Stev. 229. O Ljubljani, u sobota, dne 6. oktobra 1906. Leto mm. Velja po pošti: za celo leto naprej K26'— za pol leta „ za {»trt leta 6-50 ia en mesec ft t, V upravniStvu: za celo leto naprej K 20- — „ 10— „ 5— „ 170 za pol leta za fetrt leta za en mesec Za poStlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Encstop. petitvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez - dvorišče nad tiskarno)..— Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. % Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Korist francoske protiierkvene politike. Ko so sovražniki krščanstva započeli v Franciji borbo proti katoliški cerkvi, so v resnici upali, da bo pod udarci njihovih kladiv razpadla skala, nad katero je Kristus zidal svojo cerkev. In ko bi v cerkvi živel res le človeški element, bi sc to tudi moralo zgoditi. Ako vzamejo škofom in duhovnikom vse dohodke, če zaplenijo in razprodajo ccrkve, semenišča, šole, bolnišnice, če iztrebijo vsako sled krščanstva iz družabnega življenja, ko so že prepovedali in izgnali skoro vse cerkvene organizacije, tedaj inora biti vendar konec katoliške cerkve. Po celem svetu so veselja zatulili sovražniki krščanstva, da bo zdaj konec katolicizma v Franciji, in če bo enkrat tam, kjer se vrši vse javno življenje v znamenju splošne in enake volilne pravice, katoličanstvo uničeno, potem mora poginiti tudi povsod drugod. Tudi na Slovenskem smo čuli take glasove. In kaj vidimo danes v resnici? Decembra meseca mora biti konec katolicizma in se morajo izstradati vsi, ki nc vklonijo svojega tilnika pod jarem framasonske postave. Sovražniki so pričakovali, da se bo zdaj začel po celi Francoski splošen beg iz katoliške cer-kve, da bodo najprej škofje ponižno prosili vlado, naj jim da kruha zanje in za njihova semenišča, da bodo župniki prisegali na fra-inasonsko zastavo, da jim puste cerkve in jih ne pomečejo iz župnišč na cesto. To so mislili, a v resnici je vse drugače. Škofje stoje kot en mož na strani papeževi. Tistih verskih družbic pod vladnim nadzorstvom, s katerimi hočejo framasoni začasno nadomestiti katoliško cerkev, nihče ne mara. Vsi čutijo, da je katoliška cerkev ena edina, vsečloveška, večna, neumrljiva, z namestnikom Kristusovim na čelu, in da nobena vlada sveta ne more in nc sme namestu nje usiljc-vati ljudem drugih verskih družb. Ta pogled na francoski episkopat jc inipo-zanten. In ravno tako stoji trdno tudi duhovščina. Vlada je podkupila izkušnjavce, ki so začeli v Parizu snovati vladne verske družbe, ki bi dobile imetje oropane cerkvc; nagnali so nekaj kreatur, a duhovščina se ne premakne in mirno gleda v bodočnost, za- našajoč se na Onega, brez katerega volje in vednosti nc pade noben las z glave. Pa še nekaj drugega vidimo: Oglašajo se že škofje in verniki celega sveta iu s tem kažejo, da je katoliška cerkev na vsem svetu eno telo, in da rana, ki ji je prizadeta na enem udu, boli vse dele njenega telesa. Francija je bila od nekdaj nekaka eksperimentalna dežela. Tu so poizkusili že najrazličnejše utopije, ta dežela jc bila od nekdaj nekako semenišče za najbizamejše ideje. Tu je bilo ognjišče največjega heroizma in kotišče najgorjih revolucij, in odtod so se-potem duševne struje širile po Evropi. Tako je bilo z dvornim življenjem kraljestva, s pregrehami bogatajev, s krvavimi zločini prekucijc, z modami empira, z domišljijo romanopiscev in s zlobnimi nakanami framasonstva. Ves svet glfida zdaj torej zopet na to borbo, a nc lc kot miren gledavec, ampak ker sc iste struje bore zdaj žc v vsaki državi, izkipeva kri vsakemu, ki razumeva to borbo in pozna njen svetovno zgodovinski pomen. Sivolasi kardinal in nadškof pariški Ri-chard, mož, ki s svojimi nad 80 leti le pol živi še na tem svetu, bolj podoben duhu, nego tisti utelešeni »cerkveni nestrpnosti«, o kateri vedno govore sovražniki svete cerkve, prejema zdaj tolažilna pisma in bodrilnc izjave od škofov vsega sveta. Prvi so bili belgijski škofje, ki so pozvali svoje brate na Francoskem, naj brez strahu vztrajajo pri papeževih navodilih, in zdaj se oglašajo škofje tudi drugih držav. Na Italijanskem pošilja vsaka cerkvena provincija pisma francoskim škofom s podpisi vseh škofov, istotako so storili holandski iu že premnogi španski šofje. Duševna borba pa, ki so jo začeli francoski pogani, sc bije po časopisju vsega sveta in vsem javnem in družabnem življenju in smemo reči, da nc v škodo katoliški misli, kajti pri tem imamo priliko, pregnati marsikak predsodek in pojasniti dvome modernega in-diferentizma. Tako torej upamo, da bo trpljenje francoskih katoličanov zopet pomagalo utrditi ka-tojiško zavest, in oni, ki so mislili, da cerkev uničijo, bodo z začudenjem videli, da so jo njihovi napori le utrdili. Bratska zavest solidarnosti, ki jo ta borba vzbuja v katoličanih vsega sveta, je pa neprecenljiva pridobitev, vredna, da se kupi z žrtvami in trpljenjem. Ta univerzalizem solidarnosti je velika ideja katoličanstva, iz katere zajema cerkev svojo največjo moč. Bo] zo Drago in travo. Med romantično ležečim Gabrom in med T ravnikom se lazprostira gorska dolinica, ki obsega vasi Travo. Podpreska in Lazeč in ki tvori z ostalimi vasicami dve mali občini z eno župnijo. Dasi je po gorskih grebenih in mogočnem gozda, ki sc razprostira od Drage do Kočevja, naravno popolnoma ločena od kočevskega ozadja in je njeno prebivalstvo izključno slovensko vendar se bije v tej dolinici že od nekdaj strasten narodnostni boj. Kočevsko okrajno glavarstvo in knez Auer-sperg. oziroma njegova gozdna uprava sta se namreč zaklela, da za vsako ceno ponem-čit? to dolinico ter napravita iz nje močno nemško trdnjavo, ki naj bi v slučaju potrebe ščitila kočevsko ozadje ter obenem omogočila prodiranje neinštva v sosednje slovensko občine. Boj, ki sc je bil med onimi zaslepljenci, , ki vidijo svoje izveličanje v blaženi nemščini in med zaščitniki slovenstva v občini Draga in Trava, jc bil sicer srdit, a bil jc dostojen. Ves drugačen je postal, odkar se .ie utaborilo v tej dolini tevtenska trojica Ktinzl, Tschcrne (Črne) in Lackncr, kateri sl je pridružil še ravnokar umirovljcni okrajni glavar Gstetten-hofer. Začela sc je prava pravcata gonja napram vsemu, kar spominja na slovenstvo. Poprej dostojni boj izpremenil se je v mesarsko klanje. Družabno življenje med bojevniki j\. bilo mahoma uničeno in prišlo jc tako daleč, da so se zanesli politični prepiri celo v družine tako, da nc more videti brat brada, oče sina, hči matere itd. Slovenske delavce in voznike so jeli sistematično tirati iz Auer-spergovih gozdov, slovenske obrtnike in trgovce bojkotirati in šc mnogo drugih nelepih stvari se je dogodilo. Težki dnevi so napočili od tega časa za Slovence v občini Draga in Trava. Nasilstva napram njim sc innože od dne do dne in so dosegla svoj višek po padcu Drage, ki je z vladno pomočjo prešla v nemške roke. Toda tevtonska grozodejstva niso dosegla svojega namena, pač pa rodila tako.i slovenski odločen odpor. Posledica tega'je bila slovenska miaga pri volitvah na Travi in zveza slovenskih voznikov, ki se je izkazala kot mogočen naroden faktor, s katerim bosta morala računali podjetnik in knez Auersperg, oziroma njegova gozdna uprava. Ko so bili začeli namreč Slovenci iz občine Draga in Trava pod zlodejstvi tevtonskih nasilstev že omagovati, priskočili so jim loškopotoški možje-vozniki na pomoč. Lc-ti so preprečili že lani. da se Kiinzlova nakana, ki je merila na to, da bi se odlični slovenski vozniki iz občine Draga iz- občili od vožnje iz Auerspergovih gozdov ter s tem prisilili trobiti v heilovski rog zagrizenega Tevtona, ni uresničila. Poraz logarja Kiinzla v zadevi vožnje in še bolj poraz hei-loveev na Travi je vzbudil v njih silno željo po maščevanju, ki so ga jeli bridko čutiti /lasti Slovenci iz občine Trava in ki bi ga imeli občutiti tudi ostali slovenski delavci in vozniki. Ker pa Slovenci niso voljni prenašati nadaljnji nasilstev in si žele miru na svojih lastnih tleh. začeli so premišljevati o sredstvih, s katerimi bi si zagotovili mir za bodoče čase. V to svrho so se bili zbrali združeni vozniki iz občin Loškipotok, Draga in Trava dne 30. septembra pri gospodu Lavriču v i ravniku. Bil je to mali tabor zavednih voznikov, ki so soglasno sklenili sledeče resolucije: 1. Gospodu Franu Žagarju, tovarnarju in veletržcu v Markov cu, se naznani, da bodo združeni vozniki ustavili vožnjo letošnjega (novoposekanega) lesa iz kneza Auerspergovih gozdov dotlej, dokler se nc odstrani Slovencem skrajno sovražen logar Kiinzl in Pod-oreske. 2. Da nastanejo normalne razmere med vozniki in kneza Auerspergovo gozdno upravi. ter se voznikom omogoči zopetna vožnja iz knezovih gozdov, zahtevajo združeni vozniki od kneza Aucrspergovega gozdarskega urada v Kočevju: a) Da nastavi v Predpreski gozdarskega uradnika, ki bo popolnoma vešč slovenskega jezika; b) da zajamči popolno nepristranost knezovih logarjev tako v narodnostnem oziru, k:«kor tudi pri prodaji lesa iz kneza Auerspergovih gozdov; c) da knezovim logarjem zabrani vmešavanje v narodnostne prepire, zlasti pa, da iim prepove netiti sovraštvo, naperjeno napram slovenskemu prebivalstvu. 3. Združeni vozniki odločno protestirajo prjti nezaslišani praksi, ki se ie vpeljala leta i005 in ki meri na to. da se knezovim logarjem iz političnih ozirov neljubi vozniki izključijo od vožnje iz Auerspergovih gozdov in. terjajo od pristojne oblasti, da to prakso enkrat za vselej odpravi. 4. Združeni vozniki sc zavežejo vztrajati z geslom: »Eden za vse, vsi za enega« pri svojih soglasnih sklepih dotlej, da sc ne izpolnijo v polnem obsegu njih opravičene zahteve. To so možate besede preprostih, a odločnih slovenskih voznikov iu .ie torej gotovo, da bodo ostali trdni, kakor skala pri svojih sklepih, dokler sc ne da popolno zadoščenje užaljenemu slovenskemu čuvstvu. Držati se sklepov jim bo tem lažje, ker niso ravno vezani na vožnjo iz Auerspergovih gozdov. Gospod Žagar je sicer nedolžen pri celi stvari. Ker pa se gre za skupno slovensko za- LIHEK. Ruski roparji. (Pismo iz Poljske.) Revolucija postaja vedno boli enolična. Ali prav za prav to ni več revolucija, to je že popolna anarhija. Saj ni več čuti o velikih političnih štrajkih in o mogočnih pouličnih demonstracijah, zdaj se čuje samo o ropih iu o umorih. Listi so napolnjeni s samimi roparskimi povestmi, toda to niso povesti, ampak živa resnica. Ravno danes mi je pripovedovala neka dama vsa preplašena, da so roparji obiskali njenega brata. Bil je ravno pri obedu z družino. Služabnik pride in pove, da sta prišla fino oblečena človeka in želita ž njim govoriti. Gospod ostane v predsobi, toda iz previdnosti vzame s seboj revolver. V predsobi zagleda dva dobro oblečena neznana moža, ki mu povesta popolnoma mirno, da jima mora dati toliko in toliko tisoč rubljev. Gospod odgovori, da nima toliko gotovega denarja v hiši, sicer pa da tudi ne ve, čemu iih jima ima dati. Nato odgovorita tujca: Ce iih nama nc daš, te takoj ubijeva. Tu potegne ou takoj samokres iz žepa in nameri na nju. 'Tujca sc prestrašita iu gospod jc imel čas skočiti v sobo in sklicati služabnike, roparia sta pa med izginila brez sledu. Obljubila sta pa, da ga obiščeta vdrugič iu vdrugič se mu najbrže ne bo tako lepo posrečilo sc .iih otresti. Taki dogodki, ki sc pa navadno ne končajo take srečno, so zdaj po celi Rusiji na dnevnem redu, da si nobeden nič več iz tega nc stori. Nedavno je šla tukaj v neki soseščini neka gospa v slaščičarno, si je nekaj naročila, se vsedla, jedla in /raven pričela čitati časnik, ki je ležal :ia mizi. Naenkrat zakriči, sla-ščiča ii pade iz ust in ona se nezavestna zgrudi na tla. Med dnevnimi novicami je našla, da so umorih njenega moža. 'Toda kaj stori policija in žendarmerija zoper roparje m anarhiste,J Nič, čisto nič. Nedavno je poročal »Slovenec«, da se je v Jekaterinoslavlju vsa policija bila odstavljena, ker se je dognalo, da je v zvezi z roparji. Toda to ui nič posebnega. Policija ali vsaj nekateri njeni organi, ic marsikje v zvezi z roparji, na vsak način ii pa bauditizeni ugaja, ker dokler je v deželi ne-icd, ima ona proste roke, Raditega policija nobenega roparja nc vjame ali če ji že pride kaieri po nesreči v roke, ga tako.i zopet izpusti. Vsa poročila o roparskih napadih in umorih se končajo skoraj brez izjeme: »kopani so izginili brez sledu « Sedaj poskušajo roparji priti (ud* čez mejo v Avstrijo. Zadnji čas se je prigodilo tudi tostran meje več napadov. Nekje s>> napadli vlak, drugje so na postaji ubili enega policista in enega kmeta, v Krakovcm so izvršili nekaj jako predrznih vlomov na izvaiiredno prekanjen način. Videli .ie bilo, da so bili to mojstri v svoji reči. Toda čez dva jih je že imela policija v rokah. Zakaj bi torej ua Ruskem policija ue mogla vsa.i enkrat kakšnega prijeti! Toda ona roparja izpusti, če ga ravno dobi v roke. mirne iu poštene ljudi pa trpinči kar mere. Nedavno so časniki pisali o begu zloglasnega Bielencova. Stvar je še jako nejasna, ker se poročila časnikov ne vjemajo. Tako kot iih sedaj povem, jc pripovedovala neka oseba, ki je bila slučajno navzoča, ko ie avstrijska policija na meji izročila Bielencova ruski, ic torej še najbolj verjetno. Biclencov se je udeležil roparskega napada na neko banko v Moskvi in je potem s svojim delom pobegnil v Švico. Toda tam ga jc švicarska policija prijela in hoteli so ga izročiti Rusiji, Do avstrijsko-ruske meje so peljali Bielencova v navadnem osebnem vozu. čuvali so ga avstrijski agenti m žciidarmi. Na mej; ga ic čakal žc »jetniški voz«, ki obstoji iz oddelka drugega razreda za častnika, ki spremlja odpravo, in iz omreženega od- delka, podobncgi več ali manj našim vozovom za prevažanje vojaščine, namenjenega za zločinca in za vojake, ki ga stražijo z nabito puško. Straža je obstala iz dvajsetih mož. Videl sem Bielencova, ko so ga posadili i/ avstrijskega voza v ruski »jetniški« voz. Na rokah jc imel verige, na nogah tudi, a obo.ie so bile skupaj zvezane z novo verigo. Raeiitega sem rekel, da so ga presadili, kajti človek, ki ie tako oklenjen, se ne more svobodno gibati in kadar hoče iz voza, se mu mora pomagati. Dodani še, da jc »jetniški« voz obdan / debelim kovinskim oklepom, zdelo se m; je, '.la w. jekla. Voz, v katerega so dali Bielencova, je nosil na oklepu sledove krogel iz revolverja, kajti oficirje so, kot sem sli*al, na poli hoteli poskusiti moč oklepa in streljali vanj od blizu. Kovina se jc komaj »šinila mi in kroglja ui prebila oklepa. Sedai si pa predstavljate, kako opisuje njegov beg uradno rusko poročilo iu po njem vse časopisje. Pravijo, da .ie Biclencov sko-čii. udaril z glavo v šipo in sc znašel na železniškem prostoru. Pomislite samo: človek, ki .ie vkovan za roke in za noge, ki zamore hodili le jako počasi, suvaje z nogami, ta človek, stražen od vojakov, skoči naenkrat pokonci, ubije šipo iu skoči skozi okno na peron, nc da bi ga kdo prijel za č revije. Kaj so dovo. sc na koristi posameznikov ni mogoče ozirati. In tako bo moral gospod Žagar s knezom Auerspergom premišljevati, kaj je boljše, če njiju los stoje in leže gnije po Auer-spergovih gozdih, ali pa če se vozi iz gozdov in spravi v denar? Čast iu slava zavednim možem! Tedenski pregled. Zborovanje neodvisnih v Celju je pose-tilo nekako 80 glav. Ker so shod pozabili naznaniti politični oblasti, so si morali pomagati s S Med »neodvisnimi« ni bilo dosti novih politikov, kajti bili so zraven po večjem taki, ki so že od nekdaj pristaši »Narodovi« torej preoblečena liberalna stranka. Glavno vlogo so imeli liberalni učitelji, saj iili je bilo 90 odstotkov. Zabavljalo se je na shodu čez vse, samo čez novo peko ne. — Strančiea hoče izdajati tudi svoj list kot protiglasilo »Slov. Gospodarju«. Shod v Rovtah so imeli pretečeno nedeljo. Poslanec dr. Žitnik je poročal o delovanju državnega zbora, osobito o volilni preosnovi. Pojasnil je koroške razmere z ozirom na »Slovansko zvezo«, ki od nje zahtevajo nasprotniki S. L. S. neplodno obstrukcijo. Pokazal ie. da so vsi shodi, ki so se zadnji čas vršili ob meji, le agitacija proti S. L. S. in njenemu načelniku. Besede, kakor »izda-jica« so poceni, a dokaze za to so naši nasprotniki šc vedno dolžni. Občinski svet ljubljanski. Mestne očete so to pot spravili iz miru in dobre volje socialni demokrati, ki so po posebni deputaciji izročili županu resolucijo, sklenjeno na shodu dne 23. septembra. K. Triller je skušal depu-tacijo s svojo gostobesednostjo pregovoriti in prepričati, da bi v slučaju splošne in enake volilne pravice prišli v občinski svet socialnih demokratov najhujši sovražniki — klerikalci. »Slovencu« na ljubo ne damo nikoli take volilne pravice.« — Zupan Hribar je nato v seji poročal o resoluciji ter obljubljal, da bo posebna komisija, ki se bavi s preosnovo občinskega volilnega reda, v par mesecih mogla poročati o svojem delu! Kako milostno! Lansko leto je bil obljubil, da pride volilna reforma pred občinski svet v eni prvih sej... Nova železnica. V nedeljo je bila otvor-jena proga Beljak - Podroščica - Jesenice in Jesenice-Celovec. Otvoritveni vlak je izvršil dobro svoj program, na zunaj pa ni bilo iste živahnosti, istega navdušenja in zanimanja kot pri prvi vožnji iz Jesenic v Trst. Umetno uprizorjeno koroško nemštvo se je hotelo nekaj izkazovati z vsenemško demonstracijo ter z obešanjem »frankfurtaric«. Vendar pa so se čuli skoraj povsod poleg »faierberskih« »Hoch«-klicev navdušeni »Zivio»-klici. Z otvoritvenim vlakom se je vozil železniški minister dr. Derschatta z nekaterimi poslanci in zastopniki oblasti. Rusija, iz Odese se je zadnji čas izselilo v Ameriko .3000 judov. — Car je odobril, da se vpeljejo v ljudsko šolstvo obširne reforme. Vlada namerava ustanoviti veliko novih ljudskih šol. kjer se bo poučevalo poljubno v vseh deželnih jezikih. Tudi namerava car, brž ko se povrne, izdati ukaz, ki proglasi kmete za enakopravne v državi z drugimi stanovi. — Revolucionarji pripravljajo za dan 10. in 30. oktobra velike nemire in demonstracije. — V Sibirijo so odgnali 250 političnih zločincev. — Car Nikolaj je dne 4. t. m. dospel v Petrov dvor. Sadno razstavo ie sklenila otvoriti c. kr. kranjska kmetijska družba ter poživlja vse sadjarje, ki se hočejo udeležiti, da naznanijo to družbi do 10. t. m. Vsaka vrsta jabolk ali hrušk mora imeti z zabojem vred najmanj 5 kg. Sadje mora biti pravilno zavito ter se bo kolikor moč ugodno prodalo. Družba bo tudi razdelila premije za najlepše sadje. Državni zbor. Posl. Schlegel je v odseku za volilno reformo utemeljeval volilno dolžnost. Toda skoraj vsi člani so govorili zoper. Izvolili so pododsek 10. članov, ki naj se o zadevi izjavi. Pododsek je sprejel predlog, ki določa, da ima deželno zakonodajstvo pravico uvesti volilno dolžnost in izdelati tozadevne kazenske določbe. V razpravi je bil tudi predlog o pluralnem volilnem redu. Predlog tirolskega »klerikalca« dr. Tollingerja jc zagovarjal tudi dr. Tavčar, najodločneje pa Kaiser. Odsekovi člani so glasovali z večino proti predlogu. Ministerski svet je odklonil obremenitev proračuna z izdatki za vojaške potrebščine, zato bo proračun dosti normalen. — V odseku za volilno reformo se je dr..Tav-čar ponepotrebnem in nerodno zaganjal v dr. Kramara, očitajoč mu, da je »izdal« koroške Slovence. Dr. Kramar ga je krepko zavrnil. — Mladočeško glasilo »Narodni listi« ostro grajajo početje dr. Tavčarja v volilnem odseku, češ, »da se veže z najgršimi nasprotniki državljanske enakopravnosti in z najhujšimi mračnjaki«. — V petek se je vršil ^sestanek poslancev iz Koroške, Kranjske, Štajerske. Solnograške iu Češke. Debata je bila o saniranju deželnih financ z zvišanjem davka na žganje. Raznoterosti. Razmere na Francoskem se obračajo, kakor bi človek sodil, na bolje, kajti pričajo že o ponesrečenem kulturnem boju. — Radi umora obsojena Fr. Zeller je hotela zanimanje vzbuditi z nekim novim odkritjem. Poklicala je svojega zagovornika ter mu razodela. da je pravi morilec nek knjigovez. Pokazalo se je pa, da je to sama izmišljotina. — Volitve za celjsko okolico so bile prve dni oktobra, ki se jih pa Nemci niso udeležili. — V šantunski provinciji na Kitajskem je izbruhnila, kakor poročajo listi, vstaja. Dvajset tisoč oboroženih roparjev pleni po vaseh in pobija ljudi. Vladne čete so podlegle. — Carinski spor med Avstrijo in Srbijo se nadaljuje. Avstrija zahteva prvenstvo za avstrijsko industrijo pri naročilih srbske države. Srbija sklepa pogodbe z drugimi državami ter izvaža žito na Turško, v Belgijo in Nemčijo. — Sef generalnega štaba grof Beck bo odstopil, ker je prestolonaslednik zatrjeval, da je mornarica pri zadnjih vojaških vajah dosegla več uspehov, kot armada na suhem. — Mladočeško glasilo jc obsodilo ne le dr. Tavčarja, ampak vse one. ki silijo »Slovansko zvezo«, da bi obstruiraia in ki prirejajo gonjo po obmejnih krajih v ta namen. »Slovenec« je podal ozir deželnega gledišča in slovenskih predstav več lepih nasvetov ter sprožil zopet misel, naj bi mesto Ljubljana prevzelo gledišče pod ugodnimi pogoji od dežele v svojo lastno upravo. — Dr. Lueger boleha na takozvani sladkorni bolezni; zadnji čas se mu je zdravje zopet nekoliko zboljšalo. — Na Krki je umrl župnik Jurij Sorc. — Vlada zahteva od južne železnice razširjenje postaj in regulacijo prometa. Sedaj je čas, da se Ljubljana zgane. — Turški sultan je nevarno bolan: nekateri listi celo trdijo, da je smrti blizu. Zaradi prestolonaslednika bodo nastale resne težave. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, dne 7. okt.: (Rožnivenska n.) Justina, Marko: ponedeljek, 8. okt.: Brigita, Simeon; torek, 9. okt.: Dionizij, Abraham; sreda, 10. okt.: Frančišek Borg., Gereon; četrtek, 11. okt.: Nikazij, Firmin; petek, 12. okt.: Maksimilijan. Scrafin; sobota, 13. okt.: Fdvard, Koloman. Državni zbor. D u n a j, 5. oktobra. Za živinorejce. V današnji seji je tirolski poslanec H a u-e i s s tovariši nujno predlagal, naj vlada popolnoma zapre uvoz živine iz balkanskih držav in Rusije ter prepreči vsak poizkus, da bi se avstrijska živina ne smela izvažati v Nemčijo. Občinska zastopa \ Inomostu in Lincu sta namreč sklenila naprositi vlado, naj prepove izvažati živino v Nemčijo in naj dovoli uvoz živine iz balkanskih držav in Rusije. Svoj predlog je posl. M a u e i s stvarno utemeljil kot zastopnik okraja, kateremu je ži-vinoreja glavni vir dohodkov. Ako se torej prepove izvoz živine v Nemčijo, obenem pa še odpre meja živini od vzhoda, potem so živinorejci ob plotu. Tega pa vlada ne sme storiti, sicer so živinorejci uničeni. To stališče sta zagovarjala tudi Hagenhofer in Schraffl. Predlog Haueisov pa sta pobijala soc. demokrata Seitz iu Schuhmeier kot zastopnika delavstva na Dunaju, ki zahteva cenejše meso. lstina je, da je meso na Dunaju in po mnogih drugih mestih silno drago. Toda temu so krivi v prvi vrsti živinski prekupci, ki na trgu naravnost delajo ceno živini. Omeji ali zaduši naj se to prekupovanje, in živina kakor meso bodeta imela primerno ceno. V tem vprašanju je res težko ustreči na obe strani, kakor pravi ljudska prislovica: Nemogoče je, da bi bil volk sit in ovca cela. Zbornica je v večini glasovala za Haueisov predlog. Sladkor. Leta 1898 je Thun-Kaizlova vlada s § 14. zvišala razne indirektne davke, med temi tudi od sladkorja. Tedaj in pozneje ob volitvah I. 1901 so kričali naši politični »prijatelji« v neki brošuri, da so »klerikalci« zvišali davek sladkorja, petroleja,soli itd. Bila je to izmišljena kleveta, ker vlada ni vprašala nobenega poslanca, ko je uporabila § 14., da prežene temo iz drž. blagajnic. Danes pa je posl. K i 11 e I s tovariši nujno predlagal, naj se davek od sladkorja zniža od 38 na 26 kron per met. stot. Zbornica je skoraj soglasno pritrdila nujnosti predloga. Ko pa se jc glasovalo o predlogu samem, bilo jc le 97 poslancev v zbornici, ki je torej bila nesklepčna. Vprašamo: Kje so bili danes tisti, ki so pred leti ob volitvah metali kamenje na »klerikalce«. Prazne so bile mnoge klopi, tudi trije kranjski »napredni« poslanci so bili med glasovanjem odsotni. Kdo }e kriv, da se je ustanovila nemška šola u Spodnji Šiški. (Izviren dopis iz Spodnje Šiške). Leta 1905 dne 15. majnika — je zapla-polala je z gasilnega doma v Spodnji Šiški slovenska trobojnica v znak, da so se tam vršile občinske volitve in da je na celcj črti zmagala slovenska narodno napredna, reete »liberalna« stranka. Veselje v taboru liberalcev bilo je nepopisno. Pri »Raci« je bila slavnostna pojedina in le tu so govorili zmagovalci mnogo o bodočnosti Sp. Šiške, o njenem slovenskem značaju, ter da bodo vedeli, znali in, da so tudi vedno pripravljeni varovati in naj stane kakoršne koli žrtve, značaj slovenske Sp. Šiške. Ce so drugi dan po prespanem mačku častitljivi gospodje občinski svetovalci še vedeli, kaj so prejšnji dan govorili, dvomimo, kajti če bi bili vedeli, ne moglo bi priti tako daleč, kakor je prišlo. Komaj je preteklo dobro leto dni, pa je vse besedičenje postalo laž. Značaj slovenske Spodnje Šiške je omadeževan, ustanovila se je »Schulvereinska« šola in najhujše: Spodnja Šiška je zgubila celo svoje slovensko ime, ter se prekrstila v S c h d n a u. Kdo je provzročitelj tega? Kdo jc krivec? Koga naj se postavi na zatožno klop pred slovensko javnost? To so danes vprašanja, na katere je treba odgovoriti. Liberalni občinski svet. ki šc danes gospodari v Sp. Šiški, je našel že enega krivca. Le ta je njihov župan Jakob Burger. Očita se mu krivda, da zavlačuje zidavo novega šol- skega poslopja, in da jc to pripomoglo, da se ni dala preprečiti ustanovitev »Schulve-reinske« šole. Jakob Burger ima krokodilovo kožo, tako so pisali liberalni občinski očetje že večkrat v »Slovenskem Narodu«. To se jim ne oporeka. Resnica je, da se Bur-garja ne prime nič in tega tudi 011 satn ne oporeka. O11 se nc zmeni nič, naj se o njem govori slabo ali dobro, 011 ni eden tistih, ki bi se zagovarjal. O11 je na to lastnost celo ponosen, in lahko je tudi, saj imponira s tem celemu občinskemu svetu. Toda, da bi liberalni občinski očetje sedaj računajoč z Burgerjevo krokodilovo kožo vso krivdo na njega zavalili, to ne gre. Krivda zadene vse liberalne modrijane, za narodno sramoto Spodnje Šiške so odgovorni vsi. Kdo je volil Burgerja županom? Ali ga niste izvolili sami? In ali niste morebiti dobro poznali njegovih lastnosti? Gotovo ste jih poznali saj je mož sedel že mnogo let v občinskem svetu kot virilist in tudi prav nič ni prikrival svojega značaja. Sedaj pa hočete vso krivdo od sebe zvaliti in delate za vse odgovornega le njega. Zakaj pa to? Edino le iz tega vzroka, da bi* njegova krokodilova koža krila Vaše slabosti, nezmožnost, brezbrižnosti in narodno mlač-nost. Dovolj slabi ste, ako vsi skupaj ne morete ugnati edinca. Kujete nezaupnice proti Burgeriii, a izreči si jih ne upate, kajti vest Vam očita, da ste sodeležni vseh stvari. Veste tudi, da z nezaupnico Burgerju sami sebe, kot njegove volilce obsodite. V prejšnjem občinskem svetu je bil en odbornik in resnici na ljubo mora se pripoznati temu možu, da je sam preprečiti znal marsikatero nerodnost, ki bi se imela zgoditi. Sedaj pa vsi skupaj niste toliko močni, da bi preprečili največje zlo, katero je zadelo Spodnjo Šiško in z njo celo slovenstvo! Ko so se vršile predpriprave za napad od strani Nemcev, o katerih ste bili dobro poučeni, o tem imamo dokaze, ste molčali, slovenska narodnost bila Vam je, — kakor je vedno liberalcem — deveta briga. Cas vam ni dopuščal, da bi z glasnimi protesti ovirali hitro prodirajočo avantgardo nemštva. Shode sklicavati v ta namen, ljudstvu odpirati oči, ga poučevati, — za to ste bili prezaspani, ali pa niste smeli, vsled višjega ukaza centralnega odbora liberalnega, kateri je podpisal nemško pogodbo. — Oproda ljubljanskega vseslovenskega župana Ivana Hribarja -— Jančigaj in konfuzni tajni svetnik šišenskih obč. svetovalcev ljubljanski Drenik so imeli v momentu, ko bi morali obrniti celo svojo pozornost narodnemu sovragu važnejšo nalogo! — Iskala sta namreč izdajalca »koroških Sl o v e 11 c e v«. Borila sta se proti splošni, enaki, t a j 11 i i 11 direktni v o 1 i I ni pravici! Sklicala sta v ta namen shod, razlagala svoje modrosti in dokazovala, kaka krivica sc bo zgodila Slovencem, ako pride slovensko ljudstvo do volilne pravice i. t. d. »Izdajalcev je kar mrgolelo.« Toda o tem trenotku. ko sta oznanjevala nezmotljivi liberalizem, ko sta hotela postaviti za slovensko stvar zaslužene može na sramotilni oder, izdajala i 11 prodajala sta v dogovoru z šišen-s k i 111 i občinskimi svetovalci lastno slovensko občino, ter jo pust i 1 a p o d 11 o ž 11 a j k r u t e j š e 111 u sovragu slovenske narodnosti. To jasno dovolj dokazuje, da kriv ni Burger temveč krivi so liberalni občinski svetovalci brez izjeme, da ima Sp. Šiška nemško šolo! Na zatožno klop spada torej izdajalski slovenski liberalizem, ne pa posamezna oseba. To je žalostna zgodovina za Spod. Šiško 111 perejo naj se možje po »Slovenskem Na- (Dalje v I. prilogi.) delali med tem vojaki in kaj častnik? Menda jc povabil Bielencova k sebi v voz, da ne bi bil sani. To je pa malo verjetno, že radi tega, ker častnik ni bil sam. Bila je pri njem »se-strična«. kot pišejo časopisi. Ako bi častnik vzol zločinca v svoj voz, moral bi ž njim \ zeti k sebi vsaj dva vojaka za stražo. Po-icm bi pa bila njegova »sestrična« preveč že- 11. rana. Ako je pa ostai zločinec ves čas v svojem vozu, kako jc mogel skočiti skozi omreženo okno ir. kako je mogel ubiti šipo, katere \ »jetniškem« vozu ni? - Mogoče je torej edino dvoje: Ali so Bielencova njegovi tovariši oprostili na kak posebno zvit način, in potem bi moralo uradno poročilo to omeniti, ne pa popisati njegovega bega na tako neumen ir. nemogoč način, ali pa je policija nalašč izpustila Bielencova in potem je bila ž njun v zvezi, kakor pri begu, tako tudi pri tatvini. Toda pozneje so Bielencova nekje revoiucionarci umorili — baje, ker jim ni izročil ukradenega denarja, kot so poročali listi. Bolj gotovo pa, ker so vedeli, da jc v zvezi s policijo. Toda, ali vlada res ničesar ne stori zoper roparje? O ne! Včasik stori kakšne korake. Bom povedal, kakšne. Nedavno jc zbral varšavski generalni guverner Skolen k sebi svoje generale in načelnike civilne uprave. Posvetovali so se pri njem najmodrejše in največje glave celega »zapadnega kraja« cele štiri ure, »kaj storiti zoper revolucionarje«, ki ubijajo na cesti policiste itd.? I11 čujte. kako moder sklep so sklenile te modre glave: Odslej mora imeti vsak policist na cesti okrog sebe na tlaku s kredo začrtan krog. Kdor izmed mimo ido-čih se približa policistu v toliko, da prestopi dotični krog, njega policist lahko ubije. Človek bi se prijel za glavo in vprašal, če so ti ruski modrijani sploh imeli kedaj kaj drugega kot rezanico v glavi. Kdor hoče ubiti policista, ne poide s pestjo nanj. Revolucionarji so doslej ubijali policiste z revolverji. Sedaj naj pa policist čaka, kdaj se 11111 bo približal revolu ClOlKi rec toliko, da bo prestopil dotiČno kredo na cestnem tlaku! Iu čemu je. sploh policist na cesti, če ne bo smel iz svojega kroga ven? Torej zunaj dotične črte bo lahko razbojnik ubijal meščana in policist ne bo smel iz svoje črte ven, ker zunaj ne bo več »imun«. Pa še nekaj so iztuhtali v dotični seji. Prišlo jim je na misel, da so najhujši roparji in uporniki ljudje, ki nimajo nobenega stalnega posla, ki so ali nalašč agitatorji, ali pa poulični potepuhi. In sedaj so sklenili ruski birokrati, da se mora vsak prebivalec izkazati, kakšno opravilo da ima. Poleg potnega lista, katerega mora na Ruskem tako vedno vsakdo imeti pri sebi, mora odslej na Ruskem Poljskem vsakdo imeti šc pri sebi legitimacijo o svojem opravilu. Toda, kdor nima nobenega stalnega opravila, dobi lahko vse eno legitimacijo za kakršnokoli opravilo hoče. samo olačati mora zanj) na policiji 25 rubljev, to je 43 kron. Po tej novi naredbi bodo torej roparji 111 revolucionarji še delali, kar bodo hoteli. samo plačati bo treba za policijsko potrdilo 43 kron! Toda včasih se vlada tudi silno razjezi in začne se velikansko delovanje policije in vojaščine, strelja se in aretuje v množicah. To se zgodi tako:le: Kje na ulici poči strel iz revolverja. Banditi so koga napadli in ubili, petem pa, ko so dovršili svoje opravilo, seveda hitro izginili. Toda tak dogodek privabi k sebi seveda obilo radovednih ljudi, ki pridejo slučajno mimo. Ta hoče pomagati ranjencu. oni poklicati rešilni voz, tretji zdravnika itd. Policiia izve za ta dogodek. Urno alarmirajo cel bataljon vojakov in zapro do-tično cesto in vse stranske ulice ter aretirajo vse ljudi, ki se nahajajo na nii. Ako nastane nemir ali ne gre vse gladko, dajo takoj strel v množico. Nedavno je pa priredila varšavska policija tak pohod, kakršnega gotovo še ni bilo v zgodovini policije. Tokrat se je obrnila proti varšavskemu predmestju na desnem bregu Visle Tam so zičali mosti in ker so proti koncu že hiteli z delotn, pričeli so že ob petih zjutraj. Toda že ob treh zjutraj so videli odhajati iz mesta vojake od dveh strani. Ker so jim sledili vozovi, je vse mislilo, da gredo na navadne vaje. Ob šestih, ko so bili vsi stroji žc v delu, so se naenkrat prikazali okrog njih vojaki pruskega in volinjskega polka in nekaj stotr.ij kozakov in dragoncev ter obkrožili delavce. Ob istem času so se prikazali na Visli ladje z vojaki in na okopih so postavili dve baterije. Nastal je velik strah. Grozeč, da bodo streljaii, ukazali so takoj prenehati z de- lom, mašiniste so razgnali vojaki s puškinimi kopiti, stroje so prepustili v polnem tiru božji previdnosti. Zadržali so tudi tramvaj, ki je prišel mimo in vzeli iz njega vse potnike. Vsem tem ljudem, nabralo se jih je do 6000, so veleli vojaki ustaviti se v vrste iu kora-korakati k trdnjavi, oddaljeni 15 vrst. Toda, tega še ne dovolj, izgnali so vse prebivalce dela mesta, zvanega »Saška kepa«, celo dveletne otroke, na ulico in jih gnali čez blato in vodo narastlc Visle skupaj z ostalimi v trdnjavo. Častniki so veleli »poganjatj pri-kladom« (iioganjati s puškinim kopitom). Ob 12. uri so prignali do smrti utrujeno množico 8500 (?) ljudi v trdnjavo. Tu so jih najprej pregledali in nekaj takoj izpustili. Druge so gnali nazaj v predmestje Prago, ob straneh vojaki, od zadaj topovi.Mnogi so na cesti padali vsled utrujenosti. Na Pragi so se ustavili. Načelniki so obedovali, agenti policije so vnovič prerešetali množico in izpustili zopet okrog 5000 oseb. Ostale so gnali na magistrat, kjer so jih še enkrat preiskali. To je trajalo do polnoči. V zaporu je ostalo približno 200 oseb, vse druge so izpustili. Torej so gonili okrog nekaj tisoč ljudi 30 kilometrov daleč, držali jih brez jedi IS ur, da so zaprli dvesto oseb. Vojaščine so pri tem pohodu imeli: štiri polke pehote, dva polka konjiče, štiri stotnije kozakov, 24 topov in vojake, ki so bili hh ladjah. Kaj je dalo povod tej čudni ekspedi-ciji, se ne ve. I. priloga 229. itev. ,,Slovenca" dne 6. oktobra 1906 rodu« in na nedeljskem shodu, kakor hočejo, vedo in znajo, pribito je to, da jc slovensko Spodnjo Šiško izdal in prodal Nemcem slovenski liberalizem. U prospeh sadjarstva. P r a g a, 2. oktobra. Svoje poročilo o vrtnarsko-sadjarski razstavi v Pragi moram izpopolniti s poročilom o občnem zboru sadjarskega društva češkega, na katerem se jc razpravljalo marsikaj, kar bi tudi Slovence zanimalo. Tajnik trgovskega društva »Merkur« v Pragi, A. Polter, jc poročal o organizaciji sadne trgovine. Hvalil je, da sc je na razstavi pokazalo ne le krasno sadje, ki ga Češka že prideluje, ampak da se vidi tudi trgovska prireditev za razpošiljanje sadja. Za povzdigo sadjereje ima velike zasluge sadjarski inšpektorat češkega poljedelskega sveta. Starejša doba ie bila zadovoljna s tem, da se je sadjarstvo povzdignilo na zavodih in na v2leposestvih. Zdaj pa se morajo tc pridobitve na polju sadjarstva razširite med vse ljudstvo. Ta namen imajo okrajni vrtnarji, ki naj bodo vzori praktičnih sadjarjev, učitelji in uradniki, ki naj tudi sestavljajo natančno statistiko sadjarstva. Ta novi stan okrajnih vrtnarjev in sadjarjev je za napredek sadjarstva velike važnosti. Ce se organi-zuje sadjarstvo, bomo imeli mnogo več sadja in ga bomo prodajali za mnogo višje cene. Ker se bo kmet odslej veliko boj bavil s sadjarstvom, bo množica sadja na trgu narasla. A vsled tega ne sme pasti cena — in zato je treba organizirane prodaje: Prodaja mora biti zadružna. Sadjarske zadruge naj imajo svoj sedež tam, kjer je okrajni sadjar, in tudi v drugih krajih. Člani društva naj bi oddajali svoje sadje v skupno prodajalno. Tu bi vsakdo svoje sadje prodal gotovo in za dobro ceno. S tem bi se sadje obvarovalo uničenja, in kmet bi na svoje sadie gledal kakor na gotov denar. Doslej je prodaja sadja na kmetih čisto navadna in vsled tega neugodna; vse drugače bi bilo, ko bi ga zadruge prodajale v velikih množinah. Naše sadje na svetovnem trgu nima nobenega imena, a to mora dobiti po zadružni prodaji. S tem bi se tudi kupci oprostili od tujih sadnih agentov, zlasti dunajskih, in mogoče bi bilo izvažati sadje v inozemstvo. Predavatelj priporoča, naj vzame organizacijo sadnega zadružništva v roke češka Gospodarska zveza »Ustrcdni jednota českych hospodarskych společenstev«. Ta naj bi preskrbela prodajo sadja kot poblaščenka vseh zadrug. Sadje bi ostalo povsod na mestu, in bi se Gospodarski zvezi Ie naznanilo. Ta bi tudi fakturirala vse zneske in jih inkasi-rala za zadruge. O tem se je razvnela živahna debata, v kateri so vsi naglašali, da je taka zadružna organizacija sadjarstva nujno potrebna. Iz beneške Slovenije. Nesreča. Pred nekaterimi dnevi se je smrtno ponesreči! s puško na lovu neki mladenič iz Dreke. Letina se še precej povoljna kaže za na§e Slovence, če prav je suša nekaj škodila. Posebno kostanja bo veliko in tudi grozdje obeta dobro. Ostalega sadja pa je le malo in najmanj sploh je jabolk. Beneški Slovenci v Ameriki. Naši ljudje so se zadnjič navadili hoditi za kruhom v Ameriko. Marsikdo pošilja domu prav lepe vsotice. Če božjega blagoslova in zdrave pameti ne zmanjka, upati je, da se naša deželica zi.atno opomore s tem začasnim izseljevanjem. No pa, saj je tudi treba! Na jesenskem potovanju se zdaj marsikateri Slovan oglasi pri nas. Tudi letos so bili nekateri na Beneškem, n. pr. vč. g. dr. Gru- Pismo Boltatusa Pepeta. Gespud redehter! K sm že ud f I i nt gu-vuru, se pa tud spom-nem, kuku ie biu unkat iz flinta ud lepga Tončka, k sa tarča strelal. Tu že men-de veja, de se je pukazal, dc je ta lep Tončk ta nar bi šorf šic, kulkr jh zemla ukul prenaša; tistga pa mende še na veja, de ta lep Tončk clu iz blind šusam centrum u tarč zadene, sam tu je škoda, de se u tarč pol šus nč na puzna. Astn, nej pušlušaja, kuku je biu. Unkat sa iblansk jagri tarča strelal. K je pršou Tončk na vrsta, de b soja kmšt pu-kazu, sa mu pa te mrcine iz patronu šretlne vn pubral, k sa sc bal, de b jh Tončk use na prekusu, in na ta viža je Tončk na tarča pucilu in iz samem pulfram na tarča šus dau. De se u tarč tak blind šus na more puznat, tu ve usak pametn člouk, sam te jagruske mrcine nisa tli tega zapupast in sa Tončka fopal, de je falen strelu. Če b Tončk vedu, den iz Ljubljane, vseučiliščni profesor Fran-cev iz Varšave, profesor češke univerze dr. Kadlec in višji finančni komisar Kohout iz Prage in drugi. Lepo bi bilo, če bi prihajalo v naše lepe kraje šc več Slovencev, da bi zanesli med naše ljudstvo nekaj narodne za-\ ednosti. Apostolski vizitator domikanec pater Boggiani sc že več časa mudi v videmski nad-škofiji. Tudi med tukajšnje Slovence bo pri-£>.l. Tako sc osebno prepriča, da je liturgija pri nas povsem pravilna, naj ropočejo in ble-kečejo kakor jim drago naši zagrizeni so-ražniki! Knjige sv. Mohora nestrpno pričakujemo; posebno navdušeni so zanje slovenski seme-niščniki. ki se nenavadno pridno vadijo svojega jezika. Omenjam mimogrede, in sicer podčrtano, da oni vedno povprašujejo, kedaj izide obetani obširnejši slovensko-latinski slovar? Zanje, ki ne poznajo kot jako omejeno domače narečje, bi bil najvažnejšega pomena: imeli bi v rokah pravi ključ do slovenščine. Slovensko-laškega ne moremo zahtevati, naj pride torej vsai latinski. Brez slovarja ni mogoče napredovati. Dajte nam ga torej! Mons. Pelizzo med Slovenci. Naš rojak padovanski škof, ki ima še vedno v oskrbi videmsko semenišče, jc napravil več izletov med beneške Slovence skupno z bogoslovci, ki so na letovišču v novem semenišči pri Čedadu. Tako je bil zadnje dni na naši slavni Starogori, prej na vrhu Matajurja, zdaj pa zopet v prijaznem Kobaridu na Primorskem, kjer sc je oglasil pri oni zlati duši, ki je vele-častiti g. dekan Peternel. Taki izleti v naše kraje so primerni ker Čedad ie prav ob narodni meji, naša deželica jc pa krasna, in pa tudi menda visoki gost ne dobi nikoder toliko prijaznosti in srca, kolikor med zanemarjenimi in zaničevanimi Slovenci. Mons. Pelizzo 1'aibržc ne poide na svoje mesto pred novim letom. Za novega rektorja semenišča na mesto mons. Peliča jc imnovan č. g. župnik vitez Fbrtunat dc Santa, talentiran, naobražen in jako izkušen mož. To imenovanje je napravilo splošno ugoden utis. Upamo, da se bodo tudi Slovenci dobro počutili pod novim rektorjem. Novice Iz Zagorja ob Savi. Josip Moder, ki ga je zadela kap, je umrl v sredo, dne 3. t. 111. Pogreb je bil v petek dopoldne. Poldrugi liter šnopsa je izpil Josip Hoher v ponedeljek, dne 1. t. m. v prodajalni pri Mullerju. Zvečer je kolovratil domov, vlegel se na posteljo, kjer ga je alkohol zadušil. Zjutraj so ga našli mrzlega. — Ali ni kaznjivo, enemu človeku dati poldrugi liter žganja, da ga izpije? Dve ženski žepni uri z verižico sta izgubljeni. Kdo jih je našel, še ni nič slišati. Ta je pa dobra! Cobal si zelo omajano zaupanje pri sodrugih hoče zopet utrditi. In kako? Komandiral je, naj se pošlje v »Rudeči Prapor« nekako »poslano«, ki se pričenja takole: »Podpisano nadzorništvo »Obč. kon-zumnega društva« v Zagorju izraža, da je podla laž in najgrše obrekovanje poročevalca v »Slovencu« št. 211 z dne 15. septembra, da sta baje dva člana našla nerednost v knjigovodstvu »Obč. konsumnega društva« in da je sodrug Cobal radi tega zahteval izključitev istih.« Sledijo štirje podpisi. Naj se tisti štirje s Čobalom vred primejo za nos in naj pogledajo, če je »Slovenec« res to pisal. V »Slovencu« o kaki nerednosti v knjigovodstvu niti govora ni bilo. Poročal je le, da »sta se pre-drznila (dva člana) nekoliko pogledati v račune in se nočeta več Čobalu v vseh rečeh slepo pokoriti«, in pa da je Cobal zahteval, da morata biti izključena ,kar je tudi res bilo. Ali sta pa našla red ali nerednost, to je čisto njihova stvar. »Slovenec« s svojim poroče- de sa 11111 šretlne iz patronu vn pubral, b jm žc dau barda, k pa tega ni vedu, jc mogu pa ta fopanje pu tihm dol pužrt, če je biu prou skusinskus prepričan, de jc centrum zadeu. K se na ta viža nisma mogl uglihat, je začeti pa ta lep Tončk use glih cviblat nad soja flinta, ke nad sojm cilajnam cviblat ni mogu. Tu ga je pa strašn giftal, de ena flinta, k je še čist nova in ga je kuštala šedeset gtil-dinarju, tku fouš strela, zatu ja je pa tud tou prec frkičat za trideset guldinarju, sam de mu ni tou Zalukar tulk zajna dat. K je pa vidu, da se flinte nc more znebt, ja je pa kar nazaj Seučke nesu in se prtožu, de je flinta za ena figa, k na more iz no cila zadet. K se je Seučke tu use glih čudn zdel, dc b negava flinta falila, ja jc pa hitr na-basu in puskusu iz 110 ustrelet. De je Seučk prec iz no centrum trofnu, se tku zastop, k ja jo mou šorf naladana in tu se je Tončke spet tku fržmagal, de b znou en druh bulš cilat, kokr 011, k je iz usm žaubam namazan, de b ta nar rajš iz kože skoču, če b se mu tku lepe kože, kokr je negava, škoda na zdel, zatu pa raj iz soja koža putrpi in u tud jagr še naprej ustou, če ga uja za obrjagra zvulil za negave jagruske zasluge, ke s jh jc iz blind patronm na jagruskm pul prdubu. K sma pa žc glih pr blind strelajn, nej pa še puvem, de dohtar Taučar tud zdej na Duni u udsek za vuliuna preiurma iz blind vavcem vred je glede tega popolnoma nedolžen. In vendar sledi v »Rudečem Praporju« dalje: »Upamo, da bode zagorskim delavcem oziroma članom konsumnega društva navedeno poslano odprlo oči in da se bodo prepričali, da je vse le nesramnost in izmišljenost.