mednarodne OT konference v Washingtonu. Delavske veei, Rudsrsks ** popolna. VtekujeosterlK>jsfedersm^tv ki pobija stavko z injunkcijo *** Jeklarska stavka je stopila v ozsdjr iz inozemstva. Iz Belgr-dM ^roč-J^ bilo v uradu zunanjega mtnWr-i ^ važno osebno pismo amenškegs WIUona. v katerem so bile 1 slaviji neke koncesije s strsm za ^ -........ ignorirala. 6. NOVEMBRA ovice Vitem, ki »I Nit dobrega Id lovlmega Hlva, priporočamo V zalogi imamo Aa alvrfvt« letnika: V kratkem i ude 35 novih poštnih znamk , Washington, D. C„ 4. nov,— PoAtnl tajnik Jama« A. farley jo uradno natnanil. H» v kratkem izide 86 novih poAtnih »namk v , znak spomina na 85 slavnih A-merl£anov. Znamke bodo po pet j denomlnacij (1, 2. S. ft in 10 cen-tov) v sedmih skupinah. Prva i skupina bo imela portrete petih slikarskih umetnikov, druga skupina bo predstavljala pet pisateljev, tretja skupina pet skladateljev, /etru skupina (»t vogojlteljev, peta skupina pet i»-najditeljev, šesta okupina pet pesnikov In sedma skupina pet 1 znanstvenikov. M<*d drugimi b<* do zastopani olikar Whistler, pisatelja Washington Irving In Murk Twain, imenik Walt Whitman In med znanstveniki lAlth<»r Burbank In Jane Adam»« «t i * r«~4 • I lktnik 1080. vessa., lktnik 10.11, veoaa.. lktnik 1031, vessn., lktnik i0ji8, vessn.. lktnik i0«4. veoen.« lktnik looft, veoaa.. lktnik load, veoaa..' lktnik 1087, vsaan., lktnik 1088. veoaa.> lktnik lose, vtaea . LKTNIK 1018, vesan.. LKTNIK 1010, veisn., LKTNIK 1080, vesan.. LKTNIK 10821. fcrufttren LKTNIK 1084, vsssa.. LKTNIK 1088, OiOaa.. LKTNIK 108«. vaoaa. • LKTNIK I8TT, ween . LKTNIK 108«, vesan,. LKTNIK 1080. vesae.. N A HOT A JO HE V KNJIGARNI PR0LETARCA 2301S. LawndaU Avrnur • Chicago, Ulimmt nemil» pod-ornK. p.i.ftla U T*™*" PONDELJEK, 6. NOVPUP fOMW«« ..........................................................wasaosi.................. Roman Treh Src * JACK LONDON f Torresovo in poglavarjevo življenje je vlae-k> na nitki in gotovo bi bila ubita, ¿e bi tleti hip ne zabobnela gora nad jezerom, od koder se je vsulo kamenje. Izgubljene duše so ae razkropile na vse »trani. Poskrile »o se v grmovje in boj je bil končan, i Poglavar in Torres Hta se ozrla tja, kjer je nastala v gori odprtina, in opazila, da sta »topila iz gore Henry Morgan in carice. — Vi vzemite na muho carico, — je za mrmral poglavar, — jaz pa posvetim yankiju Morgsnu. To bo menda zadnje dejanje komedije, ki ne bo dolgo trajalo. _ Obs sta istočasno pomerila in sprožila. Torres, ki nikoli ni bil dober strelec, je zsdel cérico naravnost v prss. Poglsvsr ps, ki je bil mojster v streljsnju in je imel tudi več odlikovanj» ja zgrešil svoj cilj. V naslednjem trenutku ga je zadele Henryjeva krogla v zapestje. Razmesarila mu je roko in del komolca. Puška mu je psdla iz rok in poglavar se je zavedel, ds njegove desnica nikoli več ne bo mogla držati puške. Henry tisti hip ni dobro streljal. Dolgo je čepel v temnem podzemlju in zato se oči niso mogle tako hitro privaditi solnčnim žarkom. Njegov prvi strel je zadel samo slučajno. Vsi drugi streli so zgrešili. Ts čas sta jo Torres in poglavar ubirala proti bližnji gošči. • e e Cez deset minut je Torrea