PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni
| TRST
-i ’Si p * rS ° S. m
št*
%
t_ 'n
Poštnina plačana v gotovini Abtx postala 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 18 (12.343)
Trst, sreda, 22. januarja ’
T'
»
X'
t linije)
5
D'
O
Temni oblaki se zgrinjajo nad petstrankarsko koalicijo
Vlada spet zahtevala zaupnico po porazu pri glasovanju o 4. členu finančnega zakona
Včeraj dvojni poraz večine - Polemike zaradi visokega števila prostih strelcev
Bo Craxijeva vlada zdržala do zahtevanega preverjanja?
SANDOR TENCE
RIM — Spet črn dan za Cnaxijevo vlado, ki je komaj premostila zelo hudo parlamentarno preizkušnjo o vprašanju verske vzgoje na šolah. Na trnovi poti petstrankarske koalicije se je včeraj, kot napovedano, Pojavil finančni zakon, ki je že med
Franca Falcucci
oceno v posameznih komisijah poslanske zbornice spravil v težavo večino, spori in nesoglasja v koaliciji pa so javno izbruhnili včeraj zjutraj na plenarnem zasedanju zbornice, ko je opozicija v tajnem glasovanju nekajkrat preglasovala vlado. Popoldne pa je večina vrh tega še doživela ponižanje pomanjkanja legalnega števila prisotnih poslancev, zaradi česar je morala predsednica Jottijeva za pol ure prekiniti zasedanje. Mera je bila takrat polna in zato podpredsedniku vlade Forlaniju ni preostalo drugega, kot da skliče izredno ministrsko sejo, ki je morala izbrati med zahtevo po novi zaupnici in med takojšnjo krizo. Ministri so izbrali prvo rešitev, tako da se bo danes popoldne poslanska zbornica že drugič v petih dneh izrekla o zaupnici, ki jo je med negodovanjem opozicije in glasnim žvižganjem poslancev proletarske demokracije formalno zahteval zakladni minister Goria.
V središču polemik, ki so spravile v težave vlado, je bila takrat spet ministrica za šolstvo Falcucci jeva, za katero se novo leto res ni pričelo pod srečno zvezdo. Poslanci so na-
NADAI JEV ANJE NA 2. STRANI
RIM — Odnosi v petstrankarski vladni večini postajajo iz dneva v dan bolj napeti. Krščanska demokracija čedalje bolj vztrajno zahteva politično preverjanje, se pravi poglobljeno razčiščenje med vladnimi partnerji, njeni zahtevi pa so se prav v zadnjih urah pridružili tudi socialisti in druge sile vladne večine. Vendar pa se mnogi že sprašujejo ali ima sedanja vlada sploh kakšno možnost, da se obdrži do zahtevanega preverjanja.
Vlada se je. znašla včeraj dvakrat v težavah pri glasovanju o popravkih finančnemu zakonu, nakar je morala zahtevati glasovanje o za-upnici glede zavrnitve popravka enemu od odstavkov člena 4. Tudi to je način, je menil obrambni minister Spadolini, da bi nekoliko stresli večino, ki je očitno potrebna elektrošo-
ka. Spadolini pa bi moral dobro vedeti in sicer tudi po lastni izkušnji, da med poznavalci političnega dogajanja v Rimu velja prepričanje, da je veliko »zaupanje« vladam lahko usodno, češ, ko se mora vlada večkrat zatekati k zaupnici pomeni, da je šibka in da lahko obvlada parlamentarce zgolj s silo in z javnimi glasovanji, da bi preprečila morebitno podtalno rovarjenje.
V poslanski zbornici ali točneje v prostoru, kjer se poslanci zbirajo, preden stopijo v dvorano, je bila živčnost spričo izida zadnjih glasovanj skoraj otipljiva. Demokristjani in socialisti so se vzajemno obtoževali, da si premalo prizadevajo, še več, da so politično odsotni. Socialist Sacconi je izrecno obtožil demokristjan ■
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
zdravnikov
RIM — Stavka zdravnikov v Italiji se nadaljuje in počasi širi na vse kategorije, medtem ko skuša vlada na vse načine zgladiti nesoglasja s sdndiklatnimi organizacijami zdravnikov. Kot znano, zdravniki zahtevajo možnost avtonomnega sindikalnega pogajanja v odnosu z vlado in zdravstvenimi strukturami, ne glede na okvirni dogovor, ki velja za ves sektor javnih uslužbencev.
Da je stanje že pereče dokazuje dejstvo, da se mrzlično obnavljajo sestanki in poskusi posredovanj na najrazličnejših ravneh. Včeraj se je v večernih u-rah zaključil sestanek med tajnikom pri predsedstvu -vlade A-matom in podtajniki strank vladne večine, medtem ko je presenetljivo odpadlo srečanje med predstavniki vladne večine in sindikalnimi predstavniki zdravnikov v javnih službah in živi-nozdravnikov. Prenesli so ga namreč na današnji dan ob 11. uri na sedežu Krščanske demokracije.
Medtem pa so glavni tajniki sindikalne konfederacije CGIL -CISL - UTL Lama, Marini in Benvenuto od ministra za zdravstvo Degana in ministra za javne funkcije Gasparija zahtevali čimprejšnje srečanje.
Zmaga upornikov v Adenu zastoj v evakuaciji tujcev
ADEN — Po osmih dneh krvavih spopadov je baje nasprotnikom južnojemenskega predsednika Alija Naserja Mohameda uspelo prevzeti nadzorstvo nad Adenom, medtem ko se je predsednik republike zatekel v notranjost države.
»Radio Aden«, ki ga sedaj nadzorujejo uporniki iz vrst radikalne prosovjetske frakcije vladajoče par-tije, je včeraj sporočil, da je v glavnem mestu zavladal mir po »sprejetju ukrepov kolektivnega vod stva južnojemenske socialistične partije«. Poveljnik kraljevske jahte »Britania« pa je obvestil London, da se spopadi nadaljujejo, a z manjšo jakostjo kot v prejšnjih dneh. Bržkone je bil to zadnji spopad za nadzorstvo zunanjega ministrstva. Včeraj popoldne so namreč iz ministrstva poslali brzojavke vsem ju-žnojemenskim veleposlaništvom, naj v bodoče upoštevajo le komunikeje' »kolektivnega vodstva«, ki jih posreduje adenski radio.
Poraz v Adenu je priznal tudi predsednik Ali Naser Mohamed v sporočilu, ki ga je posredoval etiopski radio v Adis Abebi. Po diplomatskih virih iz Severnega Jemena se je Ali Naser Mohamed zatekel v rojstno pokrajino Abiana, 150 kilometrov vzhodno od Adena. Tu naj bi prejel tudi prve pošiljke^ etiopske vojaške pomoči. Teh vesti o etiopski pomoči pa ne
more nihče preveriti, kljub temu da so vse glasnejše govorice o morebitni etiopski vojaški intervenciji. Če k temu dodamo, da se je vojna sreca nagnila v korist najbolj radikalnega prosovjetskega krila Južnojemenske socialistične partije, je skrajno vprašljivo, ali bi tuja intervencija v pomoč Alija Naserja Mohameda koristila sovjetskim interesom.
Po vsem sodeč uporniki nočejo nobene »bratske pomoči«, saj so preprečili tudi poseg Arafatovih palestinskih borcev iz Severnega Jemena. Svoje domače račune hočejo sami rešiti brez prič in tuje pomoči.
Medtem pa se je nekako zataknila evakuacija tujcev iz Južnega Jemena. Nove oblasti skušajo baje preprečiti odtok tuje delovne sile in tehnikov, ki jih bodo krvavo potrebovali za obnovo v osmih dneh državljanske vojne prizadete države. Resnici na ljubo so. vsa pričevanja beguncev za Južni Jemen spodbudna. Namerno ni nobena od frakcij skrivila tujcem niti lasu, razdejanje veleposlaništev je bila le posledica splošnega spopada. Ko se bo torej položaj politično izjasnil in bodo spopadi, ki so do sedaj terjali 10 tisoč mrtvih, prenehali, se bo adenski režim na vse kriplje trudil, da ponovno privabi v državo tuje delavce.
Atentat v Bejrutu terjal 20 mrtvih
BEJRUT — Dvajset mrtvih, preko sto ranjenih, od katerih nekaj hudo: to je krvavi obračun včerajšnjega atentata, ki je malo pred poldnevom prizadel bejrutski mestni predel Fur el Šejbek. Dinamika atentata še ni povsem jasna, vendar pa kaže, da je neznanec zapustil pred stavbo, kjer se nahaja uradni štab falange, avtomobil s preko 200 kilogrami razstreliva. Slednje je eksplodiralo malo kasneje, žrtve pa naj bi bile v glavnem mimoidoči.
Predel, ki ga je presenetil atentat, je še pred tednom dni nadzoroval bivši vodja »Libanonskih sil« Elie Hobejka, po njegovem vojaškem porazu pa ga je zasedel Džeadžea s svojimi silami. Sedaj so vojaki redne libanonske vojske prepovedale vstop v Fur el Šijbek, ker se nadaljuje akcija reševalcev, ki so takoj prišli na kraj atentata.
Ni znano, kdo naj bi atentat izvedel. Zunanji opazovalci menijo, da so to morda prosirske sile, ki so se hotele maščevati Džemajelu in Džea-džei, da sta porazila »zaveznika« Ho-bejko. Ne smemo pozabiti, da je
slednji eden izmed podpisnikov mirovne pogodbe v Damasku, ki sta jo podprla Beri v imenu šiitov Amai, Džumblat pa v imenu druzov.
Kaže, da je po tem atentatu Dže-majel še bolj osamljen in ranljiv. Krščanski predel Fur el Šejbak stalno nadzorujejo druzi in prosirske sile, ki skušajo Džemajelu izpodnesti vodilni položaj. Po drugi strani pa skušata sam predsednik in sedanji vodja »Libanonskih sil« Džeadžea ponovno ustvariti slogo v krščanskem taboru. Tako sta že sklicala več sestankov, ki naj bi bili na vrsti te dni na maronitskem sedežu v Bkirku.
Medtem se še ni razrešil problem izpustitve diplomata in dveh uslužbencev španskega veleposlaništva v Bejrutu, ki so jih ugrabili v petek predstavniki samozvane šiitske skupine »črne zastave«. Včeraj zjutraj je špansko zunanje ministrstvo že javilo njihovo izpustitev, vendar pa je bila novica neresnična. Vseeno pa so španski diplomatski predstavniki v Bejrutu optimisti in menijo, da se bo problem treh ugrabljencev rešil v čimkrajšem času.
Plinsko olje cenejše
RIM — Od danes velja liter plin-skega olja za avte 27 lir manj pri li-tru, se pravi, da je njegova cena 690 kr. Medministrski odbor za céne v svojem sporočilu dodaja, da se' bodo pocenili, spričo spremembe povprečnih evropskih cen petrolejskih Proizvodov, tudi plinsko olje za ogrevanje (za 34 lir za liter) ter tekoče Sonino olje (22 lir za kg).
Dozoreli so tudi pogoji za poceni-d'v bencina, katerega cena bi v prihodnjih dneh morala pasti za 20 lir. Dre za sklep, ki ga bo medministrski odbor za cene sprejel na svoji Prihodnji seji. Za razliko od cen dru-gih petrolejskih proizvodov, pri katerih je dovolj, da se povprečna cete) v Evropi spremeni, da se v Ita-hji spremeni avtomatično, mora za htetein, za katerega velja administra-hvnia cena, sklep sprejeti medministrski odbor za cene.
Funt v težavah
RIM — Italijanska valuta je uspešno prestala včerajšnji dan, ki je zabeležil občuten padec funta. Britanska valuta je bila namreč vredna 2370,75 lire, medtem ko je bila v ponedeljek vredna 2.402,75 lire. To je najnižja vrednost funta v zadnjih 10 mesecih in po julijskem »črnem petku«, ko je dosegla vrednost 3.000 lir. Britanski funt pa je nazadoval tudi v primerjavi z marko in dolarjem.
Lira je ohranila svojo dosedanjo vrednost do nemške marke, a se je o-jačila glede na dolar, saj je bila ameriška valuta včeraj vredna 1.675,12 lire, dan prej 1684,62 lire. Italijanska valuta se je okrepila tudi v primerjavi s francoskim frankom, medtem ko je ostala njena vrednost nespremenjena glede na švicarski frank. Na valutnih borzah torej vlada še vedno precejšnja živčnost, saj vsi pričakujejo sklepe nedavnega vrha »peterice bogatih«.
Bonnici izročil Craxiju pismo polkovnika Gadafija
PALERMO — Predsednik italijanske vlade Bettino Grazi se je včeraj na palermskem letališču Punta Raisi pred svojim odhodom v Rim sestal z malteškim premierom Carmelom Bonnicijem. V skoraj enournem pogovoru sta si po Craxijevih izjavah izmenjala mnenja o položaju v Sredozemlju, Bonnici pa mu je posredoval informacije o nedavnem Gadafijevem obisku na Malti. Grazi pa ni odgovoril na vprašanja časnikarjev, ali mu je Bonnici izročil kako Gadafijevo pismo. Navidezno borni rezultati torej, saj je za Crazija bolje, da kako zadevo zamolči, kot da bi sprožil običajne reakcije Izraelu in ZDA prenaklo-njenih skupin v vladni koaliciji.
Sodeč po izjavah uradne delegacije Libijske arabske džamahirije na Dunaju pa skuša sedaj Gadafi vsaj delno odpraviti sumničenja na svoj račun. Na Dunaju so namreč Libijci uradno sporočili, da naspro- -tujejo terorizmu v »prijateljskih državah«. Odgovoren za zunanje zadeve Ali Triki je tudi poudaril, da Libija ne podpira terorističnih skupin, ki so zagrešile krvava atentata 27. decembra lani v Rimu in na Dunaju. V intervjuju za današnji »Kurier« pa tudi Gadafi obsoja atentata na rimsko in dunajsko letališče. Odločno zavrača vsako krivdo in navaja, da za terorizmom ni nobene arabske države, vsekakor pa poudarja, da bo še vedno nudil gmotno in moralno podporo Palestincem.
Velik primanjkljaj v plačilni bilanci
RIM — Italijanska plačilna bilanca za leto 1985 se je končala z rekordnim primanjkljajem 8.518 milijard lir, medtem ko je obračun v letu 1984 bil pozitiven, pa čeprav samo za 57 milijard. Banca d’Italia je tudi sporočila, da so se v letih 1985 uradne rezerve znižale za 13.684 milijard. Samo v mesecu decembru so zabeležili po začasnih podatkih osrednjega bančnega zavoda primanjkljaj 1586 milijard lir.
Konec decembra so italijanske u-radne rezerve znašale 65.672 milijard lir, od katerih približno 40 tisoč v zlatu, 16,5 tisoč v konvertibilni valuti, nekaj čez 7 tisoč v ECU in še nekaj malega v različnih oblikah. Naj omenimo, da je lanski primanjkljaj presegel rekordni pasiv iz leta 1980, ko je primanjkljaj znašal 6.388 milijard.
•	Zaupnica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mreč v tajnem glasovanju sprejeli popravek KPI, ki korenito spreminja sistem šolskih in univerzitetnih taks in pristojbin ter obvezuje vlado, da revidira vso to problematiko. Opozicija je tako skratka porazila Fal-cuccijevo in z njo koalicijo na enem temeljev finančnega zakona, proti kateremu so se odločno izrekli tudi višjesolci in univerzitetni študenti. Za komunistični amandma je glasovalo 232 poslancev KPI, MSI, DP in neodvisne levice, katerim se je tajno pridružilo približno 40 tako imenovanih prostih strelcev iz vrst večine, medtem ko je vladni predlog podprlo 227 parlamentarcev. K porazu koalicije pa je botrovala tudi odsotnost mnogih (približno 100) predstavnikov peterice, med katerimi so izstopali socialdemokrati in demokristjani.
Nekateri so izid glasovanja tolmačili kot maščevanje laikov na račun odgovorne za šolsko politiko, res pa je, da so mnogi v večinskih vrstah od vsega začetka nasprotovali poviškom šolskih taks, ki sta jih predlagala Falcucdjeva in Goria. Ti »o-porečniki« pa so med razpravo o teh vprašanjih raje molčali in se nato v tajnem glasovanju pridružili opoziciji, ki je tudi tokrat dosledno igrala svojo vlogo. Vlada se je torej tudi tokrat znašla v težavah ne zaradi o-pozicije, ampak predvsem zaradi notranjih sporov, ki v zadnjih tednih redno spremljajo skoraj vsak njen pomembnejši korak.
Drugi poraz pa je vlada doživela popoldne, ko je marala predsednica Jottijeva prekiniti zasedanje zaradi pomanjkanja legalnega števila poslancev. Skupščina je namreč (spet v tajnem glasovanju) komaj sprejela popravek MSI o šolskih davkih, nakar je koalicija spet tvegala poraz, ki bi morda v tistem trenutku res pomenil vladno krizo. Spričo te nevarnosti so takrat mnogi pwslanci večine hitro zapustili sejno dvorano, mnogi njihovi somišljeniki pa nalašč niso glasovali ter tako prisilili predsednico, da v skladu s pravilnikom za kratek čas prekine sejo. To se je tudi zgodilo. Ob pričetku razprave pa je vlada, kot smo že omenili, zahtevala zaupnico.
SANDOR TENCE
•	Craxijeva vlada
V Taormini se je včeraj zaključil italijansko-španski vrh
Craxi in Gonzalez o skupnem boju proti mednarodnemu terorizmu
TAORMINA — V Taormini se je včeraj zaključil italijansko - španski vrh, katerega so se poleg obeh ministrskih predsednikov Craxija in Gonzkleza udeležili italijanski ministri Andreotti, Spadolini, Altissimo,
Granelli, Darida in Capila ter njihovi španski kolegi.
Na skupni sklepni tiskovni konferenci sta tako Craxi kot Gonzalez poudarila nujnost skupnih naporov za odpravo terorizma v sredozemskih državah in v vsej Evropi na splošno.
Predsednika vlade nista neposredno govorila o Libiji, vendar pa je bilo poudarjanje problema mednarodnega terorizma le cikanje na Gadafija in njegove grožnje. V ponedeljek bodo namreč v Bruslju zunanji ministri držav članic EGS razpravljali prav o libijskem problemu ter se domenili o skupni evropski strategiji, s katero naj bi se nato lotili libijskega vprašanja.
Craxi jo med drugim opomnil Gon-
zaleza, da tvega sedaj Španija po priznanju Izraela napade in atentate s strani arabskih skrajnežev, ki se s to diplomatsko potezo ne strinjajo, vendar p>a je še poudaril, da je naloga vseh evropskih, pa tudi arabskih držav, »Id si želijo strpnega življenja ob Sredozemlju«, neizprosen boj proti mednarodnemu terorizmu.
Predstavniki posameznih političnih, gospodarskih in znanstvenih resorjev so nato razpravljali o specifičnih problemih in o možnosti njihovega skupnega reševanja. Tako sta npr. zunanji minister Andreotti in njegov španski kolega Ordonez izrecno govorila o možnosti vstopa Španije v a-tlantski pakt, za kar pa bo odločilo ljudstvo na marčnem referendumu.
Takoj po zaključku tiskovne konference se je španska delegacija vrnila v Madrid, kjer se je udeležila pogreba pred kratkim umrlega madridskega župana Tiema Gaivana, svetlega lika španskega socializma.
Lastništvo Corriere della sera
spet povzroča polemike in težave
RIM — Parlament bo v kratkem skoraj gotovo razveljavil pogodbo o novi delničarski ureditvi založniške hiše Rizzoli, ki je sredi decembra lani prešla pod nadzorstvo družbe Gemina, to se pravi Agnellija in nekaterih njegovih najožjih poslovnih partnerjev. Proti pogodbi se je včeraj uradno izrekel garant za izvajanje zakona o založništvu Sinopoli, ki je mnenja, da je turinski koncem pri nakupu delnic Rizzolija kršil zakon, po katerem nobena družba ne sme nadzorovati več kot 50 odstotkov časopisov in periodičnega tiska. Agnelli je namreč že od vedno lastnik tu-rinskega dnevnika La Stampa, po novi pogodbi pa nadzoruje tudi največji italijanski dnevnik Corriere della sera in še nekatere druge pomembne krajevne in športne časopise, med katerimi izstopa Gazzetta dello sport. Sinopolijevo mnenje je doslej zelo ugodno
komentiral podtajnik pri predsedstvu vlade Amato, prve pozitivne ocene pa so prišle tudi iz komunističnih in socialističnih vrst.
Jabolko spora med Agnellijem in Craxijem dejansko ni toliko založniška hiša Rizzoli, kot predvsem najpomembnejši dnevnik te družbe, to se pravi prestižni Corriere della sera. Po prisilnem odstopu odgovornega urednika Alberta Cavallarija, ki ni kazal prevelikih simpatij do socialističnega predsednika vlade, je vodstvo časopisa tudi na pritisk palače Chigi prevzel Piero OstelJino. Po prodoru Gemine na vrh Rizzolija pa se je usmeritev milanskega dnevnika spet spremenila na škodo Craxija, ki je tako napovedal Agnelliju vojno tudi na založniškem področju.
(st)
Po vojaškem državnem udaru
V Lesotu odkrito na strani Pretorie
MAŠERU — Vodja lesotske vojaške hunte, ki je v ponedeljek strmoglavila civilno vlado premiera Jonathana, general Justin Lekhanya je v radijskem pozivu napovedal vsestranske napore za »nacionalno pomiritev«, ljudstvo pa pozval, naj nadaljuje s svojim delom in naj ostane mimo. General Lekhanya ni navedel, kakšno politiko bo vodila njegova hunta, a vsakomur je lahko jasno, da bo sedaj Lesoto popolnoma odvisen od Pretorie.
Vojaški udar so namreč včeraj že podprle desničarske in projužnoafriš-ke stranke iz Lesota, v državo pa je prišla prva kolona južnoafriških tovornjakov z gorivom in živežem. Pretoria je torej prekinila blokado Lesota, saj ima sedaj v Maseraju svoje zanesljive ljudi.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sko skupino, da je bila pri glasovanju skoraj povsem odsotna. Na obtožbo je nemudoma reagiral načelnik de-mokristjanske poslanske skupine Rognoni, ki je postregel z uradnimi podatki, iz katerih izhaja, da je bilo odsotnih 50 odstotkov socialdemokratov, 35 - 38 odstotkov socialistov, 37,5 odstotka liberalcev, 28 odstotkov republikancev ter nekaj nad 25 od sto demokristjanov. »S svojimi 25 odstotki bom že sam opravil, hočem pa, da bo resnica zelo jasna,« je rekel Rognoni. Kakorkoli že gre po mnenju načelnika republikanske skupine Battaglie za zelo črno znamenje za vlado. Če se bo nadaljevalo tako, pravijo republikanci, je jasno, da obstaja cela vrsta problemov političnega značaja.
In da so problemi političnega značaja se zelo dobro zaveda tudi predsednik vlade Bettino Craxi. še preden bi vlada doživela poraz glede finančnega zakona je Craxi v svojem intervjuju prvi radijski mreži poudaril, da je treba reševati vprašanja vsako posebej, kot se pač pokažejo. Za sedaj, je rekel Craxi, se bomo u-kvarjali s problemi, ki so nastali ta teden ter z odobritvijo finančnega zakona. Medtem naj vsi dobro pomislijo na to, kar je treba rešiti potem. Predsednik vlade je doslej vedno zavračal tako obliko preverjanja, kot se je uveljavila doslej. Tako obliko je zavrnila tudi večina v krščanski demokraciji, stranki, v kateri na ves glas zahtevajo »razčišče-nje« pa naj bo to s ali brez sprememb v vladi, odvisno pač od struje, ki se oglaša. Nekdo je že na tihem pomislil, čeprav tega ni izrecno povedal tudi na zamenjavo predsednika vlade. Najbrž ni naključje da na sedežu krščanske demokracije podčrtujejo, da je sam Craxi pred evropskimi volitvami predlagal tako imenovano »vodeno« vladno krizo. Podpredsednik vlade Ferlani pa poudarja dejstvo, da nima smisla govoriti o krizi in preosnovi vlade, ko obstajajo taki problemi kot so tisti, ki so prišli do izraza pri glasovanjih v poslanski zbornici.