« Bravo! Res je nesramnost in izmišljenost, če se Cobal in njegovi zaletujejo v »Slovenca« zaradi reči. katerih nikdar pisal ni. Taka so socialnodemokraška sredstva. Cesar se je Mihec učil, to Miha zna. Kam je hodil Sitar v šolo? Izvedeli smo iz popolnoma zanesljivih virov, da na shodu, ki sta ga sklicala Korošec in Roš v Trbovljah, so imeli sicer socialni demokratje večino, vendar pa je Sitarju kar sapo zapiralo, da ni vedel nič pametnega povedati in je s sramoto jenjal. Isti dan pa jc prišel na shod v Toplice in tu je farbal sodruge, da so v Trbovljah na shodu tudi nasprotniki priznavali, da jc edina socialnodemokraška stranka pametna in dobra. Kaj so si zagorski sodrugi pozneje mislili, ki so gotovo isto izvedeli, ne vemo, vemo pa, da česar se je mokračarček naučil, to mokrač zna. Jeseniške novice. i Zanimivosti o karavanškem predoru. — Karavanški predor je bil dodelan ravno v petih letih. V jeseni leta 1901 so ga začeli delati, 17. maja 1905 jc padla zadnja stena med Koroško in Kranjsko, slovesno prebitje pa se je obhajalo 21. junija 1905. Čez dobrih petnajst mesecev pa sc ie dne 30. sept. 1906 slovesno peljal skozi predor prvi vlak in od 1. oktobra 1906 redno vozijo vlaki skozi predor. — Koliko je stal ta predor? Kdo ve? Pri proračunu so se vrezali za celih 14 milijonov kron, katere so morali dodatno lansko leto zahtevati. Ker pa je bilo vedno dosti popravila že »zgotovijenih« delov predora, gotovo niso zadostovali tudi ti milijoni. Natančneje pa je znano, koliko človeških žrtev je stal ta predor. Na jeseniškem pokopališču leži 29 večinoma mladih fantov in mož, ki so se pri grad-bi predora ponesrečili. Potnik, ki se voziš skozi karavanški predor, spominjaj se, da so tla, po katerih se voziš, napojena s krvjo! — Celih enajst 111 i 11111 vozi osebni vlak skozi predor s kranjske na koroško stran, s koroške na kranjsko pa 14 minut. j Predavanja v katoliškem delavskem društvu bodo od sedaj redno vsako nedeljo zvečer ob polu 9. uri. Obravnavala se bodo letos razna socialna vprašanqa in domača zgodovina. j Umrl je uradnik industrijske družbe g. Štefan Lazar. j Občinska seja je bila v petek, dne 5. t. m. ob polu 5. uri zvečer. Jeseniška zgodovina. (Dalje.) Ozrimo se na imena selišč, pridobljena po vodi, kakor Jesenicc, Sava, Bela, Potoki, ali po kraju, kakor Hrušica, Javornik, Dovje (Dolgopoije) itd. poglejmo imenagora: Rožica, Golica, Petelin, Kokošic, Kočna, Belšica, Mu-žakla, itd., katera segajo pa več sto let nazaj v prošlost; ali imena potokov: Jesenica, Ribnik, Bela, Javornišica, Dobršnjik, itd., ali niso domača slov. imena. Kaj pa imena posestnikov, kakor Adamič, Baloh, Brence, Burje-vec, Čop, Grmič, Groinič, Klemene, Klinar, Konjar, Konič, Kosmač, Lakota. Lesjak, Lipovec, Muhovec, Noč, Pečnik, Plahutar, Pogačnik, Potočnik, Pšenica, Robič, Rožič, Svetina, Smolej^ Sodja. Vodan, Zakamnikar, Zima Zmrzlekar, Žriav, itd., katera so bila prvotno osebna, pozneje in dandanes pa večinoma že hišna, kakor pričajo po več sto let stari urbarji, ali nam ne bode to dokaz, ker so se ohranila nepokvarjena kot hišna imena že po 4 in 5 ali še več sto let, da so gotovo kot osebna poprej tudi kot toliko ali pa že več stara sc rabila. Opozorimo n. pr. tudi na pomen nekaterih teh manj jasnih imen. Kaj je dandanašnji Brence drugega bil, nego nekdaj sta-roslovcnski- služabnik pri poganskih darit patronm strela; srumak pa misl, de u na ta viža Kurošcm kašnga zajca u skleda prku-menderu. De mu ta strelajne nč na nuca, tu usi dobr vema in tud »Naš platlc«, ke ga u Kamnke vn dajeja, mu jc tu že ene parkat u ksiht ptivedu, de iz takmo strelajnam na u nč upravu in de s tem še druge gor drži, dc na morja naprej. Dohtar Taučar pa neče vrjet, de ma sam blind patronc u soj flint, in de sa mu dohtar Šuštaršič in ta druh krelekaln in sluvansk ldje, šretlne iz patrona pubral. Če b biu dohtar Taučar pametn, b tekat strelu, dokler je mou šc šorf ladane patrone; pa mož je tekat pamet zaspau, zdej pa misl, de u iz blind strelajnam tu not prnesu. Pu usm tem puvrh mu je pa še dohtar Kam iz sojmo ruguvilejnam purfl tku nafajhtu, de jc use pu-frderban in de b dohtar še ta nar bi pametn naredu, de b soja flinta vrgu u kašna kuruza, sam šou pa šc naprej spat, kokr je du zdej spau. Spajne b mu saj za zdravje nucu, ta strelajne ga dela pa sam narvoznga, dc mu šc ud »Rožce« cvičk več tku na deši, kokr mu jc učas dišu. Tist, ke pran on in se zgu-varja, de sam iz lubezn du Kurošcu tku heti strelat, tist jc use skp sama farbarija. Mar sa dohtar Taučari Kurošci! Če b bla glih kašna fletna Kurušica, b mu murbt šc srce mal utajala. pa še tist ni prou gvišn, de b pa dohtar Taučar Kurošce tku lubu — ! Na bod na sitn, Janez! Kdu t u pa tu vrieu? vali? Ali »Baloh« mar ne znači staroslovcn-skega preroka? Ali »Vodan«, dandanes Vodam, ni bil poganski bog vode pri Staroslove-nih, varili brodarjev? Od kod izvira 11. pr. ime »Klinar« ali »Noč«? Posestnik, ki je začel celino obdelovati na kraju, kjer sc jc nastanil, sc jc zval »Celinar«, kakor oni, ki jc na novo postavil svoj dom na kakem poprej še ne naseljenem prostoru, »Novinar« ali Novic. Tega novinca so pa v raznih časih različno pisali, pa tudi zategnjeno izgovarjali. Tako je stari Nouizh« polagoma postal »Nouzh«, naposled pa »Noč«. In takega prcnovljenca nahajamo v Črnem vrhu v Planini in v Idvorniš-kem Rovtu že v 15. veku. Tudi prvotnega »Celinarja« v Plavškem Rovtu so polagoma prekrstili, zlasti pa ob času splošne rabe latinščine v pisavi na Kranjskem, ko so »c« izgovarjali za »k«. Tako sc' je po izpuščenem »e« iz »Celinarja naredil »Klinar«, kar sc opaža tudi drugod po naši deželi. Znano jc, da so Rimci tudi v teh krajih razširjali nekdaj svojo moč in veljavo, ko so se vojskovali z raznimi narodi na severu svojega obsežnega kraljestva. Morda njih potomce dandanes ravno radi tega mika, da bi si radi šc razprostirali svojo oblast po naših krajih. Ime »Julijske alpe« spominja še na one davne čase, ko so stari Rimljani s svojim vojskovodjem Julijem Cezarjem hodili in gospodovali v teh pokrajinah, Mogočni, so bili Rimljani, vendar pa toliko politično modri, da so vsakemu podjarmljenemu ljudstvu pustili njegovo vero, jezik, navade, da so tem lažje dobivali od njih davke in po potrebi tudi vojake. Zato se je pa prav lahko zgodilo, da so Rimljani, ki so bivali namešani med prvotnimi naseljniki, ohranili prvotna krajevna imena, le da so jim pridejali po latinskem jeziku svoje končnice, kakor »Noricum, Carnia« itd. Novejši pisatelji, zlasti gospod dr. Kos v svojih podatkih, pa zanikavajo dokaz na podlagi etimologične izpeljave krajevnih imen za slovanski značaj prvotnih prebivalcev v sedanjih slovenskih naselbinah ter sc opirajo na stare grške in rimske pisatelje, kateri nasel-nikov teh krajev nikjer nc omenjajo, da bi bili slovanskega pokoljenja. Zato trde in dokazujejo na podlagi starih pisateljev, da so Slovenci šele v drugi polovici šestega stoletja (568.—95.) po Kr. se stalno naselili v imenovanih pokrajinah, ko so ob splošnem ljudskem preseljevanju polagoma ob Savi in Dravi navzgor zasedli pokrajine izpodrinivši prvotne naselnike. Tudi trde, da to ni kar tako lahko šlo, ampak, da so si naši predniki po hudem boju šele pridobili svojo novo posest. Kraje, katere so zasedli, zlasti južni del Norika, ki ni toliko trpel ob povodnji ljudskega preseljevanja, kakor severni, so našli že obdelane naši predniki. G. dr. Kos tudi omenja, da so morali naši predniki prišedši v deželo in v gorenjsko dolino, biti jako krvoločni, divji, boja-željni, oblastni narod, ki jc prvotne prebivalce kruto do malega vse pobil in potrebil iz dežele, katere se jc polastil, mesta pa porušil in razdejal, da dandanes o njih človek ne ve drugega, kot imena, katera so nam ohranili stari pisatelji. Ako je ta trditev prava, neovrgljiva, potem bi pa imenovana krajevna, osebna, hišna, gora, voda in druga imena izvirala še le od poznejših izseljcncev-Slovenccv; toda kaj pa imena prvotnih naseljencev, Tavriski, Norici, Kartini Kelti itd., ki so slovenske korenike, kakor smo videli, ako niso bili slovanskega po-kolenja? Želeti bi bilo, da nam veščaki v tej stroki podajo kar najbolj mogoče neovrgljivih pojasnil. Naročajte se na »Slovenca«, ki brani Vas in Vaše pravice proti napadom ljudskih sovražnikov! Ako eden ne more, naj se več skupaj naroči na »Slovenca«! Sej se puznama pu knofeh. Astn, Janez, ubugi mene in pejd u praumo cajt spat in nekar na čaki, dc b te druh puložl na štrozak, ke pol uš mogu tku ležat, kokr te uja druh puložl, zdej b se pa lohka use glih še mal na štrozake purihtu, dc b tc glih preveč na tišu. Glih 11 praumo cajte sm še zvedu, de uja mel lcberalcc ta anajstga u Iblan spet shod useh sojh zupnkou. Kulk jm u ta shod zalegu prou za prou še na vem, ampak tulk m je pa le na ušesa pršlu, de se u dohtar Taučar prtužvou, de ma vuliuna reforma prevelike lukne, tku de jc 011 useli, kedr je pršou iz vuliuna reforma u udsek kej u šth, prec skus telebnu. Dohtar Taučar u zavle tega prcdlagu, de ga morja lcberalci še mal bi futrat, tku de na u mogu več iz sojmo tre-buham skuz te lukne, pol u pa že na kašna viža šlu. Pol pa tu sm tud šlišu, de u Preduviču Elija naprej prnesu, de se more ta vuliuna reforma na ta viža zrihtat, de na u usaka prsmoda mou soja štima, ampak, de uja šle štime na vaga, kulkr več u ker vagu, tulk več štim u pa mou pr vulitu. Preduvič jc ta predlog men naraunast z jezika uzeu; če u tu ubvelal, zna še moj bk pridet du ene par štim. Čc uja leberalci na tem shode kej dobrga zrihtal, im u že druhbart puvedu. Adija! Boltatu Pepc iz Kudeiuga. IdrijsKs novice. i Kako liberalci postopajo s profesorji. — Strašno se jezi »Slovenski Narod« radi naših zadnjih notic. Krivdo zvrača sc ve na Osvval-da, zato mu daje priimke, kakor so pri ljudeh liberalnega kalibra v navadi. Mi zadnjič nismo imenovali osebe, katero hočejo pri realki to leto šikanirati, a »Narod« je tako prijazen, da je prišel ž njo na dan. Ta je veroučitelj g. Plečnik. Povpraševali so se že prej oni, ki poznajo natanko naše razmere, kateri bode sedaj na »vrsti za objektum fopabilc«, a da bode katehet, niso uganili. Ha »Slovenčevi« bravci lažje razumejo tukajšnjo stanje, naj petletna zgodovina naše realke govori. 2e prvo leto so dali izprašanemu profesorju in doktorju 1110-droslovja ukor, ker je obiskal in pozdravil svojega sošolca iz osmega razreda, (iospod je sicer molče prenašal poniževalno svoje stanje, a si takoj drugo leto pomagal proč. Promovi-ranemu doktorju je bilo preveč, da bi mu liberalni vatlarji dajali neslane ukore. Za njim jc prišel kmalu drugi. Odslovili so ga kar na kratko, da ie prostor naredil osebi, ki bode bolj radikalno liberalna. Da je občina takrat prišla ob nekaj stotakov, še niso pojasnili, da si smo jih že opomnili na to zadevo. Tretji jo je zasul zopet stalno nameščen učitelj. Pri svojem srčnem izbiranju ni hotel hoditi ono pot, katero so pričakovali. Da se jc rešil mučnega stanja, pomagal si je z vsemi močmi stran. Njegov kolega je tako postopanje preveč na glas grajal, zato si je nakopal tožbo in letos so ga kar odslovili, naj je bil tudi stalno nameščen. Hlapcu sc 14 dni prej odpove, da si preskrbi drugo službo, realčni profesor pri naših liberalcih nima te ugodnosti .Ta jc bil četrti nekrvavi mučenik naših liberalcev pri realki, a mi naj ugled našemu zavodu izpod-kopujemo? Naj še opomnimo, kako ie v tej zadevi prišel v disciplinarno komisijo g. Vidic. Saj se je pre.i tako povdarjalo, da mora biti vsaj en jurist, da ne bo kakih kolobocij. Pri tako važni zadevi, ko sc je g. notar odpovedal, bi bil pač lahko sprejel g. sodnik, saj bi bil toliko časa že še dobil, da bi preštudiral Statute srednjih šol. Spoznal bi bil, da jc odpust iz služe šc le zadnja kazen, ki nastopi, ko se je že prej z drugimi določbami postopalo. Ce že ui hotel sprejeti, naj bi bil vsaj opozoril svoje tovariše v odseku. Tako pa se bode sedaj tožba še lahko vleki? in vlekla. — Peti »objeetum fopabilc« jc sedaj veroučitelj na realki. Uvod v »Narodu« k temu je bil poziv, da ni treba realccm nedeljske maše in pridige, potem pa, ker so mu vstavili plačo za nadure. V pripravljalnem tečaju, v V. in VI. razredu naj bi podučcval brezplačno, tedaj po 6 ur na teden, celo leto 240 ur brez vsake nagrade. Pozivlje nas dopisnik, naj navedemo zoper katere se jc pregrešil odbor, ko je vstavil honoriranje za nadure katehetu. Bodi torej! — I. Šolski sluga prinese katehetu prikrajšano plačo in ga ustmeno intimira, naj se pritoži, ako meni, da se mu krivica godi. Na drugih srednjih šolah je običajno, da se profesorji potoni ravnateljstva obvestijo o svojih zadevah, v Idriji pa kar sluga to stori. Ne vemo, kai bi rekli drugod profesorji, ako bi se tako poniževalno ž njimi ravnalo. —- 2. Šolski zakon z dne 19. septembra 1898 odločuje v točki 4. veroučitelju na nižjih razredih 900 gld. plače in aktivitetno doklado, v S 9. iste postave pa remuneracijo za vsako naduro po 50 gld. na leto. — Idrijski mestni odbor je v seji 29. decembra 1900 — glej izvestje mestne nižje realke v Idriji 1902 na strani 8. in 9. — določil v točki 4., da učni načrt in cela osnova idrijske realke se mora skladati z onimi državnih realk na Kranjskem in v točki 5. službeni prijemki učnih moči bodo enaki onim na državnih šolah iste kategorije. — Kako spol-nuje naš občinski odbor tc postave in svečano svojo obljubo? Ako šc sedaj niso »na jasnem« glede plač. ic to pač slabo za šolski odsek. In pred volitvami so demokrati vpili, da odborniki katoliške stranke niso na svojem mestu in liberalci tirjali juriste v odbor, da ne bo kake blamaže radi paragrafov. In vsi ti prosvit Ijeni niso, kakor »Narod« trdi, še na jasnem glede učiteljskih plač. Res, inteligenca! Pet let že obstoji realka, pa šc niso preštudirali šolskih postav! In »Narodov« dopisnik to nj'h nevednost šc z razprostrtimi črkami pribije, naj bi daljni svet ne zgrešil dejstva, kako učeni so vsi udje našega šolskega odseka. Bodo li kaj prijeli dopisnika, da jih tako javno smeši, ali bodo tudi to tako mirno vtaknili v žep? Naibrž bode zadnje, ker sc ga boje, da bi sc katerikrat na nje nc spravil v »Narodu«. Ta strah marsikaterega ojunači, da v žepu pest tiši in na tihem kolne dotičnega, a»javno sc ne upa nastopiti, boječ sc kakih posledic. i »Narodov« dopisnik tudi očita Os\valdu, da sc šc v lemenatu ni nič učil. Kai čemo? Wie der Schelm ist, so denkt er von andern, pravi pregovor. Obče je znano, kako je bilo treba prositi za »Narodovega« dopisnika, da so profesorji vsaj toliko usmiljenja imeli, da jc vendar dovršil 4. razred gimnazije. Lc z obljubo, da se ne prikaže v 5. razred, dobil jc »zadostno«. In čc so njemu tako pogledali skozi prste, meni, da jc tudi Osvvald dobil zrelostno spričevalo z odliko in druga spričala v lemenatu enako z odliko lc s tem, »da sc ni nič ličil«. i Podjetni načelnik idrijskega ccstncga odbora ic zopet zakupil znatno število krljev v eraričnih gozdih ter bode iste izvozil po znani cesti, ki jo ob volitvah radi popravljajo, siccr pa je dosti zanemarjena. Ker bodo pač v kratkem volitve, bode gotovo poskrbel ccstncga odbora načelnik, da bode izplačal deželni odbor podporo, obljubljeno z odlokom z dne 17, marca 1899, št. 3428, ter da pridejo na dan računi o porabi dotičnega denarja. i Zlobni Oswald jc zadnjo soboto zopet napolnil precej prostora v »Slov. Narodu«. Kolikor vemo, so liberalci žc do grla siti ne- umnih glasov idrijskih. Postali so kar nevoščljivi Osvvaldu, odkar so se povrnili iz počitnic in raznovrstnih dopustov, (lovore, da so jih liberalni tovariši zunaj izpraševall o toliko v liberalnih pesmih opevanem Os\valdii, a niso vedeli kaj posebnega povedati. Zunanji liberalci so bili baje hudi ter se jezili: Ali nas tudi tukaj »Narod« farba? Naj bo kakorkoli, precej preveč kadila pa res darujejo liberalni dopisniki Osu aldu. Šc sedaj — v Boga in čudeže sicer ne verujejo v Oswaldovo po-vsodpričujočnost pa vse eno nc morejo izgubiti vere. Ob istem času naj voha po realčnega ravnatelja pisarni, ekspenzarjih g. notarja, leseni prižnici pri sv. Križu, divnih aktih šolskega odseka občinskega, imenitnih sodbah občinskih disciplinarnih komisij, neslanostih v »Slovenskem Narodu«, vrčkih »pri črnem orlu«, in kar je šc takih dobrot. i Osvvald nevoščljiv. To so si liberalci dosledni! Najprej sc jezi »Narodov« dopisnik nad OsNvaldom, zakaj sc pritožuje v »Slovencu«, ker so realčnemu katehetu pristrigli plačo, v naslednjem idrijskem glasu pa mu očita, da jc bil nevoščljiv bivšemu katehetu radi višje plače. Bog naj razume te prismode! i Idrijskega notarja avtomobil bo kmalu tako imeniten, kakor Osvvald. Saj jih je pa že tudi precej napredel svojemu posestniku. Pa še uc mitnic. Zadnjo nedeljo je pisal »Slov. Narod«: »Gosp. notarju ne moremo dati boljšega sveta kakor tega, da se ob prvi priliki popelje s hitrostjo 45 km na uro nasproti Osualdu .. . Tako bo Os\vald tudi na lep način prišel do avtomobila.« Komaj jc notar v nedeljo prebral nasvet v »Narodu«, zakuril jc svoj avtomobil ter io iz zgodovinsko znamenite erarično-občinske shrambe gasilnega orodja ob 2. popoldne odpihal v svet. Ali s hitrostjo 45 km res nasproti zlobnemu Os\valdu nismo zvedeli, pač pa izid: Osvald je ostal zdrav, ker ni nikjer srečal avtomobila, ki smo ga pa videli v torek bolnega na osi v erarični kovačnici. Kakor bi brali o španskem vitezu Don Quixotu zgodbo, se nam jc zdelo. Tudi ta je iskal svojih sovražnikov, lomil svoje orožje pa ob lesenih loparjih. Siccr pa Os\vald prav nič ne poželi notarjevega avtomobila. Ako napravi pot 45 km, mora na povratku sredi pota oddahniti si vsaj eno noč. i »Vinkelšrajbarija« Osvvaldova jc tudi počaščena v »Slovenskem Narodu«, in siccr pri odgovoru na vprašanje: Zakaj sc jc Osvvald spravil na g. notarja? Odgovarja namreč tako-lc: »To bo mogoče nekatere zanimalo. Zato namreč, ker ie zlobni Os\vald v prostih urah tudi notar, pa le zakoten. Lansko leto ga je žc sodnija lovila zaradi »vinkelšrajba-rije«. Odtod taka jeza.« Potreba nekaj pojasnila. Resnica je. da jc cclo dvakrat bil Os-\vald klican k sodniji, in siccr enkrat »radi zakotnega pisarstva«, enkrat »radi izdaje pobotnice«. () tem tudi »Slovenec« ni molčal. Le tega šc ni izdal, da je bil Osvvald poklican »radi izdaje pobotnice«, ker se je pritožil notar. Ako bi bil Oswald kaj taccga storil, takoj bi dobil na glavo od »Narodovega« dopisnika kak prijazen priimek v podobi »de-nuncijanta«. Mi pa ne rečemo nič, ampak lc pripomnimo, da sodišče ni našlo vzroka, dalje postopati proti Os\vaIdu. i Liberalci naj primejo sebe za nos! To nc bo samo nekatere zanimalo, ampak vsakega Idrijčana. Ali ste že sestavili komisijo, ki bo pregledala račune preteklih let? Ubožni zavod. iz katerega se vzdržujejo reveži, je imel 31. decembra 1901 imetja 20.907 K 17 h. V letu 1902 so znašali dohodki 8582 K 80 h, stroški pa 8333 K 80 h. Torej bi moralo biti koncem leta 1902 imetja 21156 K 17 h. Ako pa pogledaš račun, vidiš, da je izkazanega imetja samo 19.637 K 98 h. Vsušilo se je torej celili 1518 K 39 h. Pod računi jc podpisan mož, ki bi ga kaka displinarna komisija lahko še danes vprašala, kako ic s to revežem odločeno svo-tico. Pokrtačitc tiste, ki zaslužijo, ne pa tiste, ki vam niso ljubi. i Oswald se bojuje proti realki, zopet oznanja »Narod«. Popolnoma navadna oslarija jc ta trditev. Ne Os\vald, nc nihče iz naše stranke nima nič proti realki. Izvzamemo samo liberalce, iu siccr vsled njihovih lastnih besed iu deiani. V »Narodu« razprto tiskajo, da so pričeli revizijo glede plač, in sicer ravno pri realki. Pričakoval bi vsakdo, ki pozna razmere, revizije pri občinskih pisarjih, ki jih jc polovica preveč. A začeli so šteti ure realčnim učiteljem. Vemo dobro, da gre občini trda za denar, ker plačuje rudniški erar manj, nego sc jc pričakovalo. Prav tako pa tudi vemo, da sc v občinski pisarni ni delo tako namnožilo, da bi nas kdo prepričal, da morajo biti poleg župana in tajnika šc trije pisarji. A revidirati sc ni pričelo tukaj, ampak pri rcalčnem osobju, kjer ie vendar že po zakonu določeno, koliko ga mora biti iu kaj ima prejemati. Pa smo zopet proti realki? kaj nc? Poslano. Dunaj- •ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-Bchlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg želez nega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna roda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada. 1*3 49-36 ©© &B&B Ustanovljena 1'fi2. Najstarejša peči in c. kr. dvorni Telefon 884. tvornica ognjišč 18.6 m a š i n i s t Dunaj } n Pat«' Lat«alk-a j« jljanl. 114 62-36 ■ Y0RK in LONDOB nista prizanašala niti evropski c*-lini ter je velika tovarna srebraln* prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol; proti majhnemu plačilu delavnih moči, Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet* le proti temu, da se mi povrne gld. 6*90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no- {•V s pristno angleško klinjo: 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic b anega komada. 6 kom. amer. pat. arebrnJh ledllnll f lic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kaVHlfe {lic; 1 kom. amar. pat. srebrna zalemal-nlca ta juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla CallC za pod* klado; 2 kom. efektnih namiznih svetnike«; 1 kom. cedilnik za CaJ; l kom. najfin. slpalnlce za sladket. 42 komadov skupaj samo gld. #'90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*90. Ame ričansko pat. srebro Je znano, je skoai in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantije. V najboljši dokaz, da leta inserat ne ta melji na nlkakrlnl Slepariji, zaveau em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljšo gospodarstvo. Dobiva se edino le v 2182 6 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat srebrnega blat* na Dunaj! II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za ujo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasno garniture jakc tadovo(jen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolka S pat. srebrno garnituro sem Jako zadovolj»» Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jakr koristna, prosim, da mi pošljete še ledno Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški aoiavnik. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado-dvoljen. — Mihael Kovačevi«!,ravnat. pomo'n uradov dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904 ^ I Le .Templjev"- in „Styrla- ' vreleo" sta zakonito zavaro-* vana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila „Templjev-vrelec" ali „Styria-vrelec" in ki se var,jivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo. Deželna vrelska uprava 1949 o 2—2 Rogaika Slatina. Postavno varovano. Vsako ponarejanje i. ponatiskoranje kaznivo. <5\ Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52-40 le z zeleno znamko „redovnicaB. Slaroslavno noprakoano proti slaboinn prebavljanin, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boletnim, inflnenci itd. itd. Cena IS majhnih ali 6 dvojnatih atekleaio ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 5*— franko. ThierryJ»vo rrniiifolijalto masito, povsod tnano kot non plut utira proti vsem Ae ako starim ranam, vnetjem, ranitvam. ahscesom ln •teklinam vseh vrst. Cena: S lončka K 8 00 ac podlje le proti po-vzotja ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brofluru 8 tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi? skoro vseh večjih lekarnah in modicinalnihdrogerijah. a II. priloga 229. štev. »Slovenca" dne 6. oktobra 1906. DRŽAVNI ZBOR. — DELO V ODSEKIH. Državni zbor se je sešel k zopetni seji včeraj, 5. t. m., z istim dnevnim redom, kot v prejšnji seji, ki je bila nesklepčna. Odsek za volilno reformo je sprejel predlog poročevalca pododsekovega, Hrubyja, naj deželna zakonodaja sama sklepa o volilni dolžnosti in kazenskih določbah. Prihodnja seja odsekova bo v torek ob 10. uri dopoldne. Bavili se bodo z razdelitvijo volilnih okrožij na Češkem iri Moravskem. — »Politik« poroča iz Prage, Ida je kompromisnemu predlogu vlade, naj se za prve tri volilne dobe volilna okrožja zagotovijo z z dvetretjinsko, za poznej pa s tripetin-sko večino, zagotovljena večina. Železniški ; dsek nadaljuje specijalno debato o S .3. pogodbe glede podržavljenja severne železnice. Investicija podržavljenih železnic bo za prihodnjih pet let znašala 45 milijonov kron. Paragraf 3. določa višino odkupne rente na 30,537.000 kron. Poslanec Steinuender predlaga 30,137.000 K. Debata se nadaljuje v ponedeljek ob -1. uri popoldne. — Pododsek. ki na ie izvolil justični odsek, da se posvetuje d reformi zakonskega prava, je sklenil razpravljati o referatu Tschanovem. Dr. Schopfer ie obširno utemeljil, zakaj katoliška cerkev tako reformo zakona od konca do kraja odklanja. PRIHODNJI SEF GENERALNEGA ŠTABA. Vojaški krogi povdarjajo, da šc nikakor ni gotovo, da bi bil za prihodnjega šefa generalnega štaba imenovan P .M. L. Potiorek. Najbrže bo naslednik Bcckov postal dosedanji vojni minister P i e t r e i c h. Za njegovega namestnika pa bo morda imenovan F. i\1. L. T c r k u 1 j a. JUGOSLOVANSKI MANDATI ZA DELEGACIJO. Nemška ljudska stranka se že oglaša proti temu, da bi sc dovolili še kakšni mandati za delegacijo Jugoslovanom, ki nameravajo predlagati, naj sc po sklenjenem kompromisu k lede volitev čeških iu moravskih odposlancev v delegacijo tudi njim določi večje število delegacijskcga zastopstva. Nemci smatrajo to za agresivno politiko iu tega nikdar nc bodo dopustili. ŽIVLJENJE V STRANKAH. Nemška napredna stranka je volila načel-stvo. Poslanca Gross in Funke sta izvoljena vnovič, namesto Marcheta pa jc izvoljen Volile r. Načelnik nemške ljudske stranke se ic posvetoval z ministrskim predsednikom Iteckom o volilni reformi. Baron Bcck je tudi sprejel zastopnike vseh čeških strank, da sc z njimi pogovori o razdelitvi volilnih okrožji na Češkem in Moravskem. AVSTRIJSKI AGRARCI. Agrarne konference na Dunaju so zaključne. Zadnjo sejo jc imel stalni odsek »Avstrijske centrale za varovanje kmetijsko-go-spodarskih interesov«. Sklenili so vstanoviti živinozdravniški svet. Sprejeli so resolucijo dede uredbe gospodarskih odnošajev z Ogr->ko z dodatkom cesarskega svetnika Posselta, vi zahteva brezpogojno prepoved uvoza ogrske koristne živine v Avstrijo, ker bi posebno uvažanje ogrskih prešičev okužilo naše pre-iičje staje. RESOLUCIJONAŠI IN SI ARCEVICANCI. »Pokret« se liuduje na Starčevičance, ki s svojimi »demonstrativnimi predlogi« in vratolomnimi eksperimenti hočejo preprečiti realno politiko resolticijonašev, ki hočejo imeti »reje rešene reforme ustave svobode, svobode jasopisja in agitacije. Resolucijonaši za sedaj tic marajo za Starčevičansko Veliko Hrvatsko nedinjeno z Bosno iu Istro. Ti pa hočejo to n reško vprašanje imeti naipreje rešeno. — V nali saborski dvorani sc jc vršila pravna cn-ieta o reformi sodnega postopanja na Hrvatskem in o novem tiskovnem zakonu. — Lgledni list »Neucste Nachriehten« prinaša iz Budimpešte besedilo reške resolucije. Sklenili so tam: 1. Hrvatje se odrečejo Reke. I Dalmacija naj se odcepi od cislitvanske po-ovice in priklopi Hrvatski. 3. Sevcrozapadni iel Bosne dobi Hrvatska, vzhodni Srbija, južni Crnagora; Ogrska, Hrvatska, Srbija in Črna gora sklenejo »podonavsko federacijo«. V dalmatinskih pristaniščih se dovoli Ogrski mnogo ugodnosti. OGRSKA. Ministrski svet se je pečal tudi z vprašujem pluralne volilne pravice. Zagovarjal o je Kristoffy, deloma tudi Audrassy. Ker so pa vsi člani neodvisne stranke proti nji, -e na Ogrskem pluralna volilna pravica nc bo uveljavila. KARTEL ŽELEZA. Železniški, kmetijski in trgov..minister so iprejeli deputacijo kjučavničarjev, kleparjev n mehanikov, ki so prišli, da sc izjavijo proti »artelu industrijcev z železom. Trgovinski mi-"ster dr. Fort jc povdarjal, da so karteli mo-ierno sredstvo, ki ima mnogo dobrega in nnogo slabega na sebi. Država doslei šc ne nore dosti ukreniti proti kartelom, pač se ispešno z njimi lahko bori mogočna organizacija dclavccv in obrtnikov samih. NEVSPEH »TULIPANSKEGA« GIBANJA. Vzlic tulipanskemu gibanju znaša uvoz ilaga iz Avstrije v Ogrsko v prvih osmih nesccih tega leta 84 milijonov kron. Ves •voz znaša 95 milijonov kron. Največ se jc Avstrije uvažalo tekstilno blago. «ED FRANCOSKIMI SVOBODOMISI ECI. .IAURESOVO STALIŠČE OMAJANO. V Parizu jc prenehalo izhajati glasilo so-iialnodemokraškcga voditelja Jauresn. »Hu-'lanitč*. List je izhajal dve leti in pol. lati res ziavlja, da bi se bil list lahko obdržal še na-rej, če bi bili sprejel od vlade 200.000 fran- kov, ki jih je ta ponudila Jauresu s pogojem, da naj ustavi boj proti ruskim financam. Tu se vidi, kam in za kakšna glasila gre francoski denar. Sedaj takozvani »unirani socijalci« nimajo več glasila in njihova nevolja sc obrača proti Jaurčsu, ki sicer že zdavna nima ne v lastni stranki, ne v zbornici prave zaslombe. Njegovim socialističnim idejam je posebno nasproten Clemenceau. Torej za Beblom Jaurčs! RUSIJA. O položaju na Ruskem nimamo povedati gotovega nič druzega, kot to, da se jc revolucionarna strahovlada izpremenila v čisto navadno prostaško roparstvo. Socijalna in politična revolucija je odprla vsem sumljivim elementom v Rusiji pot iz teme v luč, kjer ob belem dnevu ropajo po najobljudnejših ulicah in nc more samo z bombami, ampak imajo tudi cijankali zato pripravljen. Prav kakor iz »dna življenja«, kakor ga je opisal Gorki. Sto!ypi-nova vlada se je lotila agrarnih reform, Ko-kovčev referat o ruskih financah pa osvetljuje slabo gospodarstvo na Ruskem. Srahovlada in ropi. Nameravan rop glavne pošte. Varšavski revolucijonarci so poizkusili oropati varšavsko glavno pošto, kjer je shranjenih dva milijona rubljev. Poizkus sc je ponesrečil. Umori v Tiflisu. V Tiflisu so pomorili več častnikov, med njimi pobočnika Temnikova, ki se je peljal v ekvipaži. Pod voz so vrgli bombo. V drugem delu mesta so revolucijonarci umorili mestnega svetovalca Tilajeva in milijonarja Can-kova. Oropani poštni vlak v Ufi. Štirideset oboroženih roparjev jc napadlo poštni vlak v bližini mosta črez Bjelo. Roparji so vlak ustavili, umorili enega vojaka in ranili tri železnične blagajnike. Roparji so uplenili 250.000 kron iu potem ušli. Napad na sejmarje. Na cesti med Lutomirskom in Kviarkovi-cami so roparji napadli na vozovih se vračajoče sejmarje, nekaj ustrelili, nekaj iih pa ranili. Kazaki so vjeli lc štiri roparje. Zločinci smrtno ranili delavce. V Bialystoku so neznani zločinci vdrli v delavsko hišo ter smrtno obstrelili dva delavca, ki se nista hotela udeležiti štrajka. Napad na pošto. V Tveru je napadlo sedem roparjev poštni voz iz Bomsovke, ubilo voznika in uplenilo 5111 rubljev. Roparji so ušli. Umorjen stotnik. V Moskvi jc na javni obljudeni cesti mlad mož napadel stotnika 3. grenadirskega polka Dzjankovskega in ga ustrelil. Stotnik jc nedavno moral s svojo stotnijo miriti ustaše in je pri tem dva dal ustreliti. Car. Carja in carico so v Petrovem dvoru sprejeli z običajnimi obredi. Car Nikolaj se dobro počuti in jc videti zelo zdrav. Vlada in obsodbe. V Censtohovu so obsodili na smrt deset oseb. V Kielcah jc vojaško sodišče dalo ustreliti tri osebe. Vlada toži člana prejšnje dume Obninskega in kneza Uruzova, ker sta podpisala viborški manifest. Poneverjenja. V prometnem ministrstvu v Peterburgu so zasledili, da pri upravi sibirskih železnic manjka 20 milijonov rubljev. Generalnega ravnatelja železnice so poklicali v Petcburg, da se opraviči in da pojasnila. ® fiii ».lUvf M>4n»9 Nova infamiia in falzifikacija. « Prodan i Korošci« nc vlečejo več. Zato jc bilo treba v liberalni kuhinji speči novo pečenko za babje-versko »napredno« omizje. Predvčerajšni »Narod« v uvodniku zdelava dr. Šustcršiča, seveda zopet zaradi izdajstva narodnega slovenskega programa, češ, da se je v poilodo-boru odseka za volilno preosnovo izrekel za deželno avtonomijo, v tem pa se pregrešil zoper narodno avtonomijo, ki ie poglavitna točka našega narodnega programa. Pa šc več! »Narod« še razlaga potem svojim vernim brav-cem, da je dr. Šusteršič to storil iz maščevanja, češ, da hoče iz osvete zadaviti obmejne Slovence, ker so se mu baje zamerili v zadevi volilne preosnove. Res klasično! Pred vsem konštatujemo. da je dr. Šusteršič svoj kratki govor imel v pododboru volilnega odseka že pred kakimi 14 dnevi, da je bil posnetek onega govorčka citati že pred tolikim časom v vseh listih, a da sc jc razburjenje »Narodovega« člankarja, ki je po slogu le dr. Tavčar sam še le sedaj, čez 14 dni pojavilo. Seve, treba je bilo nekoliko časa počakati, kajti, ko bi bila vsebina dr. Šustcršičevcga govora šc v živem spominu, potem bi niti zabiti »Narodovi« brav-ci morebiti ne šli na led. Namenoma jc čakai »Narodov« člankar dva tedna, samo zaradi tega, da jc lažje falzificiral dr. Šusteršičev govor. Kajti falzifikacija je, ako se Ic jedcu stavek sam iz govora iztrga, utaji pa tisti stavek, ki daje govoru šele markantni značaj. Dr. Šusteršič je v pododboru povdarjal, da Jugoslovani s simpatijami spremljajo prizadevanja Cehnv in Poljakov po razširjenju deželne av- tonomije, — pa da v tako razširjenje območja deželnih zborov glede na svoje narodne manjšine na Štajerskem, Koroškem in v Primorju, ne morejo preje privoliti, nego ko se osigurajo narodne pravice teh manjšin. Ta bistveni odstavek je »Narodov« člankar namenoma zatajil in s tem učinil dejanje, ki se imenuje falzifikacija, dejanje, ki se ga gotovo ne poslužuje pošten človek. Iz tega pa obmejni Slovenci lahko uvidijo, kakšnih sredstev se poslužuje »Narodova« klika v svojem boju zoper Slovensko Ljudsko Stranko in njegovega načelnika in vsakdo lahko sodi, koliko je verjeti trditvam od te strani, ln iz »maščevanja« naj bi dr. Šusteršič hotel uničiti obmejne Slovence! Kcdo se ne bi takej trditvi smejal — tem bolje, ako ve. kako se je vršila seja »Slovanske zveze«, v kateri se jc to sklenilo, kar je potem dr. Šusteršič v pododboru izjavil. V oni seji je bil ravno obmejni Slovenec, dvorni svetnik dr. Ploj, ki je predlagal, naj se dr. Šusteršiču naroči, da v pododhoru naravnost glasuje za predlog Starzinskega, naj se razširi deželna avtonomija in v ta namen spremeni državno-temeljni zakon. A med drugimi je ravno dr. Šusteršič pobijal Plojev predlog glede na položaj obmejnih Slovencev. Plojev predlog je bil odklonjen in sprejet predlog dr. Šusteršiča. Naše informacije so v tem oziru popolnoma zanesljive in smo pripravljeni, če treba, pred sodiščem dokazati resnico. Tedaj je |x) nazorih »Narodovega« člankarja — dvorni svetnik Ploj davil obmejne Slovence, torej tudi samega sebe i. s. menda iz »maščevanja, ker so mu koroški Slovenci dali nezaupnico? Dr. Šusteršič je pa — vedno po »Narodovi« logiki — rešil obmejne Slovence iz »Plojevih maščevalnih in smrtonosnih krempljev«, ker je pobijal Plojev predlog iu pripomogel, da ga jc klub odklonil!! Vsaka nadaljna beseda bi bila odveč. + Združena Slovenija. Kakor vaški čred-nik, ima tudi »Narod« v svojih uredniških miznicah raznovrstne piščalke, s katerimi zabava svoje »backe«. Zadnji četrtek je žvižgal na bezgovo piščalko staro, a še vedno novo pesem o »Združeni Sloveniji«, ki so jo prepevali slovenski rodoljubi že leta 1848. »Narod« je uverjen, da so avstrijske krono-vine kakor otročje igrače, s katerimi se grade hiše in gradovi ter povoljno zopet razdirajo. Kranjski poslanci, v prvi vrsti seveda dr. Šusteršič, so krivi, da nimamo žc »Zedinjcne Slovenije«. Kako lahko bi io dobili sedaj povodom razprav o volilni preosnovi. Dr. Šusteršič naj bi potegnil revolver iz žepa ter ga vladi nastavil na vrat rekoč: Daj nam Zcdinjeno Slovenijo ali pa ne dobiš volilne reforme! Toda dr. Šusteršič je revolver skril v žepu ter izjavil v pododseku, ki se je bavil s predlogom poslanca Starzynskega o deželni avtonomiji, »da stoje Jugoslovani vobče simpatično nasproti razširjenju deželnozborske konipetence.« S to izjavo jc dr. Šusteršič zopet »izdal koroške, štajerske iu primorske Slovence«. Nc »Narodu«, ampak treznim ljudem povemo to-lc: Dr. Šusteršič je sklical sejo »Slovanske zveze« ter jo vprašal, kako stališče naj zastopa v pododseku glede razširjenja deželne avtonomije, ki jo zahtevajo Poljaki. Rekel jc v klubu: Kranjski Slovenci in dalmatinski Hrvatje moremo glasovati za najširši predlog, odnosno za najširšo deželno avtonomijo. Ozirati pa sc moramo na obmejne Slovence, ki so v manjšinah nasproti Nemcem in Italijanom. Ker pa so v klubu zastopniki obmejnih Slovencev, izvzemši Koroško in 'Trst z okolico, naj ti izrazijo svoje mnenje, ali kaže glasovati vsaj za resolucijo poslanca Starzynskega. Po daljši razpravi je z vsemi proti enemu samemu glasu obveljal nasvet, naj dr. Šusteršič glasuje le za poljsko resolucijo glede deželne avtonomije, ki pa izrecno izključuje vsa narodna in jezikovna vprašanja v šoli iu uradih. In to stališče ie dr. Šusteršič zastopal v pododseku. kjer pa je odločno naglašal, da je vsako razširjenje deželne avtonomije v nerazdružljivi zvezi z varstvom narodnih manjšin. To se pravi: Slovenci in Hrvatje smo vobče prijatelji večje deželne avtonomije, ker smo prepričani, da je državni zbor z delom preobložen in bi deželni zbori razna vprašanja mogli po krajevnih razmerah primerneje reševati. Ker pa je nevarnost, da bi nemške in italiianskc večine večjo deželno avtonomijo izrabile proti slovenskim manjšinam v obmejnih pokrajinah, zato je to vprašanje nerazdružljivo od varstva narodnih manjšin. To varstvo pa nam nudi le narodna avtonomija ali državni zakon, ki varuje narodnim manjšinam v posameznih deželah narodne in jezikovne pravice v šoli, cerkvi, uradu in javnem življenju. To je naše stališče, ki so ga v klubu zagovarjali poslanci obmejnih Slovencev in kateiu jc v podod- seku zastopal dr. Šusteršič. Ako pa se je klub izrekel za nedolžno resolucijo, je to storil iz taktičnih razlogov. Siccr pa so resolucije kosi popisanega ali tiskanega papirja, ki jih vlada ne devlje za klobuk, ampak v zaprašene miznice. Zaupnica »Slovanske zveze«. »Narod« ima zadnji čas tudi svojega poročevalca iz državnega zbora. In ta poročevalec hodi okolu, kakor svetopisemski »rjoveči lev«, ki išče svojo žrtev. Ker pa mnogi poznajo njegovo naravo, zato sc ga prav nič ne boje ter mu zaupajo svojega rojstva kosti in svoje duše tajne želje. Tako je izvedel, kdo je v »Slovanski zvezi« predlagal zaupnico trem članom kluba v odseku za volilno preosnovo. Vendar pa je imel »Nacodov« poročevalec tudi v tem slučaju kosmata ušesa, ker je slišal, da jc klub s a ni sebi izrekel zaupanje. Ta »Narodov« vir ni povsem verodostojen, ker klub jc izrekel zaupanje le trem članom v odseku, ki ob enem tvorijo tudi načelstvo »Slovanske zveze«. In to je bil klub dolžan storiti z ozirom na neosnovane in nečuvene napade ravno na svoje načelstvo. Ob enem pa jc izrekel klub svoje ogorčenje nad neopravičenimi napadi vseh tistih, ki slišijo travo rasti, in med temi je tudi »Narodov« poročevalec. Ako ni res, pa naj si nogo postavi na vrat. Opomnim ) še, da je v predvčerajšnji seji odseka za volilno reformo poslanec dr. Ivčevič zavračal napade dr. Tavčarjeve na slovenske poslance »Slovanske zveze« kot neutemeljene .Dr. Ivčevič pa gotovo bolje pozna delo dr. Šusteršiča in tovarišev, nego oni, ki jih na »obmejnih« shodih brezmejno in brezupno napadajo. Dr. Ivčevič je v svojem govoru zagovarjal splošno in enako volilno pravico proti pluralni ter sc potem bavil z govorom dr. Tavčarja, proti kateremu jc izjavil, da so zastopniki slovenskega naroda storili vse mogoče, da bi za svoj narod dosegli ugodno volilno reformo in da se jc njihovemu trudu zahvaliti, da se ic dovolil sedmi mandat za južno Štajersko. Ako njihov trud za pridobitev drugega koroškega mandata ni dosegel uspeha, je krivo temu le to. da ni bilo mogoče za to dobiti večine. Mislimo, da morajo po izjavi dr. Ivčeviča vendar utihniti vsi obrekljivi glasovi proti našim poslancem. + To so ljudski prijatelji! Dr. Tavčar .ic zagovarjal v odseku odkrito predlog dr. Tol-lingerjev, da se uvede pluralna volilna pravica. On .ie torej na laž postavil vse izjave liberalne stranke, ki jc vedno upila, da jc le za resnično splošnost iu enakost, ne pa za to karikaturo enakosti, ki jo vlada predlaga. A dr. Tavčar je bil v državnem zboru za naj-gršo neenakost. V Tollingerjevem predlogu jc bila namreč tudi zahteva, da naj ima tisti kmet, ki plačuje 25 kron davka, dva glasova, oni, ki plačuje pod 25 kron, pa samo cn glas. To je pač skrajna krivica in celo češki agrar-ci, ki bi s svojega strankarskega stališča najrajši delavstvo izključili od splošne volilne pravice, so sc uprli tej grdi krivici. Kakor znano, je prej enkrat poslanec Zazvorka kot edini Slovan glasoval z dr. Tavčarjem, in sicer ko se je šlo za ločitev malih trgov od kmetskih volilnih krajev. Pri tej gorostasno-sti je pa tudi Zazvorka zapustil nazadnjake in jc glasoval proti 25kronski krivici. Slovensko ljudstvo si naj pa zapomni to stališče liberalne stranke. Češko agrarno glasilo »Venkov« piše glede tega: Za nobeno ceno uc bi pustili agrarni poslanci, da bi najmanjši davkoplačevavci v naših občinah, tudi bajtarji in gostači, ki so v najhujših bojih vedno stali na zvesto na kmečki strani in ji s tem pripomogli do marsikatere zmage, zdaj bili prikrajšani v svojih pravicah. Hočemo tudi nadalje, da bi veliki kmet z najmanjšim šel roko v roki kot enakopraven činitelj, v prepričanju, da imajo tnali iu veliki kmetje iste interese. Ne le to, tudi delavstvo na kmetih, ki hoče doseči boljšo socialno bodočnost, mora imeti svoje družabne interese ter ž njimi podpirati poljedelstvo iti s tem celo socialno iu kulturno stanje našega kmečkega stanu. Tako govori glasilo velikih čeških kmetov, ki so pač dovolj »neodvisni«, da jih ni treba dolžiti »klerikalizma«. To stališče čeških kmetov pa moramo vreči v obraz onim našim liberalcem, ki zdaj na Notranjskem iu drugod snujejo takozvano liberalno agrarno stranko. Ti ljudje z »Notranjcem« vred so pristaši dr. Tavčarjevi, so volivci liberalne stranke, torej so soodgovorni za to. kar njihov voditelj počne na Dunaju. Ta velika krivica, da so hoteli naše revne kmete oropati za polovico političnega upliva, s tem, da so hoteli dati bogatašem po dva glasova, ta vnebo-vpijoča krivica se mora ljudstvu pojasniti, da bo poznalo svoje prijatelje, ki prihajajo k njemu s hinavsko krinko, notri so pa čistokrvni liberalci. S. L. S. se je pokazala v tem vprašanju vseskozi kot najboljša zagovornica kmečkega stanu, liberalci pa so hoteli naravnost oropati ubogega kmeta. V tem se vidi vsa notranja gniloba liberalstva, — zato mora naš kmet vsakemu liberalcu vrata pokazati, tudi čc pride pod krinko »agrarstva« ali »neodvisnega kmeta«. Ta 25kronska krivica kaže kako je njihovo mišljenje! Gospoda v Celovcu imajo še vedno glavni boj s »Slovencem«, ker nam ne gre v glavo, da bi sc morala volilna reforma za vsako ceno preprečiti iz znanih vzrokov .in da bi koroški Slovenci pri sedanjem nič — imeli več. Naj nam mnogi velespoštovani gospodje na Koroškem ne zamerijo, ako smo kljub vsem »Mirovim« člankom mnenja, da bi bil tak korak v prvi vrsti le v korist najnič-vrednejši kliki naše liberalne stranke. Splošno slovenstvo bi imelo lc škodo, ako se lc količkaj pomaga tej kliki in tudi koroškemu slovenstvu bi bilo dejanjsko s tem jako slabo poma-gano. Čim dalje ostanemo od te kranjske,ljudstvu sovražne klike, tem bolje bo za vse slovenstvo, ker ta klika širi lc narodnodemorali-zacijo na vse strani. To jc naše stališče,če tudi piše »Mir«, da je »gospode, ki so za »Sloven-čevo« pisavo odgovorni, lahko sram takega glasila.« Gosp. Dobrove je danes priobčil v »Miru« neko poslano, v katerem nam očita, zakaj nismo priobčili njegove brzojavke o shodu in njegovega poročila o zaupnem shodu. Kar se tiče brzojavke, odgovarjamo, da nam je bila dostavljena še lc drugi dan zjutraj po celovškem shodu in da je obsegala lc par stavkov, dočim je »Narod« imel istočasno v roki že vse dobesedne resolucije s poročilom. Ker so bile resolucije v »Narodovi« posebni izdaji dobesedne, priobčili nismo brzojavke, ampak resolucije. Kar se tiče g. Dobrovčevega poročila o zaupnem shodu smo poročali o vsem v taki obliki, da smo očitanja, ki so se čula na celovškem zaupnem shodu že takoj zavrnili in smo torej obvestili naše čitatelje o vseh napadih in o vseh zahtevah koroškega zaupnega shoda. Menimo, da smo dosegli to: da je za vsakega, ki je bral »Slovenca« brez predsodka jasno, da so naši poslanci storili za koroške Slovence vse, kar se je dalo. in še več, nego se je od naših poslancev v najvažnejših trenutkih iz Celovca zahtevalo, saj naših |)oslancev niso smatrali niti za toliko vredne, da bi se jim poslalo ono, kar je potem čez mesece, ko ie bilo že marsikaj po krivdi iz Celovca zavoženo, »Mir« prilagal. Ravno »Mir« pa je vse storil, da je svoje bravce enostransko informiral in ni hotel niti na znanje vzeti glasov naših poslancev. Zabavno pa je vsekakor, da nekateri gospodje v Celovcu neutemeljenega očitanja o izdajstvu ne smatrajo za infamijo, pač pa v »Miru« razglašajo kot »infami.io« našo napram gotovi predrzni aro-ganci še jako ponižno in silno obzirno obrambo. Da pa koroško slovenstvo nc bo pokopano, ampak, da pride čas, ko se mu popravijo vse krivice, zato pa bomo skrbeli in delovali, pa naj se nas pri tem šc tako prijazno, bratski in elegantno in nepobesnelo psuje z »izdajalci« in se našim somišljenikom pridevlje razne priimke, seveda samo v dokaz »elegantne celovške polemike«, ki stoji na višku s psovkami »pobesneli žurnalisti« itd. Priznavamo, da se »Slovenec« do takih psovk napram celovški gospodi še ni povzdignil, da nc govorimo o grdih napadih na tržaškemu shodu, za katere so slednjič odgovorni tudi oni, ki so ga inspiri-rali.. Zadnji »Mir«, ki bi odslej moral svoje ime spremeniti v »Prepir«, je med drugim na grd način naj)adel dr. Lampeta, ki jc vendar na zaupnem shodu v Ljubljani Korošce zagovarjal in celo izgovarjal ter predlagal sklep, naj poslanci vse mogoče zastavijo, da ustre-žejo želji Korošcev. Za to ga zdaj po krivici »Mir« napada, mu podtika izreke, ki jih nikdar rabil ni, in ga celo psuje. S takim napadi jc slabo ustreženo koroški stvari in proti takim »Korošcem« sc bo treba braniti. + Napisi na železničnih postajah. Kakor se nam poroča z Dunaja, so včeraj v državnem zboru poslanci dr. G r e g o r č i č in tovariši vložili interpelacijo na želez, ministra zaradi napisov na postajah ob južni in bohinjski železnici. Občina Sežana je že opetovano prosila, naj dobi ondotna postaja pravilen napis in naj sc vsi oglasi objavljajo v slovenskem jeziku, ki ga brez izjeme govori tamošnje liud-stvo. Leta 1902 jc 31 občin sežanskega okraja v tem smislu vložilo prošnjo na ravnateljstvo južne železnice, ki pa še odgovorilo ui. Drugo prošnjo z dne 28. maja t. I. je ravnateljstvo kratkomalo odbilo. Enake spakc imen so na postajah Prosek, Nabrežitia, Devin, Sov.odnje. Tržič, Zdravščina itd. In oh novi bohinjski progi jc napis »Auzza«, ki ga nc razume živa duša. S tem se naravnost prezira slovenski jezik. Vlada se sramuje priznati, da v Pri-morju živi slovanski rod, ker povsod vsiljuje nemški in itaiijanski jezik tudi na železničnih postajah. Poslanci vprašajo ministra, ali hoče prisiliti južno železnico, da napravi slovenska imena na postajah, ter vkreniti, da se odstranita ob bohinjske železnici prebivalstvu povsem tuja napisa »Auzza« in »Plava«. + Vodovod Košana Kal. Z Dunaja sc nam poroča: Poljedelsko ministerstvo jc zagotovilo za vodovod Dol. Košana-Kal-Ncver-ke 40% državne podpore. Ker so troški pro-računjeni nekaj nad 84.000 kron, iznašala bode državna podpora 34.000 kron. + »Gorenjec« in volilna reforma. Kako je volilna reforma liberalcem zmedla glave, se vidi tudi iz »Gorenjca«. Po eni strani se vse, kar po liberalizmu diši, na vso moč upira splošni volilni pravici, po drugi strani se pa hinavski liberalci hočejo ljudstvu pri-sladkati, češ saj smo tudi mi za splošno volilno pravico. V teh stiskah je »Gorenjec« prinesel članek, ki hoče na obe strani ustrezati. V članku se trdi, da je naš kmet brez izjeme principijelno proti splošni in enaki volilni pravici in da je pravzaprav proti njej na Slovenskem vse razen par najetih kreatur okrog rimskega lista »Slovenca« ter socijalnih demokratov, ki v svoji kratkovidnosti delajo tlako klerikalcem. — Ta članek brez dvoma mora ugajati našim liberalcem. Toda v sredi članka se oglasi uredništvo »Gorenjca« samega ter v oklepih da z mastnimi črkami natisniti: ln še enkrat odločno povdarjamo na tem mestu, da smo načeloma za splošno in enako volilno pravico. Bum! To je pa za one, ki tlako delajo klerikalcem. Ne more drugače biti. Največja neznačajnost se kaže v tem, da se liberalci ne upajo izreči prav nobene sodbe. Če se enkrat izrečejo za volilno reformo, morajo takoj pristaviti tudi, da niso zanjo. Če pravijo, da so oni odločno za splošno in enako volilno pravico; pa sc takoj izgovarjajo na kmeta, češ, da kmet ni zanjo. To je preneumno. Kmet vam b o že pokazal, kaj misli, ko bo z vsemi liberalci pomedcl. + Kaj vlada zahteva od južne železnice Pri sestavi investicijskega načrta bo vlada zahtevala od južne železnice tudi to, da naj se tozadevne kolodvore in druge naprave izvrši kolikor mogoče hitro, ves investicijski program pa mora biti izvršen v treh letih. Tiri sc morajo znatno pomnožiti, kar bi stalo dva do tri milijone kron. Južna železnica mora uvesti vse varnostne naprave, kar bo stalo 4 milijone kron, nc pa samo tri, kakor ima pro-računjeno južna železnica. V postajah, kjer je velik promet, zahteva država, da južna železnica uvede tako službeno razdelitev uradnikov, kakoršna je pri državni železnici, to je, i)o dvanajsturni službi mora biti štiriin-dvajseturni počitek. Zato bo teba povečati osobje, kar bi na leto stalo en milijon kron. V potovalni sezoni, od 1. julija do 15. septembra, sc mora število vlakov pomnožiti. Vladne zahteve bodo brez večjih težkoč prodrle. + Kraški liberalizem se pomlaja. To na-l^ovcduje »Soča« gospodu Večerini, ki je zavrgel klerikalizem in liberalizem. Kraški liberalci se bodo odslej imenovali »napredniake v širšem pom. besede«, zato, »ker sc boje brum-nih ženic, ki sc prekrižajo, kadar ču.icio ime liberalec«. Novi kraški »reformatorji« se bodo »prilagodevali novim časom in novemu nazi-ranju ter bodo iskali novih pripomočkov za razširjenje napredka, sploh jemali vase vse dobro, kar more pospešiti svoboden razvitek.