opazil žensko iz plemena Izgubljenih duš, ki je skočila izza drevesa In udarila poglavarja z debelim kamnom po glavi tako, da se je zgrudil mrtev na tla. Torres je dvignil puško In ustrelil, nato je ves prestrašen preskočil poglavarjevo truplo in planil naprej. Nekje daleč za seboj je slišal Henryjev in Solanov glas. Bili ao mu za petami. Spomnil ae je prizora avoje smrti, ki ga je mimogrede videl v Ogledalu Sveta. Že takrat se je tega prizora tako uatrašil, da ae je ves tresel. Toda pokrajina ae mu je zdela tuja. Na prizoru v Ogledalu Sveta ni bilo nobenih raatlin — same skale, solnčni žarki in živalake kosti. In novo upanje se je porodilo v Torresovem srcu. Morda pa amrti še ne bo ta dan? Morda tudi to leto ne? Kdo ve? Morda bo živel še dvajaet let? Kaj če bi mu smrt res prizaneala in če bi bilo laž vae, kar je govorilo Ogledalo Sveta? Življenje je tako lepo, avet tako veli-čaaten I Nič ne de, da je moral puatiti zaklad ob jezeru. Saj ae lahko znova vrne v dolino Izgubljenih duš a celo armado in pobije te divjake, ki itak ne potrebujejo zaklada. Stopil je iz džungle in zagledal pred aeboj planoto, pokrito z debelo «plaatjo ugaale lave. Tu se noge sploh niso udirale. Hitel je dalje in zopet je prišel v pragozd. Zdaj se mu ni bilo treba bati smrti. Glasovi preganjalcev so utihnili, vse je bilo mimo, daleč naokrog nI bilo slišati Žive duše. In Torres je bil prepričan, da je rojen pod arečno zvezdo, ki mu tudi to pot priakočl na pomoč. Načrt rešitve je bil kmalu sestavljen. Tu si poišče skrivališče in počaka do noči. Nato se splazi nazaj k jezeru tja, kjer šumi vrtinec. Tam ga ne bo mogel nihče ovirati. V skrajnem slučaju ekoči v vrtinec tudi brez draguljev. Pot po podzemni reki mu ni bila strašna, ker jo je že poznal. In v duhu je zopet zagledal slikovite bregove reke Gualace, ki vali svoje mogočne valove v morje. Poleg tega ae je pa spomnil, da ima v žepu dva ogromna rubina in dva smaragda, ki sta se lesketala v očesnih duplinah Chie in Hzatzla. Ti dragulji so predstavljali neizmerno bogastvo. Kaj za to, da ne more odneeti zaklada plemena < Maya in postati najbogatejši človek na ave-tu. Bil je zadovoljen tudi s štirimi dragulji. Želel si je samo, da bi se čim prej stemnilo, da bi lahko neopaženo skočil v podzemni potok, od tod pa čez akale v reko Gualaco, ki bi mu |M>magaia priti iz te začarane doline. Prizor bega in rešitve ai Je naalikal v domišljiji tako jaano, da ni opazil, kam gre. Naenkrat mu je zmanjkalo tal pod nogami in atr-mogla vil je v globok prepad. Ni mu bilo ao-jeno plavat znova po podzemni reki. Padel Je namreč z glavo naprej v brezno. Poševna aka-la. po kateri je drsel, je bila tako gladka in mokra, da se ni mogel uetaviti. Lovil se je z rokami in nogami, toda vea trud je bil zaman. Končno je padel na dno. Nekaj čaaa se ni mogel ganiti. Ko ai je od strahu nekoliko opomogel, je začutil pod roko nekaj neobičajnega. Prisegel bi bil, da so zobje. Ves prestrašen je pogledal, kaj je, in takoj se je pomiril. Res so bili zobje — bila je preperela čeljuat, —- toda poznalo se ji je na prvi pogled, da ni človeška. Torres jo je pobral in ogledal od vseh strani. Prepričal se je, da