Socialisti pa niso videti prepričani. Še več, menijo, kot je rekel šef političnega tajništva PSI Tirabo-schi, da je namen krščanske demokracije povsem spremeniti finančni zakon in torej smernice gospodarske pohtike, kar bi otežkočilo, če že ne onemogočilo, sleherno razčiščevanje.
G. R. ■
Gospodarski odnosi v ospredju pogovorov med SFRJ in ZRN
BONN — Jugoslavija in ZRN popolnoma soglašata v oceni, da so njuni odnosi zelo razviti in da je sodelovanje zelo razvejano. Vendar pa je še dovolj prostora za nadaljnji razvoj in potrebe po odpravljanju vsega, kar še bremeni odnose in sodelovanje.
Po mnenju obeh strani je to najpomembnejši sklep, ki označuje delovni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Raifa Dizdareviča in njegove pogovore z gostitelji v Bonnu.
Dizdarevič je včeraj končal pogovore z voditeljem bonske diplomacije Genscherjem, nato se je sešel z gospodarskim ministrom Bangeman-nom, sprejel pa ga je tudi predsednik Weizsaecker.
Po ocenah obeh strani so bjli vsi ti pogovori ustvarjalni in plodni in
Dizdarevičev obisk je očitno velik prispevek k poglobljenemu razvoju sodelovanja in odstranitvi ovir. Seveda so se v pogovorih pokazale tudi razlike v stališčih, tako glede nekaterih dvostranskih problemov kot posameznih mednarodnih vprašanj, vendar so te razlike znane in jih obe državi spoštujeta in se trudita, da bi čim manj bremenilo splošne odnose.
V vseh pogovorih je osrednja pozornost veljala dvostranskemu sodelovanju, še zlasti gospodarskemu.
Kot se je izvedelo, jo Raif Dizdarevič bonskim sogovornikom povedal jugoslovansko stališče, da problema trgovinskega primanjkljaja ne bi reševali z omejevanjem jugoslovanskega uvoza, marveč z ekspanzijo izvoza.
Markovič na obisku v Italiji
RIM — Predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Ante Markovič, ki se v teh dneh mudi na uradnem obisku v Itahji, se je včeraj srečal s podtajnikom za zunanje zadevè Floretom s katerim je ocenil trenutno stanje italijansko - jugoslovanskih odnosov. Hrvaški gost — ki ga na obisku spremlja republiški minister za kmetijstvo, se je nato srečal z nekaterimi vidnimi voditelji družbe ENI, ki je že v preteklosti pokazala zanimanje za tehnološko pomoč pri ureditvi in posodobitvi jugoslovanskega phnskega omrežja. Markovič bo danes odpotoval v Turin, kjer ho gost Olivettija, ki že uspešno sodeluje z nekaterimi hrvaškimi delovnimi organizacijami, (st)
Na Ljubelju prvi cestni free shop
LJUBELJ — Na Ljubelju bodo danes slovesno odprli prvo brezcarinsko prodajalno na cestnem prehodu v Jugoslaviji. Turistično podjetje Kompas je prodajalno uredilo za carinsko zaporo (na nikogaršnji zemlji), v njej pa bodo prodajali okrog 500 artiklov uvoženega blaga in sicer od parfumov, cigaret, pijač do tehničnih izdelkov — seveda zgolj za trdno valuto. Doslej so bile takšne duty free prodajalne le na letališčih in v lukah, po novem carinskem zakonu pa jih je možno odpreti tudi na cestnih prehodih. Glede na to ,da je na Ljubelju zaradi tunela zelo malo prostora, lahko pričakujemo, da bodo prvi prodajalni kaj kmalu sledili še lokali na drugih prehodih, kjer imajo še veliko večje možnosti za to. (dd)
Razprava o predlogih za delegatske funkcije
LJUBLJANA — Na včerajšnji seji predsedstva RK SZDL Slovenije so obravnavali priprave na volitve, ki bodo spomladi ter podprli predlog kandidatov za delegatske funkcije v republiki in federaciji. Skupno je bilo evidentirano 799 delegatov, ožji predlog pa zajema 299 kandidatov. Med njimi je 98 (42 odstotkov) dosedanjih poklicnih političnih delavcev.
Predsedstvo je včeraj podprlo tudi predlog, naj bi za predsednika predsedstva SR Slovenije še za en manat izvolili Franceta Popita, za predsednika republiške skupščine Mirana Potrča (dosedanjega vodjo delegacije SR Slovenije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine), za podpredsednike pa Jožeta Kneza, Emila Rojca in Marijo Zupančič -Vičar.
V Sloveniji je bilo doslej za najrazličnejše funkcije in delegacije evidentiranih 272.640 kandidatov, (dd)
Concorde leti že celih deset let Politika, tehnika, gospodarstvo
PARIZ — »Concorde«, imeniten tehnični uspeh, prvo nadzvočno potniško letalo, in velikanski gospodarski neuspeh, praznuje danes deseti rojstni dan, ki zagotovo ni zadnji. Kolikokrat naj bi bilo že spravljeno v tehnični muzej prepir, ali se je sploh splačal graditi, še zmeraj ni končan, »concorde« pa leti naprej. »Ali se je splačal graditi versajski grad, ali je bil rentabilen?« je dejal davi generalni direktor Air - France Marceau Long. »Concorde je v resnici podoben prestižni simbol kot dvorec Ludvika XIV., ki hkrati prinaša denar, a ga še več porabijo za vzdrževanje.
Ne Francija ne Anglija iz političnih razlogov ne moreta zavreči desetih let tehnološkega razvoja, potrebnega za konstrukcijo »concorda« pa tudi iz gospodarskih, kajti dražje bi bilo odstaviti letalo (kot enega od vzorcev, ki vabi radovedneže na letališču Orly) v muzej kot če leti naprej.
Natanko ne ve nihče, koliko je v resnici »concorde« stal. Nekje med 20 in 36 milijardami frankov, po dve milijardi za vsako od petih letal v uporabi. Leta 1979 so jih nehali izdelovati, ker ni bilo naročnikov. Edini družbi, ki jih uporabljata, sta Air - France in British Airways, komercialni neuspeh, ki je sledil, je bil še težji kot tehnična izvedba.
S svojimi sto potniki, prepožrešnimi motorji (po mnenju strokovnjakov od vsega začetka zastarelimi) v času drugega naftnega šoka in zaradi prevelikega hrupa »concorde« ni bil zaželen gost. Pravda z newyorskim letališčem je bila končana šele 22. novembra 1977. Poslej je »concorde« vsak dan na voznem redu med Parizom (oz. Londonom) in New Yorkom. Toda letalom kot je boeing 747 s 500 potniki kljub hitrosti še danes ne more resno konkurirati.
Vendar pa tehnični dosežki, ki jih je prinesla konstrukcija »concorda«, pravijo, so še eno opravičilo za njegovo rojstvo. Aluminijasta opiata, posebej razvita za »concorde« je danes sestavina airbusa, material uporabljajo tudi v. strojni in jedrski industriji. Zelo odporno steklo, razvito za okenca »concorda« je vgrajeno danes v letala in v lokomotive druge generacije hitrih vlakov, potem je tu še razvoj numeričnega vodenja in mi-krokontakti za prilagajanje velikim toplotnim spremembam med poletom, ki so danes že v rabi v jedrskih centralah. »Ponosni smo, ker smo ga znali narediti«, je geslo celostranskih oglasov družbe Aerospatiale v vseh današnjih francoskih časnikih. »V nadzvočnem civilnem transportu je še zmeraj dvajset let pred vsemi.«
JAKA ŠTULAR
Na včerajšnji seji deželnega sveta F-J K
Pred kongresom ZSMS
Za mir in čisto okolje
gospodarskega stanja na Tržaškem in Goriškem
TRST — Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je na včerajšnji seji deželnega sveta podal celovit pregled trenutnega gospodarskega stanja na Tržaškem in Goriškem in orisal vlogo, ki jo v sedanjem trenutku opravlja deželna uprava za Premostitev kriznega stanja, ki je posebno živo prav na tem področju. Podal je realistično sliko stanja, da bi na tej osnovi vsi pristojni organi — in s tem v zvezi je pozitivno o-cenil veliko važnost enotnosti, ki se je ustvarila na krajevni ravni med družbenopolitičnimi silami v skupnem nastopanju za reševanje vseh odprtih problemov — lahko našli pri-nterne rešitve.
V svojem dolgem posegu je u-vodoma tudi podčrtal, kake je deželni odbor ugotovil na osnovi konkretnih dogodkov pripravljenost vlade in njeno politično voljo, da bi odprte probleme teh področij zaradi njihove važnosti »povzdignila« na vsedržavno raven, obenem pa je dodal, da se opažajo določeni pojavi in prihajajo do izraza določena stališča, ki niso v skladu s temi smernicami. Pozitivno je tudi ocenil vlogo, ki so jo in jo še opravljajo deželni parlamentarci, za sprejem raznih ukrepov v korist teh področij (ki jih je podrobneje tudi orisal), nato pa prešel k bolečim točkam gospodarskega položaja, ki jih-trenutno predstavljajo Finmare, oziroma vloga, ki jo ta družba namerava dodeliti Lloydu Triestino, rafinerija Aquila, škedenjski obrat Temi, Tovarna velikih motorjev v Boljuncu in Tržaški arzenal, kljub temu, da so bili ob sodelovanju družbe IRI uresničeni nekateri pozitivni rezultati, kot na primer načrt Micoperi v tržiški ladjedelnici.
Iz tega izhaja, je dodal Biasutti, da sta v takem stanju potrebni še večja pozornost in napor tako vlade kot družbe IRI, o odnosih s kateri-jna se je nato podrobneje zaustavil. Nujno je potreben pravni preokret v dosedanjih izbirah, sicer bi izgubili na veljavi razni ukrepi, ki jih parlament v sedanjem trenutku sprejema v korist teh področij. Glede
najnujnejših perspektiv v odnosu do problemov, ki jih preživljajo podjetja IRI je Biasutti poudaril, da je treba poglobiti posamezne tematike in izločiti vse morebitne konfliktual-nosti z njihovimi finančnimi družbami.
Predsednik Biasutti je vsekakor poudaril, da se nahajamo v zek» delikatni in prehodni fazi, ki terja veliko pozornost in čut odgovornosti ter dodal, da je deželna uprava izpolnila naloge, ki ji pritičejo v tem trenutku. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bo moč doseči pozitivne rezultate, če se bo tudi v prihodnosti nadaljevalo po dosedanji poti, to je po poti enotnosti med deželo, krajevnimi upravami in sindikati z edi-
O deželni politiki dela
TRST — »Deželna politika dela«: to je tema razprave, ki jo prireja deželno ravnateljstvo za delo in socialno skrbstvo. Razprava bo v petek v veliki dvorani študijskega centra v Pordenonu, srečanje pa se bo začelo ob 15.30.
Zasedanje bo vodil podsekretar za delo posl. Borruso, sodelovali bodo tudi predstavniki naše Dežele, izvedenci in parlamentarci. S to pobudo skuša deželna uprava preveriti potrebe prebivalcev in Njihova pričakovanja v zvezi z mnogimi zakoni, ki so jih sprejeli za reševanje problematike tega področja. Predvsem gre za mlade, Id težko najdejo kakršnokoli zaposlitev.
Srečanje bo najprej pozdravil pordenonski župan Cardin, temu pa bo sledilo poročilo predsednika deželnega odbora Biasuttija, nato poročilo odbornika Branca-tija in posegi drugih udeležencev, nakar bo zaključke potegnil poslanec Borruso.
nim ciljem, da bi pač prepričali o-srednjo vlado, da so problemi tega področja, Trsta, Gorice in gornjega Jadrana vsedržavnega pomena in da so izbire teh dni in prihodnjih mesecev življenjskega pomena za prihodnost teh krajev. Zaključil je z zagotovilom, da deželna vlada deluje v tej smeri in da zahteva od vlade dejanje odgovornega napora ža rešitev gospodarskih problemov ob vzhodni. meji v okviru dežele, ki ima vse pravice, da se ji zagotovi taki status in da se ji pač upošteva to njeno specifičnost.
O včerajšnjih izjavah predsednika Biasuttija se bo na današnji seji deželnega sveta razvila razprava.
(as)
LJUBLJANA — Čeprav polovica mladih iz Slovenije uživa zimske počitnice, so misli nekaterih že usmerjene na letos največji zbor — 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Ta bo 4., 5. in 6. aprila v Krškem, udeležilo pa se ga bo okrog 400 mladih, aktivnih v svoji organizaciji. Njihovo delo ne bo potekalo le za vrati kongresnih dvoran, temveč bo srečanje priložnost tudi za to, da se predstavijo glasbene skupine in mlajši kulturni ustvarjalci. Na stojnicah pa bo moč videti, s čim se ukvarjajo mladi ekologi in mirovniki.
Mirovniki, združeni v delovni skupini za duhovna gibanja, so letos svojo energijo usmerili v akcijo »Dajmo otrokom možnost«. Menijo, da bodo naši otroci že jutri sprejemali in pisali zakone, gradili mesta in učili v šolah, delali na kmetijah in v tovarnah, vzgajali svoje otroke. Toda — s čim bodo ustvarjali boljši svet? Z
Olimpiade na tromeji ne bo
VIDEM — Skupna kandidatura Trbiža, Beljaka in Jesenic, da bi na tromeji leta 1992 priredili zimske olimpijske igre, je propadla. To pa zato, ker je italijanski olimpijski komite podprl kandidaturo Gortine d’Ampezzo. Tako je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranch poslal organizacijskemu komiteju v Trbižu pismo, kjer pravi, da je pri pobudi izostala prav podpora Italije,-
Pripravljalni odbor je že pripravil publikacijo, v kateri so orisane vse možnosti, da še na tromeji priredijo olimpijske igre. Pogoji so bili v bistvu ugodni, zmagal pa je močnejši, to je Gortina. Zapisati moramo žal, saj je b.ila pobuda dokaz svojevrstnega in pomenibnega obmejnega sodelovanja.
Proste poti za alpiniste
REKA — Za jugoslovanske in italijanske planince je prišel čas, ko se bodo lahko podali v naše gore brez strahu, da bi iz neprevidnosti prekoračili mejo med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako jim ne bo treba več skiozi mejne prehode. Od danes je namreč dovolj, da imajo »hribolazci« obeh držav pri sebi prepustnico ali potni list.
Vest je prav gotovo močno razveselila tudi predstavnike planinskih društev Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki so še pred kratkim skupno razpravljali o tem problemu. Želja planincev treh dežel je bila prav ta, da bi v kratkem dobili nove obmejne predpise, ki bi omogočali alpinistom Avstrije, Jugoslavije in Italije prosto pot v hribe. Za prosto začrtane ture in tranzverzale po naših gorah sta se že dalj časa potegovali tudi Planinska zveza Slovenije in italijanska sorodna organizacija CAI.
Novica iz Beograda dokazuje, da je bil trud planinskih organizacij dobro poplačan, čeprav novi predpisi zaenkrat veljajo le za Italijo in Jugoslavijo. Sicer pa vse kaže, da bodo v kratkem odprte domače gorske poti tudi avstrijskim in italijanskim alpinistom.
Zaslužek velike zadruge tudi v kulturno dejavnost
VIDEM — Velika deželna potrošniška zadruga COOP-Consumatori, ki ima v naši deželi 65 tisoč članov, ki se poslužujejo 18 velikih samopostrežnih trgovin od Tr-žica pa tja do Pordenona, je v zadnjem času, po združitvi treh večjih zadrug v eno samo, uvedla celo vrsto uovih servisov. Voditeljem te velike zadruge ne gre le, da bi zadovoljili potrošnike, marveč tudi, da bi jim nudili nekaj, kar ni običajno v navadnem trgovskem poslovanju.
Zaradi tega so, v sodelovanju s tržaškim zavodom za prehrano, dali tiskati že pred časom knjigo o pravdni prehrani in jo v 3 tisoč izvodih razdelili med učitelje v vsej deželi. Pred približno mesecem dni so učiteljem v raznih krajih dežele, predvsem tam, kjer delujejo samopostrežne trgovine te zadruge, porazdelili 15 Usoč vprašalnih pol, namenjenih učencem, od katerih nočejo izvedeti, kako se hranijo otroci z malico predno gredo v šolo. Na območju devinsko-nabrežinske občine so take vprašalne pole razdelili tudi v slovenskem jeziku. V načrtu imajo še druge podobne pubhkacije in akcije.
Upravni svet te zadruge je finansiral tudi gledališko delo z naslovom »Faust Food«. Gre za satiro bolj znanega dela o Faustu, ki je prirejeno nalašč za otroke. V enournem programu na odru bodo otrokom, osnovnošolcem in nižješolcem, nudili zabavni prikaz današnjega načina prehrane in borbo kvalitete hranilnih proizvodov z vsemogočo reklamo. Gledališko delo, ki ga je pripravila tržaška skupina Teatro Studio, bodo prikazali v soboto, 25. januarja, ob 16. uri, v Avditoriju Zanon v Vidmu. Namenjena je predvsem šolnikom, saj s to igro nameravajo kasneje na vse tiste šole, ki si ga bodo zaželele.
O vsem tem in tudi o drugih pobudah te potrošniške zadruge, kot tudi o načrtih odprtja nadaljnjih samopostrežnih trgovin, je 11 govor včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu. Govori'; so predsednik zadruge Lucio Tolloy, zastopnika upravnega odbora Pieri in Ferrini, ter o kulturnem delu še profesorica Romanutti in dr. Marcone. V prihodnjih letih ima ta zadruga v načrtu širjenje tudi v Gorico in na Tržaško.
MARKO VVALTRITSCH
V Pordenonu proces proti bratom Rovina
PORDENON — Včeraj se je v Pordenonu začel proces proti bratom Rovina, ki so lastniki smodnišnice v Taurianu pri Spilimbergu, kjer je prišlo jeseni leta 1979 do tragične eksplozije. Eksplozija je povzročila pet smrtnih žrtev, 18 ljudi pa je bilo ranjenih.
Proces proti bratom Farina se je začel v dokaj napetem vzdušju, saj je sodišče zavrnilo prošnjo občine Spilimbergo, da bi se predstavila kot zasebna stranka. Sodišče je svojo o-dločitev utemeljilo s tezo, da so občani že itak »zavarovani« kot posamezniki in da ni naloga občinskih u-prav, da skrbijo za javno varnost.
□ PORDENON — V prostorih porde-nonskega sejmišča bo od 6. do 10. marca letos pomembna prireditev »Vrt-park«, ki bo v celoti posvečena cvetličarstvu, vrtnarstvu in drugim podobnim dejavnostim. Razstavljalo bo kar 120 tvrdk, ki bodo dale na ogled tudi razne rulotke in kamperje.
dediščino nasilja in praznoglavoga sovraštva, z dediščino naše odgovornosti do njihovih najnežnejših let življenja prav gotovo ne. Takole razmišljajo mladi mirovniki: posadili smo otroka pred televizijski ekran, pa naj se zabava s krvjo in trupli in fantastičnimi vesoljskimi vojnami. Poslali smo ga v kino; naj si mali le ogleda vse tiste poceni kriminalke, kavbojke in KUNG-FU. Že zgodaj se mora naučiti, da se probleme rešuje izključno z nasiljem. Za rojstni dan smo mu kupili plastično brzoostrelko, večjo in boljšo, kot jo ima sosedov mali, pa čelado in trop malih plastičnih vojakcev, za dedka Mraza pa računalnik z bojnimi igricami — naj strel-Ija rakete po ekranu, bo vsaj celo popoldne mir pred njim...
Člani delovne skupine za mirovna gibanja skuhajo starše odvračati od nakupa vojaških igračk in bojnih iger, ob tem pa želijo ponuditi nove oblike iger in igračke, ki bodo pomagale otroku, da se bo razvil v zrelo, humano in ustvarjalno osebnost. Prav tako za otroka pripravljajo lutkovne igrice, pesmice in pravljice, ki govorijo o medsebojnih človeških odnosih.
Podobno kot mirovniki se v delovne skupine združujejo tudi mladi ekologi. Njihovo delo je usmerjeno v varstvo okolja. Bolj kot množico tistih, ki to oleolje neusmiljeno onesnažuje, jih skrbi to, da so naše vode vse bolj onesnažene (ponekod se že pojavljajo vprašanja zdrave pitne vode) in da bodo kmalu ostale brez življenja, da je v mestih vedno slabši zrak, da zemlja postaja neplodna, da... Še posebej pa jih boli to, da smo o vsem tem premalo, velikokrat nič obveščeni. Kot da je varstvo okolja tajna. V okolju pa živijo ljudje...
Zato ti mladi ekologi izdajajo svoja glasila, čeprav v njih lahko v glavnem le opozarjajo na nevarnosti. Poskušajo se povezovati in sodelovati s sorodnimi naprédnimi gibanji zunaj meja domovine, udeležujejo se manifestacij, ekoloških taborov in raziskovalnih akcij. Še posebej aktivni so člani ekološke mladinske sekcije v Kopru: Ne le, da izdajajo glasilo zimzelen (Sempreverde), temveč so se z zbiranjem podpisov aktivno vključi v boj proti izgradnji termoelektrarne v Miljah.
Za mirovnike, ekologe in vse druge, ki še delujejo v raznih delovnih skupinah, je skupno eno: kljub mladosti nimajo zaprtih oči pred napakami in spodbijajo tezo o nezainteresiranosti mladih za delo. Nasprotno — takšne akcije so dokaz njihove želje: živeti v sedanjosti, ki jo bomo, kot so zapisali v tezah za 12. mladinski kongres, ustvarjali tudi MI.
D. V.
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
Prispevki za živinorejce
TRST — Deželni odbor je sprejel odlok v prid živinorejcev, ki so morali v prejšnjem letu zaklati obolelo živino. Približno 22 milijonov in pol lir je vsota, ki jo daje na razpolago deželni odbor 29. živinorejcem, ki so prijavili škodo.
Deželne subvencije bodo deležni tudi živinozdravniki, tudi tisti, ki opravljajo svoje zdravniško delo v območju krajevne zdravstvene enote. V glavnem jim bodo povrnjeni vsi stroški, ki jih terjajo sezonska cepljenja živali, predvsem proti tuberkolozi in steklini.
Za živinozdravniško službo je dežela dala na razpolago 65 milijonov lir.
—■  Hfttrho JValtritsch
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
44.
Komisar — podestà Giorgio Bombig (po v°lni le Priimek spremenil v Bombi) je torej prepovedal odprtje slovenskih zasebnih šol v mestu. 25. novembra 1919 pa je občinska, uprava že odprla nekatere italijanske osnovne šole. Zato so nekateri slovenski starši iz vseh mestnih predelov poslali že nekaj dni potem na županstvo pismo, s katerim so zahtevali ponovno odprtje šol. Pismo so podpisali Anton Dornik, Vincenc Valič, Jožef Mervič, Anton Breščak, Franc Jejčič, dr. Peter Medvešček, Izidor Nanut in dr. Karel Podgornik. V tem pismu so navedli vse šole, ki so bile v mestu v zadnjem šolskem letu pred vojno, in število učencev v njih. Teh je bilo skupaj 2.946.