« To novo naziranic spoznamo že iz iste številke »Soče«, ki prinaša ta Iapidarni program: piše zopet o nunah, ki so nekje in nekje plesale z mladimi gospodi, o francoskem duhovniku, ki ie nekie in nekje ubežal s svojo I ju— bimko-učiteljico. Gospod Večerina, spokorite se in spoznajte, da to kliče po novi napredni stranki na Krasu in poite se solit z vašim nad-strankarstvom! Glejte, goriški nadškof bo zidal gimnazijo, iz katere bodo prišli ljudje, ki »bodo s Kristusom na jeziku sleparili Krašovcc ii. iih uničevali« vi pa bi radi krotko agrarno stranko. Pristopite k pomlajeni novi liberalni stranki, ki itak »sprejema vase vse dobro«. — Mnsgr. Fran Bulič, znani hrvaški arheolog, ravnatelj muzeja v Spljetu, obhaja svojo šcstdesctletnico. Kako litijska inteligenca slavi 80-letnico g. Luke Svetca. Iz Litije se nam piše: Dne 8. oktobra praznuje tukajšnji notar g. Luka Svetec svojo osemdesetletnico. Pričakovali smo, da Litija ta dan na slovesen nač čin proslavi. Pa nehvaležnost jc plačilo sveta! Pretekli teden na zaupnem sestanku zbrana inteligenca ie sklenila, da se od strani inteligence Svetčeva osemdesetletnica prezre. Preostajajo šc Litjani domačini. Teh je pa malo iu še pod iiplivom nitcligcncc. Zato je gospod jubilant, ko ie zaznal za sklep inteligence, odklonil vsako slavlie. Katoliško slov. izobraževalno društvo v Št. Jurji pri Kranju priredi dne 14. in 21. oktobra veselico s sledečim vsporedom: I. Jakob Aljaž: Zaostali ptič«, poje mešan zbor. 2. Anton Nedved: »Ljubezen iu pomlad«. 3. Iv. pi .Zaje: »Poputnica hrvaškega doma«, oboje poje moški zbor izobraževalnega društva. 4. Sv. Terezija, igra v dveh dejanjih. 5. »Zamujeni vlak«, šaloigra v enem dejanju. Sedeži I. 70 v., II. 50 v. Stojišča 30 v. Cisti dobiček jc namenjen za nabavo instrumentov nove godbe. Začetek ob pol 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 7. t. m., bo popoldan ob 3. uri v tukajšnem izobraževalnem društvu predaval gospod Ravnihar. c. kr. poštar o naprednem gospodarstvu. K obilni udeležbi vabi odbor. — Pretečem pondcljek jc posestniku v Zaborštem, Janezu Ložar, pogorel kozolec z krmo vred; zažgal je otrok. Iz Preske. V pondeljek, 1. okt., smo v Preski pokopali vrlega moža Franceta IJ i z a n t a, vulgo Malenška iz Žlebov. Ranjki je bil občinski odbornik, ud okrajnega šolsk. sveta, ud izobraževal, društva in Marijine družbe. Bil je vedno vnet katoličan in dober oče svoji družini. Med boleznijo je pogosto prejemal sv. zakramente. Pogreba se je ude-delavsko društvo z zastavo. Pevci so mu peli nagrobnico. Blagemu možu naj sveti večna luč. Nova maša gospoda Perovšeka pri Sv. Gregoriju se je slovesno izvršila. Iskren govor mu je govoril gospod Smrekar, začetnik salezijanskega gibanja v nas. Kako je gosp. novomašnik ljubljen iu čislan, vidi se iz tega, da je dobil mnogo brzojavk iz Turina in od svojih hrvatskih gojencev in celo od mil. škofa Nakiča iz Spljeta. — Šolske vesti na Kranjskem. Učiteljica Doroteja D e r e a n i j e v a pride s Sv. Gore na Vače, kjer je provizorično nameščena tudi absolvirana učiteljska kandidatinja Ana Els-n e r j e v a. Na Sv. goro je imenovana otroška vrtnarica Justina Grilčeva iz Vač. V Presko pride gdč. Beniger, ker jc učiteljica gdčna Ema Z r j a v dobila dopust, da bo pohajala pedagogiški tečaj v Ljubljani. — »Blagovestnika« so začeli slovenski pročodriinovci zopet razjiošiljati po deželi. Ze par zadnjih številk so dobili razni posestniki jx) Dolenjskem, zlasti v trebanjskem sodnem okraju. Radovedni smo, kdo daje protestantskim agentom naslove teh jrosestnikov. Ta trud naših pročodriniovcev bo seveda pojrol-noma brezuspešen. »Blagovestnik« jadra tja, kamor s|)ada v peč. Le pošiljajte ga še dalje, sedaj v zimskem času nam bo ravno dobro došel za podkurjavo. — Delavec ponesrečil. Na Mediji ponesrečil je na grajščiuski žagi 18 let stari delavec Jakob Grahek iz Št. Juriia. Zvezati je hotel s transniisijskini jermenom brus, na katerem si je hotel neki delavec nabrusiti sekiro. Pri tem ga je pa jermen za desno roko prijel ter ga vrgel čez transmisijski drog. Pri tem so bile Graheku zlomljene obe roki in strti obe nogi. Zadobil je pa tudi težke notranje poškodbe, tako da je bil takoj mrtev. Po neprevidnosti se je ustrelil delavec Andrej Rupar iz Ustja pri Litiji. Nevarno ranjen leži v deželni bolnici. Velik konkurz. Tovarna parafina v Trstu Bienenfeld ie naj)ovedala konkurz. Deficita je tri milijone kron. Vsled tega falimenta je prišla v denarne zadrege tudi iniportna tvrdka E. Goldsclunidt. — Hrvatski civilni tehniki se bodo organizirali v društvo. Veliko poneverjenje. Lavoslav Novak, namestnik Josipa Guština v neki |)osredoval-nici za potovanje v Ameriko v Zagrebu je poneveril 8000 K in jo hotel popihati v Ameriko. Novaka so prijeli v Bazlu, kier so pri njem našli še 7200 K. — Hrvatska poljedelska banka. Opozarjamo na današnji oglas reške podružnice hrvatske poljedelske družbe, ki ima svoj sedež v Via del Molo 2. — Ubil se je 76 let stari Miha Kerničar iz Gorij. Dne 24. novembra ie šel po strmi poti na Polovec koj)o kuhat. Med potjo se mu je spodrsnilo in starec se jc valil več metrov po strmini v graben Za »Bukovjo«, kjer so ga po večdnevnem iskanju dne 2. t. m. vsega razbitega našli. Poroka. Poročil se je gospod Fran Skert, trgovec in gostilničar pri Sv. Luciji na mostu, z gčno. Marico Makaroviče-v o s Svete gore. Nesreča pri požaru — otrok zgorel. V Velikih Češnjicah pri Št. Vidu na Dolenjskem pogorelo je 4. t. ni. posestniku Janezu Medvedu posestvo, hiša, hlev in kozolec. Pri požaru, ki so ga zanetili zopet otroci, zgorelo je tudi 9 mesecev staro dekletce, od katerega so našli le vpepeliene ostanke, obžgal se je 31etni deček, poginila je krava, ki se jc v hlevu zadušila in obžgal se jc tudi prašič. Kedaj bo vendar nesreča in škoda spametovala stariše do večjega nadzorstva otrok? Domžalsko veteransko društvo napravi vrtno veselico v nedeljo popoldne. Začetek ob pol 4. uri pri Andreju Kovač j)o domače »pri Kebru«. Čisti dobiček je namenjen za onemogle člane društva. Letoviška sezona na Bledu. Letos je bilo od 1. maja do 30 septembra na Bledu 3500 tujcev, kateri so prenočevali, lansko leto 2914, torai letos več za 586. Zdraviške pristojbine je bilo 41) 16 K 75 v., godbene pa 2491 1< vplačane. Oprostilo se je tujcev, kateri pristojbine težko plačujejo v celotnem znesku 445 K 50 v. Živinska nenravnost. Andrej Kapus, pekovski pomočnik, stanujoč v Glincah št. 8, ie predvčerajšnim popoldne onečastil svojo petletno hčerko. Sinoči je bil aretovan. Znana tvrdka Greinitz Neffen v Gradcu se izpremeni v akcijsko družbo. Opcracijo izvede nižjeavstrijska Eskoinptna banka v družbi s štajersko Eskoniptno banko, akcijski kapital ho znašal šest milijonov kron. ki pa ostane večinoma v rokah rodbine Greinitz. Ta graško-tržaška tvrdka je ena največjih železninarske stroke v Avstriji. Ogenj v Kamni gorici. Iz Kamne gorice se nam piše: 29. p. m. okrog petih popoldne so prižigali v listnici otroci žveplenke. Naenkrat je nastal velik ogenj. V nevarnosti je bila cela vas. Domače gasilno društvo, vsi delavci in tudi gasilno društvo iz Krope jc prihitelo šc pravočasno na pomoč, iu tako sc jc posrečilo ogenj j)ogasiti. Vendar znaša škoda 1500 K. Obema gasilnima društvoma najtoplejša hvala. Slavolok so postavili v Travniku fantje tovarišu Josipu Lavriču, ko je peljal nevesto domov iu mu zaprli pot z vrvjo. Vrv jc bila močna. Kdor je pa trden, pa tudi pride naprej. Umrl je v Zbandaju v poreškem okraju v Istri tamošnji župnik, č. g. Simc S e m e I i o Pokojnik je zapustil istrski družbi Sv. Cirila in Metoda 200 K. — Iz Gorenje Šiške se nam piše: Tak pre-krasen sprevod se že davno ni pomikal iz Ši. ške proti Št. Vidu, kakor danes, v torek zjutraj, dne 2. oktobra, ko smo nesli k zadnjemu počitku g. Ivana M e r h a r, mizarja pri tvrdki g. Gust. Tonniesa. Mnogoštevilno spremstvo prijateljev in znancev, ki so prišli od blizu in daleč, je pričalo, kako priljubljen je bil rajni. Za krsto je stopalo j)olno čvrstih mladeničev in vrlih mož. Pred krsto pa se je ponosno dvi-gala zastava »Socialne zveze« z mogočnim ki|)om sv. Mihaela. Kako pomenljivo, da se je svetil pred krsto ravno sv. Mihael, na čegar praznik je sklenil rajni svoje kratko, a bogato življenje: torej na praznik onega nadangela, ki tehta dobra dela, ki gredo za pokojnimi. Naš Ivan gotovo ni bil prelahek najden! Naj mu sveti večna luč! — Štajerske noulce. š Volitve v okrajni zastop rogaški. Rogaški okraj, ki je po svoji legi najpripravnejši za razvoj in napredek slovenstva, je pravi pastork štajerskih Slovencev. V celem okraju sta dve občini, ki sta v takozvanih nemških rokah, namreč trg Rogatec in zdravilišče Slatina, vse drugo je slovensko, a vendar slovensko ljudstvo ne pride do tiste veljave, ki mu gre. Nemci iz Rogatca komandirajo ves okraj, od Slovencev se pa Uihče ne briga za naš živclj. Če ne bi bilo par slovenskih duhovnov, kakor n. pr. gosp. nadžupnik Korošec, ki vzlic preobilim nalogam pazijo vsaj na največje krivice, bi Slovenci bili čisto brez vsake pravice, čeravno meji rogaški okraj na same slovenske okraje in na hrvaško mejo. Tako so tudi pri zadnjih volitvah v okrajni zastop, ki so se vršile dne 28. in 29. septembra ter 1. iu 2. t. m. Slovenci podlegli. Pri predzadnjih volitvah so si Slovenci priborili odposlancc iz skupine najvišjih obdačencev trgovine in industrije, sedaj smo še to izgubili Pridobili bi sedaj lahko tudi skupino velepo-sestva, a je šla po vodi, ker ga tli hilo, ki bi vzel stvar v roke. Tako bo ostal rogaški okraj, zastop v nemških rokah. Nemški so od-poslanci trške, veleposestniške ter trgovsko-obrtne skupine, Slovenci so pridržali samo zastopnike kmečkih občin. Izvoljeni so: iz vc-leposestva: Alfred knez Windischgratz, dr. Friderik Gotscher, dr. Franc Malli, Ivan Stoin-schegg, Josip Šporn in Franc Hrovat; od naj-višjih obdačencev trgovine in industrije: Ignac Brezinšek, Matevž Loschnigg, Ludvik Mig-litch, Lovrenc Potočnik, Franc Strafella in Viktor Zigrosser; od trgov: Ivan Einfalt, Karol Fcrschnigg, dr. France Šchuster, Josipi Simony, Josip Spohn in Karol Brecl; od kmečkih občin: Maks Berlisk. Luka Drofenik, Vinko Zurman, Franc Mikuš, Franc Roška in Franc Korošec. š Razžaljeni protestantje. Mariborski pro-testantje so zahtevali, da vlada imenuje njih pastorja Mahnerta članom okrajnega šolskeg: sveta. Ker za to imenovanje zaradi prenia-lega števila protestantov niso dani jx>goji šolskega nadzornega zakona jc štajersko namest ništvo v Gradcu to protestantovsko zahtevo zavrnilo. Zato so odpadniki hudo razžaljeni in so se po Wastianu pritožili potoni interpelacije v državnem zboru. Za sedaj ne bc pomagalo. Bo treba čakati do prihodnjega ljudskega štetja. š Skladišče v Sternthalu pri Ptuju. Po slanec R o b i č in tovariši so včeraj v državnem zboru vložili interpelacijo na želez, ministra glede skladišča v Sternthalu ob južni železnici. Ze več let obljubuie južna železnica to skladišče, ki pa se ne zgradi iz ozirov na gotove osebe. Niti čakalnice ni na tej postaji in potniki morajo večkrat na dežju čakati na vlak. Tudi dovozne ceste so slabe. Na progi od Pragerskega do Ptuja, ki meri 19 km ni nobenega skladišča za tovorno blago. Po slanci vprašajo ministra, ali hoče primernin potoni pojasniti južni železnici, da se mor; ozirati na davkoplačevalce, ki so v tem sin čaju največ kmečki posestniki . š Izreden nemški dar. Za »Sokolski dino v Celju je daroval 10 kron znani Hrvat go s|)od Peter Derganc, celjski mestni ekonom vsled poravnave v častni zadevi gospoda Iv Kristana, cand. phil. na Dunaju. — Tako h enkrat zagrizeni ponemčeni Hrvat bil občnt no kaznovan s prisilnim darom v slovenski namene. Bilo veliko posnemovalcev tako Kri stanovih kakor Drgančevih! Slovenci v Gradcu se vabijo na četrti vinsko trgatev s plesnim venčkom in šaljivi pošto, katero priredi slov. društvo »Domo vina« v Gradcu v nedeljo, dne 14. vinotoki 1906, ob 5. uri popoldne, v dvorani gostilni (»Zum Oesterr. Hof«. Gcorgigassc, na vogli Aniienstrasse). Vstopnina pri blagajni 30 kr v predkupu 20 kr. Vstopnice se dobivajo * društvenih prostorih, Stigergassc št. 2. I. nad stropje. K mnogbrojni udeležbi uljudno vab odbor. š Slovensko trgovsko društvo v Celi tem potoni opetovano opozarja na izvanredr občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 7. mes., v prostorih male dvorane »Narodno: doma« v Celju točno ob 2. uri poj)oldne s sle dečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Spre memba pravil. 3. Volitev predsednika. 4. Vo litev odbora. 5. Slučajnosti. V smislu nalog ustanovnega občnega zbora opozarjamo P" sebno zunanje trgovstvo, da sc predložijo p( pravljena pravila, katera bodo tvorila teme za nadaljne delovanje društva in pričakujem' da se zanesljivo udeležite občnega zbora, d izrazite svoje mnenje glede morebitnih ih dostatkov. Uvideli ste sigurno žc vsi, kak potrebuje slovensko trgovstvo, in to posebn na Južnem Štajerskem, nove dobre organih cije. Vsak posameznik naj si šteje v sveto dolžnost, naše društvo v vsakem oziru pospeševati, ker le na ta način nam bode mogoče, slovensko trgovstvo, akoravno pozno, vendar rešiti iz sovražnih rok in isto spraviti pod zastavo zavednega društva, čegar naloga je, povzdigniti slovensko trgovstvo in isto dovesti do pravega pomena. Zatorej trgovstvo naj deluje na to, da bode udeležba kolikor mogoče številna in gospodje trgovci agitirajte na to tudi v vaši okolici. Slovensko trgovsko društvo v Celju. š Kolo nogo odtrgalo. Dne 4. t. m. se je peljal posestniški sin Anton Jagodič iz Kovače vasi po cesti iz Slovenje Bistrice proti kolodvoru. Sedel je na sprednjem delu voza in ker je bil najbrže nekoliko vinjen, padel z voza. Pri tem mu je zašla leva noga v kolo tako nesrečno, da mu jo je čisto odtrgalo. V par minutah je izdihnil. Pripeljali so ga v mestno mrtvašnico, da ga raztelesijo. Koroške nouice. k Smrtna kosa. Umrl je g. Ivan Marko-vic, posestnik in mlinar v Bačah na Koroškem, star še le 35 let. Na »Sokolovi« veselici v Ljubljani je še zdrav in vesel prepeval. — Umrl je vnet koroški Slovenec, posestnik v Piskrčah Jožef Povoden p. d. Pušnik. Padel je s hruške in se poškodoval. k Poročil se je v podružnici v Šmarjeti učitelj g. Tomaž R u 11 e r z gospodično Marijo G r a s s. Ljubljanske nouice. lj Javna predavanja »Slovenske kršč.-soc. zveze« se zopet prične prihodnji torek, dne 9. oktobra, točno ob polu 8. uri zvečer v dvorani »Slovenske kršč.-soc. zveze«, Frančiškanske ulice. Predavanja se bodo vršila vsak torek. Prihodnji torek predava dr. Janez Ev. Krek. Vstop prost Vse somišljenike in somiš-ljenice vabi k najobilnejši udeležbi odbor. lj Korno poveljstvo v Ljubljani. Graška »Tagespost« se v uvodnem članku bavi z namero vojaške oblasti, ustanoviti v Ljubljani korno poveljstvo. Vsi krogi spoznavajo z ozirom na mogoče zapletke na Balkanu nujno potrebo utrditi našo južno mejo. Iz Rima pa poročajo, da šef italijanskega generalnega štaba Saletta zahteva za utrditev italijanske vzhodne meje cel preostanek iz konverzije italijanske rente. Saletta sam bo prihodnji mesec v Benetkah predaval o utrjanju meje. Toraj namera avstrijske vlade ni nič kaj prenagljena. Vest o ljubljanskem kornem poveljstvu bo v Italiji gotovo vplivala jako neugodno. kar nas seve nc sme prav nič motiti. Ij Ljubljansko žensko učiteljišče. »Učiteljski Tovariš« prinaša danes prav umesten članek o znani protekciji na ljubljanskem ženskem učiteljišču, na katerem se opazuje, da imajo hčere ljubljanskih bogatašev pri sprejemu v prvi letnik tega zavoda velikanske predpravice in prednosti pred drugimi ubož-nejšimi dekleti. Tako je! Bogataši naj pošiljajo svoje hčere v višjo dekliško šolo, saj ta, kar se izobrazbe tiče, ne zaostaja za učiteljiščem. Ako je pa zavod na Resljevi cesti v Ljubljani zato, da bi v nicm dobivale hčere ljubljanskih magnatov višjo izobrazbo, potem pa ne odgovarja svojemu namenu in država nam mora ustanoviti šc eno žensko učiteljišče. lj Izredni občni zbor »Glasbene Matiče«. Ker so nekateri člani »Glasbene Matice« z začudenjem prejeli poročilo, da je odbor vložil tožbo na ugotovitev resničnosti tirjatve »Glasbene Matice« proti konkurzni masi tvrdke i. Lozar, sklenil je odbor v seji dne 4. oktobra, da se skliče izredni občni zbor, ki naj odloči o tej stvari in prevzame odgovornost za njo. Izredni občni zbor »Glasbene Matice« bo torej v pondeljek, dne 22. oktobra t. I. ob 6. zvečer v dvorani »Glasbene Matice« (11. nadstr.) z nastopnim sporedom: 1. Ali občni zbor ukaže, da se umakne tožba za ugotovitev tirjatve »Glasbene Matice« proti konkuzni masi tvrdke I. Lozar? 2. volitev dveh revizorjev. — Odbor. Ij Pevske vaje koncertnega zbora »Glasbene Matice« se prično prihodnji teden. Za moški zbor bodo, kakor lansko leto vsak ponedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer. Za ženski zbor pa so se dnevi spremenili; letos bodo vaje vsak torek in četrtek od pol 6. do do pol 7. ure zvečer. lj Kako dr. Karol Bleivveisov portir na Studencu sodi o dr. Bleiweisu. Poročali smo že večkrat o velezanimivi napravi v deželni blaznici na Studencu, kjer je z vednostjo dež. odbora nastavil dr. Karol Bleiweis nekega blaznega Jožo za portirja. Ta Joža je z dr. Bleivveisom časih iako kolegijalen, časih pa pa tudi ne in takrat je dr. Bleivveis v nevarnosti, da ga Joža izpodi iz Studenca ali pa napravi ž njim tako, kakor z ono žensko, ki je nekoč stala pri vratih blaznice in katero je Joža na višje povelje osuval. Joža se čuti gospodarja na Studencu! Nedavno jc Joža prišel zopet v razpoloženje, v katerem z dr. Blei\vcisotn ni bil zadovoljen. Blazni na Studencu imajo namreč škandalozno pomanjkljivo hrano. Ta škandal sicer nc čuti naš deželni odbor, čutil ga jc pa v svojem želodcu portir Joža. »Mleka hočem«, jc povedal dr. Blci\veisu, ko jc dr. Bleivveis prišel mimo bajarja. »Ka-a-aj«, se jc razjezil dr. Blei\veis. »mleka, tega pa nc!« Joža jc dr. Bleiwcisa tako pogledal, da je dr. Blei\vcis takoi pričel z Jožo glihati. Pričel je ponujati Joži »prežgano juho«, o kateri je znano, da je na Studencu po krivdi neprave varčnosti dež. odbora precej podobna vodi. »Kaj, prežganko«, je zavpil Joža, »saj imam tlela cev bajar!« Dr. Blciueis je sicer uvide!, da ga jc Joža premagal in da sta prežganka in bajar res precej slična, pa udal se le ni. »Koga«, je za-rohnel še krepkeiše dr. B!ci\vcis, »koga pa češ. saj nič ne delaš!« — »Koga pa ti delaš«, je pričel upiti nato Joža z dobrim razumevanjem položaja in kazal dr. Bleiweisu pod nos prekrižani roki z dvema figama. — »Ti eno figo delaš!