ima opraviti a svinjsko čeljustjo. Okrog njega In pod nogami ao se valjale druge koati, ostanki svinjskih in drugih živalskih okostnjskov. Kje neki je že videl tak kup kosti? Začel je rszmišljsti in naenkrat ae je spomnil velikega zlatega keliha v caričinem domu. Ozrl ae je okrog. Križ božji! lati prizor, ki ga je videl v Ogledalu Sveta. Slika v zlatem kelihu in ta strašna jama sta ai do pičice podobni. Celih dveeto čevljev ga je ločilo od zemeljake površine. Stene te globoke kotline ao bile gladke in strme tako, da je bila vsaka miael na rešitev zaman. Pot nazaj, od koder je zdrznil v jamo, je bila zaprta. Naenkrat mu je šinila v glavo strašna misel. Skočil je pokoncu in se začel prestrašeno ozirati okrog. Spomnil ae je, da delajo podobne kotline neke vrste pajki, ki sede potem na dnu in Čakajo, da pade žrtev sama v nastavljeno past. Ce bi kotlina ne bila tako velika, bi Torrea míalll, da ae je ujel v tako paat. Pa tudi zdaj mu je bujna domišljija šepetala, da preži tu nekje na dnu ogromen pajk, ki se že plazi k njemu, da mu izpije kri. Toda dno kotline je bilo prazno. Dno je bilo okroglo in je merilo v premeru dobrih deaet čevljev. Pokrito je bilo z raznimi živalakimi kostmi, ki so segale najbrž zelo globoko. Vsaj Torresu se je zdelo, da stoji na ogromnem kupu živalakih okostnjakov. Čemu neki je izkopalo pleme Maya to grozno kotlino? Na to vprašanje Torrea nI znal odgovoriti. Bil je namreč trdno prepričan, da jama ni naravna. Predno ae je stemnilo, se je skušal Torres najmanj desetkrat akobacati iz jame, toda ves trud je bil zaman. Po vsakem poizkuau se je umaknil tja, kamor je padala njegova senca, ki je postajala vedno večja. Tu je ležal in ao-pihal, zakaj v kotlini je vladala neznoana vročina. Ta jam« J« bila prava peč in Torrea je čutil, da ga polagoma zapuščajo moči. Pot mu je lil curkoma po vsem telesu. Nastala je noč in Torres je zatisnll oči. Komaj ga je objel spanec, je planil znova pokoncu in začel razmišljati, kako bi ae rešil. Zaveat, da leži tu v jami živ pokopan, mu ni dala miru. Edina pot je bila navzgor, toda njegovi možgani ai ni-eo mogli izmialiti nobenega načina, kako priti strmim stenam do živega. Poleg tega ga .je obhajala groza pri misli, da bo kmalu zopet dan. Vedel je namreč, da qolnce podnevi tako razbeli stene in dno, da mora v neznoani vročini vaako živo bitje poginiti. Predno naata-ne naalednja noč, bo njegovo telo tako prepe-čeno in izaušeno, da se spremeni v mumijo. Noč je bila atrašna, še strašnejšl bo pa dan. Ko se je začelo daniti, je obšla Torresa nepopisna groza. Bližala se je neizogibna amrt in v pričakovanju njenega prihoda je poatal Torree iznajdljiv. Smrti se boji vsako živo bitje, kaj šele človek. Vso noč je zaman razmišljal, kako bi aa iešil In šele zjutraj mu je šinila v glavo srečna misel. Ce ne more splezati iz jame po stenah, mu pač ne preoataja drugega, nego pot navzdol. Pa eem res tepec, da nisem takoj mialll na to, — je mrmral sam pri sebi. Saj bi bil lahko kopal vao noč, ko je bilo še hladno — adaj bo pa treba kopati pod pripekajočimi aolnčnimi žarki. In začel je na vao moč razmetavati in razkopavati preperele koati. Saj ni mogoče, da bi