V šolskem letu 1914-15 je bilo 382 učenk v šestih razredih ženske osnovne šole Društva Šolski dom v
stavbi Šolski dom v Križni ulici; 297 učencev v šestih razredih osnovne šole istega društva v Križni ulici; 246 učenk in učencev v mešani petrazrednici istega društva v stavbi Malega doma v Ulici Berto-lini; 171 učenk in učencev v mešani trirazrednici šole Družbe sv. Cirila in Metoda v Križni ulici; 30 učenk in učencev v štirirazredni mestni slovenski osnovni šoli v Ulici Scuola Agraria; 56 učenk-in učencev v enorazredni slovenski mestni šoli v Rožni dolini; 134 otrok v treh otroških vrtcih Društva Šolski dom pod Kapelo (56 otrok), Ulici sv. Klare (36 otrok) in Ulici Bertolini (42 otrok); 46 učencev je bilo v pripravnici za srednje šole Društva Šolski dom v Malem domu v Ulici Bertolini; 107 učenk je bilo v dvorazredni pripravnici za učiteljišče v Malem domu; 59 učencev je bilo v dveh tečajih moške industrijske šole istega društva v Križni ulici; 72 učenk je bilo v dvorazredni ženski industrijski pripravnici istega društva v Novem domu v Ulici Bertolini; 177 učencev je bilo v štirih slovenskih paralelnih razredih državne moške vadnice; 184 učenk je bilo v osmih slovenskih paralelnih razredih državne ženske vadnice. To so bili učenci in učenke obveznih šol. Bilo je torej 46 razredov s skupno 1.961 učenci in učenkami.
V srednje šole so hodili še naslednji dijaki in dijakinje (podatke objavljamo zaradi njih zanimivosti, čeprav ne sodijo v pregled slovenskega osnovnega šolstva v Gorici): v štiriletno moško državno
učiteljišče je hodilo 188 dijakov; v štiriletno državno žensko učiteljišče 152 dijakinj; v petrazredno slovensko državno gimnazijo 478 dijakinj in dijakov (gimnazija se jé med vojno preselila v Trst in tam je do konca vojne dobila vseh osem razredov). Na nemški realni gimnaziji, kjer so bili dijaki ločeni v oddelkih po narodnosti, tako da so v enih učili tudi slovenski jezik in literaturo, v drugih pa italijanski jezik in literaturo, je bilo med 332 dijaki 167 Slovencev, 2 Hrvata in 5 Čehov, skupno torej 174 slovanskih narodnosti, kar pomeni 52,41 odstotka dijakov te šole. Čeprav niso v tem pregledu všteti tudi dijaki slovenske narodnosti, ki so obiskovali višje razrede goriške nemške humanistične gimnazije, je bilo v Gorici v šolskem letu 1914-15 kar 2.946 slovenskih učencev in dijakov. Italijanov je bilo približno 3.400, Nemcev pa okrog 400.
Ko so omenjeni starši zahtevali odprtje slovenskih šol, je bilo 700 otrok vpisanih v osnovne šole na tedanjem območju goriške občine, čakali so na začetek slovenskega pouka.
16. decembra 1919 jè bil sestanek v pisarni predsednika - komisarja deželne uprave dr. Luigija Petta-rina. Poleg njega so bili prisotni še goriški župan -komisar Giorgio Bombi, mestni šolski inšpektor Zur-mann, bivši šolski inšpektor goriškega okraja prof. Multisch, tedanji šolski inšpektor goriškega okraja prof. Umberto Bonnes.
Te dni so izpolnili prijavnice
Na naših šolah se je za maturo
prijavilo skupno
Na višjih srednjih šolah je pred dnevi potekel rok za prijavo k letošnjim zrelostnim izpitom. Dijaki višjih srednjih šol so morah izpolniti ustrezne prijavnice, da bodo lahko sredi junija polagali zaključne izpite ob koncu višješolskega šolanja.
Na slovenskih višjih srednjih šolah se je prijavilo k zrelostnim izpitom skupno 140 kandidatov. Kot že vrsto let, bo tudi letos največ maturantov na trgovskem tehničnem zavodu Zois. Za maturo na trgovski se je prijavilo kar 48 kandidatov, torej dobra tretjina vseh načih potencialnih maturantov na Tržaškem. Ocenjevalna komisija na zavodu Zois bo imela med vsemi spet največ dela, saj bo morala oceniti po-
Predvpisi do 10. 2.
Ministrstvo za šolstvo je po razpravi v poslanski zbornici o šolskem verouku podaljšalo rok za predvpis otrok v prve razrede o-snovnih in nižjih srednjih šol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev. Starši lahko tako vpišejo svoje otroke najkasneje do 10. februarja. Rok za izbiro oziroma odklonitev verouka v šolah in v vrtcu zapade za vse šole in vrtce 7. julija.
140 kandidatov
leg »trgovcev« še »geometre« (7 prijavljenih) in kandidate goriškega zavoda za tujo trgovino (23 kandidatov).
Za zrelostne izpite na znanstvenem liceju Prešeren se je prijavilo 30 kandidatov, na klasičnem liceju pa 10. Na učiteljišču Slomšek bi moralo po predvidevanjih opravljati maturo 18 dijakov, na poklicnem zavodu Stefan pa skupno 27 (13 z oddelka monterjev RTV in po sedem z oddelka kemijskih operaterjev in orodnih mehanikov).
Kandidati imajo sedaj še slabega pol leta časa za pripravo na maturo. Približno v začetku aprila bodo izve-deli za predmete, ki bodo prišli v poštev na maturah za posamezne tipe šol. Odtlej bodo gotovo pospešili študij prav teh predmetov, da bi bili sredi junija najbolje pripravljeni.
Po skorajda že ustaljeni praksi bo v tem času splahnelo zanimanje za tiste predmete, ki jih ministrstvo za šolstvo ne bo vključilo med izbrane maturitetne predmete. Tako podcenjevanje bi se pa lahko dijakom maščevalo. Ob zaključku šolskega leta bodo namreč profesorski zbori odločah o letnem šolskem uspehu dijakov, na podlagi katerega bodo kandidati tudi pripuščeni k zrelostnim izpitom. Lani je bil odstotek pripuščenih k maturi zelo visok, ne pa stoodstoten: dva dijaka trgovskega zavoda Zois namreč nista bila pripuščena k zaključnim izpitom.
Podpore KGS za razne pobude družbenokulturnega značaja
Na svoji zadnji seji je upravni svet Kraške gorske skupnosti odobril vrsto finančnih prispevkov nekaterim občinskim upravam in drugim ustanovam za pobude na kulturnem in socialnem področ ju.	• .
Kraška gorska skupnost je smatrala potrebno podpreti pobude, katerih namen je kvalificirati družbeno in kulturno življenje na kraškem teritoriju. Določeni so bili različni prispevki, med katerimi prejme 15 milijonov zadru;| 5 Vrh za ureditev tamkajšnjega športnorekreacijskega središča; ista vsota je namenjena izgradnji stavbe, oziroma spomenika, NOB v Briščkih ter večnamenskega kulturnega centra v Ronkah. Za zgodovinsko bibliografsko raziskavo o kraških kamnolomih v občini Devin - Nabrežina je Kraška gorska skupnost namenila 2.580.000 lir. Občina Poljan - Redipulja bo prejela 5 milijonov lir, ki so namenjeni občinskemu družbenemu centru. 7.500.000 lir bo prejelo tudi društvo prostovoljnih gasilcev Globojner s Padrič. S prispevkom si bodo nabavili opremo, ki bo istočasno služila tudi gasilskemu društvg' Breg.
Prispevke je že odobril deželni nadzorni odbor in jih omenjene občine in ustanove lahko izkoristijo s predložitvijo potrebne dokumentacije Kraški gorski skupnosti.
Generalni konzul SFRJ pri ŠZ Bor in SL0R1
Obiski jugoslovanskega generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Miro-šiča po naših društvih in ustanovah postajajo že prijetna navada in presegajo običajno protokolamost zaradi prisrčnosti in dejanskega zanimanja, ki ga konzul izkazuje manjšinskim organizacijam.
Drago Mirošič je v ponedeljek zvečer obiskal skupaj s konzulom Novakom Športno združenje Bor. Odborniki so gostoma predstavili bogato društveno delovanje, nadaljnji razgovor pa se je seveda dotaknil tudi splošnejših »športnih« problemov in seveda sodelovanja ŠZ Bor s slovenskimi in jugoslovanskimi društvi.
Včeraj sta konzul Mirošič in vicekonzul Vlasta Valenčič obiskala SLORI in se s predstavniki inštituta pogovarjala o smernicah raziskovalnega delovanja, ki urejajo delo v tej ustanovi. Gosta sta se posebej zanimala za funkcijo inštituta v matici in za uveljavljanje istega v italijanskem prostoru. Razgovor je dobil nove razsežnosti ob obravnavanju znanosti kot kulturnega kapitala, ki ga je mogoče izkoriščati tudi pri uveljavljanju manjšega naroda.
pismo uredništvu
Kako je mogoče?
V pismu prof. Vere Tuta Ban (PD 15.1.1986) me je pretresel zadnji stavek: Da bo v nas samih slovenščina enakopravna z italijanščino. Mislim, da je tu jedro našega problema: prof. Ban je zadela v črno!
Žal za marsikoga od nas ni slovenščina enakopravna z italijanščino, in to vidimo že v naših priimkih in i-menih, ki so celo v osmrtnicah taki, kot so nam jih fašisti potujčili z namenom, da izbrišejo našo identiteto. (Glej: Parovel: L’identità cancellata).
Za novo leto sefm v Tržaški kreditni banki dobila v dar, skupaj z voščili, razkošno beležko za leto 1986. A ko sem jo odprla, nisem mogla verjeti lastnim očem: beležka je pisana v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini, ne pa v slovenščini! Saj bi je b,il vesel sam župan Richetti! Nemudoma sem jo vrnila. Baje se to dogaja tudi v openski hranilnici, in baje že celo vrsto let. Kako si potem upamo zahtevati dvojezičnosti od I-talijanov? Kako si nas upa banka kot Slovence tako poniževati, saj vendar zahajamo vanjo samo zato, ker je slovenska!
Diomira Fabjan Bajc
• Gledališka skupina La Contrada
prireja brezplačni seminar o dramatizaciji, namenjeti predvsem vzgojiteljem. Seminar bo trajal dva dni, 25. in 26. januarja v jutranjih in popoldanskih urah. Vzgojitelji, ki jih ta pobuda zanima lahko pokličejo telefonsko številko 948-371 ali 948-472.
Zagotovila deželnega odbornika Francescutta
Že v prihodnjih dneh nova preverjanja o problemu žaveljske rafinerije Aquila
V okviru raznih vprašanj, o katerih je bil včeraj govor v deželnem svetu v okviru razprave o svetovalskih vprašanjih in interpelacijah, jet tekla beseda tudi o žaveljski rafineriji A-quila, ko je odbornik za industrijo Francescutto odgovoril na vprašanja, ki so mu jih v zvezi s tem problemom zastavili komunistični svetovalci Millo, Tonel in Iskra, socialisti Saro, Zan-fagnini in Ermano ter misovec Morelli.
Francescutto je predvsem obnovil v glavnih obrisih celotno zadevo, ko se je pred približno dvema letoma družba Total-Italia odločila in tudi že pripravila razvojni načrt s posodobitvijo produktivnih naprav v Žavljah; govorilo se je o investiciji v višini 40 milijard Ur z izgradnjo novega obrata in deželna uprava se je pismeno obvezala, da bo tudi sama prispevala 4 miUjarde lir iz sklada Frie. Tega osnutka načrta pa v Parizu niso nikoli odob.riU, nasprotno, saj so se stvari zasukale v popolnoma drugačno smer. Predsednik Biasutti in sam odbornik sta bila namreč nepričako-
vano obveščena, da Total namerava zapreti žaveljski obrat. To je bilo vsekakor veliko presetnečenje ne samo za deželno upravo, ampak tudi za mesto Trst, saj taka odločitev ni slonela na nobenem utemeljenem razlogu. Deželna uprava je namreč mnenja, da vprašanje rafiniranja nafte na državni in vsedržavni ravni ne opravičuje nenadne možnosti o popolni ukinitvi proizvodne dejavnosti v žavelj-skem obratu. Zato je dežela tudi takoj posegla pri ministrstvu za industrijo.
Odbornik Francescutto je tudi ponovil, da so vse zainteresirane poUtič-ne in sindikalne sile od podtajnika Zita in predstavnika vodstva Total zahtevale na zadnjem sestanku — in ta njihova zahteva je bila tudi sprejeta 1 — da bi družba prekUcala odločitev o dokončnem zaprtju obrata v pričakovanju na nadaljnja srečanja, ki bodo na sporedu že v teh dneh. To je sicer bil le prvi rezultat, ki ga je dosegel vladni poseg pod pritiskom družbenih in gospodarskih sil iz Trsta in dežele. Za osebje, ki bi ostalo brez
dela v primeru zaprtja rafinerije, so po mnenju dežele sploh nepredložlji-vé razne možnosti o mobilnosti izven rafinerije, zaradi česar je deželna u-prava trdno odločena premostiti sedanje stanje v pozitivnem smislu s primernimi pritiski na osrednjo vlado, ki je edina, ki ima pogodbeno moč glede tega vprašanja.
O tem se strinjajo vse družbene in politične sile iz tržaške pokrajine v odločni obrambi te produktivne strukture, ki je bistvene važnosti za zaposlitveno raven.
Vsi svetovalci, ki so vložili vprašanja, so se v bistvu strinjali z odbornikovim odgovorom, vendar ga pozvali, da je treba z vsemi močmi še naprej vztrajati pri osrednji vladi za rešitev tega vprašanja.
0 Minister za ekologijo posl. Valerio Zanone bo v ponedeljek ob 18.30 v Hotelu Excelsior govoril o nalogah svojega ministrstva. Srečanje prireja tržaška sekcija združenja »Italia nostra«.
Društva se že pripravljajo na Prešernove proslave
Februar, ki se mu z naglico bližamo, je mesec Prešernovih proslav, ali Dnevov slovenske kulture, kot smo v zadnjih letih te prireditve poimenovali.
Letos prihaja praznovanje pusta takorekoč v čas omenjenega prazno^ vanja, kar je spravilo in še spravlja naša društva v težave pri izbiri datuma predvsem za Prešernove proslave, ki so pomembni kulturni dogodki in nato še za družabne prireditve in pustovanja, ki imajo tudi svojo težo pri delovanju društev, saj nudijo možnost zabave in družabnosti, ki so je naši ljudje potrebni in si je tudi želijo.
8. februarja bodo, kot vsako leto Prešernove proslave na slovenskih šolah in v nekaterih društvih.
15. in 16. februarja bosta osrednji proslavi, ki jih organizira Zveza slovenskih kulturnih društev. Prva, na soboto 15. februarja zvečer, bo v Kulturnem domu v Gorici, 16. februarja popoldne pa v Kulturnem domu v Trstu. Program bo pester in bogat, toda o njem bomo poročali kasneje.
Prvo Prešernovo proslavo bo imelo KD Tabor z Opčin in sicer 25. t.m., ki jo bo povezalo z že tradicionalno razstavo slik tržaškega slikarja Ro-
berta Hlavatyja, na katerega spomin so Openci zelo navezani.
Za 2. februar je napovedalo svojo proslavo KD Primorsko iz Mačkolj, ostala društva so se v glavnem odločila, da bodo imela svojo proslavo v drugi polovici februarja, kot na primer KD France Prešeren iz Boljunca, ki jo bo imelo 22. februarja in Društvo Slovencev milj-ske občine, ki bo slavilo Dan slovenske kulture 23. februarja.
11. februarja bo zadnji dan pusta. Do tedaj bodo stekle v društvih še razne pustne prireditve in zabave, namenjene tako odraslim, kot tudi o-trokom.
Društva bodo torej v tem času močno angažirana, saj ne bo lahko v tako kratkem času organizirati dveh prireditev povsem različnega značaja in vsebine. Vsi pa se bodo p>otrudili, tako so vsaj obljubili, da bodo dostojno pripravili Prešernove proslave in da bodo v času pripravili tudi pustne družabne prireditve.
• Združenje tržaških krvodajalcev bo imelo v petek, 31. januarja redni občni zbor, ki bo ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v Ul. J. Cavalli 2/c.
Pogovor z odbornico KD Rdeča zvezda Silvo Perčič
Kulturna dejavnost v zgoniški občini postaja vse bogatejša
Ena izmed stebrov KD Rdeča zvezda iz Saleža je vsekakor požrtvovalna odbornica SUva Perčič, ki že vrsto let pridno posveča večji del svojega prostega časa prizadevanjem za vsestransko popestritev kulturnega delovanja na območju zgoniške občine. V prisrčnem razgovoru smo se najprej zaustavili pri uspelih prireditvah, ki jih je društvo pripravilo v počastitev 40-letnice obstoja.
Zelo smo se potrudili, da bi ta o-krogli jubilej kar najbolje proslavili in upajmo, da smo v tem tudi uspeli. Organizirali smo namreč kar sedem kulturnih večerov na različno tematiko, tako da smo skušali zadovoljiti okuse vseh in pritegniti pozornost kar najširšega kroga članstva. Pred koncem leta pa smo priredili še srečanje z vsemi pevci, ki smo jih tedaj tudi nagradili z značkami in diplomami.
Prav na tem pevskem prazniku ste predstavili javnosti bogato brošuro. Bi nam o tem kaj več povedali?
Ker ni obstajal noben pisani vir o delovanju društva v prvih povojnih leteti, je naš odbor sklenil, da zbere na terenu čim več podatkov in jih objavi v posebni brošuri. Naleteli smo res na veliko razumevanje in sodelovanje Saležanov, vsi so radi pomagali ter dali na razpolago razne zapiske in slike. Hodili smo od hiše do hiše in iz niča rekonstruirali prvo obdobje društvenega delovanja. Ta brošura je
pomemben zgodovinski vir in je edina v občini, poleg tiste, ki je bila izdana ob poimenovanju šol v Saležu in Zgoniku. Naša želja je, da bi poleg Saleža v bližnji bodočnosti predstavili povojno kulturno delovanje tudi v ostalih vaseh zgoniške občine.
Kako se boste oddolžili prazniku slovenske kulture?
Že vrsto let prirejamo v sodelovanju s ŠK Kras skupne proslave in za letos smo pripravili tri večere v športno - kulturnem centru v Zgoniku, posvečene 8. februarju. Tako bo že to nedeljo, 26. t.m., na sporedu komedija »Agencija za ločitev«, ki jo bosta odigrala avtor Andrej Jelačin iz Kopra in njegova žena Marija. Teden dni kasneje bo nastopila baletna skupina ŠD Mladina iz Križa, ki jo bomo tako prvič pobliže spoznali. 23. februarja pa bo še koncert nabrežin-ske godbe na pihala. Na teh večerih bo v prodaji brošura o KD Rdeča zvezda.
Mislite mogoče prirediti tudi kako razstavo, kot je vsakoletni običaj?
Letos izjemoma ne bomo pripravili nobene razstave, ker so se prav v teh dneh pričela v občinski stavbi v Saležu, kjer imamo sedež, dela za razširitev poslopja in gradnjo knjižnice. Prav mi člani KD Rdeča zvezda se tega najbolj veselimo, saj se nam obeta, da se bomo čez leto dni preselili v udobnejše društveno prostore.
B. S.
V ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev
Dr. Susic predstavil zaključke zanimive raziskave med dijaki
Dr. Emidij Susič je v marcu izvedel zanimivo raziskavo med dijaki višjih srednjih šol na Goriškem. Ta anketa je ena prvih, če ne prva, ki zajema mladino z obeh strani meje. O rezultatih svoje raziskave pa je govoril v ponedeljek v prostorih Slovenske prosvete. Sociolog Emidij Susič je najprej povedal, da je s pomočjo večje ekipe anketiral približno tristo mladih: eno tretjino slovenskih dijakov iz Gorice, drugo tretjino italijanskih dijakov, ostalo pa višješolce, ki živijo v matični domovini, tik za mejo.
Teme te širše ankete so bile precej raznolike. V poštev je prišla u-poraba prostega časa, odziv na sredstva množičnega obveščanja, vprašanja so zadevala tudi medsebojne odnose med goriškum in novogoriškimi dijaki. Važno mesto so v tej anketi zavzemale vrednote, ki jih danes gojijo' mladi.
Dr. Emidij Susič je skušal v svoji raziskavi zabeležiti zanimive razlike med italijanskimi, »zamejskimi« in »slovenskimi« študenti. Kar zadeva branje knjig ali periodičnega tiska so zamejski dijaki na prvem mestu, italijanski višješolci pa v prostem času raje poslušajo glasbo. Staršem pomagajo pri domačem delu najraje slovenski dijaki iz Nove
Dr. Emidij Susič
Gorice, zamejci so pri tem že bolj »leni«, Italijani pa sploh redkokdaj delajo doma. Gledališča in razna kulturna društva obiskujejo najraje zamejski študentje, manj ostali.
Tri anketirane skupine se med seboj razlikujejo tudi kar zadeva uporabo sredstev množičnega obveščanja. Zamejski višješolci zavzemajo prvo mesto v branju periodike, najmanj pa berejo dijaki iz Nove Gorice. In kaj berejo? Vse tri skupine prebirajo črno kroniko, kar pa zadeva notranjo politiko so si rezultati različni: italijanski dijaki kažejo precej zanimanja za politično stanje v državi, veliko manj zamejci.
najmanj pa zanima notranja politika novogoriške višješolce.
V zadnji točki svojega predavanja se je dr. Emidij Susič dotaknil tudi obravnave vprašanja, ki ga je obljubljal naslov: to je — o vrednotah med mlajšo generacijo. Anketa je pokazala, da so najvišje in najdragocenejše vrednote za današnjo mladino: svoboda, mir, prijateljstvo, ljubezen. Visoko mesto sta dobili tudi zdravje in družina; kaže, da se zopet vrača ideal družine, čeprav je to vrednoto pred leti marsikdo proglašal za zastarelo, nesodobno. Narodno pripadnost seveda najbolj občutijo zamejski Slovenci, kot je to pokazala tudi Susičeva anketa. Ideologija kot vrednota pa je pri vseh treh skupinah dijakov dobila precej nizko oceno.
Večer, ki so ga dopolnila vprašanja predvsem »iz mlajših vrst« je dr. Susič zaključil z izjavo, da ankete izoblikujejo le globalno sliko o nečem, ne morejo pa postavljati absolutno veljavnih trditev. Razlikam med italijanskimi, »zamejskimi« in »slovenskimi« dijaki botrujejo pred-vse narodnostno, gospodarsko, politično, družbeno stanje ter različni življenjski in osebni pogoji in nikakor ne moremo trditi da gre tu za tri različne kulture...	(HJ)
Sinoči v dvorani Baroncini na pobudo Skupine 85
Iz novega zakona o plačani odsotnosti z dela
Srečanje s Trstom kot znanstvenim centrom
Pravice odvisnih delavcev izvoljenih na javna mesta
Protagonist srečanja, ki ga je sinoči priredila Skupina 85 v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8, je bil tisti ^st, ki je kljub že več kot dvajsetletni plodni rasti za krajevno javnost b°lj ali manj neznan, medtem ko na mednarodni ravni stalno pridobiva na ugledu: gre za Trst, v katerem Majo svoj sedež Mednarodni center za teoretsko fiziko, Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo, laborfatarij »Svetloba sin-hrotrona«, poleg seveda sorazmerno
Tudi Richetti se udeleži procesa proti mafiji
Tudi tržaški župan Richetti bo skuhaj s številnimi drugimi italijanskimi župani prisoten 10. februarja v Palermu na začetku procesa proti mafiji v znak solidarnosti z občinsko upravo in prebivalstvom glavnega mesta Sicilije.