« Dr. Bleiweis je na to umolknil in Joža je dobil mleko, da ni še dalje govoril . . . Tako je Joža na Studencu že prekosil naš deželni odbor. Joža več ve, nego deželni odbor! Ako bo kedaj deželni odbor prišel do tega, da bo preiskaval dr. Bleivvei-sovo ravnateljstvo na Studencu, tedaj bo Joža dobil od dr. Blevveisa poleg mleka še »klobaso«. Ij Ustanovo cesarice Elizabete za gojenke višjih obrtnih šol je občinski svet podelil gdč. Mariji R a k o v c c. Ij Carinska ekspozitura ua glavnem c. kr. poštnem uradu v Ljubljani. Vsaka pošiljatev iz inozemstva mora priti na c. kr. carinski urad, preden se dostavi strankam. Tako je tudi v Ljubljani, samo da nismo imeli carinske ekspoziture na glavni pošti, kakor jih imajo vsa večja mesta, ampak sc je moralo vse blago iz inozemstva prevažati s pošte nazaj na tukajšnji c. kr. carinski urad, ki posluje v skladišču južne železnice. A to prevažanje blaga sem in tja in oddaljenost skladišč od mestnega središča sta poštno poslovanje jako ovirala in se je dostikrat čulo zaradi tega godrnjanje in nejevolia v ljubljanskih trgovskih in obrtnih krogih, ki so morali hoditi po pošiljatve na sami carinski urad. No. hvala Bogu, zdaj bo tudi tem neugodnim razmeram kmalu konec, zakaj na ljubljanskem glavnem poštnem uradu že urejejajo lokal za tjakaj namenjeno carinsko ekspozituro. Seveda bi se bilo to že pred leti zgodilo, ali za uradne prostore jc bila trda in premišljevalo se jc na vse strani, kam naj bi spravili carinsko ekspozituro. Žalostna resnica je. da je ljubljansko poštno poslopje žc zdaj premajhno, to pa kaže zopet, kako rapidno raste promet, in na drugi strani, da se ni čisto nič naprej premislilo pri zidanju tega za trgovino in promet tako važnega poslopja. In zato se bo tudi z veliko težavo stlačila noter carinska ekspozitura, in sicer morda že prihodnji mesec. S carinsko ekspozituro pa bo ustreženo vsem, zlasti onim, ki naročajo mnogo blaga iz inozemstva, olajševala iu pospeševala bo promet, in to je njen glavni namen. Ij Premeščenje. Alojzij C z e r n i c h , c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, ie premeščen v Puli. li Poročil se bo g. Jožef Košir, uradnik južne železnice z gospodično Ivano K u š a r. bivšo učiteljico. lj Šestkrat okolu Zvezde v 16 minutah, zvezan z verigami na nogah in rokah hoče jutri ob peti uri popoludne preleteti Jož. Mencin. lj Zborovanje industrijcev sklicuje zveza avstrijskih industrijcev za jutri dopoldne ob 10. uri h Slonu. li Tatvina v vojaškem skladišču. Danes zjutraj ie zasačil policijski stražnik hlapca Franceta Perhaja, ko ie prinesel iz vojaškega preskrbovalnega skladišča zavitek, v katerem je imel 12 novih eraričnih rjuh. Stražnik je hlapca pripeljal na osrednjo stražnico, kjer je povedal, da mu je to izročil nek vojak, ki gre sedaj na dopust. Vojak jc prišel v Perhajev hlev in ga naprosil, da pride po rjuhe in jih shrani, dokler ne pride sam po nje. Perhaj je bil nato izpuščen, zadeva se je pa naznanila pristojni vojaški oblasti. Ij Neprevidnost pri razkladanju desk. Danes zjutraj je na Poljanski cesti razkladal hlapec Franc Šerjak z voza deske. Ko je prišel mimo električni voz, sc ic hlapec z desko obrnil proti vozu in zadel ž njo v šipo električnega voza, katero je razbil. Zdrobljene šipe so pa padle na g. Nežo Potokarjevo, katero so na vratu in rokah ranile. Ker je voznik električni voz hitro vstavil, je s tem preprečil večjo nesrečo. lj V »Narodni kavarni« je danes zvečer ob* 9. uri koncert seksteta na lok. Vstopnina prosta. Ij Unirli so: Jera Breme, posestnikova žena, 48 let, Zalokarjeve ulice 13. — Franja Fink, posestnikova žena, 61 let, Radeckega cesta 11. lj Svarilo delavcem. Po deželi in tudi po Ljubljani hodi že nekaj časa sem nek uslužbenec rudniškega podjetja v Pečuhu na Oger-skem in nagovarja delavce, da bi šli tja kopat premog. Njegove obljube se nc izpolnijo. Torej delavci bodite previdni! Razne stuarl. Strašna drama v blaznici. V blaznici Ma-tavvan je blazna ciganka Licije Halliday umorila z zverinsko krutostjo svojo strežajko Nc-lijo Wicke. Halliday je bila svoi čas v ni-žavah Hudsona in Mohavcka kraljica nekega ciganskega rodu. Nekaj let po poroki z nekim kmetovalcem je izvršila celo vrsto strašnih zločinov. Zažgala je svojo hišo in pri tem živega sežgala svojega hromega otroka, umorila svojega moža in s sekiro razsekala dve ženski — mater in hčer. Pred sodiščem ji je bilo dokazano, da je žc pred svojo poroko izvršila veliko število umorov. Oddali so jo v — blaznico. V blaznici so jo imeli zadnji čas za ne več nevarno blazno, ki je hvaležna, ako se lepo ž njo postopa. Posebno dobro se jc razumela z gdčno Wickc, kateri ic bila vsa udana, ker je ravno gdčna NVicke dosegla, da so jo dali v dvorano za nenevarne blazne. Ta strežnica sc jc pred meseci zaročila in jc sedaj odpovedala svojo službo. Poroka bi se imela v kratkem vršiti. Izguba dobre strežnice je blazno Halliday silno užalostila. Blazna je prosila strežnico, naj ne gre od nje proč in sc bridko pri tem jokala. Ker vse ni nič pomagalo, jc blazna grozeče vzkliknila- »Nc zapusti me! Jaz sem ciganka in lahko prerokujem prihodnjost. Ako greš, pomenja io kri!« »Neumnost«, je odgovorila strežajka, >jaz sc omožim z možem, ki me ima rad in bom srečna.« Ko je to dejala, odprla je vrata male sobice. Predno so mogli navzoči preprečiti, skočila je Halliday na strežajko, potegnila jo seboj v sobo in zaprla za seboj vrata. Strežaji in bolniki so se zaleteli v vrata, za katerimi so se čuli klici strežajke: »Pomagajte!« in peklensko smejanje blazne ženske. Ko se je čez nekaj časa vendar posrečilo, prodreti skozi vrata — dobili so hreščečo blazno v nekem kotu, uboga strežajka je pa ležala v krvi. Blazna Halliday je strežajko \Vickc s škarjami, katere je strežajka nosila za pasom, 200krat zabodla. Gdčna Wicke je umrla v tre-notku, ko je prišel ponjo njen ženin, da jo odpelje iz zavoda. 48 oseb umrlo v Londonu od glada. Angleško ministrstvo za notranje stvari je priobčilo statistični izkaz, iz katerega jc razvidno, da je v Londonu v minoletn letu umrlo 48 oseb od glada. Ker zvedo oblastnije le o redkih slučajih smrti vsled glada, je lahko iz te statistike posneti, kako velika beda da vlada v Londonu. — Stroj za kajenje ;e razstavljen na neki razstavi v Ameriki. Služil bo tistim, ki tobaka ne marajo kaditi, a jim ugaja duh dima. Zlasti pa jc koristen zato, ker bo mogoče natančneje preiskati razne vrste tobaka, njegov dim in kakovost. Ženska požarna bramba v Avstriji. V Ra- domišlju so osnovali, kakor poročajo iz Kra-kova, žensko požarno hrambo. Možje so namreč sami tesarji in mizarji in gredo poleti po mestih na delo, kjer ostajajo potem do zime. Ženske so torej navezane same nase in zato bodo morale braniti v bodoče same tudi poslopja pred ognjem. Narodno jospodarstuo. Naši trgovci in umazana židovska reklama. Piše se nam: Zadnji čas je, dr izpre-^ovorimo tudi o naših trgovcih resno besedo. Človeku se dozdeva, kakor bi nekateri naši veletržci ničesar ne videli, kaj se godi v njih najbližnji okolici. Pred leti jc bila Ljubljana, skoraj hi rekli izjema drugih enako velikih provincialnih mest, kar se tiče židovskih trgovin. Pri nas jih ui bilo veliko ali skoraj nič! Toda danes je postalo vse drugače v tem oziru. Zidie pridejo tiho, nemoteno v belo Ljubljano in se prav pohlevno ugnezdijo med naše domače trgovce. Naši trgovci pa, kakor smo že rekli, nc vidijo ničesar mislijo si najbrže, 110, kaj pač pomeni ta pešica Židov pri nas, res ie, da nam delajo nekaj konkurence. a ta nam ne škodi Bog ve kako. Dokler iili ne bo več, se zato ne bomo posebno ogrevali! Tako si pač mislijo naši trgovci. Prepričali pa sc bodo, da se bo ta mlačnost in malomarnost kruto maščevala. Reči smemo, da če se v pravem času ne zavedo svoie dolžnosti, da bo v teku desetih let naše tržišče v židovskih rokah, in da bodo mnoge reelne tvrdke pokopane. Saj je vendar umazana m naravnost nesramna reklama, s katero ina-mijo naše občinstvo, tako postopanje, da mora človeka, kateri ima najmirnejši temperament, razburiti. Danes je še čas tej umazanosti storiti meje ali io celo popolnoma končati — čez nekaj let pa bo prepozno. Kakor smo že omenili, je reklama in konkurenca teli ljudi skrajno nesramna! Na vseh vogalih, celo po ulicah vam namečejo in nalepijo reklamne listke, ob-liubujejo celo darila pri večjih nakupih manjvrednega preležanega blaga, napravliajo izložbe raznovrstnega blaga, katere opremljajo s ceniki, ki naravnost vpijejo, da se dobi skoro napol zastonj. In to še ni dovolj! Te židovske trgovine dajeio za 5 do 10 kron predplačila cel kupe blaga na mesečne obroke po I, 2, 3 krone mesečno. Znane so nam stranke, ki so dobile na ta način blaga v navidezni fakturni vrednosti od 50 do 200 kron. Dotične stranke so plačevale mesečne obroke po 3 do 5 kron začetkoma redno, pozneje pa so z obroki prekinile celili 3 do 5 mesecev, prišle so, se oprostile in zopet so dobile blago, ko še prvo ni bilo do polovico plačano! ln kaj je rekel žid? S sladkim obrazom jc najuljudneje odpustil stranki, ko ni plačevala redno in pristavil: »Aber ich bitte, bitte, cs hat kcine Kile. ich biti iiberzeugt, dass es Umen nicht moglich vvar die Ratcn einzuhalten, es vvird schon bes-ser vverden, bitte sich dcshalb nicht aufzure-gen. Kommcn Sie mir vvieder, und vvenn Sic mir ntir cinc Krone bringen. mir dass vir Geld sehen!« — ln kaj je posledica tega!? Masa, ki ne razpolaga z denarjem, da bi zamogla kupovati proti takojšnjemu plačilu pri naših trgovcih, obrne se na postrežljivega Žida in se mu da na ta način popolnoma v njegovo oblast. Čeprav je blago, katerega kupi naš kon-sument pri teh pijavkah, reči smemo, slabe kvalitete, vendar 11111 ugajajo plačilni pogoji, ki so navidezno res kulantni. Na posledice pač ne pomisli, ki 11111 pretijo v slučaju, da se za ničvredno blago zadolže čez glavo. — Blago ie tekom nekaj mesecev ali še preje »nerabno, strgano, a dolga je šc cel kup. I11 tako gre naprej iu naprej, dokler nima žid mase v svojih krcmpljih, iu s tem početjem izpodkupujejo domačo redno trgovino in onesrečijo veliko žc itak revnih rodbin. Saj je potrpežljivost Žida Ic navidezna, kadar vidi, da jc prišel čas, ko se 11111 zdi, da so njegovi odjemalci dovolj zadolženi. iih z drakonično neusmiljenostjo rubijo in tirajo celo v zapore radi goljufije. To početje jc le predigra drami, ki sledi neizogibno povsod, kamor sc priklati žid z svojo vsiljivo uljudnostjo. Vprašamo pa sedaj, kje so vendar oni faktorji, kateri so v prvi vrsti poklicani v to, da interese domače trgovine ščitijo proti takemu navalu nesramne reklame? Kje jc gremij, trgovska zbornica in konečno tudi trgovsko društvo »Merkur«, ki bi v tei zadevi lahko sprožilo vsaj kako plodonosno agitacijo. V trgovski zbornici sedijo zastopniki veletrgovine, ki so v prvi vrsti poklicani v to. da odločno nastopijo proti početju židovskih tvrdk. Trgovska zbornica, ki bi morala biti reprezentanca trgovine, obrta in industrije, sc za te žalostne razmere bore malo zmeni. Peščico zastopnikov male trgovine in obrta niti nc posluša in njih predloge, najsibodo še tako občekoristni, nc mara iz politične ali osebne inržnje vpoštevati. To je dokazala naša zbornica že v premnogih slučajih. In če bi konečno že ne bilo zborničnega člana, katerega bi te neznosne razmere bodle v oči, je vendar nekaka moralična dolžnost nje uslužbencev, onih dveh mastno plačanih doktorjev, da dasta inicijativo v tako važni stvarni zadevi. Saj imamo dokaz v roki, da delata le to, kar se že spričo dreganja gotovih članov zbornice ne da preložiti morda za desetletja. — Drastičen dokaz je ustanovitev višje trgovske šole. za katero se je žrtvovalo že toliko denarja in danes počiva v predalih zborničnega tajnika. Umljivo je to popolnoma, če se to upošteva žalostno dejstvo, da je temu gospodu društvo »Sokol« pred zbornico. To je njegov ideal, a zbornica mu jc nekak »notvvendiges Obel«. — Saj pa tudi ne more biti drugače. Predsednik zbornice, Lenarčič, je predsednik le po imenu. Znano nam je, da so se že čestokrat stranke pritoževale, da ga ne najdejo nikdar v zbornici, čeravno ima tam lepo opremljemo sprejemno sobo, ki stoji skoro leto iu dan prazna. Žrtvuje sc Ic za svoje lastne zadeve in koristi, za predsednika pa se je pustil voliti lc radi častihlepnosti in reklame. Vsa zbornica je torej v rokah tajnika, ki pa jo lc molze, in žrtvuje svoje moči »Sokolu«. Torej se ni čuditi, čc nima naša zbornica onega ugleda, kakor-šnega bi morala imeti spričo njene visoke naloge. Zato pa trgovci storite vendar sami potrebne korake. Nc bodite popustljivi, — ne čakajte, da vam požre žid to, kar ste leta in leta s poštenim delom si pridobili! To nc pišemo le vam v korist, temveč tudi ubogi masi, ki veruje privandrancem in njihovi ničvredni robi. Vaša naloga naj bo, uničiti umazano konkurenco. Ne čakajte trenutka, ko bo vsak dober nasvet prišel prepozno. Prisilite one. ki ste jih v to poklicali, da storijo svojo dolžnost in vas obvarujejo še večje osode-polne židovske premoči. HRVAŠKI DIJAKI OBTOŽENI VELE-IZDAJE? S p 1 j e t. Na javni setanck, ki ga jc nameravala v Rimu prirediti »Associacione nazio-nale Trento e Trieste« so poslali v imenu hrvaške akademične mladine dijaki Bego, Ljubič in Martinis generalu Garibaldiju brzojavko, kier sc izrekajo za italijansko-balkansko zvezo in žalijo Avstrijo. »Svobodo«, ki je telegram objavila, so v Spljetu zaplenili in dijaki pridejo pred sodišče. Rimska policija pa je javen shod»Associazione naz.Trento eTrieste«, prepovedala. P. N. NAROČNIKE, katerim smo položili položnice, vljudno opozarjamo, da čim preje obnove naročnino za zadnje četrtletje. Telefonska In Drzojauna poročila. ŽENSKA BOLNICA V NOVEM MESTU. Novo mesto, 6. okt. Najcenejši ponudnik za zgradbo ženske bolnice je Olivo s tukajšnjimi obrtniki. DEMONSTRACIJE PROTI CESARJU. P ti 1 j. 6. okt. Ko je ob cesarjevem godu vojaška godba svirala, so Italijani demonstrirali. Več Italijanov jc aretovanih. AVSTRIJA IN OGRSKA. Budimpešta, 6. okt. Ogrski ministrski predsednik je izjavil, da bodo pogajanja o nagodbi v kratkem končana, potem se pokaže, ako vladi stojita na takem stališču, da bo mogoče skupno delovati. V ogrskem ministrstvu vlada popolno soglasje in ogrska vlada dela na to, da uresniči ves svoj program. DEZGODA NADVOJVODA RAJNERJA. B a d e n pri D u n a j u, 6 .okt. Včeraj je na sprehodu nadvojvodo Rainerja konj vrgel iz sedla. Nadvojvoda, ki ni ranjen, jc takoj zopet zasedel konja in jahal domov. CESAR V PRACil. Praga, 6. okt. V zaupni seji praškega mestnega sveta je naznanil župan, da je že dobil uradno obvestilo, da cesar pride v Prago začetkom novembra. Mestni svet je stopil v dogovore z nekaterimi umetniki radi okra-šenja Prage. TURČIJA MOBILIZIRA. Carigrad. 6. okt. Osnuje se III. evropska redif-divizija. Mobilizacija vseh treh divizij se hitro vrši: bataljoni so že skoro pol-noštevilni. Tudi divizija redifov v Hamsunovu je dobila povelje naj se mobilizira, skoro gotovo radi napetega razmerja med Turčijo in Bolgarijo. BOJI MED BOLGARI IN TURKI. Sofija. 6. okt. Pri Komarov-Vamaku so Bolgari napadli turško patruljo, ki je prekoračila mejo. Neki turški stotnik je bil ubit. Bolgari so Turke prepodili čez mejo. AMERIŠKI POSLANIK PRI SULTANU. Carigrad. 6. okt. Sultan je sprejel v slovesni avdijenci novega ameriškega poslanika Leishmana, ki je sultana zagotovi! velikega prijateljstva Rooseveltovega. Carigrad. 6. okt. ' Sultan je včeraj sprejel okolu 200 oseb. zato so vtiski raznih oseb o njegovem zdravju različni. Nekateri pravijo, da dobro izgleda, drugi pa. da je jako shujšal. OBRAVNAVA PROTI ČLANOM DELAVSKEGA SVETA. — DEMONSTRACIJE OBČINSTVA. P e t e r b u r g. 6. okt. Danes sc nadaljuje obravnava proti članom bivšega delavskega sveta. Vojaštvo in policija ima še strožjo stražo nego pri prvi obravnavi. Na dvorišču iinajo vojaki napravljeno kuhinjo. Obtožence vodijo posamezne v dvorano . Občinstvo jih vsakokrat pozdravi s tem, da vstane s sedežev. Število obtožencev se je za enega zmanjšalo, ker je bil en soobtoženi dijak obsojen v Kronstadtu na smrt in ustreljen. Ko jc to zagovornik povedal, so vsi zagovorniki in vsi poslušalci vstali. RUSKA DUMA. Moskva, 6. okt. Predsednik moskovske občinske uprave je dospel v Peterburg, kjer je vprašal Stolypina, kedaj bodo objavljene volitve v dumo. Stolypin je izjavil, da 12. oktobra. Volilni red ne bo izpretnenjen. ANGLEŠKO-RUSKA ZVEZA.K 13 e i o 1 i n, 6. okt. Angleško-ruska zveza glede Vzhoda nikakor še ni sklenjena, pač pa se pogajanja nadaljujejo. Do sklepa je še daleč. CAR SE PRESELI V CARSKOJE SELO. Peterburg, 6. okt. Carska rodbina se preseli v kratkem v Carskoje Selo. RUSKA POLICIJA. B u k a r e š t, 6. okt. Potniki iz Odese pripovedujejo. da ruska policija in orožništvo zlorablja svojo oblast in preiskuje vse potnike. mesto da bi zasledovala ruske roparje. RUSKI UJETNIKI ŠTRAJKAJO. Varšava, 6. okt. Politični ujetniki v Pavaku nočejo že tri dni zavžiti jetniške hrane, da tako protestirajo proti nečloveškemu postopanju paznikov. Pridružili so se jim tudi drugi ujetniki. Matere, hranite tlečo same! Nevarnosti umetne prehianitvo dojencev so tudi ob mrzli letni dobi prav velike. Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna Križa, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci. L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o „Naravnem hranjenju dojencev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III., Heumarkt 3 o. 1660 12 - o Tržne cene v Ljubljani dne 6. oktobra. (?|h K h Goveje meso I. v. kg 1 6 100 kg pšen. m. št. 0 27 80 „ n. v. J) 1 36 » B » > 1 27 dO ■ "I- v. D 1 20 . » » » 2 26|70 Telečje meso » 1 HO 1 n » . 3 26 40 PraSifije » sveže » 1 9< a a » » « 235 „ prek. T) 1 80 a a . . 5 21 4.. Koštrunovo meso » 1 a n . " 6 2o|3O Kozljič . . . . » 1 4(1 a » » , 7 19,4 Jagnje . . . . P 1 40 ji » . . 8 1 2 Ma.-lo . . . . » 2 40 „ koruzne moke 23 60 „ surovo n 2 3' „ ajdove » Bi >1 Mast prašičja . . > 1 7 Slanina sveža > 1 7i Fižol, liter — 28 . prekajena » 1 80 Grah, » . — 28 Salo..... B 1 72 t.efta, » . • • — 2h Kaša, , . . . . — 32 Jajca, tri . . . — 21 Ričet, „ . • • • — 24 Mleko, liter . . — 16 „ „ posneto - 08 Pšenica . . 100 kg 16 Smetana sladka, lit. — 81 Rž . . . » » .4 50 » kisla, 1) - ■»o Ječmen . . » > 14 — Med, kg . . . 1 4' Oves . . . > » 17 — Kromcir, 100 kg 4 4i Ajda . . . > > 17 PiSčanec . . . 1 Proso, belo. > » 17 _ Golob . , . . — 60 „ navadno . „ - — Raca..... 1 40 Koruza . . » » 15 60 Gos..... 6 - „ bosenska „ - — Nleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm ta d Q Čl. *pa- Stanj. bar»-matra v mm T.mpa-ratur. po C.liija y»tioTi Brk. >> iit V 0 t Usti. 5 9. »več. 738-6 14-7 sl. zah obl. 6 7. tjutr. 7384 101 brezvetr. » 0 0 a. pop. 738*7 18 9 > > Srednja včerajšnja temp. 14 3', nenu 12 2*. Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se odda s I. novembrom ali takoj v Komenskega ulici 26. 2265 i Zahvala. Potrti globoke žalosti vsled bridke izgube, gospodične Apolonije Babnik Borzna poročila. .Kreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurul dunajske borce U oktobra 190« Zaloibonl papirji. ttnaii 81a«» 1'/, majeva ronta...... 98 80 99*— t"/« srobrna renta..... 1 lil 06 10 25 l'/, avstrijska kronska renta . 99 10 99 30 1'/, , ilata renta , . . 116 65 P 6 H5 t*/, ogrska kronska , ... 94 70 94 90 f/. , »lata , . . 112-69 112 80 i'/, posojilo dežele Kranjske 98 60 99-60 t'://, posojila mesta Spljet . . 100-60 <01-60 t'///. , . Zader . 99 30 100-30 IV//, bosn -herc. iol. pos. 1902 100 06 101*05 *>/, češka dež. banka k. 0. . 99 25 99 75 4'/. , , , i. 0. 4",7. zast. pisma gal. d. hip. b. i'!t'/, pešt. kom. k. 0. 1 to7, pr H8 86 95 4o 100 10 tOl 10 104 90 105-90 41/,*/. zast. pisma Innerst. hr. 100 — 100 10 1'/,•/, , , ogr. cen. dež. hr 100 — 100 20 *''»Va > » » hip. banke 100-- 100*30 4V,7, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. loo-- 101- IV/, obl. češke ind. banke . . 100-25 101 25 17, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 47, prior. dol. žol...... 99'KO 37. , juž. žel. kup. 7,7, • • 317 50 319*50 4V/. »vstr. pos. za žel. p. 0. 100 — 100 80 Sr • t k e. Srečke od 1. 18607..... 216 - 220- , , , 1864 ...... 276 — 277 - 152 50 1M nb „ -tem. kreditno I. emisije . 280 - 2-9-50 II- a • 285 - 294* , ogr. hip. banke .... 258"— 267*- „ srbske i frs. 100 —• , 97 — 105 50 , turške...... 60 75 161-75 Basilika srečke . . . 21 73 23 70 Kreditne , ■ . 4*3 - 164 - Inomoške „ 78'- 83 Krakovske , 87 92 - Ljubljanske , . . 56 25 e2 25 Avstr. rud. križ« , ... 48 50 - Ogr. , , ... 28-75 SO 25 Rudolfove , 56 - 60-- Salcbur£ke „ ... 70-- 7o*~ Dunajske kom. „ ... »06— 516*— Delalo. 178 15 179 16 684 60 R8550 Avstr. ogrske bančne delnice 1765- 1776 - Avstr. kraditne banke . . , 672 60 673 40 Ogrske , , .... 81160 812 60 Zivnostenske , . . 2«2 — 2«3 - Premogokop v Mostu (KrUx) 715 — 718- Alpinske montan...... 604-75 60576 Praške žel. indr. družbe . . J778 280 )* — Rima-Muržnyi...... 677 - -.78-— rrbovljske premog, družbo . 289— 298 — Avstr. orožne tovr družbe . . 5-9 — b81 — Češke sladkorne družb« . , 167 — 161 — V K i D t C. kr. cekin...... . 11-5*5 11 40 30 franki......... 19 125 19*135 23-47 23*54 >evoro'gnu........ 23l'8 24 06 Viarke.......... 117*45 117*65 Laški bankovci...... 95-50 9r- 65 Rublji.......... 352 76 ^53 60 4 84 i — iiii*" ' aaaa»«»«e-»aaaaaa» ••••••• a. •>•>■• i a* a ••«• na Temenici pri Trebnjem v prav dobrem stanju je naprodaj. Poleg je 12 oral njiv in travnikov. Dražba bo prihodnji m torek, dne 9. oktobra m na licu mesta. Prodalo se bo na 5 obrokov. Več se izve pri Antonu Mar. tinčiču na Brezovišču pri Mirni. 2234 1 .1 J VTIIIf I! flllf!!!!8tt!!!?SSSJ!5!t?»»"""*??"??!?•?«**«*'t? amrai^Ksn parni stroj Veliki koncert v nedeljo, dne 7. t. m. hotel pri ,Juž. Kolodvoru* s kotlom, za 7 konjskih sil se dobi po nizki ceni v Sp. Šiški pri PETRU KERŠIČU (prej Lorbar) prvega tamburaškega društva s Hrvaškega v narodni noši. To društvo je koncertiralo z izvrstnim uspehom v vseh večjih mestih Hrvatske, Slavonije, Štajerske, Kranjske, Koroške, Nemčije in Danske. ?267 i Začetek ob >/28. url. Vstopnina prosta. 2257 3 1 tovarna voz. ooocoooooooooooo X MMit Kdor more naznaniti mesta, kjer se nahaja magnesit, ali jih ima ali domneva na svojem svetu, naj piše pod „Magnesit 7591" na Rudolfa Mosse, Dunaj I. Seilerstatte 2. 2286 1 Ribolov u nojem za 10 let. Odda v občinskem ribniku ob okrajni cesti v Zgornji Šiški, občina Zgornja Šiška dne 14. oktobra 1906, t. j. v ne- ! deljo ob 4. uri popoldan v občinski j pisarni Zgornja Šiška št. 36, kjer se bode vršila ustmena dražba. Pojasnila daje županstvo. Županstvo občine Zg. Šiška. 2258 4-1 Ivan Zakotnik. Lepo graščinsko posestvo na Spodnjem Štajerskem, oddaljeno 20 minut od neke železniške postaje, kjer ostajajo brzovlaki, s skoro novim graščinskim poslopjem, 1000 met. stotov sena, 300 met. stotov slame se takoj proda za 45.000 kron v gotovini. Pojasnila daje gospod Anton Priboschitz v Ljubljani, Fran'Josipova cesta 7. 2266 Panorama Kostnoratna v Ljubljani Dvorni trg štev. I pod ..Narodno kavarno", -0- 2240 Od 1 okt. do uiteuši 13. okt. 1006: Potovanje po Gornji in Dolnji Avstriji, o o o o o o o o o o o o o doma ali izven hiše ceneje kot povsod drugod d.*je vsestransko dobro izurjen 2262 l-l igralec. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. O o o o o o o o o o o o o oooooooooooooooo ®m "m Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. ——— Podružnica iz Berolina. —— Razstavljeno od 7. okt. do 13. oktobra: Inosrad in ojega planinci £i>et. 8 2261 1—1 H Poštenega, pridnega 2232 3—1 ucenca sprejme takoj ,,Kmetijsko društvo v Metliki". Pogoji po dogovoru. Načelstvo. S**************!3 * * W Podpirajoč tujčina 'H Zatirač domačina! (T^ Podpisani izdelujem 2220 2—1 ^ ^ K ....