pod koatmi ne bilo izhoda. V jamo ae je stekala po vaakem nalivu voda in če bi na dnu ne bilo nobene odprtine, bi bila kotlina že polna vode. Eh, moja glava, moja trda butica! Torrea je začel kopati na eni atrani in metati koati na drugo. Delal je tako obupno, da si je polomil vse nohta in odrgnil kožo na prstih do krvi. Toda hrepenenje po življenju je bilo tako veliko, da bolečin sploh ni čutil. Poleg tega ae je pa aavedal. da tekmuje v hitrosti a aolncem in da Je njegovo življenje odviano od izida te tekme. Ca prekoplje dno prej, predno se dvigne solnce visoko nad obzorje, bo nevarnost odatranjena. V naaprotnem slučaju ga čaka strašna amrt na kupu živalakih koeti. (Daljo prihodnjič.) 10 minut domače » zabave Miške Kranjec Nekega večera me je učitelj Martinko, človek srednjih let, oienjen in srečni oče dveh pre-kramih in prepametnih otrok, skušal na vsak način zadrlatl pri sebi. Izgovarjal sem se s nočjo In z vsem mogočim, samo da bi mu ušel. Tri ura sem ga le po-slušaMn sem imel primerno dovolj njegovega drobnega pripovedovanja. "Veste, kaj bova T Je rekel veselo, ko že ni vedel, s čim bi me zadržal. "Poslušala bova radio. Deset minut zabave. Ali vi kaj poslušate ljubljanski radio? Ne? Za boga, kako to?" "Predvsem ga zvečer ne morem dobro slišati. Potem pa Je tudi dve tretjini predolgočaeen kakor premnogo radijskih postaj." "Za boga. kako morete kaj take** reci o edini naši radijski postaji. Dolgočasen! Nasprotno. meni se zdi nad vse zabaven! žena je že nekoč rekla, da bi prodala aparat, ampak jaz bi umrl brez nJega. Ne morem si misliti, kako Je bilo življenje, ko ni bilo radijskih aparatov!" Pogledal sem ga. "Saj se vendar niste rodili ob zvočniku! Malce se je zmedel In se začudil "Da. že res. 8aj sem šele predlanskim kupil to čudovito stvarco In moram reči, vee drugačno je življenje, od kar s dru-ftlno lahko poslušam bodiai prelepe narodne pesmi, bodiai poučna predavanja o kmetijstvu, jeziku, vzgojna predavanja, verake referate in drugo.. Morate pomisliti. koliko poučnega js vsak dan na programu, ne glede ne to, da tudi žsna vs. kaj bo jutri kuhala. bodisi za koailo, bodiai as večerjo. Nsš narod je lahko are-čen, ko ališi toliko lepih predavanj o kmetakem delu t" riOSTETA Zdaj sem se mu moral nasmehniti. "Ampak," sem rekel, "gospod Martinko! Saj naš narod skratka ne posluša teh predavanj." "Kako da jih ne posluša in zakaj jih ne bi poslušal?" "Skratka: ne more jih. Nima aparatov. Radio imajo meščani, učitelji in župniki." "Da," je-prikimal in se zami-slil. "Zato pa smo tu mi, ki potem vse to razložimo narodu. Mi ga dalje poučujemo, mi učitelji ni župniki." "Da," sem prikimal. "Na ta način že gre." "No vidite!" je vzkliknil vesel. "Ostanite torej pri nas. Saj vas ne bom mučil s predavanji! Deset minut zabave bova poslušala. Ko bi vi vedeli, koliko lepega in veselega ališi človek v teh desetih minutah! Moram vam priznati, da se včasih na-smejim do aolz. Zlaati, če so na programu dovtipi. Jaz aploh ljubim dovtipe. Vi se smejite, vidim, da ae smejite." Ne, goepod Martinko, ne amejim se.'f "Ne z obrazom," je rekel, "v duši se smejite. Toda zame so to najbolj veseli trenutki. Politike, veste, ne