Sam župan Palerma Leoluca Orlando se je v zadnjih dneh prejšnjega leta obrnil na kolege s Severne Italije s pozivom, naj izrazijo svojo konkretno solidarnost v boju proti zločinskemu pojavu, ki ni samo sicilsko vprašanje, ampak vsedržavni pro-biem. Temu pozivu se je najbolj prepričano odzval župan Benetk, socialist Nereo Laroni, M je sprožil pobu-uo, da bi bili župani večjih severno-italijanskih mest prisotni na proce-su proti mafiji v dokaz, da Sicilija ui osamljena v svojem boju. Beneški župan je tudi sprožil geslo, da mora Postati Palermo »glavno mesto Itali-■!e> ki se ne vdaja v usodo«.
Kot rečeno, je na poziv župana Be-Mtk med prvimi odgovoril tržaški žu-Pun, demokristjan Richetti, na pobu-"° Pa so takoj pristali tudi župani Aoste, Turina, Genove, Milana, Tren-Bočna in Bologne. Glede na velik **lziv bodo sedaj pobudo razširiU tu-ui na Srednjo in Južno ItaUjo, tako "a bo začetek procesa proti mafiji v. Palermu zadobii značaj manifesta-rije enotnosti vse države v boju pro-rakovi tvorbi, ki jo predstavlja si-mlska mafija.
majhne, a živahne univerze, ki je aktivno prisotna pri vseh omenjenih in še drugih ustanovah oz. pobudah. Ta Trst priklicuje uveljavljene znanstvenike od vsepovsod, postal je pomemben center za znanstvenike iz držav v razvoju, ki v njem najdejo možnost izpopolnjevanja, na nekaterih področjih pa tudi možnost vrhunskega znanstvenega in tehnološkega raziskovanja.
O tem Trstu so sinoči za okroglo mizo, ki jo je vodil prof. Tulilo We-
hude težave
Tržaški koordinacijski odbor avtonomnih sindikatov zdravnikov, ki redno ali po konvenciji delujejo v državni zdravstveni službi, je sklical splošno in enotno zborovanje zdravnikov, ki bo danes, 22. t.m., s pričetkom ob 20. uri v konferenčni dvorani splošne bolnišnice. Na dnevnem redu bodo seveda stavkovne pobude, s pomočje katerih avtonomni sindikati nameravajo od vlade doseči priznanje pogodbene avtonomije. Če ne bo prišlo do bistvenih novosti, ' se bodo od 23. do 25. januarja k stavkovnemu gibanju pridružili še t.i. konvencionirani in družinski zdrav-
ber, govorili profesorji Guiseppe Furlan, Luciano Fonda in Domenico Romeo, vsi s Tržaške univerze in hkrati sodelavci omenjenih tržaških znanstvenih ustanov. Prof. Furlan je prikazal nastanek in razvoj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Poudaril je, da gre velik del zasluge za njegovo ustanovitev peščici tržaških univerzitetnih profesorjev, med katerimi izstopa ime prof. Budinicha, ki so v sicer po podjetnosti ubogem Trstu pokazali veliko mero domiselnosti in spretnosti. Danes ima center zelo bogato in1 kvalitetno raziskovalno in didaktično dejavnost na področju teoretske fizike, prizadeva pa si, da bi prišel tudi do lastnih laboratorijev, kar bi mu omogočilo raztegnitev dejavnosti na eksperimentalno področje.
Profesorja Fonda in Romeo sta govorila o Mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo odnosno o laboratoriju »Svetloba sin-hrotrona«, Id sta pravzaprav še oba v povojih in za nastanek katerih se je treba zahvahti fizikalnemu centru. V obeh primerih se obeta razvoj vrhunske raziskovalne dejavnosti, ki bi morala biti velikega pomena tudi z gospodarskega vidika.
Sinočnje srečanje je v imenu prirediteljev uvedel in zaključil prof. Pavle Merkù. Spomnil je, da bo 14. februarja redni občni zbor Skupine 85, na katerem bo predstavljen program za drugo leto njenega delovanja.
niki, kar pomeni, da bo popolnoma o-hromela celotna državna zdravstvena služba.
V zvezi z napovedano stavko je tržaški koordinacijski odbor avtonomnih sindikatov zdravnikov izdal ti skovno sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo v bolnišnicah zagotovljeni izključno nujni posegi in da bodo družinski zdravniki obiskovali po domovih le v nujnih primerih ter proti plačilu. V tiskovnem sporočilu tržaški koordinacijski odbor izraža vsedržavnim vodstvom avtanomnih sindikatov zdravnikov popolno podporo bodisi kar zadeva njihove te-
27. decembra lani je stopil v veljavo nov zakon, s št. 816, ki določa količino delovnega časa, katerega lahko delavci, izvoljeni v občinske ali pokrajinske svete in skupščine krajevnih zdravstvenih enot, izkoristijo za opravljanje svojih funkcij.
Zakon določa, da imajo odvisni delavci pravico celodnevne plačane odsotnosti z delovnega mesta na dan zasedanja občinskega oziroma pokrajinskega sveta. Delavci, izvoljeni v skupščine krajevnih zdravstvenih enot, gorskih skupnosti, konzorcijev krajevnih uprav, občinskih podjetij in rajonskih svetov pa lahko zapustijo delovno mesto za udeležbo na sestankih.
Izvoljeni v občinske in pokrajinske odbore, predsedniki in podpredsedniki upravnih odborov krajevnih zdravstvenih enot, predsedniki in podpredsedniki izvršnih odborov gorskih skupnosti ter predsedniki in podpredsedniki občinskih podjetij z več kot 50 zaposlenimi, imajo pravico do nadaljnjih plačanih izostankov z dela, do največ 24 delovnih ur mesečno, ki se za župane in predsednike pokrajinskih uprav podvojijo na 48.
Vsi navedeni izostanki z dela so seveda plačani, stroški pa gredo na račun' ustanov in teles, ki jih u-pravljajo izvoljeni delavci. Delodajalci imajo torej pravico do povračila zneskov, ki šo jih izplačali odsotnim
meljne zahteve, bodisi kar zadeva način sindikalnega boja.
Medtem pa negativne posledice stavke ne občutijo samo bolniki. Od ponedeljka do vključno danes imajo namreč prekrižane roke živinozdrav-niki, ki so pri krajevnih zdravstvenih enotah zadolženi, da pregledujejo meso in ribe, preden gredo v promet. Posledica tega je, da v ribarnicah ni mogoče v teh dneh dobiti svežih rib, nekatere med njimi pa so zaprte. Nekoliko drugače je z mesnicami, vsaj kar zadeva Tržaško. Predvidevajoč težave, ki jih je povzročila stavka ži-vinozdravnikov, so si mesarji pretekli teden zagotovili večje zaloge mesa, tako da zdaj na splošno ni problemov v prodajalnah na drobno. Kljub temu pa so strokovna združenja naslovila na tržaškega prefekta in na pristojna ministrstva pisne pozive, v katerih zahtevajo, naj vlada poskrbi za nemoteno oskrbovanje trga z mesom oz. ribami. Jasno je namreč, da stavka živinozdravnikov predstavlja precejšnjo škodo za trgovce z mesom in ribami na drobno in na debelo, kakor tudi za druge kategorije, kot so ribiči. Od ponedeljka je tržaška občinska klavnica praktično zaprta, medtem ko ribiči ne morejo poslati na trg, kar so v teh dneh ulovili.
delavcem in ki jih morajo terjati od krajevnih uprav, ustanov in organizmov. Naj dodamo, da zakon predvideva še nadaljnje možnosti odsotnosti z delovnega mesta za največ 24 ur na mesec, če to zahteva njihova funkcija, vendar v tem primeru ne prejmejo plačila.
Predkongresne skupščine KPI
Tri sekcije KPI bodo imele danes predkongresne skupščine: sekcija Čermelj od Sv. Alojzija (ob 20. uri na sedežu ARCI v Ul. Biasoletto, govoril bo Paolo Geri), rocolska sekcija (ob 20.30 na Cesti za Rocol 79, udeležil se je bo Tullio Morgutti) in pristaniška sekcija (ob 20.30 v Domu pristaniških delavcev z udeležbo tajnika tržaške federacije KPI Uga Folija).
Okradla sta žensko
Ko je 75-letna Lidia Moro predvčerajšnjim popoldne okrog 17.30 hodila po pločniku v Ul. Slataper z namenom, da bi prišla do avtobusne postaje, se ji je nenadoma približal moped, na katerem sta sedela dva mladeniča. Ženska ni imela niti časa, da bi lopova dobro {»gledala v obraz, ko se je moped oddaljil. . . z njeno torbico vred. V njej je na srečo hranila le deset tisoč lir in zdravila. Policiji Moreva ni mogla veliko pomagati, kajti zlikovca sta se ji približala s hrbtne strani.
.	Po dolgom delovnem življe-
nju polnem žrtev je pogumno šla nasproti svoji zadnji uri, zavedajoč se neozdravljive bolezni, katero je skušala z božjo pomočjo premagati in je končno dne 20. t.m. zapustila svoje drage
Brigita Perčič vd. Suban
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 13. uri iz Tržiča na sesljansko pokopališče.
Žalostno vest naznanjajo: sestra Lidija, brat Pepi, svaki, tete in strici, nečaki in bratranci ter drugi sorodniki.
Občuteno se zahvaljujemo za veliko človekoljubnost prof. dr. E. Serman-nu in njegovim sodelavcem, g. Sandri in vsem uslužbencem ginekološkega in poredniškiaga oddelka bolnišnice v Tržiču ter hišnemu zdravniku dr. Enricu Carbucicchiju; za stalno in nesebično pomoč gre posebna zahvala družini Terčon iz Sesljana.
Pojasnilo o plačilu prometne takse
Svojo ljubezen ali potrebo po udobnosti in hitrem premikanju plačujejo — v dobesednem smislu — vozniki najdraže v začetku leta: do konca januarja morajo poravnati prometno takso, do konca februarja pa morajo plačati kolek za vozniško dovoljenje.
Letošnja novost zadeva vozila z motorjem na bencin, za katera je ministrstvo odredilo izključno enoletno takso (ukinjeni so štirimesečni ali šestmesečni obroki). Tisti, ki so vozilo kupili lani med letom in jim taksa zapade aprila, avgusta ali decembra (možni so samo ti trije obroki), bodo morah plačati maja oz. septembra ali januarja takso za vse leto. Štiri, osem ali dvanajstmesečne obroke prometne takse lahko še vedno plačajo lastniki dizelskih vozil. Naj dodamo, da ostajajo zneski v naši deželi enaki tistim iz lanskega leta (obstajajo namreč rahle razlike od dežele do dežele).
Sinoči v Novinarskem krožku
V Izoli in na Katinari
Stavka živinozdravnikov še zaostrila
v zdravstvenem sektorju
Predstavitev izdajateljske pobude študijskega centra »E. Vanoni«
slovo od Ita Koleriča
V Novinarskem krožku so sinoči Predstavili publicistično dejavnost '-entra za ekonomskopolilične študije »Ezio Vanoni«, ki se sklicuje na demokratično katoliški ideološki iz-in se odpira vsem konstruktivnim družbenim in političnim prispevkom.
Predstavitev je veljala v prvi vrsti Pred meseci obnovljenemu izdajanju monografske revije »Quaderni«, ki sv°jo drugo številko posveča tržaški socialno-gospodarski problematiki. O ^čaju in namenih te izdajateljske Pobude so govorili predsednik Centra 'č1 audio Sambri, profesor dan Pier-Smrgio Ragazzoni, generalni vikar tr-zaske kurije, in odgovomi urednik re-'dJ? Eugenio Ambrosi.
. Ce na kratko povzamemo njihova Rajanja, gre za prizadevanje v smeri politične kulture, ki naj po eni strani preprečuje demonizacijo politi-r®. in P» drugi odvrača od kvalun-kvrima. Doseči želi obravnavo politike kot kulture v funkciji skupnosti oziroma družbe. Hkrati pa hoče revija obveščati in izzivati spremembe, kajti »kdor zavrača sprejemanje in torej razvoj, se odloča za smrt«, kot Je dejal don Ragazzoni. Pri svojih Pralcih pa izvajatelji pričakujejo pozornosti in kritičnega sprejema, saj Jim želijo pomagati za aktivno soude-ie?Bo v družbenem dogajanju.
Uružba se namreč ne more spremi-
njati brez aktivne vloge njenih članov in prizadevanj po inovacijah. Prav zato je revija odprta tudi prispevkom laikov in za dialog pripravljenim o-sebam, ki se želijo soočati z osnovanimi stališči. V tem smislu igra pomembno vlogo družbene komunikacije. O vsebini prvih dveh snopičev nove serije revije »Quaderni« bomo podrobneje pisah prihodnjič.
Jutri ne bo bencina
Stavka, ki so jo napovedali v vsedržavnem merilu lastniki ben-činskih črpalk, ne bo imela_ v tržaški pokrajini posebno občutnih posledic. Čeprav se Tržačani povsem strinjajo s kolegi iz Italije, so se zaradi krajevnih značilnosti namreč odločili, da bodo stavkali le en dan, in sicer v četrtek. Tržaški lastniki bencinskih črpalk so namreč mnenja, da bi s tridnevno zaporo še bolj odvrnili tržaške voznike od »ita-lijanskega« bencina, ki ga je že marsikateri Tržačan že vrsto let zamenjal za cenejšega »jugoslovanskega«.
Včeraj smo se Slovenci, najprej v Izoli, nato pa še na pokopališču na Katinari zadnjič poslovili od Ita Koleriča, dolgoletnega odbornika KD Slavko Škamperle od Sv. Ivana, člana Odbora za proslavo bazoviških žrtev, zavednega in- naprednega Slovenca, ki je bil vedno prisoten na vseh naših prireditvah, proslavah in manifestacijah, pa čeprav mu je zdravje že dalj časa močno pešalo.
V petek, 24. januarja, bi slavil svoj 78 rojstni dan, pa ga ni učakal. V bolnišnici v Izoli je 17. t.m. ponoči umrl; vest o njegovi smrti je močno odjeknila tako med njegovimi prijatelji v Izoli in drugih krajih Kopr-ščine, kot tudi med tržaškimi Slovenci, kjer dobro poznajo družino Kolarič in kjer je imel tudi pokojni Ito veliko prijateljev in znancev.
Slovo, ki so mu ga pripravili prijatelji, člani Zveze Združenja borcev in Društva upokojencev že v Izoli je bilo prisrčno in ganljivo. Ob krsti so stali v častni straži člani ZZB iz Izole, pevski zbor Društva upokojencev je zapel nekaj žalostink, z občutenim govorom pa se je v Izoli, nato pa tudi pred grobom na pokopališču na Katinari od pokojnika poslovil njegov dolgoletni prijatelj in tovariš I-van Škerjanec, ki se je v govoru spomnil pokojnikove aktivnosti v nekdanjih mladinskih društvih pri Sv. Ivanu, pa v Bazovici, njegovega prisilnega odhoda v Jugoslavijo, da se je rešil pred fašizmom, nato sodelo-
vanja v narodnoosvobodilnem gibanju in njegovega povojnega sodelovanja v društvih in naprednih tržaških organizacijah.
Pogreba so se poleg družine udeležili predstavniki SKGZ, Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja. Zveze vojnih invalidov ter številni znanci in prijatelji.
Nerazumljivo uničevanje zlikovcev
V noči od ponedeljka na torek so tatovi - tepisti obiskali pekarno »H fornaio« v Istrski ulici 7, last 47-let-nega peka Lucia Periguttija. Ko je Perigutti okrog 2. ure vstopil v pekarno, da bi začel pripravljati testo, je opazil, da so zlikovci vdrli skozi vrata, ki gledajo na notranje dvori šče. Iz raznih predalov in blagajne so ukradli nekaj čez tristo tisoč liri ker pa jim to ni bilo dovolj, so se znesli nad vrečami moke in soli. Raztrgali so jih, nato pa raztrosili moko in sol po vsej pekami. Zatem so se »poigrali« še z jajci, ki so jih metali po stenah in na tla; tja so tudi končala zmečkana čokoladna jajca. Preden so zlikovci odšli, so izpraznili še izložbo, v kateri je bilo razstavljenih 5060 čokoladnih konfekcij.
Sesljan, Tublje, Kreplje, 22. 1. 1986
Globok© užaloščeni se klanjajo njenemu spominu
Marjo Palmerini s hčerko Doris in zetom Eliom Ravalicom
i	Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustil
Boris Pečar
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 16. uri na pokopališču v Sežani.
SVOJCI
Sežana, 22. januarja 1986
Elviri Tomšič in družini izreka občuteno sožalje ob izgubi očeta kolektiv Agroforesta.
Kolektiv Adriaimpex izraža globoko sožalje svojcem pok. Ita Koleriča, svojega bivšega dolgoletnega uslužbenca, ki je s svojim znanjem, vestnostjo in nesebičnim delom veliko pripomogel k razvoju podjetja.
.SLOVENSKO STALNO^
~ ^‘•GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
v soboto, 25. t.m., ob 20.30 — v Domu »A. Sirk« v KRIŽU
_______________kino__________________
Ariston 16.00 — 22.15 »Taogos«. Marie Laforet.
Eden 15.30 — 21.30 »Calde mogli di provincia« in »Sex college«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 —- 22.15 »Sono un fenomeno paranormale«. Alberto Sordi.
Excelsior II. 17.30 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuti.
Fenice Danes zaprto.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Candice Candy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mary Poppins«.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.30 — 22.00 »Silverado«.
Capito! Danes zaprto.
Jutri ob 16.00 — 22.00 »Cocoon«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Silkwood«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Biade runner«.
Radio 15.30 — 21.30 »Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela-Lucijan Bratuš.
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig.
ZMD
vabi na nastop folklorne skupine
»TRIGLAV«
iz Buenos Airesa v Kulturnem domu drevi ob 20.30.
gledališča
VERDI
V	gledališču Verdi so v teku priprave na Rossinijevo opero »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes, 22. januarja, ob 20.30 — red prost — bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Rossello Falk in Umberto Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure.
Jutri, 23. t. m., ob 18. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) četrtkovo gledališko srečanjo z gledališko skupino Teatro Eliseo.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 22., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201).
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Jutri, 23. januarja, ob 20. uri: Srečnejši kot kdajkoli. Režija Murillo Sal-les (1984).
Okrogla dvorana
V	petek, 24. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 23. januarja, ob 10. uri in 20. uri: B. Novak »V ozvezdju postelje«. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
V	petek, 24. t. m., ob 20. uri: B. A. Novak »V ozvezdju postelje«, premiera. Predstava bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tek 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V openski cerkvi je v soboto gostoval pevski zbor iz St. Vida pri Ljubljani
V openski župni cerkvi je bil v soboto koncert nabožne glasbe, ki ga je v organizaciji sklada »Mitja Čuk« izvajal Cerkveni pevski zbor Ljubljana - Št. Vid. Petdesetčlanski mešani pevski zbor vodi pevovodkinja prof. Olga Jama, zbor pa nastopa ob orgelski spremljavi prof. Maksa Strmčnika.
O kvaliteti zbora smo mogli brati v tisku ob priložnosti vseslovenskega romanja v Rim, ko je bil ravno
Cerkveni pevski zbor iz Št. Vida zadolžen, da se z našo pesmijo predstavi papežu Janezu Pavlu II. šentviška župnija je razen tega lani proslavljala svojo 900-letnico in zbor si je pripravil posebno izdelan program.
Ob sporedu, ki je bil po mnenju strokovnjakov izredno izbran, saj je vseboval celo zahtevno Haendlovo Alelujo, si je marsikdo mogel nabrati posebnih glasbenih užitkov. .
Občni zbor pogrebnega društva v Trebčah
Preteklo nedeljo .so odborniki trebenskega pogrebnega društva imeli svoj redni občni zbor. Kljub temu da društvo šteje 160 članov, je bila udeležba skromna. Občni zbor je bil 53. po vrsti. Po uvodnih poročilih je sledila živahna razprava, v kateri so prišli na dan številni nerešeni problemi. Med temi gre omeniti predvsem številne prošnje, ki so jih domačini naslovili na tržaško občinsko upravo v zvezi s pokopavanjem umrlih družinskih članov v isti grob. Ta praksa je namreč že ustaljena v ostalih občinah tržaške p>okrajine.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA.................... 90.000 lir
MESEČNA...................... 12.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili
NAROČNINE
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 • Tel. 794672 Urnik od 9. do 12, ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
SPREJEMAJO:
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica • Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: 26. t. m. ob 17. uri »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Pri-morske
SKD Vigred vabi v petek, 24. t. m., ob 20. uri vse člane in prijatelje -v gostilno Gruden v Šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na predavanja z diapozitivi novinarja Lojzeta Abrama na temo Nepal - treking zamejskih planincev, ki bo v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 23. t. m., ob 20.30.
KD I. Grbec iz Skednja priredi v soboto, 25. t. m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi Lucijana Cergola in Lucijana Miliča z naslovom ZAMEJSKI SLOVENCI V . HIMALAJI.
KD Lipa vabi v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v Bazoviški dom. Nastopi dramska skupina SKD Tabor z Opčin z »Besedo 85«.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V nedeljo, 26. t m., ob 17: uri Kulturni praznik. Razstava R. Hlavaty »štirje letni časi«. Predstavitev Milko Re-ner. Koncert altistke MARTE VALE-TIČ ob spremljavi Alme Luci Sanvi-tale. Priložnostni govor Vojmir Tavčbr.
SPDT vabi na predavanje, na katerem bo znani tržaški planinec Ettore Tomasi s pomočjo diapozitivov predstavil Karnijske Alpe. Predavanje bo jutri, 23. t. m., v Gregorčičevi dvorani, začelo pa se bo ob 20. uri. Vabljeni !
včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. januarja VINKO
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 — Dolžina dneva 9.19 — Luna vzide ob 13.19 in zatone ob 5.06.
Jutri, ČETRTEK, 23. januarja ILIJ
Vreme včeraj: temperatura zraka 7,4 stopinje, zračni tlak 1024,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 9,1 stopinje.
Plimovanje danes: ob 0.47 najnižja 5 cm, ob 6.38 najvišja 35 cm, ob 14.14 najnižja —50 cm, ob 21.19 najvišja 20 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Montella, Sofia Saranz, David Figo, Vassilio Di Leva, Michele Wetzl, Stefano Sgarban, Wally Prisco.
UMRLI SO: 65-letni Lidio Kermae, 65-letna Anna Vidaich, 71-letni Domenico Pagliaro, 90-letna Angela Dekleva, 56-letna Licia - Rossbacher, 25-letni Roberto Barba, 21-letni Massimo Agosti-nis, 46-letni Ferruccio Mazzuia, 73-letni Romualdo Cherma, 67-letni Giulio Portolano, 65-letni Giordano Giorgiutti, 74-letni Rodolfo Vigini, 78-letna Maria Ellero, 65-letna Elisabetta Zorato.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše prinipre.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
razna obvestila
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. 1. 1986 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce za ahalizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju. Ul. Masaccio 24.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigarni.
Celica PCI-KPI iz Boršta - Zabrežca priredi danes, 22. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu predkongresno zborovanje za člane in simpatizerje z odprto diskusijo o politično-administra-tivnih problemih naše sekcije. Prisotni bodo občinski upravitelji PCI-KPI. Vabljeni!
prispevki
V	spomin na gospo Marijo Kodrič daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 13. obletnici smrti g. Ivanke Sosič vd. Malalan daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za SKD Tabor.