__________________________ K W vah in rainih vzorcih po K 3'— d" 5'— ^ za m'. Priporočam krasne križe za po-«rS kopališča, nagrobne križe, spomenike ^fck in okvirje iz imitiranega granita. Napra-- vim vsakovrstre stopnjioe, podboje, ^ Podpisani izdelujem 2220 2—1 $ eleganten tlak ~m /K za cerkve, veže, kuhinje v 1 do 5 bar- »K okvirje za okna, Vfc^ in g-o^edo. korita za prašiče K izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obii c dokaze srčnega sočutja, kakor tudi za častno spremtvo na nj nem ladnjem potu. Prav iskreno se pa zahvaljujemo čč. usmiljenim sestram za preprijazno postrežbo in veliko udeležbo pri pogrebu. Vsem tisočkrat Ilog plačaj! 2264 L j ubij a na, 6. okt. i!)06. Davorin J^ovšek - fotograf v JLjubljani "— priporoča najtoplejše sl- občinstvu 13 mesta in okolice svoj fotografski 3avod v kolodvorskih ulicah 32 ter naznanja obenem, da svojo filijal^o v hlolfovih ulicah s 1 oktobrom t. i opusti. P. n. občinstvu sc dovoljujem najiskreneje zahvaliti sa dosedanjo naklonjenost, ter zagotavljam, da bom slavno isto v svojem glavnem atelijeju tem skrbneje postregel, k^r mi bo potemtakem omogočeno vse delo nadzirati. Za najsolidnejšo in umetniško izvršbo kakor tudi točno postrežbo se jamči. 2211 3-2 ^ Sl. cestnim odborom in podjetnikom »rS priporočam z»logo cementnih cevi (od ^ 6 do 40 cm premera) po jako nizkih cenah. Andrej Zajec,cementarna $ Pešata, pošta Dol pri Ljubljani. ^ tt X Dobro ohranjen glasovir se po nizki ceni proda. Poizve se na G I i n c a h v gostilni na pošti Št. 180. 2259 3-1 m Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za I^s^Iiii - Expo]U»r jo splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo 1 cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v .skat-jjah z našo zaščitno znamko „Si»mm riupoMJanf*. L > POZOR AHEMKflNCI in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih izgotovljenih oblek domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov, solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni. 762 39— MATEJ OREHEK trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26 v lastni hiši v Ljubljani 0 Tik znane Tišlerjeve gostilne. O Pivovarna d. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 1 priporoča izvrstno marčno pivo —— v sodčkih in steklenicah. — Najstarejia tveftaraka tvrdka. - Ustan. pred 100 let Fr.$ upeue priporoči velečastltl dutaovJSIni ter ilavnemu občinstva zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče za cerkev, pogrebe In proceilje, voščene zvitke, Izbornl mčd-pltanec k o 11 IC dobiva v steklenicah, ikatljah In ikaflh v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas med v panjlb, sodčkib, kakor tudi vosek In auho latovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In poiteno postrečl. 1550 62-8 IiJUBLiJRNfl, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiš* U večjem trju na Spod. Štajerskem se tako] proda uečla krčma ■ (jostllna) ■ Promet na leto - 22 000 kron. - Kje, pove upravništvo »Slovenca" 2192 10-3 1 Dragotin Puc,1 j 2068 tapetnik In preprogar 5 ! v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6,1. nadstr., priporočam po nizkih cenah: 1 modroce na peresih, oto-! mane ter svoje „Patent"-di-vane, kateri se premene v posteljo. I Prenavljam tudi po jako nizkih cenah vse v to stroko spadajoče izdelke, r«, ES2 d: POLU) stavbeniku Ferd- Trumler Ljubljana, Pred škofijo 3. se takoj sprejme pri 2243 2-2 2461 62—43 i Sv. Petra T T n79P Sv' Petra > cesta 27 d. LUZdi cesta 27 » ======= i priporoča preč. duhovščini in slavnemu i občinstvu svojo izborno > krojaško delavnico za izdelavo oblek po meri. Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke oenel- »v Obvestilo. Kakor je znano p. n. občinstvu, sera bil pted pričetkom sezone v Parizu in ni osebno izbral izvirno pariške modele; ti so ravnokar došli. S tem si usojam p n. občinstvo povabiti na ogled teh modelov in se nadejam, da se bo vsak zanimal zanje. Imam izredno veliko zalogo sveže jesenske in zimske konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke najfinejše izvršitve po najnižjih cenah. 2242 3—2 Velespoštovanjem O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. Lepo obraščen gozd 2248 3-3 v Vuzenici na Štajerskem se proda zaradi bolezni gospodarja. Gozd obstoji izključno iz smrek in hojk in se proda z zemljiščem vred ali samo drevesa v posekanje v debelosti od 21 cm naprej. Kupec tudi dobi od prodajalca v najem žago s cirkularjem, katera stoji blizu gozda in je oddaljena komaj pol ure od žel. postaje Vuzenice. Naslov prodajalca pove upravništvo »Slovenca". Pri nakupovanju suknenega zzz in manufakturnega =Z hlaga- se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 811 62-24 Velika zaloga = suknenih ostankov. Služba 2105 3-3 organista i» cerkvenika v Žabnicah in sv. Višanjih se do l.jan. 1907 odda. Plača: 1326 40 K v gotovini — prosto stanovanje v posebni hiši z vrtom — servitut za kurjavo in Stola. Natančneje se izve pri osebni predstavi. Prosilci naj vložijo svojo s spričevali podpirano prošnjo, do I. novembra t. I. Župnijstvo v Žabnicah 20. sept. 1906. Dr J. A m s c h 1, župnik. Vozni red črte: Jesenice=Gorica=Trst, veljaven od i. oktobra 1906. _ ' 1 • 1-35 1-35 9-30| 9-30| 9-05 • • ■ | 10-35| • 7-30 7-30 5-30| 9-001 9 00| . 9-30 9-40| 9 40 • 5'50| 5'50| 8-451 * • 6-13 7-00 9 30 2-45 3-05 10-47) 6-45 750 11 24 3 18 403 11-30 • 10-50 3-30 • 2 02 • 4-40 • • 1-03 . 11-051 • 6-46 11-46 3-17 1207| 7.53 901 12-54 j 4-15 5-23 12'26| 1 151 849 10-23 8" 11 , 9-20 1 15 , 4-33 • 11-15 ; 11-15 4-30 8-45! 10-32 10-32 2'56 7 15 4101 4-10J 8-26 • 1-24 • ! 710 11-30 odh. I Praga . . . . Dunaj j ž . . Dunaj \Vestbhf. Line . . . . Olandorf. . . Celovec . . . Monakovo . . Inomost . . . Bolcan . . . Beljak g. ž.. . Rosenbali . . prih. U 5 42 8-45| 458 4-00 osebni osebni osebni vlak ' vlak I vlak brzovlak osebni osebni! brzo- osebni vlak i vlak j vlak vlak osebni vlak Icm prih. Jesenice . . . odh.j prih. Ljubljana j. ž. . odh. „ Trbiž . . . . „ odh. Trbiž .... prih. „ Ljubljana j. ž. . „ 6-54 2-39 239 905| 5-35| — 6-00 — 6-30 7-50 7-50 10-17) 10 17| 7-18 — 7 jI 8 11-25 119 617| S-251 1000 10-46 12 46 4-13 7-4l| 907 6-45 • 2-471 11 40| 12 42 3-40 9-30 g-40 11-51 2-49 6-34| 8 15 9-30 11-32 2 30 | 615| 7 56| 7-10 8-26 1032 11 15 2 56 11-30 1-24 4-30 4-00 4-58 7-151 8-45 10 52 11-34 405 11-37 12 02 1-571 1-12 12 53 10-231 8-49 I 151 Postaje osebni osebni brzo-iosebni osebni osebni vlak vlak ; vlak vlak vlak vlak i brzovlak osebni osebni vlak vlak 12-37 5-15 8-16 9-35 1-32 4 38 .E 6-20 odh Jcsenice . . . prih. 905 11-27 2-20 5-53 ■E 7-511 12-36 1244 j • 5-22 1 9-42 1-39 6-28 5 M Dobrava . . . [ 8-58 213 5-46 jjč * 12 29 12-53 5-30 8-31 952 1-48 4-53 'E 6-36 11 Bled . . . . i < • 8-48 11 13 2 03 5-36 'E 7 J" 12 20 1-00 5-39 10-00 1-57 N RS U 644 ; 16 Bohinjska Bela 8-39 1-55 5 28 N 1213 | • 5-45 1007 2 03 6-50 ! 21 Soteska P. . . 824 1-45 5-20 a Lm | 114 5-52 1015 213 a 6-58 1 26 Nomenj . . . • 8-16 1-38 512 O. 1159 1-22 6-00 8-56 10-23 2-21 5 18 c 710 31 Boh. Bistrica . 807 10 46 1 30 5-01 C 7 091 11-51 1-37 6-14 9 11 10 38 237 5 33 — 7 26 38 Podbrdo. . . • 7 53 1035 1-19 4-50 6 58 11-40 1-47 6-24 10-49 2-48 £ C3 737 45 Hudajužna . . • 7-33 12-58 429 ■E ca U 19 2-00 6-36 11-00 301 •—i 7 50 55 Grahovo. . . 7 15 12-37 4-08 •"i 10-59 206 644 1107 3-08 OJ 7 57 59 Podmclec . . 704 12-28 3 59 10-50 2-19 6 56 9 43 11-17 3 22 6 071 "O IU 8-10 65 S. Lucija-Tolm. 655 9-47 12-18 3-49 "O 0) 6 09| 10-41 230 707 11 28 3-36 1 C 8 21 74 Avče . . . . 6-40 1203 336 C 10-2 2-39 7-16 10 02 11-37 3-45 6'26| £3 8-31 80 1 Kanal. . . . 1 633 9 26 11 55 327 •D 549 1017 2-48 • 724 1 11-47 3 53 1 O 8-40 86 Plave . . . . 625 11-4H 3 18 O 1007 3'04| 7-40 1023 12-03 4-09 6'48| • 8-55| 90 prih. | odh. 6 10 1 9-05 11-28 3 02 5-26 • 1 9 52| j Gorica dr. k. j .............. 314| 5-25| 10-29 12 15 4-22 6 53| 7-40| 9-05| odh. prih 8-00 . 900 11 03 2-47 3-45 5-21 6 33| 941| 3-24 5-36 1 12-26 4-33 1 7-52 9-16 106 M Volčjadrapa . . 7-49 1 10-52 2 36 3-35 1 6-22 9-31 3-30 5-42 10-43 12-32 4-39 7-07 8-00 9-22 110 Prvačina . . . l t 7-42 8-45 10-44 2-29 3-24 506 614 9-25 3-42 5-55 • 12-45 4-58 1 815 9-39 117 Rihembcrp . . 7-31 1 10-31 2-18 314 1 6-03 915 407 600 1117 1-10 5-25 7-41 8-40 10-07 127 Štanjel -Kobdilj 7-17 8-27 1017 2-05 3-01 4-47 5-50 9 02 4-16 j 6-28 1-19 5-37 8-51 10-17 134 Dutovlje-Skopo 7-05 1 1005 1-53 2-46 : 536 8-51 4 25 6 37 • 1-28 5-47 901 10-25 140 Repentabor . . 6-56 9-57 1-45 2-38 1 5-28 8-43 4 32 1 647 11-37 1-37 5-55 8-02 9-10 10-32 141 Opčiua d. k. 6-43 8 04 9-50 1-38 2-31 4 24 5-20 8-37 4-45 7-00 1-50 609 9-24 10-45 155 > Gvardijela . . 1 6-24 1 9-25 114 2-06 4-57 8-14 4-52 ! 7-07 1-57 6-16 9-3? 10-52 160 Rocol . . . . 6-14 914 104 1-57 4 48 7 59 5 00 j 7-15 12 00 2-05 6-24 8-25 (,•40 11-00 166 prih. Trst, Sv. Andrej odh. 6-00 7 25 9-00 12-50 1-40 3 •45 4-35 7 54 Opomba: Črte ob strani pomenjajo nočni čas. občinstvu umivalne naprave proti plačilu zneska 4(1 vin. Na postajah Trst drž. žel., Gorica drž. žel.. Bled in Jesenice se nahajajo za porabo p. n. IMMMi" Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % UStUnOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov. Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Filljalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73 Telefon $t. 237 nasproti topničarski vojašnici priporoča se Telefon it. 237. v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz VVeissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 30—26 poštnine prosto. m Katoliška bukvama v Ljubljani. Pripovedne zbirke: Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —: L Črtice iz življenja na kmetih. K —'40. II. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40. III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40. V. Žalost in veselje. K 1-05. VI. Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40. VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —"40. Josip Jurčič, Zbrani spisi: I. Deseti brat. K 1-40, vezano K 2"20. II. Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K 2-20. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'40, vezano K 2-20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1-40, vezano K 2-20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2*20, X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamrajec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i'4o, vezano K 2'20. XI. Tugomer. — .Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2'20. Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. VI. (Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-jo. Knjižnica za mladino. XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K i't3. XV. Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let, K —-6o. XVI. Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —00. XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K 1'13. XIX. Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —-6o. XX. Bogdanova mlada leta. K —'6o. XXI. Gangl. Pisanice. K —-6o. XXII.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K 1M3. XXIV. Savinjski glasi. K —-6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1M5. XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K rij. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K = 20.' XXIX. I.eban, Milutin Oblokar. Povest. K r 13. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K —70. Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.et- nik 1804 do 1902, vezan po K 3'3o. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70. » '9°4 K 4'3°-, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Krpč, Angelček. I.etnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —'90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90, Spillmannove povesti: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65. II. Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65. III. Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —"45, vezano K —'65. IV. Praški judek. Povest K —-4j, vezano K —'63. V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 43 v., vezan 63 v. VII. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po pošti 65 v,, vezan 85 vin. Šmida Krištofa — spisi. I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v. III. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K no. IV. Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 30, trdo 70 v. V. Šlavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. VI. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v. VII. Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo Ki"—. VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XI. Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XIII. Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin. trdo 90 vin. XIV. Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin,, vei.. 90 vin. XV. Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo qo vin. Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70, Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K 1*30, vezano K i'5o. Igrokazi: Poezija: Jurčič-Kersnik - Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —'85. Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K - 85. Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K — -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1, Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge. Zgodovinske in druge večje povesti: Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10. Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90. Meško. Ob tihih večerih. K 3-70. Pagliaru\\i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K r4o. Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 1*70. Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o. SienkieivicBrez dogme. Roman. K 3-3o, vezano K 4'6o. SienkiewicMali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30. Sienkiewic$, Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki K 10-30. Sienkieivic^, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6-8o. Sienkieivicf, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5'5o, vezano K 7-60. SienkieivicPotop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10, vezano v platno K 2-70. Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1-50. Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90. Drugo pripovedno berilo: Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45. Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2-20. Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano K --93. Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 3-35. Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —-33. Krajše povesti: Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40. Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —'40. Bre\ovni k, Šalj ivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 1-70. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30. Cigler, Sreča v nesreči. K —-74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —'70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70. Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90. Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —"90. Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90. Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —-90. Hoffmann, čas je zlato ali Od uboštva do bogastva. Povest. K --82. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90. K'oder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1-30. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K 130. Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1'30, trdo vezano K 1-30. Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano, Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K ro5. Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —•50. Trošt, Pri stricu. Povest. K —"95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —-40. Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13. Isto „ » 2-,3> „ „ 3'33* Isto III. n vezan K 4-13. Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85. M. Medved, Poezije, broš. K 4- —, vezano K 3-20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1M5. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K Vio. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K V60, vezano K 2*35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90. Zemljepis in zgodovina: Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —-82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K V60. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2*20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2-70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —-70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do 'II. stopnja, kartonirano a K imo. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se jc mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90. Bleiiveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40. Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino. K i-fo. Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —•56. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'bo, vezano K 3-83. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K i-8o, vezano K 2-20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K 140, trdo vezano K i-qo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2 - 20. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —-90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. t Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2*20. Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli- tiških društev. K r63. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40 Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K i'6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1 • 15. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešitek po 45 vinarjev : Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — Lažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikova hdi. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina. t • • i i 2244 3-1 Prodaja iz konkurzne mase. Iz konkurzne mase Antona Ogrina, trgovca v Rudolfovem se proda na ponudbe ali oferte a) zaloga manufakturnega blaga, sodno "cenjenega S+l 4 K 19 h b) posebna partija manufakturnega blaga, sodno cenjenega na.............. 575 „ 25 „ c) štacunska oprava, sodno cenjena na.....219 „ 40 „ Podpisani upravnik konkurzne mase sprejema pismene ponudbe, katerim mora biti priložen 10o/0 vadij za zalogo blaga, tedaj 841 K 42 h, za posebno partijo blaga 57 K 52 h in za štacunsko opravo 21 K 94 h do dne 20. oktobra 1906. Ponudniki vezani so na svoje ponudbe do dne 10. novembra 1906. — Upniški odbor pa si pridržuje pravico, ponudbe, ki mu ne ugajajo, odkloniti. g^g Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne vpoštevajo.~ Ponudniki katerih ponudba se je sprejela, imajo takoj, ko jih obvesti upravnik konkurzne mase o sprejemu njih ofertov, celo kupovino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase in se jim kupljeni predmeti izročijo takoj iz prodajalnice. Štacunska oprava izroči se še le potem, ko je kupovalec zaloge blaga leto odstranil. Za kakovost in količino predmetov, ki se imajo prodati ter za popolnost in resničnost inventurnega zapisnik ne prevzame konkurzna masa nikakega jamstva. Inventurni zapisnik je na vpogled pri okrožni sodniji v Rudolfovem in pri podpisanem upravniku konk. mase, pri katerem naj se oglasi, kdor si hoče zalogo ogledati. Rudolfovo, dne 3. oktobra 1906. Dr. J. Schegula, odvetnik v Rudolfovem. Pozor! Poskusite kupiti v Selenburgovih ulicah št. 6, kjer dobite najfinejšo vina v originalnih steklenicah in sicer: Fino. belo namizno vino znamka ,Brioni" .....Hiter 48 kr. Fini muškatelec .... 1 „ 48 „ Istrijansko belo in Črno . . 1 „ 28 „ Zaloga raznovrstnih vin in vsako-| vrstne kisle vode. 2173 2 Lepa stanovanja |v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj od-I dajo po zelo nizki ceni. 2065 t s Več se poizve v Ljubljani, Am-| brožev trg 7, priti. HLODE kupuje n i po n a J u g o d n e j S 1 h cenah proti gotovini parna žaga Deghenghi v Ljubljani, pekarija s pripadajočim stanovanjem in pritiklino se odda v najem od 15. oktobra t. 1. naprej v Gradu št. 22 na Bledu. Več se poizve pri g. Val. Deimanu posestniku in prevoščeku v Lescah (Go-22C4 3-e renjsko). in sicer: 2260 62-2 I hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K l-20 I smrekove „ „ „ „ „ „ - 64 ■jelkove „ b h b " „ „ -"57 Ibukove „ , „ „ „ „ „ -"56 I borove „ „ „ „ „ , „ --5S Ifnze hrastove, kvadratni meter.....2-20 tranko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno. iHlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj. Kupuje m plačuje 2219 po najvišjih cenah 3-2 lepo bele suhe gobe, češminjevo zrnje (ali jagode), divji kostanj, bukov žir ali bukov-ce, hrastov želod in smrekove storže tvrdka LdlZ v Ljubljani. poleg novega Fran Josipovega mostu. 'p/ Reška podružnica f hrv. poljedelske banke M delniška družba Via del mol štev. 2 - REKA - Via del Molo štev. 2. Prejema denar na vložne knjižice in ga obrestuje za |edaj po čistih 3 60%. Prejema denar po dogovorjenih pogojih na tekoči račun (konto korrente). Izvršuje vplačila in izplačila za tuji račun na domačem in tujem trgu. Kupuje in prodaja za lasten in tuj račun vse poljske pridelke in raznovrstno blago: pšeno, otrobe, grah, so-čivje, laneno in konopljino seme, deteljo, seno, suhe slive, šiške, žir, borovnice, bučno seme, kože, goveji loj, vosek, umetni gnoj, gospodarske stroje, vinogradne stroje in potrebščine (galico in žveplo). Daje predujeme za vse vrste žita, poljskih pridelkov in blaga, ki niso izpostavljena hitremu pokvarjenju. Prevzema v skladišče žito, poljske pridelke in za vskladiščenje sposobno blago v lastnih skladiščih in izvrši v to potrebne transakcije. Bavi se vobče z vsemi v to stroko spadajočimi posli. Poslovanje strogo točno in natančno. 2205 2—1 Br. liovakovic, posestniki vinogradov na otoku Braču in v makarskem primorju v Dalmaciji. (OEHHBHHBI B£D Čast nam je naznaniti slav. občinstvu, da smo vsled želje naših cenjenih odmalcev odprli moderni vinofoč v Sodnijskih ulicah štev. 4, kjer točimo mnogovrstna pristna vina lastnega pridelka po najnižjih cenah. Zaradi točne postrežbe in olajšanja truda našim cenjenim odjemalcem, sprejemamo naročila oziroma prodajamo tudi v vinotoču v Sodnijskih ulicah vina. konjak itd. v steklenicah po ravno tisti ceni in enake vrste, kakor v skladišču na Starem trgu št. 6. Zahvaljujoč se za do zdaj izkazano nam čast, se priporo-čamo slavnemu občinstvu. Velespoštovanjem 2233 5—1 BR. NOVAKOVIČ. 