maram. Tako umazana je. Že zdavnaj sem se odvrnil od nje. Ne poslušam ni-kakih poročil. To človeku jemlje njegov prelepi mir. Politika je umazana. Človek ji da, kar zahteva od njega; opravim vse dolžnosti, ki jih imam do politike in pozabim nanjo. Življenje bi bilo preveč grenko, če bi morali o vsem neprestano premišljati. Taka zabava vas pa zelo razvedri. Da bi le trajala dalje. To je premalo, deset minut. Samo deset minut zabave na dan! Vaaj pol ure bi je moralo biti. Ta čaa je odprl v sobo duri najstarejši šlnko, debelušen, siten otrok. "Očka," je rekel, mama pravi, da ne bi pozabi na deaet minut zabave." "Pojdi vstran!" je rekel oče nemirno. '1»ovej mami, da bova zdaj z gospodom poslušala. Zvečer, predno pojdemo spat, pa vam bom vse povedal." "Pa boš pozabil kak dovtip!" "Za božjo Voljo, pojdi vendar Ne bom pozabil, kako bi moge pozabiti kako ptvar. Do pičice natančno borni vse povedal." Izrinil je otroka iz sobe In naju zaprl k radiu.* "Vidite, saj je že čas za zabavo." In že je zače odpirati radio. Radio je zavre-ščal, grom je motil prenos spremljalo je vae to nekako cvi lenje, vendai^ učitelja Martinka ni motilo. Pomaknil je zame stol k mizici s aparatom in tud sam sedel na drug atol. Uho je pritisnil k zvočniku, kakor bi se bal, da bo kaj preslišal. Po kratkem kukanju kukavice se je oglasila napovedovalka in povedala, da se začenja deaet minut zabave. Učitelj Martinko mi je namignil. Njegov obraz ae je že vea razvlekel v prijetno zadovol, stvo, oči so mu postale majhne in so se smejale. Potem se je začel tisti prelep del desetih minut slovenske zabave. Martinko toliko, da ni zle-tel v aparat. V aparatu sta se pogovarjala moški in ženska, ali moški in moški, ali ženska in ¿enaka, ali celo troje, ali učenec in učitelj, umetnik in kritik, ao-sed Miha in soeed Janez, gospa Mica in gospa Mara, pozabljivi profesor in nagajivi atudent, tramvajski potniki in debela gospa. Zdelo se mi je, da ne bo konca teh vseatranakih dovtipov. Toda bolj kakor da bi poelušal gromenje v radiu, - aem gledal učitelja Martinka, kako ae Je is-tegoval, valjal po atolu, ae tolkel po ategnih, vatajal, me trepljal in se smejal, da je imel aolzne oči. Poaabil Je na duri, ki ao Jih iz kuhinje odprti, kjer ao takisto hoteli poslušati to zabavo. Potem je bilo konec teh srečnih in prelepih deset minut zabave. Začela se je nacionalna ura, učitelj Martinko pa se je še vedno smejal. l "Očka. ali si ai zapomnil vse?" ae Je oglasilo Is kuhinje. "Mir. za boijo voljo, ne bodite sitni! Zvečer vam bom vse povedal. Zvečer, preden pojdemo spet." In potem k meni: "In ko jim bom pravil, ae beta še enkrat smejal. Ah, moj Bog. kako Je smeh nekaj lepega, nekaj velikega! Zato pa nočem poelušati tistih neprijetaih vesti o politiki. S politiko so samo zagrenili človeku življenje» ko bi vender bilo na svetu tako prijetno brez politike! Pa ai le kaj iamialijo, da Delavci odhajajo iz tovarne Chrysler Motor Corp., ki ae je zapletla v konflikt z avtno i ietkino spričevalo Napisal H. H. Baseler Strojepiska Betka je sporočila, da ae bo poročila. "Napisati ji moramo izredno dobro spričevalo," je rekel gospod šef prokurietu. Istega mnenja je bH tudi pro-kurist. Prav takšnega mnenja e bik> ¡prav za prav vse osebje. Vsi so hoteli prispevati k njenemu spričevalu. "Pred vsem njena natančnost," je rekel prokurist in je pisal. "INe pozabite njene izredne pridnosti," je pripomni J knjigovodja "Bila je nad vse vestna in-zanesljiva", je dodal blagajnik. Tako so napisali res dobro spričevalo: natančna, pridna, zelo čista, vestna. "Hm," je razsodil šef,' ko bi moral spričevalo podpisati. Nič drugega k» "hm", toda v tem je bila vsa njegova kritika. Seva-da, to je bilo dobro spričevalo, toda prav nič se ni razlikovalo oc drugih dobrih spričeval. Neka. je manjkalo. Tako je nepodpisano spričevalo spet romalo na pro-kuristovo mizo. "Se bolj jo moramo pohvaliti", je svetoval prvi korespOftdent. Tako se je tudi zgodilo. Povsod ao dodali besedico "zelo". Toda to se je slišalo dokaj obrabljeno, oelo koreepondent, ki je to predlagal, je moral priznati. Knjigovodja je kritiziral, da je tisti "selo" tako in tako nesmisel; a-H si natančen ali nisi natančen, kakor si lahko samo živ ali mrtev in ne moreš biti zelo mrtev. Uporabili so torej stavke namesto besed, toda spričevalo zato ni bilo nič boljše. Naposled se je knjigovodja raagrel. "Zgrešili smo.» Ce prav premislim, nas ni zapustila samo strojepiska, ki bi ji radi dali prav posebno dobro spričevalo. Natančne in zanesljive so bile tudi prednice gospodične Betke." 'Toda nobena nam ni kuhala čaja", je bušilo iz koresponden-ta. "In nobena ni prinašala toH- co cvetlic in vaz in skledic", je dodal blagajnik. "To je tisto", se je muzal knjigovodja, ."novo zrcalo v predsobi, nekoliko ščetke na prašen suknjič, vsi jubileji, rojstni dnevi in godovi v glavi, tudi pri slabem vremenu za slehernega u-trujena in še doeti drugih reči, nekaj ženskega, nekaj materinskega je imela za nas." - Tudi prokuristu se je zjasnilo. "Toda, dragi gospodje," je rekel skoraj žalostno. 'Tega vendar ne moremo napisati v spričevalo — prosim vas, to vendar ne gre." In vsi so moralf pritrditi. Se noben ni videl spričevala strojepiske, kjer bi bilo zapisano, da zna gospodična ta in ta dobro čaj kuhati. "Na nekakšen način moramo pa vendar povedati," je vzkliknil knjigovodja, "nekako moramo le začeti." Začeli so in predložili spričevalo šefu. Ta je trenutek okleval, potlej pa s krepko roko podpisal svoje ime pod to, kar je tudi njega prizadejalo, kajti tudi on je gospodično Betko vz zaradi njenih dobrih last Betka je dobila v roke »p k> v zapečatenem ovoju in odprla šele doma v navz svojega zaročenca. Takole glasilo: ^Gospodična Betka ni bil mo sodelavka, temveč tudi rišica. S svojimi prastovolj opravki v dobro svojih cev, kakor tudi z vsem svoj dobro voljo opravljenim je dokazala, da je za svoj poklic kot gospodinja, h ks mu ji iz vsega srca častit kar najbolj pripravna." Pisarniškemu-osebju je šla resnična pika na koncu spričevala, namreč vroči bodočega Be tki nega možic njena žareča lička. Listen to and Advertise PAUNßEGH'S YUGOSUY Folk SongM and Mi Tamburitza Orel Station WW AX, Every Sunday IM 8. Clark St., Chi««* - Har. TISKARNA S.N.P.I , s SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča detel Tiska vabila za veselice in shode," vizitnice, časnike, kn, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko delo prve Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Rockwall 4904 CHICAGO. ILLINOIS nam včasih zagrenijo življenje, kako vojno, volitve, ali kaj podobnega. Mar bi nam rajši pravili take dovtipe. Ali niso bili lepi? Ali niso bili duhoviti? Moj Bog, le kdo si jih je izmislil! Jsz sem si jih že nekaj poskušal, pa mi ne gre; nobeden ni dober, otroci se mi smejijo. Ali ste se vi že kdaj izmislil kak dovtip?" "Se ne." "In bi si vendar lahko. Prav vi bi si lahko marsikaj izmislili. Saj sem vam že hotel nasveto-vati. Pomislite samo, koliko ljudi bi kupilo vaše knjige, če bi bile dovtipne, če bi bilo v njih nekaj veselega, za smeh. VI ne veste, kako je to potrebno za naš narod. Zlasti taki, kot ste jih tu slišali: prisrčni, nedolžni, a duhoviti. Malo razmišljajte. Jaz še vediio verujem, da nam boste napisali kako knjigo dovtipov. Verujte, takrat vas bodo vsi priznali." "Morda pa bom kdaj," sem rekel in se poslavljal. Stiskal mi je roko in me pospremil skozi! kuhinjo, kjer sem se poslovil tudi od drugih. Komsj ps ssm zaprl duri. sem že slišal, kako so otroci planili na očeta in klicali: "Očka. pripoveduj nam. kaj so pravilir In starejši: "De ja nič ne izpustiš! Vse moraš povedati!" naroČite si dnevnik prosveio Po sklepa 11. redno konvencije ae lahko aarefl na Ust Prosretois prišteje oden. dva, tri. štiri att pot članov Is eno družino k eai ser*-alnL List Proevota staae as eae enako, aa llano sU neélane JMJ » eno letae naročnino. Ker pa «lani še plačajo prt aecsmesta IU« « tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. TerejaedaJnJvrsoka.roO.es Jo Ust predrag aa ¿laño SNPJ. List Proevota Jo vala leataiaa» rotor* Jo v vaald draiiai nekdo, ki M rad «tal Ust veak dan. uao Ust* Proevota |e: Za Ckere I* Chksfe |e. 1 tednik In.......... I tednika In......... 0 tednike In......... 4 tednike In......... f tednikov In........ i........ «IMl ITH IS Ml SÜ ITI 1Ü Za Zdrnft. drla ve ta Kaaad». 00.00 1 tednik ta.............. 4JO 2 tednika ta............S JO I tednika ta............t.40 4 tednike ta............LSO • tednikov ta........... ali Z* Evropo Je.. lapolalte spodnji knpea. prileti te potrebno vsoto denarja aH Order v planin ta si nnroHte Preovete. Ust. ki Je vala laotalna. Pojasnile3—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha b.tl SNPJ, ali «e se presoli proč od drošine h bo sahteral sam e»oj tednik, bode moral tisti «lan Is Sotttne drošine, ki Je tak« naročena na dnevnik Proeroto, to takoj naananHl •pravni»^® in obenem dopl*č*U do t {¿no vsoto listo Proevota. Akotejs "S—* tedaj mor* upravniltvo tnilaU datum aa to vsoto naroto«® P®OS VET A, BlfPJ, Prilolonn pediljai 1) Isa*............. 7 Se. Lawndslo Aro, a* Sat Prosveto roete .......A droltea It Nasi** .........i U ata rite tednik ta ra prlpWte k mefi narefsini od alado«» meje dr a Une: v) D ft. ***** *........ I) ...ft dr*štra ......... .......................................... 4) ....ft drsštra ft........ D ft draftve ft........ w 9 •••••**oeeoeeeeeoeeoooeoooeee**ooooooeoo« * - . - e O m^lií» o * * * * * a Nov nare¿nik