Ob 4. obletnici smrti g. Marije Ban daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Josipa Pe-cikarja daruje družina Terčelj 15.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Ob 4. obletnici smrti drage none darujeta Sonja in Draga Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
Ob 18. obletnici smrti pok. Alojza Gornika darujejo žena Štefanija, hči Lilijana in sin Aldo 30.000 br za KD Skala.
Za Černigojevo galerijo v Lipici so darovab: Jože Koren 30.000 br, Bogo Samsa 30.000 Ur, Boris Race 50.000 Ur, Tamara Blažina 30.000 Ur, Suadam Ka-pič 30.000 Ur in Silvana Malalan 30.000 lir.
V	spomin na Marčela Grassija in Franca Sardoča daruje Danica škerk iz šempolaja 15.000 Ur za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Franca Sardoča darujejo družina Širca iz Šempolaja 15.000 Ur, Nada Gruden iz Šempolaja 10.000 Ur, Zorka Perčič iz Šempolaja 10.000 Ur ter Darko in MireUa iz šempolaja 15.000 lir za KD Vigred.
Namesto cvetja na grob Franca Sardoča daruje Fani Kosmina z družino
20.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob tete Tince Trampuž darujeta štefi in Mario Sco-dellaro 20.000 Ur za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob tete Tince Trampuž daruje Fani Kosmina 10.000 lir za SKD Vigred.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Anton in NeUa Hrovatin 20.000 Ur, Ciril Jekič
2.000	lir, Josipina Canciani 7.000 lir, Slava in Franc Košuta 4.000 lir, Just in Sonja Colja 6.000 Ur, MiUca Čok
3.000	lir, Miroslava Fabjan 3.000 lir, Danica Schmidt 7.000 lir, Evfrazija Kravos 7.000 lir, Ida Kufersin 3.000 br, Roza Počkar 2.000 Ur, Vladimir in Iva Ščuka 10.000 Ur, Mira Šuman 7.000 lir, Josip šušterišič 7.000 Ur, Bojana Modrijan 2.000 lir in Karla Carli 10.000 lir.
V	spÓmin na dobro sosedo Drago Daneu daruje družina Vremec 50.000 br za sklad M. Čuk.
SKLAD M. ČUK
se najtopleje zahvaljuje g. župniku Viljemu Žerjalu, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jerneja z Opčin, vodstvu marjanišča in gospe Danili Vidau za sodelovanje ob izredno lepo uspelem koncertu cerkvenega pevskega zbora župnije Ljubljana - Št. Vid.
mali oglasi
SPOSOBNEGA uradnika ali uradnico zaposU trgovsko podjetje. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki (šola in delovna izkušenost) poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Expedit«.
ČISTILNICA TATJANA, UUca Melara 15/A, ima odslej odprt nov sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. Otvoritev 25. t. m. ob 17. uri.
NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče družico. Tel. 040/416-132.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ivan Ušaj.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Tel. 825-656 ob večernih urah.
MIRKO IN DANILA iz Zabrežca št. 4 sta odprla osmico. Točita belo in črno vino.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. - 2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. TeL ob večernih urah na št. 911-119.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 berlina v dobrem stanju, tehnično pregledan, za
1.600.000	Ur. Tel. na 040/231-834 po 14. uri.
KUPIM drva za kurjavo. Tel. na št. 040/227-431 po 21. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima tel. na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
PRODAM fiat 127/77 in fiat 127 special ter fiat 128 coupé, vsi v odUč-nem stanju. Tel. 826-759.
IŠČEM kakršnokoU delo, po možnosti v uradu. Telefonirati po 13.30 na št. 745-762.
menjalnica
21. 1. 1986
Ameriški dolar............... 1.660.—
Kanadski dolar...............1.177 —
švicarski frank................ 800,—
Danska krona................... 183.—
Norveška krona................. 218,—
švedska krona.................. 217.—
Holandski fiorini.............. 602,—
Francoski frank................ 219.—
Belgijski frank.............. 31.—
Funt šterling . . . . . . . 2.350.—
Irski šterling............... 2.050.—
Nemška marka ......	678.—
Avstrijski šiling............ 96.—
Portugalski eskudo........... 10.—
Japonski jen .......	8.—
španska pezeta.................. 10.—
Avstralski dolar..............1.123.—
Grška drahma................. 10.—
DebeU dinar .......	4.—
Drobni dinar..................... 4,—
bhjeS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. p. À.
TRST - UUCA F.’FILZI IG -	^22'	61-4J<30
BAR LUKSA
PROSEK 140
VABI
prijatelje, vaščane in kliente na otvoritev prenovljenih prostorov, ki bo DANES, 22. januarja, ob 18. uri.
OBVEŠČAMO, DA BO POSLOVANJE BARA PRIČELO JUTRI, 23. T.M.
avtomobil in človek
radioteievifsija
8 Fordovimi vozili odslej dosmrtna garancijska doba
Zanimiva pobuda Forda, katere namen je navezati kupce na svojo servisno mrežo
S poldrugim letom zamude v primerjavi z Ameriko so tudi v Italiji sprožili pri Fordu operacijo »dosmrtna garancija«. Gre za pobudo, katere namen je navezati kupca, ki se je odločil za Fordovo vozilo čimtesneje na Fordovo servisno mrežo, obenem Pa potrditi tudi kakovost svojih storitev in v končni konsekvenci tudi kakovost Fordovih izdelkov nasploh.
Za kaj gre? Vsi lastniki Fordovih vozil bodo poslej deležni garancije, ki bo trajala čez vso življenjsko dobo njihovega vozila. Edini pogoj je, da delo opravi pooblaščen Fordov zastopnik. Bolj podrobno: denimo, da se mi na fiesti pokvari menjalnik. Avto moram zapeljati k Fordovemu servisu, kjer mi ga bodo popravili, zamenjali morebitne dele z original
nimi'Fordovimi nadomestnimi deli in za to delo bom plačal, če avto ni več v začetni garancijski fazi neko vsoto denarja. Garancija je v tem, da mi bo Ford brezplačno naredil isto delo, če se mi menjalnik kdaj-koli v bodoče pokvari. V tem seveda ni vključen material, ki se ponavadi obrati kot je sklopka, ali zavorne o-bloge, olje itd.
Pobuda je vsekakor zanimiva, vprašanje pa je, kakšne posledice bo i-mela na neodvisne mehanike — tiste, h katerim peljemo avto potem ko je začetna garancijska doba zapadla. Pobuda bi lahko prinesla do zmanjšanja dela na tem področju. Prav tako so še v teku pogajanja z lastniki pooblaščenih delavnic, lei za sedaj še niso vključeni v ta servis.
Panda z motorjem FIRE
Po šestih letih se je Fiatova panda skoraj povsem obnovila. Zunanji videz je ostal v bistvu nespremenjen, največje novosti pa so v obesah, ki so sedaj podobne tistim, ki jih ima Y 10 in v novem motorju FIRE s katerim sedaj razpolaga tudi panda. K novemu Fiatovemu malčku se bomo vsekakor še povrnili v eni naših prihodnjih številk
ti in morje
Kakovostna severnjaška proizvodnja
Danska jadrnica »X-120«
Svetovna navtična industrija ima izredno bogato ponudbo kajutnih jadrnic, na katerih je možno tudi daljše bivanje. Glavna ovira takih jadrnic ie seveda cena, ki je za nova plovila vedno nad 50 milijonov, druga dodatna ovira je plovni izpit. Kdor lahko zadosti obem tem osnovnim zahtevam, se bo znašel v zagati predvsem glede izbire.
Že zadnjič sem navedel, da nimam prevelikih simpatij za italijansko proizvodnjo, seveda obstajajo tudi izje-nie, v glavnem pa so italijanska plovila 'namenjena posebnemu krogu kupcev, ki imajo skrajno vprašljive zahteve. Prav zato bom predstavljal predvsem tuja plovila in le izjemo-vna italijanska.
Danes bom skušal prikazati dansko jadrnico »X-120«, ki je kljub svojim
izrednim regatnim značilnostim v potovalni inačici res enkratna jadrnica. Kot prvo naj navedemo, da je trup grajen iz kevlara v airexovi sendvič konstrukciji ojačeni s karbonskimi vlakni, kar pomeni pravi kakovostni tehnološki skok, saj je to izredno trdna, a obenem lahka konstrukcija. Nas pa seveda zanima predvsem notranjost. Višina v kajuti je 1,88 metra, obrat seveda ni varčeval s tikovim m mahagonijem, dvem zakonskim posteljam v ločenih kajutah lahko dodamo še pograde v osrednjem dnevnem prostoru. V podkrovju je v ločenem prostoru stranišče, seveda ne manjka kuhinja in vse, kar je po-trebm za daljše bivanje. Jadrnica je dolga 10,02 m, široka 3,375 m, tehta 3.500 kg, osnovna cena pa je 79 milijonov lir.
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.30	La ragazza dell’addio - 2. nadaljevanje
11.35 Taxi - TV film
12.05	Halo. . . kdo igra? - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. .. kdo igra - Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark - dokumen-
15.00	L’olimpiade della risata - risanke
15.30	Šola in vzgoja: Stara italska ljudstva
18.00	Zgodbe od včeraj in danes
16.30	Pac-man - risanke
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic: Braccio di ferro - risanke
18.00	Dnevnik 1 - Kronike - Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Italia sera: dogodki in osebnosti
20.00	Dnevnik
20.30. Professione pericolo! - TV film
21.30	Politična tribuna
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Športna sreda
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
00.12 Športna ‘sreda - 2. del
Drugi kanal
9.30 Televideo
11.55	Cordialmente - rubrika
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
15.15	Paroliamo - igra
16.00	šolska oddaja
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Tedenska oddaja o zdravju in estetiki
18.15	Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Baciami strega - 6. epizoda
21.30	Giungla d’asfalto - film
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Giungla d’asfalto - 2. del filma
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.35	Nočni kino:	Il piacere del
dramma - film
Tretji kanal
11.45	Televideo
13.00	Tradicionalno pustovanje
14.25	Messina: Italija - Portugalska - nogomet
15.55	Dokumentarec o Kitajski
16.25	šola in vzgoja: Corso basic
16.55	Dadaumpa
18.10	L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	»Canada, Canada« - 1. oddaja 20.05 Indija po poti napredka ^
vzgojna oddaja
20.30	I cannoni di Navarrone - film
23.10	Delta - dok. serija
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.30	Periskop: film
9.00 Športnik Billi - 8. del 9.25 Kje, kam, kako med počitnicami
9.30	Ime mi je Eli - TV drama
10.25	Risanka
10.30	Benji - štirinožni detektiv -film
17.35 Poročila
17.40	Marko ma belem konju jaše -Pesmi Toneta Pavčka
17.50 Rdeča kapica - zadnji del gledališke predstave
18.25	Posavski obzornik
18.40	Prehranjevanje in gojenje žitaric - izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I.
20.00 Film tedna: Kukurantumu
21.30	Spoznano neznano - oddaja o znanosti'
22.10	TV dnevnik II.
Koper
14.15 TV novice
14.20 Popi - TV film
14.45 Mala zgodovina glasbe
15.00	Nasilna ženska - film
16.30	Risanke
17.30	Kanadska narava - dokumentarec
18.00	Cow boy v Afriki - TV film
18.30	Pacific intemational airport -TV film
18.55 TV novice
19.00	Odjprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Deželni svet o tržaškem in goriškem področju
GORICA — Prenovili sedež sindikalne organizacije CISL TRST — Okrogla miza Skupine 85 TRST — Intervju z Darkom Bratino o pobudi »Video Monitor«
TRST — Ljudska magija
19.30	TVD Stičišče
19.50 Rugby time - športna rubrika
20.30	Dario Diviacchi - glasba 22.00 TVD - Vsedanes
22.15 Košarka: Gibona - Limoges -pokal prvakov
23.25 Ukradeni poljubi - film
zasebne
CANALE 5
9.00 Una famiglia americana - TV film
9.50 General hospital - TV nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - nagradno tekmovanje
11.15	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.00	Bis - nagradno tekmovanje
12.40 II pranzo è servito - nagradno
tekmovanje
13.30	Sentieri - TV nadaljevanka
14.30	La valle dei pini - TV nadalje-vanka
15.30	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - nagradno tekmovanje
18.00	Webster - TV film
18.30	C’est la vie - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Visitor s 2 - TV nadaljevanka
22.30	Big Bang - znanstvena oddaja
23.15	Boks
RETEQUATTRO
9.00	Destini - TV novela
9.40 Lucy Show - TV film
10.00	Le ragazze di Harwey - film
11.45	Magazine - rubrika
12.15	Mr. Abbott e famiglia
12.45	Ciao Ciao - otroška oddaja
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua Viva - TV novela
15.50	Questo mio folle cuore - film
17.50	Lucy .show - TV film
18.20 Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Fabbre d’amore - TV nadaljevanka
20.30	California - TV film
21.30	Detective per amore - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Agente speciale - TV film
postaje
ITALIA 1
9.40 Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo dai sei milioni di dollari - TV film
13.20 Help - nagradno tekmovanje
14.15	Deejay television - glasbena oddaja
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
daja
17.50	La casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	OK! Il prezzo è giusto - nagradno tekmovanje
22.45 Premiere - filmske novosti
23.15	Canon - TV film
TELEPADOVA
10.00	TV film
11.00	Doppio gioco a San Francisco - film
12.00	Chips - TV film
13.00	Risanke
14.00	Innamorarsi - TV novela
15.00	Andrea Celeste - TV novela
16.00	Chips - TV film
17.00	Risanke
19.00	Carmin - TV novela
20.00	Risanke
20.30	Dottor John - TV film
21.30	Donna Flor e i suoi due mariti - film
TELEFRIULI
13.00	Lamu - risanka
13.30	Risanke
14.30	Lamù - risanka
15.00	Super Mouser - risanka
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Faccia a faccia - film
22.30	TV dnevnik 22.45 Košarka
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Primorska diaspora v svetu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Poljudno čtivo - Se-
stanek ob. 12.00 - Lahka glasbah; 13.20 Cecilijanka 1985: mladinski mešani zbor »Ojstemik« iz Ukev, moški zbor »Fantje treh vasi« iz Bilj, Orehovelj in Mirna ter mešani zbor »Rupa -Peč«, Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor:	Gospodarska problematika.
Glasbene skice; 15.00 »Čarobni globus«; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina, Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: pianistka Neva Merlak v našem studiu; 18.00 Poezija slovenske^ ga zapada; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba drugih celin: Južna Amerika; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj’ gredo: ansambel Vita Muženiča; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30,	19.30 Radijski
dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.03 Danes pri mizi; 12.40 Controluce; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanki s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji; 18.10 The Guitar Club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Prostor za jazz;
20.00	Nočni spored.
RADIO 1
6.00 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Nagradno tekmovanje; 11.30 Radijska nadaljevanka; 12.30 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Habitat - tedenska oddaja o človeku in njegovem ambien-tu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa;
18.30	Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Radijska priredba; 21.03 Nočni varieté; 21.30 Nočna glasba -današnji glasbeniki; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.59 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Pregled tiska; 9.32 Radijska priredba; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radio 2 3131;
12.45	Nagradno tekmovanje; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Slavni romani; 16.35 Mladina danes; 17.32 Moda danes; 18.00 Branje Vergovega romana »Mastro Don- Gesualdo«; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Capitol - kulturne aktualnosti; 19.57 Zasedanje petih;
20.45	Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.38 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvat-sko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Naj narodi pojo (5. oddaja); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo - Povabilo za dva; 20.25 Slovenski interpreti s skladbami Francisa Poulenca; 21.05 Wilhelm Furt-waengler kot operni dirigent; 22.10 Našim po svetu.
Uvoz skozi prehod v Štandrezu poteka redno
V okviru večnamenskega središča
Tri dni prekinjen zakol živine zaradi stavke živinozdravnikov
Razvejan program delovanja slovenske komisije v Ronkah
Tridnevna stavka živinozdravnikov, ki se je pričela v ponedeljek in se bo zaključila danes, je tudi na Goriškem povsem onemogočila zakol živine. V občinski klavnici v Kraški ulici je danes že tretji dan zapored prekinjena vsaka dejavnost, saj brez živi-nozdravniških pregledov in nadzorstva ni mogoč zakol živine. Nekaj težav je zaradi tega z oskrbo mesnic, čeprav stanje ni nikjer posebno hudo. Zaloge v zmrzovalnikih so v teh dneh v glavnem zadoščale potrebi, že od jutri pa bi se moralo stanje normalizirati.
Nekateri so si pomagali tudi tako, da so se v teh dneh posluževali zakola v Palmanovi, ki ga ni zajela stavka. Živinozdravniški pregledi so redno potekali tudi na mejnem prehodu v Štandrežu, kjer sta zaposlena dva živinozdravnika. Uvoz živine je torej potekal redno, do težav pa je vseeno prišlo, kajti kljub rednemu poteku zdravstvenih pregledov na meji, ni bil možen zakol zaradi stavke v klavnicah. Nekateri tovornjaki z živino morajo tako čakati do jutri, drugi pa so se namenili proti klavnicam, kjer stavka ni povsem okrnila dela. Kot so nam povedali na mejnem prehodu, včeraj stanje ni bilo posebno zaskrbljujoče, ker je te dni bil uvoz mesa in živine nekoliko pod povprečjem.
V ostalem je delovanje javne živi-nozdravniške službe prekinjeno. Pri KZE so nam povedali, da stavkajo vsi živinozdravniki, ki zagotavljajo samo nujnostne posege. Tako na primer odgovarjajo na pozive za morebitno pobijanje steklih Živah, razen v teh in podobnih primerih sile pa ne opravljajo nobenih rednih pregledov in posegov. Glede zakola jamčijo samo posege v primeru, da gre za okužene Živah, pri katerih bi vsako odlašanje pomenilo nevarnost širjenja kužnih bolezni.
Med posege v primeru sile sodi tudi morebitni zakol živine za potrebe bolnišnic. V Gorici, se zaenkrat problem še ne postavlja, v primeru pa, da zaloge mesa ne bi zadostovale, bodo živinozdravniki izjemoma omogočili zakol omejenega števila glav živine.
Radikalci proti vojaškim stroškom
Goriški radikalci so včeraj delih letake proti naraščajočim stroškom za vojsko, ki se bodo povečah, kot je napovedal obrambni minister Spadoh-ni, v prihodnjih letih. Radikalci in zelena hsta obsojajo tako početje in se zavzemajo za odpravo stroškov za oboroževanje.
Senatorji KPI o mejnih prehodih
V našem listu smo že nekajkrat poročali o predlogih poveljstva italijanskih finančnih straž, da bi zaprh nekatere male mejne prehode na Goriškem. Poveljstvo je navedlo kot razlog za ta predlog štednjo z osebjem. Znano je, da so na sestanku mešane ita-lijansko - jugoslovanske komisije, ki je bila sredi decembra v Novi Gorici, zavrnili ta predlog. Mejni prehodi o-stanejo vsi, omejih naj bi le umik odprtja, a to le pri nekaterih.
Poleg številnih drugih posegov so že 18. decembra 1985 (obvestho o tem smo dobih šele sedaj) komunistični senatorji Batteho, Pieralh in Gerbec, poslali zunanjemu ministru interpelacijo. V njej senatorji izražajo zaskrbljenost da prihaja do takih pobud s strani italijanske delegacije. Obsoditi je treba take zahteve, kajti mejni prehodi morajo ostati odprti, v duhu političnega sodelovanja ob meji. Sicer pa predlog ni bil v komisiji sprejet. Senatorji pa hočejo vseeno izvedeti kakšna navodila je ministrstvo dalo i-tahjanskim diplomatskim zastopnikom v mešani komisiji.
Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine, ki deluje pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah je pred kratkim izdelala smernice programa za tekoče leto in ga tudi že predložila upravnemu odboru centra. Z raznimi pobudami, ki jih bodo skušali uresničiti, naj bi segli na tri različna področja. Prvo se nanaša na vrednotenje kulturnega in družbenega udejstvovanja Slovencev, ki živijo v Laškem, druga serija pobud naj bi prispevala k boljšemu informiranju večine s kulturno stvarnostjo Slovencev v zamejstvu in matični domovini, tretja serija različnih manifestacij pa naj bi bila u-smerjena k boljšemu medsebojnemu poznavanju med dvema skupnosti-ma.
Tako so si pri posvetovalni komisiji zastavili tudi že nekaj zelo stvarnih ciljev. Oživeli naj bi recimo dejavnost kulturnega in rekreacijskega krožka »Srečko Kosovel«. Glede tega. vprašanja se nakazuje kar ne-Icaj možnih rešitev.
Posvetovalna komisija bo tudi v tem šolskem letu poskrbela za tradicionalno srečanje učencev v Ronkah. Gre za pobudo, ki je doslej naletela na zelo lep odziv staršev, otrok in vzgojiteljev.
V proslave ob dnevu slovenske kulture se bodo v Laškem vključili z dvema manifestacijama. Prva bo v Ronkah, druga pa v Tržiču. Prav
tako nameravajo sodelovati pri organizaciji vsakoletne revije Primorska poje. En koncert bo tudi letos v Tržiču.
Poleg zgoraj omenjenih, pomembnejših prireditev, naj bi se v prihodnjih mesecih zvrstilo še nekaj literarnih večerov, predstavitev knjig, predavanj in podobnih pobud, ki bodo prav gotovo vzpodbudno vplivale na poživitev kulturne dejavnosti v krajih na Tržiškem.
»Naš človek«
v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici se jutri prične 1. film video monitor — pregled slovenske filmske in video proizvodnje v letu 1985. štiridnevna festivalska prireditev se bo pričela z otvoritvenim govorom Klavdija Palčiča ob 20.30, sledilo pa bo predvajanje prvega celovečernega filma na sporedu. Gre za film »Naš človek« režiserja Jožeta Pogačnika. Film bodo predvajali z italijanskim simultanim prevodom.
Kazni za neslane pustne šale
Goriški župan je v zvezi s skorajšnjimi pustnimi praznovanji izdal odlok za preprečevanje nekaterih neslanih šal, do katerih je prihajalo v prejšnjih letih. Odlok posebej o-menja metanje lojevca (talco) v vseh javnih krajih, tako med organiziranimi pustnimi sprevodi, kot ob priložnostnih in spontanih praznovanjih.
Za vse, ki bi se prekršili zoper odločbo, predvideva občinski pravilnik denarno kazen, v hujših primerih pa lahko pride na podlagi členov 650 in 660 kazenskega zakonika tudi do sodne prijave.
Posvet o šolstvu
O šolski problematiki s še posebnim ozirom na verouk, o čemer je bilo v zadnjem času veliko razprav v vsedržavnem merilu, bo govor danes popoldne ob 18. uri v konferenčni dvorani semenišča v Ulici semenišč. Pobudo je dal pokrajinski odbor KD. Tajnik Gianfranco Crisci bo vodil razpravo, v kateri bodo sodelovah duhovnik Luigi Pontel, deželni svetovalec prof. Pagura in tajnica sindikata CG IL — Scuola prof. Brondani.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi tradicionalno pustovanje v nedeljo, 9. februarja, od 16. ure dalje v hotelu Planika v Ajdovščini. Na sporedu večerja, glasba, ples, šaljive igre, nagrajevanje mask. Društvo poskrbi za avtobusni prevoz. Vpisovanje od ponedeljka, 27., do sre-
Razdeljevanje bencinskih bonov
V ponedeljek so na sedežu avtokluba na Tržaški cesti v Gorici in v vseh drugih povorjenih pisarnah na območju goriške pokrajine razdeljevali letošnje bone za bencin proste cone. Gre za prvi obrok bencinskih bonov, saj bodo drugega, kot je že veljaven običaj, pričeli razdeljevati pred začetkom poletja.
Goriški ter sovodenjski avtomobilisti (za vsako družino pride v poštev le en avtomobil) dobijo bone za 330 litrov za vozila do 11 konjskih sil in za 450 litrov za vozila z več kot enaj-
TeČaj osebne nege za učence
Poleg knjig in zvezkov v torbi tudi zobna ščetka
stimi konjskimi silami. Prebivalci drugih občin dobijo pa bone za 180 oz. 240 litrov. Posebej dobijo višja nakazila druga vozila za posebno uporabo oziroma tovornjaki.
Bone bodo delili mesec dni. Že prvi dan pa je bila pred okencem avtokluba na Tržaški cesti kar precej gneče, kot je razvidno na naši sliki. Cena za bencin proste cone je precej nižja od tiste bemcina v prosti prodaji, približno enaka ceni jugoslovanskega bencina.
Učenci osnovnih šol doberdobske-ga ravnateljstva so v začetku prejšnjega tedna, poleg običajnih šolskih potrebščin v torbah imeli tudi zobne ščetke, domov pa so prinesli lično izdelan in za otroško dojemanje prikrojen lepak o umivanju zob ter o drugih higienskih opravilih.
Kaj se je ta dva dni dogajalo na šolah? Nič posebnega. Učenci so le sledili hitremu tečaju o osebni higieni in prvi pomoči, ki sta ga priredili društvi krvodajalcev iz Doberdoba in Sovodenj, po odločitvi okoliškega šolskega sveta in v sodelovanju z ravnateljstvom. Predavali so sodelavci Rdečega križa iz Nove Gorice, ki so male slušatelje razdelili v dve skupini. Prvi so skušali dopovedati najbolj osnovna pravila osebne higiene, zlasti pa koristnost pravilnega in rednega umivanja zob, učenci višjih letnikov pa so sledili predavanju o prvi pomoči na cesti, v primeru prometne nesreče, ob zastrupitvah, o tem kako je treba pravilno ravnati z obvezami itd. Ekipa Rdečega križa je imela s seboj tudi lutko in tako je bilo pojasnjevanje enostavnejše in hitrejše. V ponede-
ljek je ekipa gostovala na šolah v Doberdobu in Jamljah, naslednjega dne pa v Sovodnjah in Rupi, kamor so pripeljali tudi učence vrbovske šole. Gre vsekakor za koristno in novo pobudo, ki bi jo kazalo prenesti še na druge šole.
Pohod po ulicah
Goriško društvo Gruppo Marciatori prireja v nedeljo, 2. februarja, netekmovalni pohod »Bismarcia«. Odvijal se bo na 10 kilometrov dolgi progi, ki bo udeležence popeljala po severni mestni četrti, Livadi in ob bregu Soče. Start bo ob 10. uri pred telovadnico na Komu, kjer bo tudi zaključek pohoda.
Nagrade bodo prejeli posamezniki in najštevilnejše skupine, vsak udeleženec pa bo prejel konfekcijo tvrdke »Marvin Caffè«, ki je pokrovitelj pohoda.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel.: 83538
VAZNO SPOROČILO
od četrtka, 23. januarja, dalje za 4 tedne
LA BANCARELLA
VELIK# SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
GORICA — Ul. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6
ENKRATNA PRILOŽNOST:
VELIKA PROMOCIJSKA PRODAJA,
KI PRESEGA KATEROKOLI


SPRAVIM! onn/ POPUSTI 00 oUto
MOŠKA — ŽENSKA OTROŠKA ZIMSKA KONFEKCIJA OSEBNO PERILO — BLAGO ZA STANOVANJE
OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI
Izvrsten nastop Pina Danieleja
Preko tri tisoč ljudi, v glavnem Tržačani in Furlani, Goričanov je bilo bolj malo, se je zbralo na sobotnem koncertu neapeljskega kantavtorja Pina Danieleja.
Daniele, ki je nastopal z novo postavo s katero je tudi posnel zadnji album Ferryboat, je dveurni program posvetil v glavnem novejšim pesmim. Koncert je začel s starimi uspešnicami, katere je glasbeno prenovil, levji delež pa so imeli zadnji hiti, ki so se kar prelivali iz enega v drugega. Njegova glasba je sedaj mnogo bolj prefinjena, mednarodna, približuje se tistemu soul-jazzu, ki je sedaj zelo v modi. Zapustil je tisti fun-ky rock, ki je pritegoval oceanske množice ljudi na njegove koncerte, ter se izredno poboljšal.
Sedanja skupina, katero sestavljajo glasbeniki kar iz petih držav, ga je odlično spremljala, odlikovala se je predvsem ritmična sekcija, predvsem pa ameriški bobnar Steve Gadd, ki je v svoji dolgoletni karieri igral z največjimi svetovnimi zvezdami rock glasbe, in s svojimi soli navdušil prisotne.
Koncert je Daniele zaključil z dvajsetminutnim bisom, v katerem je zapel One, pesem iz zadnjega albuma Ferryboat. (al)
Kako ribiči ob onesnaženju rek
Ribiška družina Soča v Novi Gorici je v letnih ribolovnih dovolilnicah
predpisala tudi ukrepe, ki naj jih sprejmejo ribiči v primerih onesnaženih voda. Kot znano so vsi vodotoki, tudi reka Soča, v velikem delu struge onesnaženi in zato so omenjena navodila aktualna in potrebna. Ob poginu rib morajo na primer ribiči takoj obvestiti najbližjo Postajo ljudske milice, vzeti z dna vodotoka tudi vzorce vode za analizo, pa tudi vzorce poginulih ali poškodovanih rib. Vse odvzete vzorce je treba čim hitreje poslati v preiskavo področnemu Zavodu za zdravstveno varstvo na Pristavi (Rafutu) v Novi Gorici.
Ribiška družina v Novi Gorici je svojim članom priporočila naj vsak primer onesnaženih voda prijavijo posebni mobilni enoti Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Poklicati je treba samo stalno službo pri milici, telefon 92, in sporočiti točno lokacijo onesnažene vode. Omenjena mobilna enota deluje neprekinjeno dan in noč.
(m.d.)
•	Na letališču v Ronkah so bili včeraj člani 7. komisije deželnega sveta. Vodil jih je predsednik komisije Oliviero Fragiacomo. Predsednik letališkega konzorcija Cocianni jih je seznanil s problematiko letališča.
•	V trčenju med osebnim avtomobilom in tovornjakom, do katerega je prišlo prejšnji večer na Majnici, se je lažje ponesrečil 35-letni Andrea Restivo iz Gradišča, Ulica Papalina 89. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
de, 29. t.m., na sedežu v Križni ulici 3 in pri poverjenikih: štandrež -Ema Lupin, Sovodnje - Veronika But-kovič, Doberdob - Andrej Jarc, Šte-verjan Mario in Mirko Maraž, Pod-gora Vilma Bregant. Vabljeni so vsi upokojenci (zaželene so maske).
izleti
Mladinski odsek Sovodnje in sovodenjski taborniki priredijo 16. februarja izlet na sneg v Sappado. Vpisuje do 5. februarja Nadja Fajt.
____________kino_______________
Gorica
CORSO 18.00—22.00 »Gommando«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 »Erotic seduc-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto
COMUNALE 20.30 »II governo di Ver-re«. Gledališka abonmajska pjred-stava.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Lov v vesolju«.
SVOBODA 19.30 »Škrlatni dež«.
DESKLE 19.30 »Ninja III. — Obsedenost«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Antonio, Ul. Romana 147, tel.: 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Arturo Ciuf-farin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
V goriškem Kulturnem domu »I. film video monitor«
Slovenski film 85
Slovensko filmsko leto 1985 nam predstavlja kar pozitivno in obetavno bero del in avtorjev. Po imenih sodeč, ugotavljamo, da so v tem enoletnem obračunu prisotne razne režiserske generacije slovenskega filma. Vendar razmerje stari - mladi ne igra velike vloge in niti ne določa posebnih značilnosti in vsebin znotraj lanske proizvodnje Vibe film. če se
SLOVENSKI AVTORJI V ITALIJI
sobota, 25. jan., ob 15.30
Dario Frandolič (diplomant ljubljanske AGFRT) in Marko Sosič (dipl. na AKFITV v Zagrebu) sta dobro poznana v naši sredini, zaradi njunih številnih gledaliških, radijskih, TV in filmskih projektov, ki sta jih realizirala v glavnem prav na Tržaškem in Goriškem. Doslej sta že večkrat prikazala svoje kratke in dokumentarne filme, vendar to je prvikrat, da se predstavita skupaj, s celovitim sporedom.
DARIO FRANDOLIČ:
Kmetska smrt (1980) Blisk v noči	(1980)
Maska	(1984)
Intervju,
režija Dušan Prebil V glavnih vlogah: med drugimi Dario Frandolič
MARKO SOSIČ:
Pomladni nasmehi (1983) Starati se nežno (1985)
lotimo kratke obravnave in predstavitve 5 naslovov, ki jih predstavljamo v okviru 1. FILM VIDEO MONITOR JA, opažamo najprej, pri skoro vseh filmih, potrebo in voljo po avtoreflek-siji, avtokritiki, »remociji« in odkrivanju do sedaj zastrtih tem.
Samokritičen je Pogačnikov NAŠ ČLOVEK, ki predstavlja življenjsko krizo uspešnega menežerja, ker pa okolje, ki ga je sam soustvaril, »nerazumljivo« hoče odstraniti. Odtod izvirajo hudi konflikti na delavnem mestu, v družini in pri prijateljih, ki popolnoma osamijo junaka te »samo-upravne drame«.
Tudi zgodovinske vsebine so nakazane in postavljene odprto, problematično in se prepletajo z metežem sodobnih vprašanj in dilem, v smislu zgoraj omenjene, globlje želje po av-torefleksiji in katarzi, ki je prisotna v vsej sodobni slovenski ustvarjalnosti.
Oba »zgodovinska« filma iz slovenske produkcije ’85 na to kažeta.
Najstarejši in najuglednejši avtor pregleda, Vojko Duletič, predlaga s svojim portretom zagonetnega policijskega funkcionarja, ki je v zasedeni Ljubljani sodeloval z OF, nelagodno in distancirano razmišljanje. Njegov DOKTOR (po istonaslovljenem romanu Janeza Vipotnika) je vzburljiv pamflet o pokončnosti in primarni potrebi posameznika po svobodi.
Prvenec Andreja Mlakarja CHRI-STOPHOROS pa posega v vročo in zelo aktualno problematiko o »narodni spravi«. To temo, kot vemo, je še posebno sprovocirala misel Spomenke Hribar, ki je bila povod za šte-
Stran pripravil
DAVORIN DEVETAK
vilne polemike v slovenskih intelektualnih in institucionalnih krogih. V Mlakarjevem filmu se nekdanja sovražnika, bivši partizan Ivan in bivši kolaboracionist Martin, ne moreta »spraviti« in vzpostaviti prijateljskega odnosa vseh 40 let po vojni. Medtem njihova vas izumira. K njenemu pobotanju bo pripomogla ljubezen vdove Lenke in njen sin Krištof, v skoraj svetopisemski paraboli.
Zgoraj omenjeni filmi ne obravnavajo, morda, dovolj eksplicitno težkega gospodarskega in družbenega položaja v Jugoslaviji. Vsaj ne tako jasno in krepko kot filmi ostalih republik, npr. Karanovičev in Draškovi-čev, ki sta bila predstavljena na zadnjem Beneškem festivalu. So pa dobri, z znanjem izdelani filmi, ki si zaslužijo našo pozornost, v Gorici in Trstu, kjer imamo malo možnosti za neposreden stik, tako rekoč »iz prve roke«, s sodobnim slovenskim ustvarjanjem.
Prihranili smo za konec najbolj izvirna in brezkompromisna filma, to je BUTNSKALO; odlično surealno komedijo, ki jo je realiziral Franci Slak (ga poznamo že po EVI, z Mirando Caharijo, po uspešni demencialni radijski oddaji na Radiu Študentu. Prigode »usekanih« Butnskalarjev po vzdušju spominjajo na Arharjevo oddajo »Quelli della notte«. Gotovo bodo žele velik uspeh med našo mladinsko publiko.
Popolnoma drugačen register je izbral Filip Robar za svoj zelo lep film o Bosancih v Sloveniji in... o Slovencih v Jugoslaviji. Naslov sam, OVNI IN MAMUTI, simptomatično in z metaforično nakazuje značaj obeh narodnosti. Vsebina filma je težko opredeljiva, ne gre za konvencionalen celovečerec, pač pa za nekakšen film - esej. za hibridno lepljenko raznih materialov in zgodb, ki jih opremljajo Verdijeva glasba in tudi t.i. »jebemtologije«. OVNI IN MAMUTI so izredno in odprto umetniško delo, ki so ga nekateri v Sloveniji sprejeli polemično, je pa doseglo veliko mednarodno priznanje grand prix na festivalu v Mannheimu.
To je le kratek napotek k filmom v glavnem sporedu goriškega FILM VIDEO MONITORJA. Bolj izčrpno informacijo o teh in drugih filmih v informativnem sporedu in o VIDEO sporedu bomo posredovali v naslednjih dneh, ko bo potekala manifestacija. DAVORIN DEVETAK
Intervju z Darkom Bratino
Važna pobuda za skupni slovenski in za italijanski kulturni prostor
"• Film video monitor, čemu tak naslov? Darko Bratina ni iznenađen nad vprašanjem, nasprotno, skoraj pričakoval ga je. Zdi se mu povsem umestno, da pojasni vzrok tako nenavadne izpeljanke, saj je med drugim v tem naslovu vsebinska podmena celotne manifestacije, ki bo od jutri do nede-.Ije v goriškem Kulturnem domu. »V tem naslovu — pravi Bratina, animator Kinoateljeja in filmski navdušenec — je glavna beseda monitor, ki je tehnična oznaka za televizijski ah računalniški ekran. To je sredstvo, ki služi za analizo posnetkov. S svojo pobudo skušamo torej pregledati slovensko filmsko in video proizvodnjo v določenem obdobju.
PD: Za katero obdobje ste se odločili?
Bratina: Izbrah smo produkcijo iz leta 1985. Če bo pobuda uspela in bo imela ustrezen odmev, bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnjih sezonah.
PD: Da preciziramo: »monitorirah« boste slovensko filmsko proizvodnjo, ob nji pa tudi videoprodukcijo...
Bratina: Tako je. V Garici bomo lahko videh to, kar je bilo predvajano na velikem in na malem ekranu, kar je bilo posneto na filmski trak in na videotape, kar pa je, vsaj z vizualnega vidika, celota.
PD: Torej bo tudi produkcija RTV Ljubljana?
Bratina: Ne, ljubljanske televizije se zaenkrat nismo lotili. Omejih smo se na tako imenovano videoustvarjalnost, na videoart, na to kar ustvarjajo ljudje in krožki, ki se s to zvrstjo ukvarjajo.
PD: Film video monitor se seveda navezuje na retrospektivo slovenskega filma, ki je bila pred petimi leti prav tako v Gorici?
Bratina : Seveda. Film video monitor nadaljuje pobude, ki smo jih doslej uresničih na tem področju. Torej nadaljuje retrospektivo, pa tudi prikaz slovenskega filma v Fanu, prisotnost na festivalu v Pesaru in v Bergamu na tako imenovanem filmu meetingu, se pravi nadaljuje in razvija pobude, s katerimi smo predstavili slovenski film italijanski publiki, in s katerimi
SPORED
ČETRTEK, 23. januarja
ob 20.30 Otvoritveni govor KLAVDIJA PALČIČA
21.00	NAŠ ČLOVEK, režija Jože Pogačnik PETEK, 24. januarja
ob 16.00 Pregled video
20.00	Pregled video
21.00	BUTNSKALA, režija Franci Slak SOBOTA, 25. januarja
ob 10.00 Okrogla miza: Poti slovenskega filma in videa
15.30	Filmi slovenskih avtorjev v Italiji
17.30	OPRE ROMA, režija Filip Robar Dorin (informativa)
20.00	Pregled video
21.00	OVNI IN MAMUTI, režija Filip Robar Dorin NEDELJA, 26. januarja
ob 10.30 NOBENO SONCE, režija Jane Kavčič (informativa)
15.30	Pregled video
16.30	DOKTOR, režija Vojko Duletič
20.00	Pregled video
21.00	CHRISTOPHOROS, režija Andrej Mlakar Filmi bodo prikazani z italijanskim simultanim prevodom.
Za podrobnejše informacije lahko telefonirate na štev.: 0481/33580 Pobudo je omogočila Kmečka banka - Gorica v sodelovanju s slovenskimi bačnimi zavodi v Italiji.
smo začeli sistematično seznanjati tudi Slovence v Italiji s slovensko kinematografsko proizvodnjo. Pri tem smo ugotovih, da je italijanska publika bolj pozorna in dovzetna, če filme pokažemo skupaj, na neke vrste minife-stivalu. Tako vidijo film, obenem pa bolje dojamejo tudi tisto kulturno in družbeno stvarnost, ki jo film odraža.
Zdi se mi, da bo to prišlo še zlasti do izraza ob Film video monitorju. Filmi, ki jih bomo predvajali, odražajo, se mi zdi, kulturni in družbeni utrip na Slovenskom, saj je na primer Pogačnikov Naš človek drama o samoupravljanju, Slakov Butnskala metafora o razvoju in sistemu oblasti v Jugoslaviji, Dorinovi Ovni in mamuti razčlenjujejo problem mednacionalnih odnosov, Duletičev Doktor je zgodovinska drama, Mlakar pa se je s svojim Christoforosom lotil morda najbolj žgoče problematike, se pravi debate o nacionalni spravi.
PD: S tem si že odgovoril na vprašanje o pomenu pobude za italijanski prostor. Kaj pa v odnosu do slovenskega kulturnega prostora? Kako se Film video monitor uokvirja v to stvarnost?
Bratina: Napor, da bi prikazah celotno filmsko in video proizvodnjo, ki nastaja na Slovenskem, sodi v koncept skupnega kulturnega prostora. Pob.uda pa ima še večji pomen, ker se dogaja pri nas v Italiji. Film in video sta namreč sektorja, pri katerih je morda lažje prikazati to celoto in škoda bi bilo, če bi te možnosti ne izkoristili.
PD: Film video monitor tudi vzporeja filmsko in video produkcijo...
Bratina: Danes so med filmom in videom še precejšnje razlike, ki pa postopno izginjajo in zdi se mi, da bodo čez deset let povsem zabrisane. Ne bi se tu šel preroka, prepričan pa
sem, da s svojo iniciativo nekako anticipiramo razvoj na tem področju.
PD: Misliš, da bomo imeli tudi Slovenci v Italiji, kljub omenjenim sredstvom, možnost, da sprostimo svojo ustvarjalnost in se aktivneje vključimo v filmsko in video snovanje?
Bratina: Mislim, da je to mogoče. Pri tem bi pa opozoril tudi, da bomo v okviru goriške manifestacije poka-zah tudi filme zamejskih avtorjev, Frandoliča in Sosiča, ki sta filmska avtorja prav v klasičnem pomenu besede.
PD: In še zadnje vprašanje. Gorica se vse bolj uveljavlja kot žarišče slovenskega filma in slovenske filmske kulture zlasti v odnosu do italijanskega sveta. Kako, da ja ravno to mesto dobilo tako vlogo?
Bratina: Najbrž je razlogov več. Če gledamo celovito na ves slovenski prostor v Itahji je bjla Gorica v marsičem prikrajšana. Morda se je tudi zaradi tega zanimanje za film tako uveljavilo na Goriškem. K temu pa je prispeval tudi Kulturni dom, ki je usposobljen za filmske projekcije in dejstvo, da je zrasla pri nas skupina mladih filmskih entuziastov. Njen obstoj in volja do dela, sta spodbudila krepitev pobud tako z organizacijskega kot tudi z ustvarjalnega vidika.
VOJMIR TAVČAR
PRIREDITELJI:
Kinoatelje Z S K D
East West Film Institute Viba film ŠKUC - FORUM
Mlakarja
Slovenski video 85
Absolutna novost tega mini-festivala je pregled slovenske video produkcije v letih 1984 - 85. Največ so prvič združeni pod isto streho slovenski cineasti in videasti. Video je razmeroma nov pojav na slovenski umetniški in masmedijski steni: pionir tega novega izražanja in ustvarjanja preko video rekorderja in monitorja je umetniški par Nuša & Srečo Dragan, ki ju tudi tu predstavljamo. Naš kriterij je zaobjeti vse najnovejše snovanje s tem medijem na Slovenskem, zato smo se pri izboru omejili na obdobje med obema izdajama mednarodnega pregleda v Cankarjevem domu, VIDEO CD 83 in 85.
Pri tem nam je pomagala Radmila Pavlovič za selekcijo najnovejše produkcije video alternativnega kulturnega središča ŠKUS - FORUM (ki tudi riradno sodeluje pri manifestaciji), Miha Vipotnik pa za izbor ostalih »neodvisnih« videastov.
Zaradi prostorske stiske najavljamo le imena video avtorjev, o njihovih delih bomo itak še pisah.
AVTORJI VIDEO PRODUKCIJE ŠKUC - FORUM Borghesia, Marina Gržinič in Andrej Lupine,
Keller, Mare Kovačič, Meje kontrole.
Neven Korda, Radmila Pavlovič NEODVISNI VIDEO AVTORJI
Nuša & Srečo Dragan, Miha Vipotnik, Marie Claude Vogrič
Smučanje: včeraj smuk za SP v Parpanu
Trbiž, Beljak in Jesenice brez ZOI 1992
Bouvet presenetil, Kuralt četrti
CONI podprl Gortino
PARPAN (Švica) — Zgodovinski dan za francosko smučanje! Po 13 letih je končno zopet zmagal Francoz. Včeraj v slalomu za SP v švicarskem Parpanu je namreč zmagal 25-letni Didier Bouvet pred Švedom Ingemarjem Stenmarkom in Švicarjem Thomasom Burglerjem.
Na odlično četrto mesto se je uvrstil Jugoslovan Jože Kuralt, ki je dosegel svojo najboljšo uvrstitev na SP doslej. Bojan Križaj je izpadel že v prvem teku, Rok Petrovič, ki je bil po prvi vožnji tretji, pa v drugem.
Od Italijanov je bil tokrat najboljši Marco Tonazzi s šestim mestom, o-smi pa je bil Edalini. Zopet je razočaral Luksemburžan Marc Girar-delli, ki je v prvem teku osvojil 30. mesto, v drugem pa je bil diskvalificiran.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Bouvet
(Fr.) r33”08; 2. Stenmark (Šve.) 1’33”54; 3. Biirgler (Švi.) 1’33”71; 4. Kuralt (Jug.) 1’34”21; 5. Nilsson (Šve.) 1’34”22; 6. Tonazzi (It.) minuta 34”31; 7. Kohlbichler (Av.) minuta 34”39; 8. Edalini (It.) 1’34”53; 9. Berthold (Av.) 1’34”58; 10. Po-pangelov (Bol.) in Zoller (Av.) minuta 34”63; 12. Gaspoz (Švi.) 1’34”67; 13. Totsch (It.) 1’34”70.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Nilson (Šve.) 68; 2. Stenmark (Šve.) Frommelt (Liecht.) in Križaj (Jug.) 60; 5. Petrovič (Jug.) 50.
LESTVICA ZA SP: 1. Wimsberger (Av.) 130; 2. Girardelli (Luks.) 109; 3. Stenmark (Šve.) 102; 4. Mailer (Švi.) 99; 5. Zurbriggen (Švi.) 84; 6. Križaj (Jug.) 75; 7. Nilsson (Šve.) in Petrovič (Jug.) 68; 9. Resch (Av.) 67; 10. Strolz (Av.) in Wenzel (Liechtenstein) 66; 12. Gaspoz (Švi.) in
Wasmaier (ZRN) 65; 14. Mair (It.) 64; 15. Erlacher (It.) in Frommelt (Liecht.) 60.
Micaela Marzola najboljša
MEGEVE (Francija) — Italijanska smučarka Micaela Marzola je na tre-rlingu v smuku za SP, ki bo v petek, dosegla najboljši čas (r29”59) pred Američanko Flandersovo (1’ 29”69). Tretji najboljši čas (IVO’^ sta dosegli Francozinja Anne Flore' Rey in Zahodna Nemka Regina M6-senlechner.
Boks: Oliva s k.o.
POZZUOLI — Dva meseca pred dvobojem za svetovni naslov proti Argentincu Saccu je italijanski boksar Patrizio Oliva sinoči v superlah-ki kategoriji s k.o. v četrtem krogu premagal Američana Ricka Kaiserja.
VIDEM — Italijanski olimpijski odbor (CONI) je podprl Cartino d’Ampezzo in tako je za zimske olimpijske igre leta 1992 odpadla skupna kandidatura Trbiža (Italija), Beljaka (Avstrija) in Jesenic (Jugoslavija). Predsednik mednarodnega o-limpijskega odbora Juan Antonio Sa-maranc je namreč pismeno obvestil organizacijski odbor iz Trbiža, da pobude ne morejo sprejeti kandidature, ker je italijanski olimpijski odbor podprl drugo mesto (Gortino).
Pobuda skupne kandidature Trbiža, Beljaka in Jesenic se je rodila pred nekaj leti in organizacijski odbor je pripravil že vrsto publikacij o strukturah na tem področju. Bil bi-to tudi prvi poskus skupne organizacije mest treh različnih držav, kar naj bi dalo manifestaciji še poseben čar.
Deželni odbornik za šport Furlani-
je - Julijske krajine Mario Bran-cati in podpredsednik videmske pokrajine Roberto Maida sta izrazila željo, da bi Trbiž imel vsaj možnost organizacije kake tekme za svetovni pokal ali pa zimske univerziade.
Zmaga mladih »azzurrov«
BARCELLONA POZZO DI GOTTO (Mesina) — V prijateljskem nogometnem srečanju reprezentanc pod 16. letom je Italija premagala Portugalsko z 2:1 (1:1).
Tudi Rummenigge in Briegei
v reprezentanci ZRN
DUSSELDORF — Zvezni selektor zahodnonemške nogometne reprezentance Franz Beckenbauer je v seznam kandidatov za svetovno prvenstvo v Mehiki med drugim vključil tudi Karla Heinza Rummeniggeja (Liter) in Petra Briegla (Verona).
kratke vesti - kratke vesti
Košarka: danes v 5. kolu finalne skupine pokala prvakov
Zagrebčani tokrat nesporni favoriti
Rally Montecarlo:
Toivonen pred odstopom?
GAP — Henri Toivonen, ki je bil na rallyju Montecarlo doslej daleč najboljši, je včeraj zjutraj imel incident. V začetku je kazalo, da jo je pilot skupil brez najmanjše poškodbe, saj je nato tudi redno vozil in celo obdržal vodstvo. Toivonen je nato začutil bolečine v kolku in težko je verjeti, da bi lahko nadaljeval s tekmovanjem.
Vrstni red po 15 vožnjah: 1. Toivonen - Cresto (delta martini) 3.41’41”; 2. Salonen - Harjanne (delta martini) po 1’28”; 3. Alen - Kivimaki (delta martini) po r34”; 4. Biasion - Siviera (delta martini) po 1’38”; 5. Mik-kola - Hertz (audi quattro) po 2’42”.
Sodniki za Mehiko
ZÙRICH — Mednarodna nogometna zveza je izbrala 36 sodnikov za sve-
tovno nogometno prvenstvo, ki bo letos v Mehiki. Med le-temi sta tudi Italijan Luigi Agnolin in Jugoslovan Zoran Petrovič.
Mladinsko nogometno EP:
danes Italija - Portugalska
MESINA — V Mesini bosta danes Italija in Portugalska igrali kvalifikacijsko srečanje mladinskega evropskega prvenstva (skupina 4). Tek ma bo pomembna za obe ekipi, saj vodita z istim številom točk na lestvici.
Rimskemu navijaču bolje
BRESCIA — Mladi, 17-letni rimski navijač. Marco Bartolonucci, ki so ga po tekmi Brescia - Lazio ranili z nožem, še vedno leži v bolnišnici s pridržano prognozo. Zdravniki pa so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje boljše.
ZAGREB — Zagrebška Gibona, ki je v prejšnjem kolu pripravila lep podvig z zmago v gosteh proti Real Madridu, bo danes v zadnjem kolu prvega dela finalne skupine pokala prvakov igrala proti Limogesu. Petrovič in tovariši, ki so v štirih tekmah zbrali šest točk, so danes nesporni favoriti.
Zagrebčani so v nedeljo v prvenstvenem srečanju v Beogradu proti Crveni zvezdi dokazali, da so v zelo dobri formi in zato je težko verjeti, da bi danes lahko zamudih veliko priložnost za osvojitev novih pokalnih točk proti francoskemu prvaku.
OstaU dve srečanji tega kola pa bosta jutri. Milanski Simac bo gostoval v Tel Avivu, kjer se bo pomeril z Makabijem, sovjetsko moštvo Žalj-
girisa pa bo doma v Kaunasu igralo proti Real Madridu.
LESTVICA: žaljgiris Kaunas 8; Gibona Zagreb 6; Simac Milan in Real Madrid 4; Limoges in Makabi Tel Aviv 2. Žaljgiris in Makabi imata tekmo več.
POKAL POKALNIH PRVAKOV Scavolini — Landis 115:91 (62:50)
PESARO — Scavolini Pesaro se je s sicer pričakovano zmago proti dunajskemu moštvu Landis uvrstO v polfinale tega pokala. Ob dobri igri Zampolinija (24 točk), Fredericka (22) in Magnifica (21) je italijansko moštvo brez težav odpravilo goste, med katerimi je bil najboljši Američan Davis (33 točk).
Barcelona — Jugoplastika 103:98 (57:44)
BARCELONA — Splitska Jugoplastika je s sinočnjim porazom v Barceloni izpadla iz boja za polfinale. Najboljša strelca Barcelone sta bila Sibilio (24 točk) in San Epifanio (23), pri gostih pa Dukan (26) in Peraso-vič (20).
KORAĆEV POKAL
V četrtfinalnih srečanjih Korače-vega pokala bo danes zaposleno več italijanskih in jugoslovanskih ekip.
SPORED. A skupina: C. zvezda -Divarese. B skupina: Antibes - Borioni; Zadar - Paok Solun. C skupina: Bosna - Bancoroma. D skupina: Or-thez - Mobilgirgi; Cacaolat - Partizan.
Košarka: po prvem delu drugoligaškega prvenstva
Jadranovci igrali spremenljivo
Nogomet: n povratni del 2. jugoslovanske lige
Koprčani so se okrepili
Peter Žerjal: »Sest točk več«
V nedeljo se je s 15. kolom končal prvi del italijanskega drugoligaškega prvenstva, v katerem nastopa tudi naša združena ekipa Jadrana. Naši košarkarji so v zadnjem kolu izgubili v Padovi proti Kidlandu in so tako sklenili prvi del z osmimi točkami na 12. mestu. Štiri zmage in 11 porazov je torej obračun jadranovcev, ki so doslej igrali spremenljivo. Gre pa priznati, da so v tetm zelo kakovostnem prvenstvu imeli tudi zvrhano mero smole (stalno so jih pestile poškodbe). Na dlani pa je, da so po začetnih spodrsljajih (pet zaporednih porazov) pokazali lep napredek in z nabrano izkušenostjo je upati, da bodo v povratnem delu prvenstva svoje navijače razve-selili z večjo bero točk.
»Plačali smo davek neizkušenosti. Strah nastopa v'tej, čeprav kakovostni ligi je bil po mojem neupravičen in ko bi imeli malo več športne sreče, bi imeli šest ali osem točk več in bi bili v boju za napredovanje uvrstitev v Đ-1 ligo. S pametno in odločno igro v drugem delu prvenstva pa lahko zaigramo nedvomno mnogo bolje.«
Massimo Raseni:
»Tudi Žerjal in Ban«
Pomožnega trenerja Massima Raseni ja smo zaprosili, če nam sestavi dve najboljši peterki tega prvenstva.
Rasenijevi postavi.
PRVA POSTAVA: Lamperti (Citro-sil Verona), Cantamessi (Ferrara), Della Fiori (Cagiva Varese), Boni (Panapesca Montecatini), Della Vecchia (Citrosil Verona).
DRUGA POSTAVA: Turel (Castor Pordenon), Žerjal (Jadran), Zam-
Kaj, meni Jadranov kapetan Peter Žerjal o dosedanjih nastopih naše združene ekipe?
»Mislim, da smo dosegli manj, kot je bilo pričakovati. Nekoliko je bilo to odvisno od kakovosti te lige in ker smo v njej novinci. Morali smo tudi uigrati v ekipo centra Zarottija in po mojem smo to uspeli šele v zadnjih kolih. Igrali smo proti nekaterim ekipam, ki so daleč boljše od naše. in zasluženo izgubili. Izgubili pa smo tudi proti moštvom, proti katerim bi morali zmagati, kot na primer doma proti Vicen/i in Maltintiju, v gosteh pa proti Facibi. Mislim, da bi lahko imeli tudi šest točk več na lestvici.«
»Kaj pa za povratni del?«
»če bomo igrali v popolni postavi, bi lahko pospraviU celo 14 ali 16 točk.«
Stojan Kafol: »Preveč bojazni«
Mnenje Jadranovega pomožnega trenerja Stojana Kafola:
berlan (Citrosil Verona), Codevilla (Mauri Treviglio), Maguolo (Panapesca Montecatini) ali Ban (Jadran).
Od Montecatinija do Padove...
Panapesca - Jadran	82:68
Jadran - Cagiva	73:81
Mauri - Jadran	91:80
Jadran - Vicenza	76:82
Arese - Jadran	112:95
Jadran - Nordica	73:67
Citrosil -	Jadran	130:103
Jadran -	Spondilatte	72:77
Faciba -	Jadran	86:85
Jadran -	Castor PN	75:71
Victors -	Jadran	71:74
Jadran -	Maltinti	73:76
Ferrara - Jadran	72:66
Jadran - Čelana BG	75:70
Kidland - Jadran	83:70
Jadranovci so najhujši poraz zabeležili v Veroni proti Citrosilu s 103:130 (—27 točk). Tedaj so tudi dosegli edino stotico doslej. Edino zmago v gosteh so dosegli v Monzi proti Victorsu (74:71), najtesnejši poraz pa so zabeležili v Bustu Arsiziu proti Facibi (85:86), najvišjo zmago pa doma proti Nordici s 73:76. Naši so skupno dosegli 1156 točk, to je 77,066 poprečno na tekmo, prejeli pa 1251 točk ali 83,4 na tekmo. Najmanj točk so dali v Ferrari (66), največ pa v Veroni (103).
Marko Ban tretji strelec
Jadranovec Marko Ban je po prvem delu prvenstva tretji najboljši strelec B lige, kar je nedvomno za našega košarkarja velik uspeh. Le za štiri točke zaostaja za Bessijem in zares škoda, da Marko v zadnjih srečanjih ni bil tako uspešen kot prej, saj bi nasprotno gotovo zaostajal le za Boni jem, ki v tej ligi, kot strelec, nima enakovrednih tekmecev.
LESTVICA STRELCEV ,
Boni (Panapesca Montec.)	449
Bessi (Faciba B. Arsizio)	358
MARKO BAN (JADRAN)	354
Della Fiori (Cagiva VA)	339
Musetti (Ecocementi FE)	337
Turel (Castor Pordenon)	335
Maguolo (Panapesca Montec.) 332 Sciacca (Faciba B. Arsizio) 316 Lamperti (Citrosil Verona)	288
Nogometaši Kopra so uspešno kon-čali prvi del priprav za spomladanski del prvenstva v drugi jugoslovanski ligi v ankaranski telovadnici. Ta teden pa že vadijo na »bonifici«, že v nedeljo zjutraj pa bodo odpotovali na 10-dnevne bazne priprave v Lipico, kamor potuje 24 igralcev.
Koprčani so se v miniprehodnem roku občutno okrepili. Včeraj je podpisal za koprskega drugoligaša za 6 mesecev še 28-letni nogometaš Čelika Nenad Vidakovič, ki je bil med drugim najzaslužnejši, da se je Čelik vrnil v prvo jugoslovansko Ugo. Z Vidakovičem je seznam novih igralcev končan in v Kopru so z mini-prehodnim rokom izredno zadovoljni, saj so dobUi tri izkušene prvoligaške igralce, kot so Petkovič (Sara-
jevo), Vidakovič (Čelik), Osibov (Ve-lež) in dva drugoligaška Breznikar in Rižner (Rudar Trbovlje).
(Kreft)
Tržaška alpinista na gori Fitz Roy
Iz daljne Patagonije je včeraj prišla vest, da je italijanska alpinistična odprava v svojem namenu osvojitve mitične gore Fitz Roy uspela. Odprava, kateri so dah ime »El Chal-ten« po ledinskem imenu te gore, se je odpravila na pot konec lanskega septembra, udeležiU pa sta se je tudi dva tržaška vrhunska alpinista. Mauro Petroino in Marco Sterni.
naši nogometaši v mladinskih ligah
NAJ MLAJŠI
SKUPINA A
Triestina — Breg 0:3 (0:1)
STRELEC Crevatin (3).
BREG: Cah, Buzzi, Ota, K. Daz-zara, Zupin, Kozina, M. Gombač, Crevatin, Tetnze, P. Dazzara, R. Gombač (GigUfanò), Majevski, Degrassi.
Breg je tokrat naredil pravi podvig. Nasprotnik je naše podcenjeval in medlo igral, brežani pa so pokazaU ' veliko volje do zmage in požrtvovalnosti.
Breg je povedel proti koncu prvega polčasa kar je sprožilo nepopisno veselje. Do drugega zadetka je prišlo v začetku drugega polčasa. Brežani so še kar naprej imeU pobudo v svojih rokah, tako da so prišli še do tretjega gola. (M.š.)
IZIDI: Servola - Olimpia 0:3; Triestina - Breg 0:3; Costahmga - Inter SS 1:0; Domio - Montebello 1:3; počitek: San Luigi.
LESTVICA: Costalunga 17; San Luigi in Montebello 15; Triestina 13; Inter SS 11; Breg 10; Olimpia 6; Servola in Domio 4.
SKUPINA B
CGS — Primorec 0:2 (0:0)
STRELCA za Primorje: Mitja Štoka in Križmančič.
PRIMORJE: Štolfa, Princival, Škabar, Ligozzi, Garbassi, PraselU, Žagar (Luksa), Peter Štoka, Križmančič, Mitja Štoka, Trampuž.
Primorje je zmagalo v zelo važni
tekmi proti CGS. Igra je praktično potekala enosmerno. Tržačani so biU zelo raztreseni, žogo so ob-vladah do polovice igrišča, potem pa niso več vedeU, kaj z njo. Primorje bi lahko doseglo mnogo več golov, a je imelo veliko smolo. Glavna moč rdeče - rumenih je bila borbenost in volja do zmage. (š.M.)
IZIDI: Opicina - CampaneUe 5:1, Giarizzole - San Vito 9:0, San Giovanni - Portuale 2:1, CGS - Primorje 0:2, počitek: Campi Elisi.
LESTVICA: Giarizzole 19; San Giovanni 17; Portuale 16; CGS in Primorje 12; Campi Elisi 8; Opicina 5; San Vito 4; CampaneUe 3.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
Domio — Breg	4:1 (1:1)
STRELEC za Breg: Švara
BREG: Cottar, Bandi, P. Tamaro, Sancin, Bevk, Hervat, M. Tamaro, Starec, Slavec, De Franceschi, Švara (Albino), Bonzanini, Zahar.
Tekma je bila dopadljiva. Breg se je enakovredno upiral enajsterici, ki ima za sabo same zmage, čeprav je poraz le nekoUko prehud.
(M. š.)
IZIDI 10. KOLA: Servola - Chiarbo-la -2:1; Domio - Breg 4:1; Campanelle - Muggesana 1:7; Fortitudo -Montebello 1:0. '
LESTVICA: Domio 20; Muggesana in Fortitudo 14; MontebeUo 9; Breg 8; CampaneUe 7; Chiarbola 5; Servola 3.
Na namiznoteniškem turnirju v Zgoniku
Krasovi organizatorji so se izkazali
naše peterke v mladinskih ligah
V	nedeljo je bil v prostorih zgoniš-kega športno-kultumega centra v organizaciji športnega krožka Kras drugi od treh mladinskih deželnih turnirjev. Tokrat so bili v Zgoniku številni atleti iz naše dežele, tako da je organizator imel polne roke dela, a kljub temu je turnir odlično uspel.
Med posamezniki je v kategoriji dečkov Krasov predstavnik Budin zasedel 3. mesto, med deklicami pa je Si-monetova zgubila le v finalu. Kraljeva je bila tretja. Zidaričeva četrta. Med moškimi dvojicami sta se Milič in Budin v finalu v obeh setih odlično upirala močnejšema nasprotnikoma (26:24 in 21:16), a več nista zmogla, brata Škarabot (Dom) pa sta pristala na solidnem četrtem mestu, potem ko sta v polfinalu z 2:0 zgubila prav proti krasovcema.
V	ženskih dvojicah so nastopila, le štiri Krasova dekleta. Uveljavili sta se Zidarič - Kralj pred Simoneto -Grilanc. V mešanih dvojicah je slavila zmago Simonetova, ki je tokrat nastopila skupaj z odličnim Dondo (Fincantieri Tržič) in je v treh zelo napetih setih strla odpor Krasove dvojice Budin - Zidarič. Med naraščajniki posamezno se je od slovenskih zastopnikov najvišje uvrstil Milič, ki se je moral zadovoljiti s 4. mestom, med ženskami pa je zmagala odlična predstavnica Azzurre Paganelijeva, ki je v finalu zlahka strla odpor Ravbarjeve. Milič in Fabec sta v moških dvojicah zasedla četrto mesto, Ravbarjeva in Širčeva pa sta med ženskami zgubili le v finalu proti odlični dvojici Azzurre. Krasova dvojica Škabar -Colja je pristala na tretji stopnički. V mešanih dvojicah sta Fabec in Ravbar morala v polfinalu položiti orožje pred poznejšima zmagovalcema.
Med mladinci je se od štirih Kraševih predstavnikov prebil do polfina-
Nedeljska tekma v superveleslalomu na Zoncolanu je potrdila veliko razliko, ki obstaja med mestnimi klubi in klubi gorskih področij. Ti so namreč imeli, razen redkih izjem, glavno vlogo pri delitvi najboljših mest. To je tudi logično, saj jim bližina smučišč omogoča, da lahko trenirajo vsak dan,
Le gajeveem
la le Štoka, ki je v dveh napetih in izenačenih setih moral prinzati premoč kasnejšega zmagovalca Torbia-nellija (GMT). V ženski konkurenci je Cossettova (GMT), ki je prej že izločila Krasovi predstavnici Prosenovo in Guštinovo, ,v finalu povzročala O-badovi le nekaj težav v drugem setu, katerega je Tržačanka tudi osvojila, več pa proti razpoloženi krasovki ni zmogla. Tretja je bila T. Ravbarjeva, 4. Guštinova.
V	moških dvojicah sta Štoka in Do-Ijak dobro opravila svojo nalogo, saj sta se uvrstila na drugo mesto, med ženskami pa so nastopile le tri dvojice, od katerih dve Krasovi. Končna zmaga je pripadla paru Mosetti - Čok, T. Ravbarjeva in Guštinova sta bili tretji. V mešanih dvojicah sta para Legiša - Obad kot Doljak - Guštin izpadla že v polfinalu.
V	tretji kategoriji (posamezno moški), se je med 64 udeleženci najvišje uvrstil Štoka, ki je v četrtfinalu ze-
kar je za ostale klube, ki so oddaljeni na desetine kilometrov od smučarskih središč, zelo težko. Če primerjamo tako rezultate naših smučarjev z rezultati njihovih vrstnikov iz Trsta, Vidma in Pordenona, lahko ugotovimo, da so si popolnoma enakovredni. Kot primer lahko navedemo 16.
tokrat ni šlo
lo težko klonil (13:21, 21:9, 22:24) proti kasnejšemu zmagovalcu Fredianiju (Rangers Videm), Bole pa je zgubil kolo prej in pristal med šestnajsterico najboljših.
Vidno vlogo so med ženskami odigrale krasovke in domovke. Puriče-va (Kras) je zgubila šele v finalu proti odlični Calinovi (GMT), ki v prvenstvu brani barve svojega društva v B ligi, potem ko je v polfinalu zanesljivo premagala Fabbrovo (Dom). Puričeva je v osmini finala izločila tudi Danjelo Zalateu, ki pa je dobro igrala. V drugem polfinalnem srečanju je Lutmanova (Dom) podlegla proti poznejši zmagovalki. Od petega do osmega si delijo mesta še krasovke Škrkova. Obadova in T. Ravbarjeva. Guštinova in Obadova sta med dvojicami slavili zmago pred Lutmanovo in Fabbrovo, kateri sta v finalu presenetljivo zlahka premagali. Med moškimi dvojicami sta se Bole in Colja prebila do četrtfinala. (Z.S.)
mesto Davida Taučerja v kategoriji dečkov, ki pomeni v bistvu tretji najboljši čas v prvih dveh okrajih naše dežele, to je Trst, Gorica, Videm in Pordenon. Rezultati tekme, veljavni za vse štiri okraje naše dežele, so naslednji:
DEKLICE: 1. Olivia Andreussi (Ra-vascletto) 1’22”68; 2. Maria Baschi (Velox Paularo) r25"34; 3. Arianna Montenuovo (Zoncolan) 1'25”84; 20. Frančiška Rapotec (Breg) 1’39”38 Vpisanih 29, na cilju 21.
NARAŠČAJNICE : 1. Elena Camio-lo (Sci club 70) 1’20”01; 2. Federica Sant (Monte Lussali) l’20”90; 3. Barbara Da Pozzo (Ravascletto) l’22”21; 18. Jasmin Rudež (SPDT) l’34”71; 20. Valentina Fakin (SPDT) 2’28”47. Vpisanih 27, na cilju 20.
DEČKI: 1. Gino Kaidisch (Monte Lussari) 1’19”79; 2. Daniele Reppin (Velox) 1’20”37; 3. Francesco Princi (Raibl) 1’21”52; 16. David Taučer (Mladina) 1’31”89; 27. Robert Renčelj (Devin) 1’36”49; 32. Marko Šuber (Mladina) r38”12. Vpisanih 56, na cilju 44.
NARAŠČAJNIKI: 1. Dino Brovadan (Ravascletto) 1’15”72; 2. Marco Srem (Velox) 1’19”34; 3. Cesarino Busolini (Ravascletto) 1T9”48; 19. Aleksander Žezlina (SPDT) 1’23”65; 28. Erik Vodopivec (Breg) 1’26”89; 40. Miran Guštin (SPDT) 1’43”80. Vpisanih 53, na cilju 41.	R. DEVETAK
DRŽAVNO
KADETSKO PRVENSTVO
Jadran Farco — Sweda Pordenone
94:74 (42:27)
JADRAN FARCO: Kovačič 3 (1:2), L. Lippolis 12 (4:4), M. Pertot 1 (1:2), Barini 11 (3:5), Carbonara 29 (6:7), P. Pertot 2, Lokar 16 (5:7), Civardi 15 (1:2), P. Lippolis, Terčon 5 (1:3).
SODNIKA: Majzen in Bertocchi; PON: P. Pertot (33), Terčon (35); 3 TOČKE: Lokar 1, Carbonara 1.
Z zanesljivo zmago proti Pordenon-čanom so se jadranovci opomogli od šoka po visokem porazu v prejšnjem kolu proti Don Boscu. Naši pa so nekoliko bolje igrali le v prvem polčasu, ko so z dobro obrambo onemogočili napade nasprotnika in s hitrimi protinapadi dosegali koše. Pokazali so tudi nekaj dobrih skupinskih akcij.
Izid ni bil nikoli v dvomu, saj so si naši takoj priigrali lepo prednost, ki so jo še povečali do konca srečanja.
Glede posameznikov omenimo Petra Pertota in L. Lippolisa. (M. Raseni)
IZIDI 7. KOLA: SOTECO - Don Bosco 56:65, Jadran Farco - Sweda Pordenone 94:74, Barcolana - Segafredo 68:115.
LESTVICA: Segafredo 14, Jadran Farco 12, Leasest in Don Bosco 10, SOTECO 4, Pordenone 2, Barcolana 0.
DEŽELNO
KADETSKO PRVENSTVO
DOPOLAVORO FERROVIARIO- KON-
TOVEL ELECTRONIC SHOP 81:78
(38:38)
KONTOVEL: Cingerla, Rupel, Sedmak, Stanissa 13 (1:1), Gruden 10, Sterni 38 (0:1) Gregari, Dolhar 6, Štoka 3 (3:4), Venier 8 (0:3).
V prvem kolu pokrajinskega kadetskega prvenstva, kjer poleg Kontove-la in Ferroviaria nastopajo tudi peterke Poleta, Interja iz Milj, Interja 190-4 ter Scoglietta, je Kontovelova e-kipa doživela tesen poraz. Ekipi sta se v prvem polčasu stalno izmenjavali v vodstvu. V nadaljevanju pa so Kontovdlci z delnim rezultatom 14:2 odločno povedli ter v 25. minuti vodili s 44:56.
Vse je kazalo, da se »plavim« odpira pot do visoke zmage. Zgodilo pa se je obratno, saj so se Tržačani zopet zbrali ter v 31. minuti povedli s 64:62 (delni izid 16:2). Tedaj sta se ekipi zopet izmenjavali v vodstvu, našim pa je v 38. minuti uspelo povesti s štirimi točkami razlike. Od takrat niso več zadeli nasprotnikovega koša. To so domačini izkoristili ter zmagali. V Kontovelovih vrstah sta se posebno izkazala Sterni in Venier. (M.R.)
LESTVICA: Inter 1904 in Dopolavoro ferroviario 2, Kontovel in Inter-muggia 0.
NARAŠČAJNIKI
SOKOL - CGI	110:85 (50:40)
SOKOL: Tinta 2, Gerii, Šuligoj 30 (2:5), Saksida 2, Stanissa 16 (2:2), Paulina 28 (6:10), Pizziga, Bogateč 2 (2:3), Lesizza 18, Sosič 12 (0:7).
Sokol je na domačih tleh premagal telesno šibkejšega, a požrtvovalnega nasprotnika. Naši so se odlikovali predvsem v skoku poti košem v napadu, kjer so pobrali ogromno žog, ki so se kot za stavo odbijale od koša, saj so bili Nabrežinci prav v zaključevanju iz bližine izredno netočni.
Obramba naših je pešala skozi vso tekmo, verjetno zaradi dekoncentracije in obrambne mentalitete, ki ni še osvojena. Tokrat bi omenili dobra nastopa Pauline in Šuligoja ter požrtvovalno in učinkovito delo v obrambi Bogatea. (P. Andrej)
LIBERTAS - BOR ADRIAIMPEX
62:55 (33:28)
BOR: Simonič (0:2), Girelli, Škerk 32, Pertot 3 (1:8), Race, Cupin 3 (1:4), Smotlak 6, Oberdan 11 (1:2).
Borovci so izgubili zaradi nasploh slabe igre, zelo slabega odstotka pri prostih metih in okrnjene postave.
Dve minuti pred koncem tekme so sicer uspeli izid izenačiti, nakar so popustili in tudi zasluženo izgubili. O-menimo, da so naši košarkarji v zadnjih potezah igrali le v treh. Najboljša v Borovih vrstah sta tokrat bila Škerk in Smotlak. (Vascotto)
IZIDI: Sokol - Fruttetna 85:48, CGI -Autosandra 57:74, Libertas - Bor A-driaimpex 62:55, Don Bosco - Fruttetna 136:26, Autosandra - Tecnoluce 37:64, Ricreatori - Leasest 95:44, Sokol - CGI 110:85, Alabarda - Autosandra Due 102:59, Bor Adriaimpex - A-labarda 83:77.
LESTVICA: Ricreatori in Don Bo-svo 24, Tecnoluce in Alabarda 18, Libertas in Bor Adriaimpex 16, Leasest 10, Autosandra in Sokol 8; Autosandra Due 6, CGI 2, Fnitttena 0.
MLADINCI
Kontovel Electronic Shop — Intermug-
gia 67:61 (32:25)
KONTOVEL: Grilanc 23, Pertot 3, Niko Pertot 7, Gruden 15, Cunja, Kompare 2, Brischia, Emili 15, Ban 2.
Kontovelci so na domačem igrišču dosegli drugo prvenstveno zmago. Gostujoča ekipa je bila enakovredna le v prvem polčasu, nato so domačini prešli v vodstvo z 20 točkami razlike in to prednost obdržali do konca. Pohvaliti je treba vse igralce, predvsem pa trenerja Kneippa, ki je lepo vodil ekipo in s tem pripomogel za zmago.
(Dimitrij Danieli)
Saba — Dom	81:67 (39:28)
DOM: Košuta 4, Corsi 19, Orzan 19, Kocjančič 9, Čubrilo, Rinelli, Battello 2, Romano 14.
PON: Košuta (37) in Orzan (40); ON: Dom 23, Saba 24; 3 TOČKE: Corsi 1.
Domovi mladinci so v 6. kolu na tujem nerodno izgubili proti skromni peterki Sabe. Podcenjevanje nasprotnika je belo - rdeče tokrat drago stalo. Domačini so vodili skozi vse srečanje z izjemo sedme in osme minute v drugem polčasu, ko je našim le uspelo dohiteti nasprotnika. Toda v nadaljevanju srečanja so domovci povsem popustili, igralci Sahet pa so tako prvič slavili v letošnjem prvenstvu. Glavna krivca za poraz pa sta gotovo Corei in Orzan, ki sta tokrat tekmovala le v tem, kdo bo dosegel več košev.
(M. čubej)
LESTVICA: Libertas 10, Barcolana A 8, Bor, Polet in Intermuggia 6, Dom in Kontovel Electronic Shop 4, Saba 2, Barcolana B 0.
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX - FRUTTETNA
114:32 (53:17)
BOR ADRIAIMPEX: Danieli 8 (0:1), Milone 5 .(1:2), Arena 37, Oberdan 20, Sterni 16 (0:4), Preselj 4, Bajc 2, Ilerčič 2 (0:2), Ažman 14, Pavlica 6.
V četrtem kolu je Bor imel prelahko nalogo, saj se je spoprijel z najšibkejšo ekipo tega prvenstva. O tekmi ni kaj povedati, saj je bila »za plave« le rober trening. Povedati pa je treba, da so na igrišče stopili tudi neizkušeni igralci, ki so se lepo izkazali. Pohvaliti je treba vse, še posebno pa Sternija, ki je igral kot zna, dosegel 16 točk in polovil mnogo odbitih žog v napadu in obrambi.
(L. Furlan)
IZIDI 4. KOLA: Inter 1904 - Autosandra Due 93:53, Bor Adriaimpex -Fruttetna 114:32, Autosandra Due -Leasest A 49:70, Libertas - Ricreatori 95:73.
LESTVICA: Bor Adriaimpex, Leasest A in Libertas 6, Don Bosco 4, Leasest B, Inter 1904 in Autosandra Due 2, Ricreatori in Fruttetna 0.
Naše ekipe v 3. amaterski nogometni ligi na Tržaškem so se tokrat izkazale, le gajeveem proti Unionu (na sliki) ni šlo, saj so tesno zgubili z 1:0
Smučanje: superveleslalom na Zoncolanu
Naši prav nič ne zaostajajo
mladinska odbojkarska prvenstva
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 23. januarja, ob 20.30. Seja bo tokrat (zaradi zasedenosti običajne dvorane) na stadionu »1. maj«.
ŠK KRAS
sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem skbeanju.
SPDT
obvešča, da bo jutri, 23. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) predaval znani tržaški planinec E. Tommasi. S pomočjo barvnih diapozitivov bo predstavil Karnijske Alpe, za katere je napisal vodič, ki pa je že razprodan.
SPDT
vabi svoje člane na predsmučarsko in rekreacijsko telovadbo, ki jo ob sredah od 21. ure naprej na liceju F. Prešeren, vodi Rado Gruden.
ŠD POLET
skbcuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
UNDER 18 — MOŠKI
CUS — BOR 0:3 (1:15, 14:16, 11:15) BOR: Meton, Jablanšček, Sedmak, Jercog, Cappellini, Clemente, Blasi, E. Starc, Šuligoj, Hmeljak in Švab.
Tekma ni odločala več o končni u-vrstitvi ekip, poleg tega pa sta obe nastopili dokaj okrnjeni. Trener Stu-Lelj je tako, razen v prvem setu, u-igraval mlajše fante, ki sestavljajo e-kipo under 16. Poskus je uspel, saj so borovci premagali nasprotnika, ki bi moral biti v mlajši kategoriji eden glavnih favoritov za pokrajinski naslov, toda odsotnosti Marege na eni strani in odličnega podaj ača CUS na drugi, ne dovoljujeta nobene končne ocene. (A. S.)
ROZZOL — SLOGA	0:3
(11:15, 1:15, 2:15)
Trajanje setov: 19, 9 in 9 minut. SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Ker-pan, Komar, Sain, Taučer.
Slogaši so po predvidevanju osvo-jili ponovno zmago. Rozzol jim nikoli ni bil dorasel nasprotnik in sorazmerno veliko točk je v prvem setu osvojil v glavnem zaradi nepazljivosti naših
fantov. (Inka)
OSTALI IZIDI 12. KOLA: Prevenire - Volley Club 3:0, Inter 1904 - NPT 3:0.
LESTVICA: Inter 24, Sloga in Prevenire 18, Bor 14, NPT 12, CUS in Rozzol 6, Volley Club 0.
UNDER 18 ŽESKE
VOLLEY 80 - FRIULEXPORT 0:3
(4:15, 1:15, 2:15)
FRIULEXPORT: Ušaj, Umek, Uk mar, Garbini, D’Ambrogio, Pertot, Venier, Foraus.
V tekmi, ki sama po sebi ni bila privlačna, so igralke združene ekipe brez težav nadigrale nasprotnika, ki sodi med slabše šesterke prvenstva. Omeniti velja le to, da je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe na igrišče zopet stopila Ivana Venier, ki je pozitivno opravila svoj krstni sezonski nastop. (M. Kalc)
LE VOLPI - FRIULEXPORT 0:3
(1:15, 6:15, 2:15)
FRIULEXPORT: Foraus, Pertot, U-šaj, Umek, Žerjal, Venier, Garbini, Ukmar.
V zaostali tekmi se je v nedeljo Friulexport pomeril še z najšibkejšim nasprotnikom v ligi. V prvem nizu so državne podprvakinje igrale v svojem običajnem slogu, v nadaljevanju pa so nekoliko popustile, tudi zato, ker jim je bila dana naloga, da forsirajo servise in hitro igro. Treba vsekakor upoštevati, da so bila dekleta verjetno še utrujena, ker je bila tekma zjutraj, naše igralke pa so se pozno ponoči vrnile z drugoli-gaškega gostovanja v Pordenonu.
(M. Kalc)
LESTVICA: Friulexport 24, Breg 22, Armes 12, Virtus in Sokol 10, Volley 80 6, Kontovel Electronic Shop 4, Le Volpi 2.
SOKOL - OMA	3:1
(11:15, 16:14, 16:14, 15:4)
SOKOL: Radetič, Rudež, Lara in Tanja Masten, Elena in Katja Legiša, Pizziga in Visintin.
Na sobotni tekmi je Sokol v prvem setu popustil in OMI omogočil zmago e in r - se Tu ii zač' tku dru gle. Z zanesljivim sprejemom in zagrizenostjo so osvojile naslednje tri
sete. Zmaga Sokola proti Omi je bila važna, ker so še naše borile za tretje mesto.	(A. Pizziga).
UNDER 16 ŽENSKE
■ SKUPINA A
VOLLEY CLUB - SLOGA B 0:2 (4:15, 7:15)
TRAJANJE SETOV: 20’, 25’.
SLOGA B: Cocchi, Citter, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Hrovatin, Kocman, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Drugo Slogino postavo sestavljajo mlajše igralke letnika 1971 in 1972, ki pa so takoj dokazale, da v prvenstvu nikakor ne bodo igrale podrejene vloge, saj so že v prvem kolu suvereno zmagale. Na igrišče so stopile vse igralke, ki so svoj prvi nastop odlično opravile. (Inka)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SLOGA A 0:2 (1:15, 5:15)
MONTASIO - SOKOL	0:2
(7:15, 13:15)
SOKOL: Visintin, Legiša, Lara in Tanja Masten, Passerini, Žbogar in Škrk.	(A. Pizziga)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči račun za ltall|o
ZnložniStvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski -1 modul |šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
22. januarja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdala L JzTT m tiskaj ^Trst
čtanka^mU Evez« EMOpfan9i zataZnfcov F1EG
Zapustil je uradni banket
Homeini ne prenese žensk ob svoji mizi
HARARE — Iranski predsednik Ali Homeini je prejšnji večer zapustil uradni banket, ki ga je njemu na čast priredil predsednik Zimbabwa Robert Mugabe. Svojo odločitev je Homeini utemeljil s prisotnostjo žensk, glasbe in vina.
Homeini je prišel v Harare ob koncu svojega potovanja po šestih afriških državah. Na potovanju ga je spremljalo 14 ministrov.	v
Prejšnji večer je delegacija, ki jo je vodil Homeini, v zadnjem trenutku odpovedala prihod na banket, ki sta ga njemu v čast priredila predsednik vlade Mugabe in državni poglavar Canaan Banana, češ da se ne more vsesti za isto mizo, kjer sedijo tudi ženske, drugače povedano, kjer sedita tudi žena predsednika Banane in neka ministrica. Za njegovo vero je nadalje nedopustno, da na uradni večerji točijo vino in da jim igra vojaška godba.
Šest zdravnikov je zapuščalo bolnišnico
GENOVA — S kartončkov, ki so jih žigosali ob prihodu na delovno mesto, je bilo razvidno, da so v bolnišnici, dejansko pa je šest zdravnikov splošne bolnišnice San Martino v Genovi med delovnim časom opravljalo operacije v zasebnih klinikah; obiskovali so bolnike na domu in skratka s pridom opravljali zasebno prakso.
Po več kot enoletni preiskavi so šestim zdravnikom, enemu primariju, trem zdravnikom in dvema pomočnikoma, poslali poziv, da se predstavijo okrajnemu sodniku Marcu Devotu; proti njim so karabinjerji vložili tožbo zaradi sleparije. Štirje obtoženci so občasno »špri-cali« delavno mesto, dva pa sta to počenjala redno.
Demografska eksplozija v Keniji
Otroci rojevajo otroke
NAIROBI — Po stopnji prirastka prebivalstva je Kenija med prvimi v svetu. Vsako leto se število prebivalstva te vzhodnoafriške države poveča za 3,8 odstotka, kar pomeni, da se bo število Kenijcev od sedanjih 18 milijonov do konca stoletja podvojilo in bo znašalo 36 milijonov. Seveda, če ne bo oblastem uspelo ustaviti tega trenda.
Prav to demografsko eksplozijo pa skušajo kenijske oblasti preprečiti, saj je najbolj zaskrbljujoč pcdatek, da je več kot polovica prebivalstva mlajša od 15 let, ti pa so jutrišnji potencialni očetje in matere. Še več, po trditvah kenijskega podpredsednika Mwaija Kibakija, sploh ni treba čakati jutrišnjega dne. »Z vsemi sredstvi moramo preprečiti, da bi otroci rojevali otroke,« je poudaril Kibaki, ki je obenem navedel, da se to dogaja, ker si odgovorni iz sramu zatiskajo očesa. Položaj je torej še hujši in so kenijske oblasti že sprejele uradne pobude, da bi zaustavila rast prebivalstva.
Njihovi načrti pa so še kar realni, saj so si za cilj zastavili, da bi sedanjo stopnjo 3,8 odstotka rasti znižali na 3,3 odtotka. Padec rojstev za 0,5 odstotka je še kar uresničljiv, a že ta bo predstavljal izreden napor. Kenijske oblasti se namreč nočejo poslužiti prisile po kitajskem zgledu. V prvi vrsti bodo začele širokopotezno kampanjo brezplačnega nudenja kon-traceptskih preparatov. Izredno skrb bodo {»svetili vzgoji že v osnovni šoli. Vsekakor pa v Nairobiju odločno nasprotujejo prisilni prekinitvi nosečnosti in sterilizaciji.
Po besedah podpredsednika Kibagija bo vlada v ta namen v prihodnjih štirih letih porabila 50 milijonov dolarjev. V začetku bodo vse napore usmerili na mestno prebivalstvo in šele kasneje bodo prešli na podeželje.
Vladne pobude so nedvomno hud napad na utrjeno prepričanje, da so številne družine znak bogastva in prestiža. Tudi Kibaki je priznal, da vladnim načrtom najbolj nasprotujejo moški, ki so prepričani, da so otroci dokaz moškosti in moči. O mnenju Kenijk pa ni bilo govora, ob podatku, da povprečno rodijo 7,9 otroka, pa lahko upravičeno trdimo, da ne bodo nasprotovale vladnim pobudam.
• PARIZ — Od danes do 24. januarja se bodo v Kairu sestali župani tistih velemest na svetu, Id so pred dvema letoma ustanovila posebno združenje, da bi si izmenjavala izkušnje in si prizadevala počlovečiti življenje v milijonskih naseljih. Združenju predseduje Michel Giraud, predsednik deželnega sveta I!e de France (pariško območje).
Libija je rekla ne
TRIPOLI — V Libiji ne pojenjuje stanje pripravljenosti zaradi ameriške grožnje o gospodarski blokadi. Oblast je v akcijo vključila vse sile. Na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa, ki je obsodil gospodarsko blokado, je nastopila tudi pevka, ki jo vidite na sliki.
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg 1.
ERAZETM PRED3AM3K.I
VLADIMIR HERCEM
K

Država z najbolj kruto diktaturo na svetu
Haiti - »bruhajoči ognjenik«
HAVANA — V srednjeameriški državi Haiti, ki leži v Karibskem morju, je po trditvah haitske politične opozicije v izgnanstvu vse bolj vroče. V tej državi, ki jo vodi »najbolj kruta diktatura zapadne poloble«, se je namreč ljudstvo začelo upirati zatiranju, ki traja že 29 let. Diktator Jean Claude Duvalier je skušal z raznimi reformami in pa demokratičnim odprtjem pomiriti ljudstvo, kateremu je odvzel vse najosnovnejše pravice, vendar pa bo Haiti, kot vse kaže, v kratkem postal »bruhajoči ognjenik«.
Nemiri so se začeli lanskega novembra v mestu Gonaives na severu države, vendar pa je takrat krajevna policija ostro nastopala proti študentom in profesorjem ter v krvi zatrla demonstracijo. Umrli so trije profesorji in en študent. Demonstracije so se nato vse bolj pogosto obnavljale tudi v drugim mestih in ne nazadnje tudi v prestolnici Fort Au Princeju.
In vendar ima ta država ^vetlo zgodovino. Po krajevni narodnoosvobodilni borbi je postala samostojna že leta 1804 ter tako tudi postala prva črnska država na svetu. Ta država, ki je velika 27 tisoč kvadratnih kilometrov ter šteje kakih pet milijonov prebivalcev, je živela v relativni demokraciji do leta 1957, ko je povsem neznani zdravnik Francois Duvalier z »miroljubnim« državnim udarom brez prelivanja krvi dobil vso oblast v roke. Takoj je odpravil mulatsko in črnsko trgovsko buržoazijo ter tako onesposobil njeno gospodarstvo, oblast pa dal v roke manjši peščici oseb, ki jo ohranja še danes. Francois Duvalier je umrl leta 1971, njegovo mesto pa je prevzel njegov sin Jean Claudie, ki je imel ob umestitvi na predsedniško mesto 19 let. Ljudstvo se je počasi začelo upirati, predvsem, ko se je katoliška Gerkev spremenila v enega najhujših sovražnikov režima, ki je medtem že obračunal s svojimi nasprotniki. V zadnjem obdobju se napetost še stopnjuje in vse predsedniške psevdodemokratične reforme diktatorju ne koristijo. Požar se namreč vse bolj širi...
Tihotapstvo v Sovjetski zvezi
Z zahoda prihajajo knjige, filmi in videokasete
MOSKVA — Moskovčani naravnost hlastajo po knjigah, ploščah in videokasetah, posebno tistih iz inozemstva. Do tega zaključka so prišli tuji novinarji, ki so trenutno v sovjetskem glavnem mestu.
Vendar pa je zgoraj navedenega »materiala«, ki bi zanimal povprečnega meščana, v državi bolj malo, tako da so organizirali pravo tihotapsko mrežo iz tujine, ki skrbi, da prihajajo v SZ »prepovedane« knjige, plošče najbolj popularnih evropskih in ameriških pevcev ter »akcijski filmi« z Robertom De Nirom in Robertom Redfordom. Posebno iskan je film »Doktor živago« z Omarom Sha-rifom, ki so ga v državi že zelo razmnožili.
Pretihotapljeno blago prihaja v glavnem iz Finske in Poljske, nadzor pa postaja vse hujši. Vendar pa so v zadnjem obdobju kulturne oblasti izbrale drugačno taktiko. Kar same tiskajo knjige in razmnožujejo tiste plošče in filme iz tujine, za katere vedo, da se ljudje zanimajo. Prebivalstvo je to pobudo sprejelo z odobravanjem in ni povzročila negativnih posledic. Pač pa se je povečala prodaja projektorjev in gramofonov.
Za čimvečjo popularizacijo tuje kulture, tako knjižne kot tudi pevske ali filmske, se je v zadnjem obdobju posebno potegovala »Literaturnaja ga-zjeta«, ki je očitno žela odobravanje in uspeh.
• ISLAMABAD — Več kot 100 civilistov, med temi tudi 14 žensk in otrok, je izgubilo življenje v napadu sovjetskih čet na mesti Šarikar in Kuhsitan v osrednjem Afganistanu. Vest so sporočili zahodni diplomatski predstavniki v Kabulu.
Po teh virih naj bi sovjetske čete ubile nadaljnjih sedem žensk in enega moškega, ki so se upirali policijskim silam v neki vasi severozahodno od Kabula.
Šarikar, glavno mesto pokrajine Parwan, in Kuhsitan v pokrajini Kapisa je sovjetsko letalstvo bombardiralo 10. in 13. januarja, policijska akcija pa naj bi bila 16. januarja. Tistega dne naj bi izgubilo živlejnje pet sovjetskih vojakov, en sovjetski tank pa naj bi uporniki uničili severno od Kabula.
V prejšnjih dneh naj bi sovjetska letala pogostoma bombardirala vasi vzdolž ceste, ki pelje od afganistanskega glavnega mesta do sovjetske meje.
Hude izgube naj bi utrpele tudi afganistanske čete.