11 ofiUVofiU Izvolite ameriške čevlje . • . . • . elegantne složnein trpežne le solidno delo . • . . • . avstr. Ameriko 2263 4 — 1 nske čevljarne Ljubljano Prešernove ulice št. 50 Pri naročilih z dežele zadošča označba št. P. n. { Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril ^ Brzojav: Poljedelska, Reka. -d® trgovino s špecerijskim blagom in dež. pridelki, katero bodem vodil pod tvrdko Z. KRAJNC v Kranju poste in sodnije. Priporočam se častitemu občinstvu v blagovoljno naklonjenost, ter zagotavljam, da se bodem potrudil s skrbno, solidno postrežbo, z zmernimi cenami in dobrim svežim blagom pridobiti oziroma ohraniti popolnoma zaupanje cenjenih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem K. Kraj n c. KZnZIZZRnnnnA m N K I N N 2265 62—49 I Zapomni naj si „»liko" in ime ppOttoman" (Papir za svalčice in cevke), kajti s ponarejanj i hočejo prevariti konsumente! DfPOSf OEPOSf OTTOMAN /v t> Josip Vidmar izdelovalec dežnikov in solnčnikov naznanja slav. občinstvu, da otvori I. oktobra t. I. svojo 2189 6—1 glavno prodajalno dežnikov in solnčnikov Pred škofijo 19 obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu 6t. 4 in v Prešernovi ulici št. 4 kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše, v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno. Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka- rirane ali progaste, I modern telovnik, najn.kroja, I klobuk, I ČepiCO 2116 15 Ansieiho sklon oblek 0. BERNATOUlt Ljubljana, Mestni trg 5. o e o o o L £ O £ i i obro in ceno!! Anton Stoter, urnim, Špitalske ulice štev. 7 pri poroča 21S6 10—2 v konfekciji za dame in deklice, bluz, deških oblek, modno blago za dame in gospode, parhent, flanelaste odeje, garniture najboljše belo blago za perilo in vsakovrstne preproge. IT Največja izbira v boah! Konfekcijski katalogi brezplačno poštnine prosto! Vzorci na zahtevanje poštnine prosto! Solidna postrežba! — Najnižje cene! !!Dobro in cen i v Globus 'čistilni ekslrakri čisN bojjse kakor 1 l vsako drugo Koviusko čishlol m o 6T T O O (D 3 O K A- Išče se hnjisouez A i r niši uren delavec, zmožen ročnega in strojnega zlatenja. Oziralo se bode le na ponudnika, kateri je popolnoma vešč v navedenih predmetih. — Plača po dogovoru. — Osebna predstava se želi. Naslov iz prijaznosti pri upravništvu »Slovenca". 2221 4— Dečka poštenih staršev sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom 2222 3-2 J. KRANJC v Borovnici. ref oško, beli muškat in teran, i«224-1, se dobivajo pri lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju, Istra. m Cene in vzorci na zahtevo, m »Vzajemna zavarovalnica" Dunajska cesta št. 19 38 24—22 v Ljubljani v Medjatovi hiši v pritličju Dunajska eesta št. 19 sprejema: 1. zavarovauja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za ni^jeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim! 1*91 240 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnioa v CELOVCU. Kopaj« in prodaja m vrat« rent, ustavnih pisem, prijorttet, munalnlb obligacij, srečk, ko-novcev Promaaa delnic, valut, ln daviš. Izdaja k vsakemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,MO.OOQ —. Rezervni zaklad K290.000--. Zamenjam ln ektkomptuje Daje predujme na rrednoatne papirje. Izžreban« vrednostne papirje ln vnovčuj« Zavaruje araftka proti kuriel itpale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcijo. am- Iskoapt !■ InktuMo »il« ia .JUT Brnu urotlli, THfK Podružnioa v SPLJETU. Denarna vloge ■prejema v tekočem računu »li na vloine knjiiice proU ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vidiga. Promat a čeki 8n nakaznicami. I l Podružnice: Praga z menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Most ulici 17, Žižkov, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10 Raiiftn, Olavnl trg 4. Coika l.lpa, Ceika Kaninlc«, Moravski Zumberg, SchiTlerjcva ccsta 3. HodHn*, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfln, Črna ccsta 8. Piten in H>IU». Menjalnice na Dunaju: I. Woll»llc 10, II. Taborstrassc 4 III. Ungargassc 69 (vogal Kcnnvega), IV Wlc-dner Hauptstrasse 12, V ScbSnbrunncrstrassc 88 a, VII. Mariahiterstrasse 76, VIII Lcrcbcnlcldcrstrassc 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstrassc 59, XVIII. Wlbrin(crstrassc 82, XXI. Hauptstrasac 22. _ Menjalnična delniška družba 67 150—103 MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. kapital K 16,000.000. Beier zaklad K 7,000.000 Najkulantnejši IT nakup in prodaja ym vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje -mm izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. III. priloga 229. žtev, „Slovenca" dne 6. oktobra 1906 Iz slovanskega sveta. si Poljski rudarji zborujejo v Krakovu. »Nasz kraj« jc ob tej priložnosti priobčil obširno studijo o rudarstvu v Sosnovicah, Wie-liczki, Bochni, Kaluszu, Borysla\viii itd. z več nego 100 slikami. Ogrski slikar Karol Telepy, kustos deželnega muzeja, je umrl star 78 let. V Topičevem salonu v Pragi je otvorjena umetniška razstava. sl Druga jugoslovanska umetniška razstava. Drugo jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji je obiskalo dozdaj 3400 oseb. Razstavljenih je okrog 500 predmetov v skupni vrednosti 400.000 levov. sl Rusi proučujejo češke telovadnice. V Prago so prišli ruski štabni častniki Naživin, Vasiljev in Kozlov, da proučujejo praške telovadnice. sl Iznajdba Rusina. Rusin Boromir Navoli-sky, ki biva sedaj na Dunaju, je iznašel čisto priprost in praktičen stroj za košnjo in žetev. Eden delavcev s tem strojem pokosi v osmih urah 3—5 oralov travnika in 2—3 orala žita. Profesor mehanike na dunajski politehniki se je zelo laskavo izrazil o ti iznajdbi. Stroj je že patentiran za Avstrijo. sl Nevarna hruška. Policijskemu nadzorniku Petusejeviču v Peterburgu se je pridružil neznan mlad gospod in mu med prijaznim razgovarjanjem ponudil hruško. Ko jo je Pe-tusejevič zavžil, jc padci nezavesten na tla in kmalu ifato izdihnil. Miadi gospod ie izginil brez sledu. sl Nova poljska lista. V Varšavi sta začela izhajati dva nova lista: »Przefom«, glasilo napredno-demokratične stranke, in »Se-vit«, delavsko glasilo. sl Propaganda treznosti med delavci v Peterburgu. V zadnjem času opazuje sc med tovarniškimi delavci v Peterburgu močno gibanje, čegar namen jc ustanovljati krožke treznosti. V raznih predmestjih taki krožki že obstoje ter zelo energično šire treznost. Kdor je ud krožka in se upijani, mora plačati občutljivo kazen v dobrodelne namene. sl Dvojna mera. 385.000 dunajskih Cehov nima niti dvorazredne šole. Za 849 Ncmccv in 611 Židov v Kromerižu se vzdržavata dve ljudski šoli s pet razredi iu meščanska šola. Za 84 nemških in 74 židovskih otrok je na razpolago 15 učilnic, medtem ko sc nahaja v češki učilnici 82 učencev. sl »Panslavizem«. Velika slovaška občina Sopornja v nitranskem okraju .ic bila bajda pod prejšnjim župnikom Hegy-iem žc popolnoma pomažariena, a ko ie prišel sedanji župnik Gorelovič, namah se jc vse izpremenilo. Ljudje so poprej že čitali mažarske knjige, sedaj pa imajo slovaške liste. In to je storil novi župnik. Radi tega ga je župan občine naznanil višji cerkveni in politični oblasti. Tako pi-. še i o slovaške »Narodne Noviny«. sl Iz Prusije. V zadnjem času se je razširila po listih vest, da pruska vlada, da bi čim preje temeljito ponemčila in uničila Poljake, namerava izdati novo postavo, po kateri bi se Poljaki mogli prisiliti, da prodajo svoja posestva Nemcem. Pa vest .ic povzročila veliko razburjenje, zatorej je pruska vlada hitro razglasila, da to poročilo ni resnično. Resnična pa je vest potrdil jo je sam poznaniski nadškof Stablewski da ves trud prevz. nadškofa, da bi prusko vlado naklonil k temu, da bi sc poljski otroci mogli učiti krščanskega nauka v materinem jeziku, je bil zaman. sl Letni zbor »Ostinarkvereina«. V Malj-borku na Nemškem sc je vršil te dni letni zbor nemškega »Ostinarkvereina«, katerega delovanje jc naperjeno zoper Poljake. Kakor sc iz letnega poročila vidi, pristopilo je k temu društvu v zadnjem upravnem letu 46 novih podružnic s 2233 udi, tako da društvo ima sedaj 405 podružnic s 40.470 člani. Podružnice »Ostmarkine« se ustanovljajo tudi že v zahodni in severni Nemčiji, torej s »poljsko nevarnostjo« se že pečajo tudi krogi, ki nimajo s Poljaki čisto nič opraviti. To jc bojda dokaz, da prepričanje o »poljski nevarnosti« v nemškem narodu činidalje raste. sl »Femka« in Slovaki. Tako zvano zgor-nje-ogrsko kulturno društvo »Femka« ie imelo te dni svoj letni zbor. Namen društva je po-mažariti Slovake. Število udov se je v zadnjem letu pomnožilo za 1400. Premoženje društva znaša 261.000 K. Društvo vzdržuje v slovaških krajih 45 otroških vrtcev; na slovaško-mažarski meji je ustanovilo 107 knjižnic za ljudstvo. Udcleženci zborovanja so se zahvalili naučnemu ministru grofu A. Apponyiju, da jc državno podporo za ljudske knjižnice »Fem-ke« povišal za 5000 K- Knjižeunost in umetnost. * Voditelj v bogoslovnih vedah. Leto IX. Vsebina IV. zvezka 1906: Mesijanskl psalmi. .1. Markošek. (Dalje.) Ljutomerski dušni pastirji. M. Slckovcc. (Konec.) Simbolika duhovniškega posvečenja. .1. Kavčič. Zgodovina slovenskega cerkv. govorništva. Dr. A. Medved. (Dalje.) — Praktično bogoslovje: A. Pastirstvo; B. Liturgika; C Katehetika; D. Ascctika. Cerkveni letopis. Misijonski obzornik. .1. F. Kociper. Slovstvo. Raznoterosti. »Voditelj« izide štirikrat na leto in velja 5 kron. V zalogi je še I. letnik (po 2K 40 Vin.). II. letnik (po 4 K), IV, V„ VI., VII., VIII. in IX. letnik (po 5 K). III. letnik jc pošel. Naročila sprejema: Uprav-ništvo »Voditelja« v Mariboru. !| Predavanje iz krščanskega modro-slovja. V Pragi predava letos profesor dr. Ka-deravek po dve uri na teden o predmetu: Obramba krščanskega modroslovja; objektivna resničnost človeškega spoznanja. SOT* Najcenejša vožnja v Ameriko. nn- 67 JI U U E < E. Kristan oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna za 'Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 118 52-4i) (no dvorišču). IK2T Najcenejša vožnja v Ameriko, "jgg Zdrovilnica z mrzlo vodo po Kneippovem načinu —— v K r a p 1 n i, ^^^ last slob. i kralj povelj, trga Krapine. Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada. Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd. Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena. i332 20-10 Janko Traun izdelovatelj cemenfiin, Glince pri Ljubljani. Direkten nakup od tovarne! Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-18 Simonu Kmetetz Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26. Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10% popusta. Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. Postrežba je reelna in jedno leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so ludi cene prav nizke iodbeni < < avtomat z glasovirjem, mandolinami, zvonkljaniem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, ......činelami.' V prospeh plesa,kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči Vsako ti.-h glasbil igra tudi lahko samo zase. Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna. da igra hitro, počasi, tiho ali gl asno, kratko ali dolgo. Razpošiljanje blaga Wajcenejjša, največja na vse kraje sveta! V^&pPlSkMM eksportna tvrdka! _ „ a i Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi t^ZZ po najnižjih cenah. V rlnlraT1 da je mo'c blas° rcs m j lino in dobro, je to, da ga razpošiljam po colem svetu. Na stotino pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Zahtevajte zastonj In franko mo| veliki, begalo llustrovan Klavni cenik z nad I0C0 slikami veh vrst nlkelnaatih, srebrnih in r.latlh ur z znamko Itoakopf, Ilahu, Ornega, Krhafrbausen, (ilashutte kakor tudi vseh vrst solidnih rlatnln In arebrnin po Izvirnih tovarniških cenah. Nlkel. remont, ur«'......K list. Roskopf patent urn ..... , , črna |ekl. rem. ura , ivlc Izvir. Roskopf pat. ura . . . Ooldln rem. ura .Luna" kolesje . srebr. . , .Oloria* . , , . dvojni plaši . . , oklep veriiica z rinčico na pero In karab., 15 gr. teika , 3 50 ruska Tula nlkel ura s sidro z ,Luna" kolesjem , 9 51) »ra ■ kukavico K 3-50, budilka K 2 911, kuhin|ska ura K J — ivarcvaldska ura K 2 BO. Za vsako uro ftletno pismeno Jamstvo I Nlkak riaikol Zamen* dovoljena, >11 denar naraj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) žt. 654, ČeSko. 100-17 B — 4-— 4'— 5-— 7 50 7-60 11-50 f L Primožič - slovenski optik v Gorici ulica Vetturini 3, p: i poroča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko /a log o optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očala, barometre, toplomere, zdiavnišku toplomere, dap< a \ar um Adolf Wagenpfeil, zapris. sodni in zap. cenilec. ca Jlajvečjct zaloga čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev iz najbolj slovitih tovarn. o Angleški šagrin, črne, rujave in bele barve. 766 52-24 OSREDNJA BANKA 'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4V« Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. ČEŠKIH HRANILNIC, (Ustredni banka českych sporiteien) Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/* in »/«•/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban* kovnih obligacij, katere uživalo pupilarno sigurnost in se smsjo rabiti za vsakovrstne kavcije. ^ Del. kap. 7,000.000*- ~ Telegrami: „Sporubanka". 2 Deponiranje kavcij in - vadij raznih vrst. o Eskont menjic samo •2 denarnih zavodov. « Bankovne informacije in »vete brezplačno. Ustanovljeno 1. 1842. Slikat*]® napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. barv, fimeta In laka Ljubljana Prodajalna In Hompfolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesfa št. 6 Igriške ulic© žf. Ustanovljeno I. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa t nsjino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah, 76K 62-20 »TUDOR" diamantov znanstvenim potom napravljenih Brezdvomno najlepši posnetki sveta! Imajo ogenj, lesket in blesk najlepših diamantov. Popolnoma nemogoče je, spoznati kakšen razloček in se jamči, da bleska nikoli ne izgube. Da Vas prepričamo o resničnosti gori povedanega in da uvedemo svoje predmete pri svojih prijateljih, osobito pa še pri širšem občinstvu, ponujamo za kratek čas na prodaj gotovo število prstanov, broš, obeskov, uhanov, kravatnih igel, manšetnih, gumbov, naprsnih gumbov, medaljonov itd., ki so prej veljali ferem specialno Edina prodaja in razstava „Tudor" diamantov v Ljubljani je v prostorih firme "::re;Vp.^u.se ANTON KRISPER, Mestni trg kron komad z okovom vred 1685 5 rttgfstrovana zadruga z neomejeno zavezo ( Ustanovlj. ) l 1.1882. | l uV?8n802*.,j-] v Iijublj ani podrejena škontraciji „Zadruine svete11 v Celju na Dnnajskl cesti št. 18, iia vogalu Dalmatinovih ulic obrestuj« hranilne vloge po Poštno-hranil- g Q, ======== ničnega urada £L L i«. Telefon St. 185 St. 828.406. ~ |Z brez odbitka rcntnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne. Hranilna vl*gs »prejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. 273 22 Upravno premoženje kmetske F 0 r\nf\"in posojilnice znaša ** 0,yZU.jZU /j. 8,avtghran- K 8,702.874-88. Dp°rS K 44,396*886*60. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po 5"/„ z 1 '/»"/o na amortizacijo ali pa po 5'/47o brez amortizacije; na menico po 6 "/„. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo- vanja dolga. iza- |ft 'ZJ f£šr Odlikovan z veliko zlato kolajno na splošni_spomladni razstavi na Dunaju. Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 21 i Dptn^r Marije Terezije cesta it. 6, J . LJ C 111 ft a 1 , Ljubljana. Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev. Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Mestna hranilnica ljubijanstaa u Prešernovih ulicah štev. 3, u lastni fiiši, (poprej no Mestnem trsu zraven roiovža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačali dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. «5 12—10 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. fiMmmmm 1 wr ag«. m »■■»«» z za dame in otroke vseh vrst priporoča 2179 5—2 KLOBUKE Alojzija Vivod-Mozetič, modistinja, Ljubljana, Stari trg 21. £ mm Klobuki se vedno sprejemajo v popravilo, mm S mmm Zunanja naročila se točno izvršujejo, mmm Naznanilo in priporočilo. Podpisana vljudno naznanjam, da bodem izvrševala ^izdelovanje in razprodajo sodavice^ v istem obsegu, kakor je to izvrševal moj dne 25. septembra t. 1. umrli soprog Franc Dolinšek, ter prosim vse dosedanje p. n. odjemalce, da tudi meni izkazujejo isto zaupanje, kakor so ga izkazovali mojemu ranjkt-mu soprogu. Priporočam se za mnogoštevilna naročila in obljubujem, da jih bodem izvrševala točno in solidno. Odličnim spoštovanjem 2190 3-2 Franja Dolinšek, Izdelovalka sodavice. V Krškem, dne 28. septembra 1906. .......«..«.__________ ...-••••«•••<>•••••••< »...*.....»«...................................... J." | Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu g I Avgusta Agnola v Ljubljani •••o Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca" .... .... SSJ se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim :!:; predstojnišivom kakor p n. občinstvu za pre :::[ vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega | umetnega steklarstva. slikanja na steklo :::j za steklarstvo v figuralni in navadni orna-jijj mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo :::! kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v :::s najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Hj! Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 62-10 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. :'::! Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. •••• ___ ..........................•»••■•»••■•it...........■•■■iS.iSi.;Sw r»»» s s«••••!!•••;;!s;:!!s:;:!!!t!S!?f;»»::! ;»!!!:»»?! trn;;?t>»»:•::s"11???!?»!?*?!!}?????*;?•»f? -ovi šivalni stroji so iinjboljAi za rodbinsko porabo, arsr Šivajo, golijo in pleto neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Ivugellager). Glavno zastopstvo: FRAN TSCHIN KEL Ljubljana, Mestni trg 9. Kočevje, v gradu. ooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOO NaJcenejša pot za zdaj!! g 8.,RED-STAR.LINE"8 i RDEČA ZVEZDA j o ........—................—— Q o v Ameriko § O preko Antwerpna v New-York, O Pliiiarielphla. Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde" : Franc Doienc. 9 V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v 2T torek dopoldne, da prestopite pravočasno W na barko v aoboto zjutraj. — Naši parniki © Kinland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo 2T ___ ^ m ^ _ ^ _ „. ___ITJ do Ncw Vorka osem dni To je pribito. Uljud- W OOOOOOOOOOOOOOOOO 1>0Bi' in zdrava hrana je na njih © O 862 52—'6 . O PH "aS Prv° in Zirinje' KeA 3tar- O o^coooooooooooooooooooooooooooooo nn Piicif a nni iHpda združenih pivo varen z alec in laški ULLI1I9IIA UnULDA TRG v Ljubljani, telel. ŠL163. = ppip»r«£a «»•]• izborno pivo v sodcih in steklenicah. — Zaloga v Spodnji Šiški, Ulefona štev. 187. —— 990 M-a Solidno delo! Nizke cene! Josip Stariha 692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—28 Ljubljana, Vodnikov trg se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa kleparska in vodovodna dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila. m f-l 744 62-18 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904. Odlikovan z zlato kolajno in križcem v Londonu 1905. se priporoča preč. duhovščini rJllhnvnlJhe OlMe v izdelovanje vsakovrstne ummvnuns "M""" Iz trpežnega <" solidnega Msga pa nizkih oenah. Opo8zvojtoa izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavltej uniform avstrijskega društva železniških uradnikov, KOLEDAR „Kntol. tlsRcun. tiruštua" = u LJubljani = za leto 1907 je pravkar iz*el v povsem novi moderni opremi, vezan v usnje. Čast. gospodom katehetom nudi ta „Koledar" poleg navadne koledarske vsebine še povsem na novo urejeni z a pisnih 11 če n c e v za 400 šolarjev. 2201 3 - 3 Za druge naročnike je mesto zapisnika uvezanega mnogo listov finega papirja za beležke. Cena izvodu K. 3-—, po pošti 10 vin. več. Dobiva se v ,,Katoliški bukvami" in prodajalni ,Katol. tiskov. društva' v Ljubljani. Stavbeno, umetno io konstrukcijsko ključavničarstvo. Hldrallčne vidre In sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dčgočih predmetom: 416no omreftjo na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omroije, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specvjaliteta: valjlčnl zastorl in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 62—68 oporami brez vijakov. Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line' to je g»t«va in se ne da vtajiti. Veliki medern* apravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in važne liste daje ablastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliža cerkve Srca Jezusavega. Kdar želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebna v pisarna. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 44 P6T6R (KRM* c. kr. dvcrni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec triumpf-riefled pušk in VVernig-universal pušk z najgostejšimi. doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sanlce (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehrj, puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlicherjeve selion-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd. Ceniki zastonj in franko. 189J 5—5 3CEJH FR.ŠEVČIK, puskar v Ljubljani, Židovske ulice št. 7. Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi za brezdimni smodnik. Tudi velika zaloga vseh lovskih po> trebščin po najnižjih cenah. 1663 20—13 Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .*. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. iCOnHNHHHHNHNNMNNHHHKB A. Kraczmer S Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno gatojo Kratkih klavir)«* ml jnonov in planin najbolj renomiranih [firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in shh stanovitno prunarejoni so vedno v zalogi, a— Kdino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B tendor-(cr, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji »o poprnrllajo, obirajo in tBrrltu,le ne port-lagnnjo m UHnJem Htrokov-nJaAko la prenkrbno la tatadunarajo a*Joene]Ae. 2178 62 Ivan Jax & sin v LJubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogaio zaloge šivalnih strojev voznih koles 2676 62-38 in pisalnih strojev« Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. Prodaja na debelo iu drobno. O X B n L B O in n N E 01 U o 3 N U » f¥ O 3 T BI 3 K O Firne w> le iz kranjskega lanenega olja 1619 100-23 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle- ja. Največja zaloga karbolineja in gipsa. o«*«•«> kABoa FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva 962 52-2« Ljubljana* Sv. Petra cesta 19 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva