Jutri ob 18.30 veliko zborovanje v pomorski postaji (Stazione marittima)
PRIMORSKI DNEVNIK
____________GLASILO	OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
jgtp IV _ Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din
Vabljeno je vse tržaško ljudstvo, da se zborovanja v velikem številu udeleži. Razpravljalo se bo o pravici do dela in o brezposelnosti
TRST petek, 4. junija 1948
Poštnina plačana y gotovini 3pedizione ln abbon. postale
Stev. 914
te gre za postopek
Najnovejšo noto britanske
■	Sovjetski zvezi glede pri-Mit ve Tržaškega ozemlja k L ki je bila 1. t. m. izro-' 7** sovjetskemu poslaniku v j^donu, smo na tem mestu ’ slednjega dne omenili. V članku pa hočemo i y}° natančneje pogledati, J Prav za prav angleška vla-s tem svojim najno-)	nadaljevanjem trojne
i ***jučitvene gonje. i krajšem uvodu, v kate-w onenja »veliko važnost* predloga z dne 20. i t. L, poudarja angleška da sc je «ureditev, ki , Predvideva mirovna pogod-^1 Italijo, izkazala za prak-J*1 neizvedljivo» ter da «pra-i&L -n k0™8*! prebivalstva zahtevajo, da se z ob-tega predloga ni-H ne sme več zavlačevati». Jednjič angleška vlada prosi zvezo, naj ji «čim je I sporoči svoje stališče gle-Postopka pogajanja za se-,Ji° protokola k mirovni po-mb' z Italijo.
trditve o praktični kočljivosti mirovne pogod-»Je le spomenica SIAU Var--Jtriemu svetu OZN, ki smo
^ Rjavili v našem listu 1. t. dovolj jasno in nedvoum-z /vsemi potrebnimi doku-
J**1 pokazala, da anglo-ame-y . okupacijska, uprava sploh tftemlje v poštev nastanka nj^kega ozemlja in preneha-, italijanske suverenosti na
K- 1ozemlju, ki ji je bilo za-.. ^ v upravo v skladu in
: e
Vlru začasne listine in
'g*
«tol r ie uporabljiv — tudi statuta. To se pravi, | jjjt/ stalno krši mirovno po-za kar sta odgovorni dnska vlada in vlada ZDA, i«4 podaljševanjem režima okupacije v nedogled zajeta oblast zase in onem.o-j p. *•<* izvedbo določb mirovne ha^be. Ne gre torej za ni-t.%o «praktično neizvedljivi temveč za namerno kr-J mirovne pogodbe, kršitev,
'lo
r%
srečujemo na vsakem ko-predvsem pa v tesnem
k£f^nem sodelovanju VU s Ijfji^jimi iredentisti, t. j. z ^ ^V, ki so pravi grobarji \6 državnosti, kot poudarja lojena spomenica SIAU. Te hm1 Jo prav ta VU na naj-jg I Pristranski način postavi-ej" predstavnike tukajšnje uprave, medtem ko o zahtevah, da se za to *iLV° razpišejo volitve, noče lij 'Sctf slišati, ker se boji, da ijg ^ultati volitev pokazali, fror Ve^na tržaškega ljudstva H } kršitvi mirovne pogodbe IjV pravice in koristi tega HjJ*.tva zahtevajo uresničenje V določb. jg 18tveni del angleške note tjte est°ji v Prošntt za sporo-5/g, stališča sovjetske vlade 4n7? Postopka za pogajanja.
V	e*ka vlada se torej pri pfj>. najnovejšem pogrevanju tyeritvenega predloga ome-H	nkrat zgolj na posto-
V>če	Nno jo pri tem ,da se
^ * poudarjanjem postopka Koriti v javnem mnenju ne-!(gjen° zmotno mnenje glede f,g 0a, za kar pri vsem tem 2*® prav gre. jodova je namreč sledeča:
»ig lrovna pogodba je sveča-V°dpiaano ‘n ratificirana. % ■ Nre sedaj za njeno uve-\ '%}<lnIe> t■ j■ za lojalno izvr-1 4W>. . njenih določb ali pa za fcrjj^janjc teh določb, t. j. za Pogodbe. Kakor je do-|in sla se angleška vlada frfaitda ZDA odločili za njeno ’°9oith 0<^ PrvecJa dne stopitve 1» v veljavo, Čeprav tega i U,	način nočeta prizna-
t.v ‘Mb temu da se general v svojem poročilu na
'5
»e
določbe sklicuje.
IZJAVE MARŠALA SOKOLOVSKEGA NA TISKOVNI KONFERENCI
ZDA onemogočite o nemškem vprašanju
SOVJETSKA ZVEZA HOČE SPREMENITI NEMČIJO V ENOTNO DEMOKRATIČNO DRŽAVO V SMISLU POTSDAMSKIH SKLEPOV — POSPEŠITI JE TREBA GOSPODARSKO SODELOVANJE SOVJETSKE CONE Z DE3IOKRATIČNIMI DRŽAVAMI SREDNJE IN JUGOVZHODNE EVROPE — PRISOTNOST ZA-PADNIH ZASEDBENIH SIL V BERLINU NI VEČ UPRAVIČENA — VEDNO SLABŠA PREHRANA NA
ZAHODNIH PODROČJIH
I to,j Src torej za nikakršen ig °Pe/c pogajanja, temveč le 1 h^°štovanje ali kršitev po-I Je >e> Poudarjanje postopka I lo, \ “uvajanje ljudi v zmo-bi tisti, ki pogodbo krši, na ta način to kršitev
£
\	tega mirovna pogod-
še ni stopila v funk-š^mu pa je kriva anglo-k n ■'Ca vojaška uprava, ker ji **o	izvajanje sistemalič-
kar počenja tudi j ^,1 .;.n za kar smo v našem «o (rlku od septembra 191)7 kij ,nes navedli več kot do-^b0fl°kazov. Zato naj VU s ite»KianJern mirovne pogodbe k 4e ® in njeno uveljavljanje
■	V to Ia,lko izvedljivo, ker 0° zahteva pravica in kr-
I 4*t»g ‘^omne večin ^ega ozemlje
prebival-
BERIjIN, 3. — Poveljnik sovjeit-ske vojaške uprave v Berlinu nar. šal Sokolovslk; je na včerajšnji: tiskovni konferenci kritiziral zatrjevanj e ameriškega zunanjega mini. strstva, češ da je odgovorna Sovjetska zveza, če ni prišlo do sedaj do, sporazuma glede nemškega vprašanja. Maršal Sokolovski je poudaril: Ce bi se bile ZDA držale jaHskega in potsdamskega dogovora kakor Sovjetska zveza, potem bi štirje zunanji ministri na konferenci v Moskvi in Londonu prav gotovo našli, ugodno rešitev tega vprašanja. Toda polom obeh konfereno je treba pripisati dejstvu, da je ameriška vlada zavrni, la sovjetski predlog, s katerim Je zahteval«', naj zunanji m ih’siri pripravijo osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Sokolov uk; Je nadalje očital »mehak; vladi, da je zavrnila tudi pcedlog glede ustanovitve centralne nemške gospodarske u-preve, kakor je bila pčedvldena 6 potsdamskim sporazumom, in zahtevo po ustanovitvi enotne vlade tža vso Nemčijo.
Nato Je Sokolovsfci poudaril, da hoče Sovjetska zveza spremeniti tNem&jo v enotno demokratično državo, kS naj sloni na načelih potsdamskega sporazuma, in da je u-stanovitev posebne zapadne nemške države z lastno vlado in s po-pebno ustavo ter valuto v nasprotju S koristmi miroljubnih narodov v Evropi.
Nato Se je maršal Sokolovski dgtaHanil tudi vprašanja Sveta nem. žkega (ljudstva. Novinarjem je dejal, da je ta svet demokratičen organizem za vso Nemčijo ta ima •nalogo, de» organ'žira borbo za e-notno Nemo: jo in pravičen mit. Za-jad; tega ne more Svet Izvesti u-spešno svoje naloge, če je njegovo delovanje omejeno na eno samo zesedbeno cono, je razumljivo, da so ukrep: ki so j.h ZDA, Anglija ln Francije, pedvzele proti Svetu nemškega ljudstva, ogcCčil; nem-fki narod ta pospešili razkosanje Nemčije.
V	svojih končnih izvajanjih je
maršal Sokolovski poudaril, da je treba pospešiti gospodarsko sodelovanje sovjetske zasedbene cone z demokfatriduiin; državami Srednje in Jugovzhodne Evrope. S tem v zvezi je opczoi* 1 ne nedavno sklenjen gospodarski sporazum s Poljsko, ki je pokazali velike uspehe.
Kmalu nato je imel maršal So-koiovski razgovor s predsednikom krščansko-demokEaitične stranke in njegovimi Sodelavci, pri katerem je dejel, da so vse vesti, po katerih bi dmeta Sovjetska zveza namen priključiti sovjetsko zasedbeno cono, nesmiselne in brez podlage, ki imajo edtao namen obrekovati delovanje sovjetske Z2šedbene uprave.
Glasilo združene socialistične stranke v Berlinu «Neues Deutsch-land» pCse v svojem članku «Koltko časa bodo še ostali?«, da je postal položaj zaipadnta zasedbenih sil v Berlinu nevzdržen. Prisotnost teh držav v Berlinu je imela svoj smisel samo tedej, ko so priznavale, da imajo potsdamski sklepi obvezno moč. S tem pa, da so zapadne sile sklenile v Londonu, da je treba ustanoviti posebno zapadeno nemško državo z lestno valuto, so se aame odrekle svojemu položaju v nemški prestolnici.
Clankar se na to ponovno pohvalno izraža o Sovjetski zvezi, ki je predlagala umik zasedbenih čet iz Nemčije. List pripominja; d» je nemško ljudstvo spbejelo ta predlog z velikim zadoščenjem in se le vprašuje, zakaj se ameriške in angleške čete ne vrnejo domov.
Med tem prihajajo iz zapadne Nemčije poročila q iyedno Slabi prehrani prebivalstva. Tako grozi v vvestfailskl industrijski coni nadaljnje znižanje krušnega obroka. Zdi se, da bo delavstvo te cone stopilo v splošno stavko. PoSlectjce slabe prehrane se kažejo tudi v tem, da Je proizvodnja pfemoga v angleški zasedbeni coni padla v mesecu maju na 5 milijonov in 999 tisoč ton v primeru s 6.975.000 ton v aprilu, kar bo povzročilo nadaljnje odpustitve delavstva in brezposelnost.
De Gasperijeva policija
se poslužuje istrskih fašistov
proti stavkajočim delavcem
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 3. — Zbornica je danes razpravljala o predlogu Togliattija glede ustanovitve st e line parlamentarne komisije za nadzorstvo uporabljanja »pomoči« evropskega obnovitvenega načrta. Diskusija je trajela dve ur; in je pripomogla k razkrinkanju vlade, ki se rlz strahu, da b; jo kdo nadzoroval pri razdeljevanju te «pcmoči», poslužuje s pomočjo svojjh poslancev vseh trikov, samo da b; zadušila vsako diskusijo ta zabran.la zborni«;, da bi se pcsdužtila svojih pravic.
Togliattijev prediiog je bil zavrnjen z 253 proti 116 glasovom. V senatu pa je podtajnik za zunanje zadeve Brusasca odgovoril senatorju Terractm ju, da ‘-e odredila vlada prevoz onih 32 grških rodoljubov, ki so pa\SU iz Argentine in ki so se izkrcali v Genovi, v Jugo6ta-vfjo. Terractal je izjavil, da Je z vladnim odgovorom samo deloma zadovoljen. Pri tem je poudarili, da priznava italijanska ustava- za vse demokratične države pravico zavetišča. «V Italiji, ti ko je zaključil imenovani komunistični senator, je irncgo nezaželenih tujcev, ki so bMi protf naši 06V0bcdUni bo'bi. Zato morejo vsi drug; tujci dobOti zavebšče na ozemlju naše republike«.
Stavkovno gibanje se nadaljuje tako v pokrajini Oremona, kakor tudi v Bolonji. Zlasti se je poostril položaj v pokrajini Medena, ker je pričela policija ©rgan<2iratii proti pdlovinarjem stavkokaze, in sicer v prvt vrsti -z vrst «beguncev iz Julijske krajine«, ki bi morači odgovarjati praviloma jugoslovan-?k'm sodnim oblastem z:» svoja zločinstva, ki so jih izvršili v času niacffaštsttčne okupacije. Rudarji iz vseh pokrajin rtaUje so prekinili d^nes delo za eno uro, da pri-s'liJo vlado, da izvedejo čimprej u-krepc, ki so potrebne za izognitev krize, k; grozi premogovni Industriji zaradi Marshallovega načrta.
izvršilni odbor itelCJanske splošne federacije dela zahteva od Vlade, da sodelujejo tud? delavci prt nadzorstvu razdeljevanja »pomoči« evropskega obnovitvenega nr.čfte.
Predsednik republike je sprejet dan-S tržaško delegacijo Giumte ta «OLN za IsM'0«. Predsednik Elnau-i li je poročal o «tri6U:anl$ki izjavi
in q poročilu gen. Airey-a OZN ter o pomoč', kft. jo Italija lehko nudi svojim sinovom tako na političnem kakor na gospodarskem področju do združitve z Italijo, ki je edina možna rešitev za normalizacijo položaja Trsta in Istre«. Delegacija bo ostaCa v Rimu še nekaj dni in jo ibo sprejel tudi De Gasperi. Danes je bila v uredništvu fašističnega dnevnika «11 Giomale deli a- Sera«. Njegovemu ravnatelju je delegacija izrazita svoje «obžalova-«ije» glede dejstva, da ni Slišala enodiušnega potrjevanje, vseh po-sCancev zbornice, -ko je eden od njih cpoecrll na odsotnost tržaških in istrskih zastopnikov. Ta poslanec je bil namreč 61 a n fašistične organizacije MSI Roberto MievCle !n njegove besede so padle v hladno t/Sino yse zbornice.
E. MILIC
O valutni reformi, ki Jo bodo angHc-auteriške zasedbene vlade izvedle že v tem mesecu, poročajo listi, da bo glavno breme te reforme padlo oa revne sloje, ki bodo prizadeti sorazmerno mnogo bolj 'kakor pa veliki tadustrtjci, kapitalisti in splošno imoviti sloji.
Poljsko stališče
glede kolonij
LONDON, 3. — Poljska vlada, je izjavila, da je naklonjena vairuštvu Italije nad njenimi bivšima kolonijami v okrilju OZN. To Stališče je obrazložil danes poljski poslanik v Londonu, ki je predložil Spomenico tajništvu namestnikov.
Poljska vlada podpira dalje zahteve Abešlnije, ki zahteva prost dohod do morja. Naklonjena je tudi spremembam meje pod pogojem, da se te spremembe ne izvršijo V škodo gospodarskega ravnotežja bivših Italijanskih kolonij.
Poljska vlada si pridržuje, da bo podrobneje obrazložila svoje Steli-šče, ko bo prejela poročila o Eritreji, Somaliji in Libiji, ki jih je izdelala komisija namestnikov.
SOFIJA. — 2. junija so po vsej Bolgariji proslavili obletnico smrti narodnega pesnika Hrista Boteva, ki Je umrl pred 72 let v borbi za osvoboditev domovine od turškega jarma.
Protest ES
proti obsodbi tor. Lokše
Zveza enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje protestira v *-menu vseh organiziranih delavcev zaradi obsodbe, ki jo je vojaško sodišče anglo-ameriške zaupne uprave izreklo proti članom izvršilnega odbora te zveze sklicujoč sa na nedokazana dejstva ali na dejstva, ki ne pomenijo prestopka, kavnivega z enomesečnim zaporom in z globo.
V	tem vid! Zveza eJlotnih sindikatov ponoven poizkus, da se udari po njej z obsodbo njenih voditeljev, da se s tem ustrahpje trzaSlai delavski razred, ki se stalno bori v obrambo svojih pravic.
Zveza smatra postopek, ki so se ga posiuzili proti tovarišu Lukši, za protidemokratičnega tako, po obliki, kakor po vsebini. Zato zahteva, naj se spoštuje pravica predstavnikov delavstva do svobodnega kretanja.
Zveza Enotnih sindikatov za Tržaško ozemlje
Tekmovanja v Jugoslaviji
na čast V. kongresa KPJ
BEOGRAD, 3. — Po vsej državi so delavci začeli s tekovanjem na. delu ob priliki V. kongresa KP Jugoslavije, ki bo v Beogradu 21. ju-Jija.
Nekaj podatkov iz spomenice S1AD Varnostnemu svetu OZN
Tako le Aireveva policija
skrbela za red in varnost
Spomenica SIAU, ki smo jo v našem listu objavili L t- m. vsa-buje poleg objavljenega besedila še 11 prilog s podatki, ki podkrep-Ijajo in dokazujejo trditve spomenica. Ti podatki so črpani iz izjav očividcev, prizadetih oseb ali pa iz glasil našemu gibanju nasprotnih političnih strank in skupin Tičejo se izključno saimo anglo-ameriške cone našega ozemlja z izjemo priloge 9, ki prikazuje razmere v jugoslovanski coni.
Z današnjim dnemi začenjamo z objavo teh podatkov v izvlečkih.
Prva priloga se deli na pet poglavij. Danes objavljamo nekaj podatkov iz poglavja A ki obravnava postopanje anglo-ameriških vojakov in agentov clv.tae policije proti demokratičnemu gibanju in posameznim antifašistom, sodišča pa izrekajo stroge sodbe proti antifašistom in milo kaznujejo ali oproščajo fašiste in agente civilne policije.
TRST 7. 3. 1946. — Ob SZ.iS je civilna policija v ul. San Cilino e birzostrelkami streljala na olviliste, ki $o nosili vejevje, da bi z njim okrasili svoje hiše za prihod, mednarodne razmejitvene komisije.
TRST 8. 3. 1946. — Člani civilne policije Oderejo v menzo Mestnega osvobodilnega sveta, strgajo z zida sliko maršala Tita ter odnesejo slo.
Menih zakrivil
težko nesrečo na Reki
REKA, 3. (ATI) — Glede dogodkov, ki so se pripetili pri procesiji na Telovo na Reki, poročamo oa-sledlnje podrobnosti:
V	trenutku, ko je prišla procesija iz kapucinske cerkve, se je končale, kinematografska predstava v kinu «Beograd», kjer so bili tudi učenci italijanske šole. Ke.r vo; di en izhod iz kina na stopnišče, so šli nekateri dečki in učitelji čez to stopnišče. Pri tem je neki menih, ki je vodil procesijo, ustavil okoli 15 dečkov in, eno učiteljico. Nekatere žene, k; bo sa udeležile verskega obreda, so porinile dečke proti ograji, ki varuje stopnišče, nakar so jih s klofutami prisilile, da so morali poklekniti. Kamenita ograja, preti kateri so porinile dečke in učiteljico, je popustila .in .okoli deset dečkov skupno z učiteljico Nado Tatarek je strmoglavilo m pločnik drevoreda Dujc, in sicer z višine 4 metrov. Pri tem so se zrušili tudi težki stebri, iz katerih je bila zgrajena ograja. Pri tej težki nesreči sta zaradi poškodb umrla učenca Bruna Ružič in Glambattista Longobardi, en petletni otrok pa je bil težko ranjen-Menih, ki je povzročil nesrečo, pa se ni zmenil, da bj pomagal ranjenemu otroku in je poječ dalje vodil procesijo.
Poudarjamo dejstvo, da je bilo menihu znano, da je ograja stop nlšČa bila v slabem stanju, toda kljub temu se ni obotavljal in je skupno z drugimi ženami suval dečke proti kameniti ograji, tako da je povzročil težko nesrečo.
Sreten Žujevič razrešen čina rezervnega generala
BEOGRAD (Tanjug), 3. — Zaradi sovražnega protiljudskega delovanja, ki škoduje interesom naše države in ugledu rezervnega ge. ne-ala Jugoslovanske armade, je Sreten Zujevtč, rezervni generalni pcCkovmik, na predlog vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ in z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ razrešen čimia rezervnega generala.
pipiomatični mraz Francije
ki se je uklonilo ameriškim gospodarjem
V SVOJI POLITIKI GLEDE NEMČIJE JE FRANCIJA DOŽIVELA DO SEDAJ NAJVEČJI PORAZ — VES TISK OBSOJA BIDAULTOVO PORAZNO POLITIKO — FRANCOSKA KP POZIVA LJUDSTVO, NAJ ZAHTEVA OD ZBORNICE ODKLONITEV LONDONSKIH SKLEPOV — RAZBURJENJE ZARADI VIŠANJA CEN IN UNIČEVANJA LETALSKE INDUSTRIJE
Spremembe v diplomatski službi FLRJ
BEOGRAD (Tanjug), 3. — Fre-zldlj Ljudske skupščine FLRJ je na predlog vlade FLRJ odpoklical dr. Ljuba Leontiča, veleposlanika FLRJ v Londonu, ta Božtaa Simi. ča, veleposlanika FLRJ v Ankari, ker bosta upokojena.
PARIZ, 3. — Schumanova vlada je dobila pred' par dnevi prot; gla-
sovom komunistov sicer zaupnico, toda vsi politični in gospodarski problemi, od katerih eavisl sedanja vlada, so ostal: še vedno nerešeni. K.'jub trenutnim glasovom, da je prišlo med strankami vladne koa-
licije do sporazuma glede vprašanja odpustitve uradnikov ta kljub temu, da vprašanje laičnosti šole ni povzročilo še večjega prepada med stran kr mi koalicije, kot med socialisti m radikalnimi socialisti na eni strani ter MRP ali demokristjani na drugi strani, je
v tem trenutku najvažnejše vprašanje zunanje politike, kjer je doživela Francija z Bidaultom na čelu največji poraz.
Agencija Telepress poroča, da obstoji v sami vladi velika skrb glede notranje političnih posledic, ki jih bo povzročila kapitulacija francoske delegacije na londonski konferenci, kjer je popustila Francija za ceno brezpomembnih koncesij v najvažnejših vprašanjih, kot v nadzorstvu Porurja, reorganizacije nemške industrijske potence in ustanovitve zapadne nemške države. V gospodarskem pogledu bo vlada težko zagovarjala odločitve ministra Renč Mayerja, ki je zavrnil predlog komunistov, s katerim so zahtevali zmanjšanje vojnih izdatkov in ukinitev kolonialne vojne v Viet Namu. Tisk napoveduje, da bo borba v zbornici velika, ki bo dovedla morda celo do odstranitve Bidaulta.
Glede na ta položaj Je izdala francoska komunistična partija poseben proglas, v katerem obsoja politiko francoske vlade glede na izid londonske konference. Proglas zatrjuje, da je vlada s tem, da je opustila obrambo pravih nacionalnih interesov, dovolila prvenstveno obnovo Nemčije. Zaradi tega poziva vse Francoze, naj zahtevajo, da zbornica ne sme potrditi sklepov londonske konference.
Komunistična partija opozarja nadalje na dejstvo, da grozi Fran-
ciji ukinitev francoske letalske industrije, kar je pripisati pristopu Francije k Marshallovemu načrtu in bruseljskemu paktu, ki predvidevajo odstranitev francoske letalske industrije.
Končno poudarja proglas, dg je bila vlada dosedaj nesporobna, da bi dosegla znižanje cen, zaradi česar imajo delavci pravico da zahtevajo sorazmerno povišanje mezd.
Kakor znano, ie je Schumanova vlada po Z3<taji stavki obvezala, da bo s 1. junijem izvršila revizijo mezd ta jih prilagodila cenam, toda do sedaj ni podvzela še ničesar. Med tem je francoska splošna federacij g dela zahtevala zvišanje mesečnih dohodkov delavstva. Sindikati so poudarili, da se je indeks cen ravno pri izdatkih za prehrano povečal od 1499 točk v aprilu na 1511 točk v maju. Splošna federacija dela je pripomnila, da pomeni vladna kampanja za znižanje cen navadno prevaro delavstva, medtem ko pušča nedotaknjene dobičke delodajalcem, ki so v prvih treh mesecih t. L povišali svoje dobičke za 200 milijard frankov, pri čemer so v istem času povečali cene nekaterim industrijskim proizvodom za 100%. Sindikalna zveza poziva zato vse delavce ta nameščence, naj prisilijo vlado, da zniža cene in sprejme zahteve delavstva glede zvišanja njihovih dohodkov. Združenje uradnikov poziva svoje člane, naj za dosega znižanja cen ukirejo 4. in 5. t. tn. delo.
Med delavstvom letalske industrije vlada glede na namero vlade, da likvidira večji del domače letalske industrije v korist ameriških monopolov, vedno večje razburjenje. iz tega razloga je odstopil voditelj francoske letalske industrije Lepicard. Zveza pariških kovinarjev je protestirala proti uničenju letalske industrije, ki zar posluje samo v pariškem okrožju nad 30.000 delavcev. Ukinitev te industrije pomeni, da se hoče Francija umakniti ameriški konkurenci.
Vladno zunanjo politiko napada na splošno ves francoski tisk. Tako piše ce.o desničarski »Aurore«, da je doživela Franclja tv Londonu največji diplomatidni poraz, ki Jemlje Franciji ves ugled. «Huma-nitč« p;, očita B'4»u].tu, da js kapituliral pred ameriškimi zahtevami in predvideva nevarnost, da bo reakcionarna in militaristična Nemčija prevzela vodstvo koalicije za-padnih držav. List je mnenja, da so te dogodke pripravljali že dalj časa, in sicer od dneva ko Je francoska diplomacija sprejela brez ugovorov ustanovitev Biconije, vsekakor od dneva, ko se je Bidault na decembrski konferenci v Londonu postavil v službo Marshalla ta odklonil sovjetski predlog za ureditev nemškega vprašanja s sodelovanjem vseh štirih sil.
«Franc Tireur« ugotavlja, da pomenijo sklepi londonske konference popoln polom francoske zunanje politike glede nemškega vprašanja, kjer Je izgubila Francija še tisto malo samostojnosti, kar jo je še imela. Socialistični «Populaire» vdano priznava, da ni nobene možnosti, da. bi se mogli sklepi londonske konference za Francijo kakor koli zboljšati, «F:garo» zmanjšuje ta polom z opravičilom, da se je znašla Francija pred enotno fronto Anglije, ki je gospodar Porurja in ZDA, ki razpolagajo po Marshallovem načrtu s krediti, ta da je bil zaradi tega njen položaj težak.
Smrt Jaše Prodanoviča
BEOGRAD, 3. — V torek je v Beogradu po krajšem bolehanju umri v 82. letu starosti podpredsednik vlade FLRJ Jaša Prodanovič.
«Francoska vlada je vnovič opozorila Washington, da je Francija vznemirjena zaradi diplomatske taktike ZDA nasproti Sotn jetski zvezi. Francija — tako poročajo iz zanesljivega pira — poziva ZDA, naj se ne prenaglijo pri prilivanju novega olja na ogenj <chladne vojne*. (Tako Ha-rold King v svojem poročilu znani angleški poročevalski agenciji «Reuter»).
Nekam zgodaj je Francija omahnila v Madni vojni«, v katero jo je potegnila Bidaultova zunanja politika, ki je v očitnem nasprotju s francoskimi tradicijami po jrancosko-nemški vojni 1.1871 in jo narekujejo predvsem ideološki pogledi in nasprotje ptoti novi demokraciji, ne pa koristi francoskega naroda kot celote. Bidaultova zunanja politika nikakor ni upoštevala zgodovinskega dejstva, da je bila Francija v dveh zaporednih vojnah rešena predvsem s krvjo slovanskih narodov. Bidault je v povojnih letih pognal Francijo v prvo Unijo, da je hodila v ogenj po kostanj za druge: za Trumanovo Ameriko in angleški imperij.
Slovenci se predobro spominjamo cBidlaultovih linij» na mirovni konferenci. Med mirovnimi pogajanji so psi udeleženci vselej dobro vedeli, v čigavem imenu nastopa.; njegov predlogi so. vse-
Polom Bidaultove zunanje politike
lej pomenili zadnjo anglo-ameriških zahtev. Tako smo zgubili Gorico, Tržič, Beneško Slovenijo in celo Belo peč.
In končno je bil Bidault tisti, ki je v Turinu z velikodušno gesto — saj je prodajal tuje blago — prinesel v Turin svoji latinski sestri blagovest, da so tri zapadne sile pripravljene vrniti Italiji Tržaško ozemlje in z njih okoli 100.000 Slovencev. Se^>eč: Bidault se je dal tako izigrati, da se je povzpel rto vloge tožitelja Jugoslavije — ki se je z ostalimi zavezniki borila za svobodo Francije — češ da je treba Tržaško ozemlje priljučiti k' Italiji, ker ni Jugoslavija izpolnila obveznosti v svojem pasu Tržaškega ozemlja. Quai d'Orsay pod Bidaultovim vodstvom še nima poguma, da bi se iztrgal iz oklepa angloameri-ške politike in se je pridružil tudi novemu koraku zapadnih sil v Moskvi glede tržaškega vprašanja.
S kakšnim, srcem je Qugi
d’Orsay to storil, lahko sklepamo iz Reuterjevega poročila o poteku razprave o francoski zunanji politiki na zadnji seji ministrskega sveta, ki je bila tri dni poprej. »Francosko stališče je, da bi vsako povečanje napetosti mC(| Ameriko in Sovjetsko zvezo lahko bilo za Francijo katastrofalno. Zadnje izjave ameriškega generala Claya o prisotnosti ameriških čet v Evropi vlivajo malo upanja na dejansko ameriško pomoč. Po podrobni razpravi o razmerju sil v Evropi je francoski ministrski svet prišel do sklepa: «da se francoska vlada ne bo priključila nobeni akciji, ki bi jo Rusija lahko smatrala kot sovražno».
Umik torej na vsej črfl, ln sicer pod pritiskom francoskega javnega mnenja. Schumanova notranja in Bidaultova zunanja politika sta spravili Francijo v popolno odvisnost od dolarja in v položaj, da ■ mora popuščat) ctip
nasproti v vojni poraženi Italiji; tako je šel sin ponosne Francije podpisat izjavo o francosko-ltali-janski carinski zvezi v Turin.
V	kakšno zagato je zašla Francija v času Bidaultove zunanje politike, nam pove že sama vest nekega švicarskega lista, da je Bidaulta poročilo o neposrednih sovjetsko-ameriških pogajanjih tako pretreslo, da mu je šlo na sestanku z ameriškim trgovinskim ministrom Hartmanom na jok. Kako preprosto sl je Bidault zasnoval svoj zunanjepolitični načrt, da ni mogel več doumeti niti možnosti drugačnega razvoja.'
Odpor proti Bidaultovi zunanji politiki se je-v zadnjem času, ko je šlo zares in je bilo treba računati tudi z najhujšim, čedalje bolj stopnjeval. Celo neki desničarski list (»Aurore*) je pristavil vesti o prvem Bidaultovem predlogu za priključitev Trsta k Italiji pripombo čez dva stolpca: Za Trst ne bomo umirali! Stališče francoskih demokratičnih strank pa je že itak znano.
Bidault se je osebno tako kompromitiral, da ne bo mogel sam izvršiti potrebnega treviremen-ta* (preobrata) v francoski zunanji politiki. Iz Pariza prihaja vest, da so vrata Quai d’Orsttia že odprta novemu francoskemu državniku.
Kitajska ljudska vojska prestopila Rumeno reko
NANKING, 3. — Večerni Usti poročajo, da se nadaljuje ofenziva kitajske osvobodilne vojske v pokrajini Santung, kjer je ta vojska včeraj prestopila Rumeno reko in napreduje proti jugu v smeri prestolnice Tsinan, ki jo iz že ogroža osvobodilna vojska, ki napreduje iz jugovzhoda.
Boji v Palestini
ie niso prenehali
TEL AVTV, 3. — Židje vedno bolj uvide vajo, da so njihove največje nasprotnice ZDA in Anglija. »Fran-oe Presse» je imela razgovor z neko židovsko osebnostjo, ki je izjavila, da je angleška vlada že davno pripravljala sedanji katastrofalni položaj v Palestini, od koder je še pred svojim umikom poslala na tisoče ton vojnega materiala v Trans-jordanijo.
Bernadotte je iimej danes razgovor z egiptskim vladnim predsednikom, nator je odpotoval zopet v Amman. Fred odhodom je izjavil, da bo šel tudi v Tel Aviv in Beirut.
Arabska letala so tudi zadnjo noč bombardirala Tel Aviv, židovska letala pa so napadla ozemlje Transjordanije. Zidovska pehota je napredovala v smeri kraja Tulka-ren, kjer je zavrnila arabski napad proti Ramlehu in židovski naselbini Negbo. Arabsko topništvo je zopet obstreljevalo židovska ririe Jeruzalema, pri čemer Je uporabljalo fosforne granate. Zidovsko topništvo pa je prisililo egiptsk« oklepne avtomobile, de so se umaknili v smeri proti Majdaiu.
venske in italijanske zastave g zvezdo.
TRST 10. 3. 1946. — Okrog tO.iS je skupina angleških vojakov napadla v bližini ul Battisti dr. Vilka Beguša in dr. Vugo Svetozarja zato ker sta imela v gumbnici rdečo zvezdo.
TRST 26. 3. 1946. — Pri izhodu is glavnega kolodvora v Trstu je polioija protipravno aretirala Sl antifašistov. Po devetih dneh so jih brez razprave izpustili iz zapora.
TRST 16. 12. 1945. — Agent oi-vilne policije Biloslao je izstrelil proti nekaterim, ljudem, ki so bili
V	gostilni e.Mondo nuovo* v uh del Pozzo cel rafal. Zaradi ran, ki so jih pri tem napadu dobili, sta v bolnici umrla Pino Coverlizza in Marto Rosa.
TRST, 10. 3. 1946. — Civilna policija je brez potrebe povzročila incident v Gornji Greti, ker je hoten la strgati zastave e rdečimi zvezdami s hiše Ivana Pregarca, ki stanuje no Gornji Greti 61. Ob tej priliki je policija izstrelila dva strela proti množici, ki je upravičeno protestirata proti takemu nasilju. Bili so tedaj aretirani Pregaro Viktor in Bossi Bervolo, ki stanujeta o ul. Cistemone 65 ter neki Furlan, ki je osem dni zatem umrl v umobolnici.
TRST, 10. 3. 1046. — V Skednju, predmestju Trsta so pribliSno ob 17. uti popeč, dine s kamiona civilne pceictla. M je bil poln agentov iz brzostrelk izstrelili veh rafedov kljub temu, da je bilo agentom, prepovedano nositi orožje) v ljudstvo, ki je bilo zbrano pred cerkvijo. Dve osebi sta bdi mrtvi na mestu, In tlicer: GENZO IDA, stara 33 let, mati treh otrok in Bo-nifacio Jurij, atar 40 let. Ranjenih je bilo pri tem 21 ljudi. Ta alodtn je vzbudil med ljudstvom zaprepa-šienje v vsem svetu.
Pri tej točki prva priloga memorandumai prinaša dolgo poročilo Pokrajinskega narodno-osvo-bodilneiga odbora, v katerem je točno obrazloženo, kako se je zločin izvršil in odgovornost civilne policije.
TRST, 27.3.1946 — Policija je vdrla v prostore mestnega odbora ASIZZ v ul. Fabio Filzi 17, z jar lovim izgovorom, eto je nekdo streljal z okna. V resnici je bil sedež popolnoma prazen. Istega dne je skupina neofašistov skušala napasti sedež SIAU, ki je v isti ulici v hiši št. 10. Eden i&med napadalcev se je povzpel na balkon sedeža in skušal strgati izobešene zastave, toda nekateri antifašisti, ki so bili navzoči v prostorih, so ga zadržali. Civilna policija je intervenirala, ni pa razpršila neofašistov, ampak je vdrla v prostore SIAU ter v sosedno stanovanje tako, da je razbila vrata s sekiro. Ljudi, ki so bili takrat na sedežu, so agenti pretepli ter poleg tega vrgli na cesto neh-4 zastav z zvezdami ob velikem navdušenju neofašistične tolpe, ki je bila na cesti. Vse antifašiste, ki so biši na sedežu, so agenti aretirali, strpali so jih na tovorni avto, zmerjali in pretepali do krvi. Tudi na policijskem sedežu so jih pretepali do krvi, nato so jih zaprli in jih šele po to dneh izpustili ne da bi jim sploh sodili. Od neofašističnih napadalcev ni bil nihče aretiran.
TRST, 29.3.1946. — Agenti v ci-vilu so obkolili hišo v ulici Buondr-roti 31, kjer je bil sedež komisije sa repatriacijo, izstrelili 4 strele ter nato s samokresi v rokah vdkli v prostore, češ da iščejo orožje, ki ga ni bilo nikjer.
TRST 1. L 1947. — Okoli poldne je zavezniška vojaška polioija našla na sedežu urada za nadzorstvo brezposelnih v zavodu za socialno skrbstvo (Istituto nazionale della previdenza sociale) v ulici Battisti 8,	56 brzostrelk, 50 pušk
«Beretta*, 4 težke strojnice in 4 lahke strojnioe znamke <Bred!a*, 1000 ročnih bomb OTO, 10.000 nabojev za puško in št.580 9 milimetrskih nabojev za brzostrelke. Orožje in strelivo je bilo v zabojih, ki so bili zaznamovani z rdečim križem, fer je bi lo na njih napisano »ZDRAVILA*. Ktjub štetrtlnim protestom vseh demokratičnih organizacij in sploh vsega, ljudstva se o tem ni vodila ni kaka preiskava, niti ni bil nihče od odgovornih aretiran.
ZSSR znižala za 50% reparacije Finski
HELSINKI, 3. — Finska vlada je prejela obvestilo sovjetskih oblasti, da bodo FlnSkl dovolile znižanje na polovico skupnega zneska, ki ga dolguje za reparacije ta ki zna-ša 70 milijonov dolarjev. Sovjetska vlada se je za to odločila zaradi posredovanja treh finskih komu* nlstlčnlh ministrov, ki so v maju zc*rro?n za pogajanja v tem ami-»Alu.
Jntrl ob 18.30 bomo v pomorski postali razpravljali
0 življenjskih vprašanjih
našega (leloi/iiega ljudstva
Tiskovna konferenca o kongresa delovne mladine
V nedeljo 6. t. m. ob 9 uri bo v dvorani pomorske postaje kongres delovne mladine Tržaškega ozemlja, ki pomeni novo zmago v borbi za uresničenje njenih zahtev in za dosego ■vojih pravic. Da bi bil ta kongres resnična manifestacija vsega delovnega ljudstva, bo v soboto, zvečer pred kongresom prav tako v pomorski postaji s pričetkom ob 18.30 veliko zbo. rovanje, katerega se mora udeležiti ne samo mladina, temveč tudi vse demokratično tržaško prebivalstvo, ki želi, da bi se gospodarski položaj Trsta izboljšal. Na tem zborovanju bo lahko tržaško ljudstvo obravnavalo vse pereče probleme, ki težijo danes delavce, žene in mladino. Razpravljali bodo o brezposelnosti, ki Iz dneva v dan vedno bolj narašča, o pravici zaposlitve, ki je ena najvažnejših zahtev delavskega razreda, o vprašanju sklenitve nove mezdne pogodbe, o kmečkih problemih, o nevarnosti, ki grozi delavcem z odpusti itd.
Ker so to najbolj pereči problemi delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja, ki še vedno nerešeni ovirajo izboljšanje tukajšnjega gospodarskega položaja, je dolžnost vsega tržaškega demokratičnega prebivalstva, da se v čim večjem številu udeleži tega javnega zborovanja.
V tvezi s kongresom delovne mladine je bila včeraj ob 17 na sedežu Enotnih sindikatov v ul. Zonta St.
2 tiskovfla konferenca, ki jo je sklical pripravljalni odbor ia kongres delovne mladine. Konferenci so prisostvovali novinarji lokalnih čcsoplsov, predstavnik agencije ATI «71 predstavnica radia Trst.
V Imenu pripravljalnega odbora je konferenco otvoril tov. Donda predsednik mladinske komisije Enotnih sindikatov, ki je v kratkem podal pregled o položaju delovne mladine na Tržaškem, oeem. lju. Izjavil je, da je sklenil pripravljalni odbor ga kongres delovne mladine razpravljati na tej tiskovni konferenci o ciljih, ki si jih je zaial kongres In o težkem polola. ju delovne mladine vseh strok, ki se te leta. in leta bori za tvoje pravice, Težki problemi, pred katerimi ttoji danes vsa mladina, ki žtifl od svojega dela bodisi da so to delavci, uradniki ali svobodni poklici direktno tntereslrajo vse prebivalce Tržaikega ozemlja.
Da bi lahko reSili te probleme je ZAM povabil a vse mladinske orga. nuaclje, Enotne sindikate. Delavsko zbornico in mladinsko komuft-jo DZ, da te iMeležijo priprav za kongres. Delavska zbornica in vo-ditelji krSčaiuke demokracije niso na to povabilo niti odgovorili medtem ko to voditelji socialistične in republikansko-akcijske mladine
3 faznimi izgovori odklonili sodelovanje ter tako pokazali, da jim niso prav nid mar problemi delovne mladine.
Kljub vtont oviram in negativnemu zadržanju detničankih mla-dlntkih organizacij, se mladina neumorno pripravlja na ta kon- i gret, na katerem bo razpravljala o pravicah zaposlitve in strokovne kvalifikacije. Vsakdo bo lahko razumel polotaj mladine, te bo upošteval, da te fe brezposelnost od lanskega aprila eveuala v sledečih j odnosih: itevilo brezposelnih deklet' od starošTi 14 do 25 let je porast lo od 1500 na približno 3000, itevilo brezposelnih mladincev do 25 let va od 1800 do 2000 itevilo vajencev
od 010 do 2037. Te Številke veljafo samo za Trst in niso v njih vključeni vsi tisti, ki nimajo delavske knjižZce. Ce bi pregledali podatke o industrijski produkciji, bi imel i novo potrdilo o obupnem položaju. Naj navedemo samo dva primera: ladjedelnica Sv. Marka lahko letno producira 60.000 ton, medtem ko jih sedaj producira samo 15.500 ton; ladjedelnica Sv. Roka s produktivno možnostjo 6000 ton letno ni do pred tremi tedni producirala popolnoma nit. Odgovornost za tak položaj in za. posledice, ki težijo ne samo mladino, temveč vse prebivalstvo padejo na vojaiko upravo, ki ni do danes storila ie ničesar, da bi vsaj nekoliko povzdignila nate gospodarstvo.
Jasno je, da te mladina, ki ne vidi izhoda iz tega obupnega položaja, predaja prostituciji in zločinskemu življenju.
TutSi plače, ki jih prejema zaposlena mladina, ne odgovarjajo današnjim potrebam. Delodajalci skoro v vseh primerih ne plačujejo vajencev tako, kot je to predvidevala deiovna pogodba. Čeprav so Enotni tirutikati izdelali nov delovni načrt ter ga predali delodajalcem s prošnjo, da bi t« pričela med njimi pogajanja, niso do danes delodajalci na to niti odgovorili.
Kongres delovne mladine bo pomenil za vso demokratično mladino novo zmago, ki jo bo vodila v njeni borbi ta uresničitev svojih zahtev in za dosego svojih pravic. Poudariti je treba, da bodo na kongresu izvoljeni tudi delegati, ki se bodo udeležili mednarodne konfe-fence v Varšavi.
Clanl pripravljalnega odbora vedo, dfi bo tržaško prebivalstvo, kot je ie v preteklosti, podpiralo delovno mladino v njeni borbi in so prepričani, da bo tudi lokalno časopisje podpiralo mladino, ne samo v njenem interesu, temveč v interesu Trsta.
Diskusija je bila zelo živahna, saj so se je udeležili vsi novinarji. Na razna vpraianja je Odgovoril tov. Donda, ki je obrazložil stavljena mu vprašanja.	.
■'»■mm«
TRŽAŠKI DNEVNIK
Dovoli |e obljub
Včeraj ob 17 url so ae zbrali« pred sedežem vojaške uprave, delegatk« i* Tfsta In tasnih dkoft-SMh vatsi, ki so prinesle protestna pisma polkovniku Gardnerju, v katerih obsoja demokratično prebivalstvo TraaSkega ozemlja, aad-nje napad« aMlne poKcije, ki j« neuaaiiljeoo pretepala matere In z ene padlih žrtev s Proseka tet je ustfelila mladega &nttfažjsta Emilija MiliSaj samo zato, ker ni imel užgtunih Ju<5l na motornem kolesu. Po dolgem čakatiju so sporoSi-li delegacijam, da je dovoljen vstop samo eni dedegatkl, ki lahko pretf-lazf, protestna pisma polk. Gard-nerju. Ko ;e pri&a delegatka v njegovo pisarno, Jo je sprejela Geird-nerjeva tajnica. Sporočila je, da polk. Gerdcer ne sprejema, da pa ji Je naročil, naj odgovori delegatki, da to stvar pregledal in ukrenil potrebno.
Ljudstvo, ki je te sito večnih obCjub, zahteva, da polk. Gafdner resnično prouči dedovanje civilne policije ter da korono stori vse, 'da se preneha poMtfjska teror.
Policija naj nosi številke
Včeraj smo opaaild po mestu nekatere civilne policaje, ki so aopet imeli na prsih tablico s Številko. Te tablice sl je policija snela z dovoljenjem svojega poveljstva te konec raeseca akrila.
Pričakujemo, da bodo odslej zopet nosili Številke In to prav vsi policaj!, ker ima naše ljudstvo pravico vedeti, kdo so tisti, k*, najbolj brutalno nastopajo proti njemu. Pri dogodkih zadnjih dnevov in tednov smo videli, da so se ne. kateri policijski elementi ie posebno odlikovali y nasilju morda prav zato, ker za svoja dejanja n;.5o bili nikomur odgovorni.
Mladina, Tržačani, obiščite razstavo delovne mladine, ki bo delno razstavljena v pomorski postaji v soboto od 18 ure in v nedeljo.
Pravica do zaposlitve
je glavna zahteva žen - delavk
Da hi se povezale v*e žen« delavke v skupni borbi zia svoje prtu-' vice proti izkoriščanju s strani de-Bodajaloev, se je vršila včeraj ob 19.80 v krožku grafikov konf&reiv-c>a, katere so se udeležil? delavke iz raznih tržaških tovarn in podjetij, ki so a zanimanjem, sledile predavanju tov. Carlette, ki je na kratko podala pregled o položaju žen delavk na Tržaškem ozemlju.
Poudarila Je, da je dolžnost vseh žen spoznavati in analizirati položaj, v katerem se danes nahaja ves delavski razred. Vsaka žena Čuti, da današnji položaj ne odgovarja našim potrebam ter da se celo iz dneva v dan bolj zaestruje tako, da Je prebivalstvo prisiljeno boriti se dnevno v težkih življenjskih razmerah. Zaman je prizadevanje nekaterih elementov, ki zatrjujejo, da žene ne morejo dovolj razumeti političnih in sindikalnih vprašanj. To je stara pesem tistih, ki hočejo držati ženo v nevednosti ter ji zabranlti, da bi razpravljala o svojih problemih ter spoznala težo krivic, ki sa ji dnevno godijo.
Dnevno doživljamo, da morajo prenehati z obratovanjem razne delavnice in majhna podjetja, katerih delodajalci izjavljajo, da ne morejo nadaljevati, ker primanjkuje naročil. Ce pa delavnice še obratujejo, so prav gotovo zmanjšale število osebja, ki je tako prisiljeno povečati že tako ogromno število brezposelnih,
V svojem poročilu) Združenim narodom izjavlja gen. Airey, da Je bil gospodarski položaj Trsta vedno njegova največja skrb. Po njegovem mnenju je oprostljlvo dej atvfc, idia se brezposelnost vedno bolj širi in da se položaj delavskega razreda vedno bolj zaostruje. Prav posebna skrb pa Je položaj, v katerem ge nahajajo manjše
tvrdk«, ki ne morejo zaradi uredb
odpustiti tolikšno število uslužbencev, kot bi to hotele in to prav posebno zaradi ukaza, ki ga je morale vojaška uprava izdati, zaradi sindikalne, borbe, ki ščiti pravice delavcev.
Mi pora v dobro vemo, da Je zar krivila ta obupen položaj prav politika vojaške okupacijska uprave, ki skuša na vse načine zmanjšati industrijo in trgovino te.r napraviti iz Trsta kolonijo, ki bi bila tako prisiljena sprejeti Marshallov načrt. Vsi dobro vemo, da. bi lahko naše ladjedelnice izdelovale ladje, da bi lahko vsa naše tovarne obratovale, da bi se trgovina razvijala, če bi Trst zopet postal industrijsko mesto in trgovsko pristanišče. Zastonj Je, če hočejo Anglo-ame-ričanj dokazali, da je kriva tega položaja cepitev Trsta od Italije. Na žalost vemo vsi dobro, kaj Je dala Italija Trstu: samo revščino, brezposelnost in velike davke. Trst potrebuje povezavo s svojim zaledjem; prav gotovo so zelo potrebni io važni trgovski sporazumi z Itar lijo, toda še bolj potrebni in važni so sporazumi z državami srednje in vzhodne Evrope, ki so že tolikokrat zahtevale, da bi tukajšnje ladjedelnice izdelovale vse, kar bi potrebovalo za obnovo njihovih dr žav; toda tukajšnji industrijski krogi so odbili ta naročila.
Na tak način hočejo gospodje iz Amerike pomagati delavcem, ki so dnevuo odpuščeni in ki se morajo prebijati skozi življenje za ceno velikia žrtev. Tega naj »e danes dobro zaveda vse prebivalstvo, kajti to naj bi bil Marshallov načrt za Trst.
Ce pregledamo položaj* v katerem se danes nahajajo tovarniške delavke, lahko opazimo, da Jih delodajalci nesramno izkoriščajo in
da podcenjujejo njihovo delovno
zmožnost ter Jih seveda manj plar č uje Jo kot delavce. Ker znižujejo delodajalci delovne ure in ker grozijo vedno delavkam z odpusti, živijo žene v večnem strahu, da zgubijo še ta majhen zaslužek, s kar terim se komaj preživljajo. Zene v raznih tovarnah delajo tako tedensko 24 do največ 40 ur.
Zato je Jasno, da je potrebna ostra borba, ki bo preprečila, da ne postane znani ukaz 109 tisto ar'datvo, s katerim laoko uveljavljajo industrijci svojo voljo nad delavstvom, kot Jim to bolj koristi. Kot žene delavke moramo dvigniti svoj glas In zahtevati. Imamo pravico do zaposlitve in hočemo, da bi bila ta pravica spoštovana, kajti možnost za zaposlitev obeta, ja, če le preneha politika uničevanja naše industrije in če se končno sklenejo trgovske in industrijske pogodbe z državami našega zaled Ja. Borba je danes naša dolžnost, ki nam jo nalaga skrb za družino in za bodočnost naših otrok.
Po končanem govoru se Je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da se danes delavke zavedajo resnosti položaja ln da *o trdno pripravljene boriti se za svoje pravice. Tov. Carletta Je izjavila, da se Je ustanovila komisija za žene delavke, ki bo imela nalogo preučevati probleme delavk ter organizirati razne konference.
VELIKA KONFERENCA ASIŽZ DANES V DŠZ-ES, UL. CONTI 11
ASI2Z priredi danes na sedežu Delavske športne zveze v ul. Con* ti s pričetkom oh 15 veliko konferenco, na kateri bodo obravnavali problem grJlflega ljudstva. Vabljene so vse demokratične žene, da se te konference udeležijo.
FORMALNO ZADOŠČENJE PRED SMEM JIH NE OPRAVIČUJE FRED LJUDSTVOM
Ker tako imenovani Slovenski demokratski zvezi oziroma njenim odvetnikom in zakulisnim organi-zatorjem ne naseda slovensko ljudstvo, so hoteli vsaj nekaj formalnega zadoščenja od tukajšnjih so d'.šč, ki obsojajo le demokrate, oproščajo pa fašiste.
Gospoda Agneletto, predsednik te zveze, in odvetnik Vesel, ki je njen tajnik, nista Imela toliko poguma, da bi prC-d svojim narodom opravičila svoje delovanje, ki je v polnem nasprotju s koristmi našega naroda; pač pa sta se zaradi nekaj humorističnih vinjet v Ljudskem tedniku ln nekaj člankov v našem dnevniku na račun te zveze obrnilo do tukajšnjega okrožnega sodišča in njegovih sodnikov. Zato
Mic novega na seji občinskega sveta
Včerajšnja seja občinskega s ve (a je trajala nekaj več kot običajno, toda ne toliko radi važnosti točk, ki so bil« na dnevnerru redu. Predsednik Forti Je v preSeJ dolgoveznem govoru povzdigoval velikodušnost pok. grofice Segre-Sartori, ki J« zapustila svojo vilo z vsemi dragocenostmi tržaški občini za muzej. Nastala pa Je pravda občine z njenim adopt!ranim sinom Sania rossa. Občinski svet Je samo odobril načrt sodne poravnave brez daljšega razpravljanja. Potem ko je občinski svet odobril še ostale 3 točk« dnevnega reda, ki zadevajo plačo upravitelja bara na stadionu pri Sv. Soboti, doklado ravnatelju in čuvaju aselenjadnega trga ter bolniškim pomočnicam za njihova izredna dela, so prešH na zadnjo točko. Trije občinski svetniki so spregovorili v zadevi šole v ul. Sv. Frančiška, za doplačila občinskim inži-nertfem ln za gradnje primernejših ljudskih stanovanj ter večjo zaposlitev na izboljševalnih delih v industrijski coni. Seja Je bila nato kot Običajno zaključena.
Mladinci in mladinke, udeležite se velikega praznika delovne mladine, ki bo 6. junija od 20 ure naprej v dvorani pomorske postaje (Star zione marittima).
Seja conskega sveta
Conski avetnlki so razpravljali v starem tonu kakor po navadi. Kar bi bilo vredno omenili, Je priporočilo komisije, ki je imela nalogo študirati o bodočnosti sianovanj-ckega urada. Ta Je priporočala razpust tega urada konec septembra, ker so prišli do prepričanja, da bi ljudstvo prišlo prej do stanovanj, ce Jih ne hi kontroliral stanovanjski urad. Nekateri conski svetniki pa bo zahtevali, da bi ustanovili novi sfanovanjski urad, s čemer pa komisija ni soglašala. Vendar pa niso ničesar dokončnega sklenili in tako se ta zadeva še vedno študira.
Nato so sklenili zvišati tarifo za. čiščenje dimnikov, ln sicer z dnem 25. oktobra 1947. V Dolini pa so sklenili povišati trošarino na 25%. Med raznoterostmi je predsednik prečKal odgovor policije na pismo conskega sveta zaradi časopisnih vesti o slabem ravnanju z aretiranci pri policiji. To p^nio ugolaVlja, da so bile ne točne ln tendenciozne informacije časopisja. Policij« navaja dva primera, ki jih je časopisje obravnavalo. V eneim primeru, da sta bila aretiranca v dobrih odnosih s policijo, v drugem pri-msru pa trdi policija, da so »Mutirane! tolkli policaje, a ne obratno?! S tem Je bila seja conskega ■ vela končana.
Drevesca ob cesti - da vodovoda in luči - ne
Barkovlje ob Proseški cesti so še danes brez elektrike in vodovoda
Prebivalstvo agornjega dela Bar-kovelj stanujoče ob Proseški cesti, Strada del Frkili, in sicer od hiše Bajardin do zadnjih hii na Kozjaku pod Kontovelom je popolnoma brez električne razsvetljave. Večina tamkajšnjih hiš Je tudi brez vodovoda. To so predeli Kozjak, Ju-dovec, Ciaki, Frlči, Kot, Spekla-tovec.
Med vojno so podaljšali vodovod
po Proseški cesti <io Clakov, niso p<i napeljal: vodovoda po hišah. Od Clakov naprej do Kozjaka sploh ni napeljana glavna vodovodna cev. Tako imajo vodo le tisti prebivalci, ki stanujejo v bližini ln neposredno ob Proseški cest;. Voqo zajemajo na dveh vodotočih ob cesti, ki Pa ne zadostujeta niti za te hiše. Samo dva vodotoča, ki sta v precejšnji razdalji drug od drugega, sta premalo za vse prebivalce. Ce ne bo v kratkem hišnih napeljav, je nujno, da se postavijo vmes še drugi vodotoči. Stroški za to bi b'U minimalni, prebivalstvu bi pa mnogo koristili. V omenjenih krajih imajo hišno vodovodno napeljavo le redke hiše, v kateri* so si lastniki vodo sami napeljali. Vsa ostala poslopja pa, ki leže nad ln pod Pmseško cesto, n majo še d nes napeljane ne vode ne elektrike po hišah.
V tem pasu Je okrog 80 hiž ali še več. Preb1 valet so storili pri občinskih podjetjih že nešteto korakov. Predlagali so razne načine za reš*tev tega problema, toda brez uspeha. To vprašanje se rešuje že celo desetletje. Barkovljani pravijo, da je zloglasni tajnik faiija v Barkovljah, tisti, ki Je pljuval slovenskim otrokom v obraz, nekoč .zjavlL da Zgornje Barkovlje n« bodo nikdar dobile elektrike m vode. Inženirji pr! mestnih podjetjih so ga kajpak pohlevno ubogali. Toda oanes so drugi ča^i in Barkov* ljani znova postavljajo zahtevo po vodovodni in ele-ktri&ril napeljavi.
To ni le zahteva interesiranega prebivalstva, ampak Jo narekujejo tudi splošne koristi tržaškega mesta. S temi inštalacijami bi se znatno dvignila vrednost tega dela mesta in obenem bi Javna dela pripomogla »manjšati Itevilo brezposelnih. Danes n« obstajajo nobene posebne zapreke ne s tehnične ne s finančne strstnl. V dobi, ko Je ▼ načrtu toliko iavnlh del, se bo našel denar tudi za to. Zadnja alpska vasioa Ima danes električno razsvetljavo. Barkovlje J« nimajo. Je nimajo sa.o, ker J« oblast v ro-
kah tiste skupine iJ udi. ki nima nič skupnega z resničnimi ljudskimi potrebami.
Razen tega je zelo nujna potreba, da se zgradb kanalizacija, ki jo zahtevata higiena in tudi estetika tega lepega obmorskega predela. Nadalje Je potrebno zgraditi ln popraviti poti. Sedanje «ul'ce», zlasti proti Fričovem m Pelinovcu so prej podobne kakim gorskim kozjim stezam in klancem. To škandalozno stanje razsvetljave, voae, kanalizacije ln ulic v Zgornjih Barkovljah Je prava sramota za Trst ln zelo slabo spričevalo za njegovo občinsko upravo k- do sedaj ne samo da ni poskrbela za te naprave, poč pa je nasprotno iz dobro znanih razlogov storila vse mogoče zoper njihovo uresničenje. Barkovljanl plačajo davke kakor drugi prebivalci iz središča mesta. Zaradi tega imajo isto pravico na moderne naprave kot oni. Dolžnost vojaške uprave Je, da pri podrejenih organih uk: ene, da Vnesejo v seznam javnih del tudi te naprave, ki že desetletje čakajo na rešitev.
Barkovljani
V soboto 5. junija ob 20.30 bo v dvorani pomorske postajo kulturna prireditev v počastitev kongresa delovne mladine. Mladi delavci ln delavke, delavci in vsi demokratični prebivalci, udeležite se je polnoštevilno.
sta oba tožila tovariša Korena, odgovornega urednika Tednika, dalje Hreščaka, bivšega našega cd-govornega urednika, in Bukovca-Vojmira, ker je v svojem govoru partizanam na Opčinah ožigosaj delovanje teh odvetnikov.
Prvi se J« moral zagovarjati tov. Koren Jože, ki je v svojo obrambo prevzel popolno odgovornost omenjenih vinjet in člankov ter poudaril, da ves ta material ni ni kakor žalil osebno čast obeh odvetnikov, pač pa njihovo politično delovanje, ki Je v nasprotju s koristmi našega naroda in katere on kot demokratični novinar brani. Odvetnik Sfiligoj, zastopnik obeh odvetnikov in njihove zvezlce, Je v svojem demagoškem govoru kvasil, kaj je demokratska zveza. Iz njegovega govora smo p aneli, da sta oba odvetnika v vsem svojem življenju darovala vse za ideale v borbi proti drugi ideji <komunist!6-ni). Pri tem pa Je takoj povedal, da »o po člankih v našem Dnevniku in Tedniku zaplenili dr. Veselu za 3 milijone Ur premoženja v coni B. Na dan Je tudi privlekel ugrabitev njihovega prijatelja Uršiča, kakor da bi ga obtoženci ugrabili. Odvetnik Kukanja, bra nilec odbtoženih tovarišev Je v svojem goveru predvsem poudaril, ds bo pač majhno zadoščenje odvetnikov — predstavnikov te zveze, če sa zatekajo na sodišče po formalna zadoščenje. Z juridičnega stali šča pa niso članki niti od daleč Žalili oba tožltelja, ker v teh člankih nista bila oba direktno napadena; prva dva članica ne govorita niti o Veselu ndti o Agnelettu. Dru-gb. dva pa sploh ne žalita osebne časti imenovanih odvetnikov. O ža ljenju časti pa je težko govoriti, ker j<j ista produkt državnega razmerja in okolja, v katerem živ!mo.
lir globe in na plačilo 12 tisoč lir odškodnine vsakemu odvetniku ter na plačilo vseh ostalih sodnih stroškov.
Glede razprave proti ostalima dvema tovarišema je odvetnik Kukanja predlagal, naj bi sodišče razpravo odgodilo, da bi tako imela tovariša možnost z dokazi potrditi sveje trditve. Tu pa se je odvetnik SfiligrOj kril z odločbo sodišča, k! je ovrglo ta predlog.
Popoldne »ta bila na vrsti tov. Dušan Hreščak ln Bukovec-Vojmir. Tudi ta dva sta si prevzela odgovornost za vse objavljene članke ln govore. Posebno tov. Bukovec je zelo razburil odvetnika Agnelct-ta in Vesela. Čudno je, da sta sta ra odvetnika izgubila vsako razsodnost in začela vpiti ter govoriti o njihovi misij;, ker da branita evropsko civilizacijo in da, če bosta onadva pogažena, bo tudi vsa Evropa premagana, Odvetnik Vesel pa ni mogel pozabiti na tiste tri milijone. O teh treh milijonih pa smo zvedeli, da je to samo vrednost pohištva, katero »o mu zaplenili. Res, zelo skromen domek si j? v teku 25-letnega dela napravil g. Vesel, če je bilo samo pohištvo vredno 3 milHone lir. Po demago-ških tiradah odvetnika Agneletta, ki je nekako nadomeščeval g. Sfi llgoja, je še ta spregovoril. Odvetnik Kukanja mu je odgovoril v (stih besedah, kakor dopoldne. Sodišče pa je seveda sledilo svoji praksi ln obsodilo tov. Hreščaka na 70.000 Ur globe, dalje na plačilo 15.000 lir odškodnine odvetnikoma tf>r vseh drugl^ sodn'h stroškov. Tov. Bukovec Je bil prav tako ob sojen pa na plačilo 32.000 lir globe, v o*talem pa na Iste denarni kaz ni kot tov. Hreščak. Da hi pa po-ptilarlzlrall »Demokracijo* so pa nn predlo>g g. Sfiligoja sodniki ob-
iTudi dovoljeni lepaki so jim na poti
Včetaj zjutraj okrog 4,15 je neka policijska patrola ustavila na vogalu ulic Milano in Roma Stirl mladince, ki so lepili od oblasti dovoljene lepake o prvem maju in za kongres delovne mladine.
Policaji so hoteli takoj naložiti mladincem globo in zapleniti Jop lepakov, ki so jih ti Se imeli pri sebi. Prav tako so jim vzeli čopič in posodo s klejem.
Iz zgornjega se vidi, kako tudi nekaterim policajem Škodijo lepaki, ki pripovedujejo resnico o proslavah prvega maja in o polomija-dl, ki jo je doživel nasprotni (mofda tudi njihov) tabor. Toda dejstva ostanejo neizpremenjena brez ozira na njihovo početje in govore dovolj jasno.
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
KOLEDAR
Spominski dnevi
Z9i3 so bili težki boji partizanov * Nemoi vri Crngrobu*
ENOTNI SINDIKATI
Zveza kemične stroke. Seja upravnega odbora Je danes 4. t. m. Ob 18.
Tiskovni odsek. Danea ob 17.30 seja tiskovnih referentov upravnih in tovarniških odborov v ul, Im-brlanl 5.
Kulturni odsek. Danes Ob 19.30 seja kulturnih referentov upravnih in tovarniških odborov v ul. Im-briani 5.
Zveza zavarovalne stroke. Seja je preložena na sredo 9. t. m.
Zveza nameščenev kina in gledališča. Danes ob 10 seja upravnega odbora v ul. Imbriani 5.
Zveza kemične stroke. Danes 4. t. m. ob 18 seja upravnega odbora.
Zveza hišnikov. Jutri 5. t. m. ob 15 v ul. Conti 11 občni zbor. Zaradi važnosti prosimo polnoštevilne udeležbe.
Občni zbor pekov. V torek 8. t. m. ob 17 bo občni zbor pekov s sledečim vrstnim redom: delovna pogodba, dopusti, podporniški sklad, sindikalna organizacija ln razno. Zaradi važnosti problemov prosimo polnoštevilne udeležbe.
Kmetijska ttrokovna zveza vabi terenske referente ua sejo, ki bo Jutri 6. t. m. ob 18.30 v ul. Imbriani 5.	_______
PROSVETNA DP UŠIVA
Petek 4. junija
Frančišek, Dika , Sonc« vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.50. Dolžina dneva lo.at). Luna vzhaia ob 2.25, zahaja ob 16.31.
Jutri 5. junija
Valerija, Dobran
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg
B SLOVENSKO § MODNO g GLEDALIŠČI^
fi
PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC» Iz Boršta sporoča, da iz tehničnih razlogov odlaga prireditev »Praznik naše pesmi», ki bo 29. t. m. namesto 6. t. m., kot je bilo objavljeno.
Prosvetno društvo <alvp,n Cankar» vabi vse pevke In člane dramske skupine, ki se nameravajo udeležiti izleta v Novo Gorico, naj se Javijo danes v krožku «Redlvo» zaradi vpisa. S seboj naj prinesejo tudi eno sliko.
Prosvetno društvo <Ivan Vojko*. Prosek-Koniovel priredi v nedeljo 6. t. tn. ob 20 spevoigro «Kovačev študent*. Na sporedu je tudi venček narodnih v živih slikah. Dirigira tov. Kante Zdravko. Vabljeni vsi.
Dramska skupina prosvetnega društva *Skamperle* nastopi nocoj ob 20.30 s kulturno prireditvijo. Vabimo vse!
KONCERT TAMBURAŠEV KR02KA «ČEBULEC»
Danes 4. t. m. ob 20 30 bo na sedežu ES v ulioi Conti 11 kulturni umetniški večer, na katerem bo sodeloval tamburaški zbor kulturnega krožka «CebuIec». Zbor. k5 šteje 17 članov, vodi učitelj Guido Bensi. Spored je pester. Ce bo slabo vreme, bo koncert v dvorani. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki.
©F
Slovenci Stare mitnice so vabljeni na slovensko predavanje, ki bo v okviru OF danes 4. t. m. ob v okviru OF v petek 4. t. m. ob 20.30 v krožku «P. Tomažič*.
Razprava o Perossi
Ko je padel slrel, je bil krožek zaprt
Zato Je edvetn k predlagal oprosti-1 sodili cba tovariša, da morata v tev obeh obtožencev. Sodišče pa je I naš'm Dnevniku ln v «Dcnykraci. obsodilo tov. Korena na 60 tisoč 1 JI* objaviti sodbo na lastne stroške.
Včeraj se je dejansko začela sodna obravnava o tistem strelu, ki je le po naključju bil »prožen v krožku «Perosse» ln katerega Je fašistično in klerikalno časopisje s policijo vred na vse načine razbob-nalo, da bi prikazali krožek tPe-rossa* kot kako njihovo gnezdo «Oberdan» in podobno.
Včeraj je major Bayliss takoj ob začetku razprave prebral obtožnico proti Silvanu Buncu in UmMr-tu Corradu. Priče so nastopile Argentino Job, Anton Račič, ki Je bil tedaj ranjen, dalje Emlo Cordellt, ki sodeluje pri upravi krožka In Li-bero Mode n a. Prav ta je potrdil, da so bili tedaj, ko je padel strel, zaprti prostori in tajništvo krožka. Nekateri člani pa so bili na vrtu, kjer so ba linčali. Zatem je pričal policijski agent Marcolina. Ta je prav za prav pričal od jutra pa
V NBbrsZinl konferenca ASIŽZ
V nedeljo dne 6. t m. bo v Nabrežini javno zborovanje, ki ga priredi ASI2Z. Vabljene so vse žene okoliških vasi, da se tega zborovar nja, ki Je od oblasti dovoljeno, polnoštevilno udeležijo. Zborovanje se bo pričelo ob 14 v kinodvorani.
OJ TE CIGARKTE
Tudi v torek Je carinski oddelek oivilne policije presenetil dva tiho tapca cigaret s prepovedanim blagom.
Press1. Mariji iz ul. Revoltell« 12 so zaplenili 1020 Jug<slovanskih ci-garet in Jotti Bož.daru iz ul. Tor rebianc« 4 pa 880 amerikanakih. Oba so prijavili tudi za plačilo globe.
Hotel Je v domovino po naikrajil poti
Italijanske obmejne straže so 2. junija ob 9.30 zvečer ustavile blieu meje pri Solkanu 29-letnega Stanislava Štruklja, doma Is Kobari-d», ki je do sedaj živel in delal v Rtrruu. Mladenič si je zaželel dtm, 7iato J» nameraval hrea daljnjlh formalnosti prekoračiti mejo ln priti po najkrajši poti v domovino. Pridržali so ga zaradi nadaljnjih poizvedb.
Pojasnilo s Proseka
V zvezi z našim člankom od nedelje 30. maja, pod naslovom: «Po licUa prepovedala počastitev opomina cbejenlh talcev njihovim sorodnikom in prijateljem*, se je zglasil v našem uredništvu župnik s Proseka g. Križman in podal na slednjo izjavo:
1) NI res, da bi bil Jaz kaj v zvezi s pcllcijo pri dogodkih pre tekle sobote.
2) Tudi ni verjetno, da bi se bila stvar dirugače iztekla, če bi bil jaz sraven, ker Imam tudi sam sitnosti glede cerkvenih procesij, ki so že stoletja v navadi.
Praznik slovenskih narodnih noš
Poleg naše pesmi, ki nas je spremljala v miru in borbi, nam bila tolažnica v boli in delila našo radost v veselih urah, smo Sloven-oi tudi na zunaj pokazali svojo posebno narodno bitnost, ki nas je skupaj z drugimi slovanskimi rta rodi razlikovala od ostalih nealo-vunskih narodov,
To so bile narodne noše. Slovenske narodne noše se razlikujejo sicer od dežele do dežele ln celo od kraja do kraja, vendar imajo v bi stvu isto harmonijo barv, ki se prijetno zliva v skladno celoto t okolico, ki jih obdaja.
Moški so ie v začetku preteklega stoletja začeli opuščati narodne noše, izdelane i* domačega sukna. Zenske narodne noše pa so se ohranile do našega stoletja in so jih ženske nosile posebno ob slovesnih prilikah.
DELAVCI SO NAŠLI BOMBE
Primorske noše se ratlikujPjo od skupina delavcev Aeegata, ki je! kranjske in so prilagodene kraike bila včeraj okrog poldne zaposlena1 mu in obmorskemu značaju naše
v uil. Allce, je našla v bližini hiše št. 6 pet rečnih bomb tipa OTO. Takoj »o poklicali pobiralce min, da so Jih odstranili.
ARETIRAN NA ULICI
Iz varnostnih, toda ie n« ugotov ljenih razlogov so ongarvl Javne varnosti prijeli v Mazzinijevi ulici v Gorici 36-letnoga Marina Dovie-ra iz Vidma, stanujočega v Staran os nu, in ga pridržali.
dežele. V nedelja 13. junija bomo šii vsi v Lonjer, kjer bomo lahko videli najrazličnejše tipe ženskih narodnih noš iz Trsta in okolioe.
Prosvetno društvo is Lonjer ja, ki je organizator te revije slovenskih narodnih noš, prosi vsa društva, naj ne prirejajo na ta dan svojih posebnih prireditev, ampak naj se mnoiično udeležijo te lepe proslave, ki je tako tipično naša. Vsi tisti, ki i majo možnost, naj pridejo v narodnih, nošah. Zbirališče
bo na Katinari, v vili Melara.
Vsa društva in prljatSIje napro šamo še, naj nemudoma Javijo or ganizatorjem število narodnih noš svojega kraja in vsega okraja, lci se bodo lahko na ta dan udeležile slavja na Katinari.
Na splošna pa lahko zagotovimo vse ljubitelje narodne folklore, da se te mnoga društva marljivo pripravljajo za ta dan in nam bodo pokazala zanimive redkosti s tega podfočja, ki jih je treba rešiti pozabe.
Kamion In tramvaj sta trčila
Včeraj zjutraj okrog 8 sc je na križišču ulic XXX. oktobra lo. Milano zaletel tramvaj št, 5 v nek kamion « prikolico, ki je prlioajal la ul. Carducci. Tramvaj je zadel s precej veliko močjo med kamion in prikolico ln odnesel precejinje poškodbe.
Kamion je dobil le lažje poškodbe. Ko je voznik tramvaja poteg nil svoj voz nazaj, je zadel v kolo kamiona in raztrgal zračnico pri enem kolesu. Človeških žrtev ni bila
R0ZNO
Vrnlk tobačnega urada. S pri-hodnlm tednom bo tobačni urad deloval za občinstvo samo Ob sredah in sobotah od 8 do 13.
V nedeljo ob 4 zjutraj bo avtobus Iz Boljunca odpeljal žene na obisk partizanske bolnice «FranJe» pri Cerknem.
J ZA TRŽAŠKO OZEMLJE J
Nedelja 6. junija ob tOJOt Moližre:
„SKOPUH“
Gostovanj Je v Nabrežini.
PROSIMO točnosti
N
%
ten
Sie
ie«
ebr
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj cb 20.30 bo	^	^
Žina Merlinl Base gg i o prvo predstavo, in sicer	^
ve «1 rusteghi*. Jutri pa bo ruffe ch'.ozzioUe».
IZLETI
«0,
m
oj«
ion
'u,
%
Izlet PDT na bo v nedeljo 6. t. nv. Odhoa « Fabio Severo ob 6.	.-edni'
Tržaški alpinistični	v
zlra v nedeljo 6. t. m. i"*1, pojas-in Novtgrad. VpisovanJe . n!la na sedežu v ul. Cont*
S. K. Sv. Ivan priredi«
6. junija izlet k Obierstki ^ rom (Sapada). Navodila d no društvo kakor tudi tobara-v ul. S. Cilino 95.	pjvf *
Izlet na Snežnik prired i" „ nedeljo 20. junija. Vpisovanj & informacije do vključno s ^ junija v čevljarni p-rci ™ ' .juir ‘ fontane 3. Odhod ob 5.30 W ^ is ul. Fabio Severo.
DAROVI IN
Za prosvetno društvo	gp?
jašič* v Barkovljah dai-uje min pok. sina Oirila dru*1, pre-telanc iz Sv. Ivana 2000 i. svetno društvo se najleipse
Ža spomenik padlih	K-
daruje namesto cvetja na Pr jjjc Cirila Martelanca Anica Man* iz Barko ve1.1 500 lir.	, drU'
Za Dijaško matioo daruje jfiOf žin-: M Sujran in P. Siškovič ^ lir v počastitev spomina P° <s»-gofina Gregoriča ob četrtem jj, cu smrti. V Isti namen daruj«
V. 6000 lir.
Kadilski spo
TRST II (m 203.6, K*1 v petek 4. junij*
7.30, Koledar. 7.35. glasba. 7.45. Napoved časa ^ ročila. 11.30. Reproducirana 8 g, 12.00. Sodobna Anglija.	p
Ionski orkester. 12.45. N8P°V jt sa in poročila. 13.00. Glasba Ijj. 13.30. Glasbena medig£a- ^ Debussyjeve skladbe. 14.00- la# ni pregled t.ska. 14.15. Pestra,^ ba. 14.28. C.tanje sporeda.J- t, Plesna glasba. 18.00. Naša ^ 18.15. Koncert k c mo m ega dirigint Ubald Vrabec. 1°- ' rS' seli godci. 19.00. Angleščina dlu. 19.30. Skladbe Ge<rga {aJ, richa Hnendla. 19.45. Napoveo in poročila. 20.00. Ameriška . ^ sbralna glasba. 20.30. Moja- j sede. 21.00. Donizettl:	<
Lammermoor* — lirična 3 dejanjih, med odmorom: ljice za odrasle. 23.00. B* 3» glasba. 23.15. Napoved časi * ročila. 23.30. Citanje sporeda. Polnočna glasba.
n0
tja do konca popoldanske razprave. Ta agent, ki je sodeloval pri preiskavi, je pričal proti posameznim obtožencem.
Popoldne je predsednik sodišča major Bayliss kar sam predlagal zagovorniku odvetniku Ferlugi, naj predlaga za obtoženca Josipa Ugrina začasno svobodo. Ta je res potem predlagal m predlog je bil sprejet. Takoj nato je nadaljeval s svojim govorjenjem narednik Mercolina. Govoril je o orožju, ki eo ga našli pri obtožencu Bradaču (ki stanuje na Kolonkovou ln n\ imel niti najmanjše zveze s krožkom). Dalje je govoril o obtožencu Buncu Silvanu. Bilo je govora tudi o obtožencu Karišu glede njegovih izjav, ki jih je dal na policiji o eksploziji pri neki prodajalni časopisov pri Sv. Jakobu. Sledila sta še dva agenta, ki pa nista nič hi-stvenega povedala, zato je major Bayl!ss sporočil Marcollnu, da hoče imeti natančnejših poročil o tej eksploziji. Te informacije pa bo prinesel znani Inšpektor De GiongS, ki bo pričal danes zjutraj.
OCOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO
IZPITI
na nižji trgovski strokovni šoli
Prošnje zaNprivatne vstoipme, dopolnilne in nižje tečajne izpite nn Slovenski nižji trgovski strokovni šoli v Trstu je vložili do 16. Junija t. I.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9-12 prp.d->oldne V ulloi Scuole Nuove 12-111.
Dijaško fizVoiturno društvo
Javlja vsem dijakom, da fprejema prijave za moško in žensko košarico, lahko atletiko, odbojko, plavanje, namizni tenis ln šah pri KK tiskarjev v ul. Trento 2 vsak torek, četrtek in soboto od 18 do to začenši z jutrišnjim dnem.
Rojstva, smrti in poroko
Dne 3. Junija 1048 se je redilo 18 otrok, umrlo je 12 ljudi, porok pa je bilo 9.
CERKVENE POROKE: učitelj Marino Furlan ln učiteljica Ana Sancin, uradnik Mario Bassani in zasebnica Silva Deponte, električar Stanislav Susič ln zasebnica Ema Kocjančič, agent CP Glulio Patta-vina in zasebnica IJliana Mezzlna, mehanik Alojzij Pesjak in dnevni-čarka Marta Zupan, uradnik Henri 8noo ln zasebnica Alojzija Godnič, mehanik Rafael Stareni in uradni-oa Luciana Segalla, železničar Mario Monlicco in vzgojiteljica Natalija Sosič.
UMRLI so: 82-letnl Josip Doml-nutti. 68-letol Jo<p Colao, 55-letnl Manriane Saoco, M-lotna Kate riti« All>erti, 3(5-1 ntni Franc Marina. 1 leto stara Komar tatjano, 1 dan stari Angel Vlikov.č, 83-IetnJ Nata-11» Nardo.
1600:
aaan
KINO OB MORJU. ukroCSnl*. — Odlikovano netkah,	o-ntl^
SUPERCINEMA. 16.00: »P1® pad», P. Munl, M. Chapm^,^ FENICE, 10.00: «Božič v ta«** 118», A. Fabrlzl, De Sica. f ITALIA. 16.00: »Človek zver*.
Pidgeon, Claire Trevor. m FIIjODRAMMATICO. 16.00:	;
sto pregreh*, A. Sheridan> Cagney.	^
MASS1MO. 15.30: «Suez»,
Ycung in T. Power. ALABARDA. 15.00: «ZaP?„^r.
Samuel Goldw!n, Gary Cooj u, IMPERO. 16.00: »Vsakemu ^ Silvia de Havllland. , ^,et ODEON. 14.00: »Beznica Pr' dah», M. Oberon, K. Hepb"^ IDEALE. 14.30: «Ta dežela ja». C. Langhton.	rfa)'
VIALE1, 16.00: «Gilda», R.t* 1 ivorth, G. Ford	„
NOVO CINE. 16.00: «Veseli r puhi», S. Laurel, O. HarWjnf GARIBALDI. 16.00: »Otoški v k dlak», Boris Karloff.
* * *	K1'
KINO V NABRE2INI. V In ponedeljek: «Strah v kkensteinu».
tet
  -----------------------
Odg. urednik STANISLAV	1
Tisk Stabillmento Tip. Tri*
teft
ZAHVALA
Vsem, ki so našega nep02^1
MARJANA LUKS#
spremili na njegovi zadnji mu Jo okra-slli a cvetjem,	-1 'I
svojo Iskreno zahvalo. Pose zahvaljujemo domačemu pevS zboru ln godbi.
Presek 4, 6. 1948.	.«
2alujeČl sTA^f,i» ln vsi ostali sor
Kupujfe pravi
COCK-TAIL Imaf
,5 ',r I
Dirojna steklenlčioa stane	■
Z njim zadostite naJr*T.ve	'
nejšim okusom 1 k*	i	-
vaše slaščice.	„t)
AMAT0 BREZAR ~	'
liiž&tL na in u Opatij0-
27-28 J U n J
Vpisujejo vsi potovalki J* DO 12 URE 7. Ju
INFORMAOIJB:
km auij n: TELEFONSKA
iTVOM
^ ..;wr„,,   w
rešitev imam potreb
našega knllnrno-prosveliiega življenja
Napredovanj© akcije za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču
Poročilo odbora aa zgraditev zioov na slovanskem kulturnem pogorišču na letošnjem . občnem zboru SHPZ.
^ pobudo SHPZ in v njenem. 'firjj je tu na zborovanju sionskih i«. hrvatskih delegatov v trenju One 14- septembra 1947 ^ijen glavni odbor in od tega Odbor za zgraditev novih na siovanskem kulturnem ^'^sorigču ter odobrena tSpome-H ki ,e °dbot z njo obrata J »aie tor oj akt na Tržaškem 1 *>»Iju, v ožji dpmovint in na Rojake izseljene iirom po sve-tfa nam predvsem gmotno prir *°čijo na pomoč pri obnovi na-
Urugvaj, Argentino, Avstralijo, Novo Zelandijo, Egipt, Vužno A-friko, Anglijo, Belgijo, Nizozemsko, Luzembvrg, Francijo, Avstrijo, in poečtincem v Italijo. 1.500 izvodov je namenjenih v Slovenijo. Do danes smo prejeli le odgovor Luisa Adamiča iz ZDA.
Kef stroSkov za tiskanje Spomenice nesmemo kriti in fonda za graditev novih domov, je odbor sklenil, da bo moral vsakdo spomenico plačati v višini 600 lir, odnosno 400 jugolir, odnosno 200 dinarjev ga izvod. Do danes so nam Spomenico plavala sledeča prosvetna društva:	«Ravban
(Greta), Škamperle (Sv. Ivan)
	LIR
PREJŠNJI ZNESEK .	462.311
COK TRMA 		LOOO
MOŽINA BORIS . . .	1.000
D. KI ••••»«••••«	1.000
SARA	1.000
Z. P.	5.000
BAN OLGA , * • ,	1.000
RANDEL FRANC . .	1.000
ZiiiRJAL DORA • • , «	300
SKUPAJ 4TS.611
'{Nadaljevanje ob javlja/n ja dar »Manjih darovalcev »ledi).
• * •
OPOZORILO. Prispevki v sklad me. »(graditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* •» sprejemajo: v ul. Machiavelli it. J-/., pri vseh slovenskih iK hrvatskih prosvetnih društvih na Triaikem ozemlju 4» prt upravi *Primorskegb dnevnika* Goldonijev trg it. 1-1. Ha prispevek v znesku nad 100 Mr prejme Idarovaleo zača&no potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
Drugo vprašanje je sledeče: Nekatera prosvetna društva so
\ n la samostojno akcijo za graditev ali popravilo svojega prosvetnega doma. Slične akcije moramo le pozdraviti, ker kažejo na hvalevredno samo inicia. tivnost in ker imajo večje motnosti neposrednega uspeha zlasti zato, ker morejo uspešneje mobilizirati prebivalstvo na vpra. San ju, ki ga vaivani sami najbolj sivo občutijo. Pri tem pa nastane vprašanje odnosa med te. tmi posameznimi akcijami in našo spitano akcijo za zgraditev novih zidTiv na slovanskem kulturnem pogorišču. Mnenja smo, da bi vse vsote nabrane izrecno za obnovo posameznih prosvetnih domov morili voditi skupno pod enim imenom, s pridrlkom se. veda, da ostanejo od posameznih prosvetnih druitev nabrane vsote na razpolago prosvetnim društvom samim, ker so njihova last.
V bodoče si bodo prosvetna društva vedno pogosteje obrača, la na naš odbor s prošnjami za podporo pri graditvi ali obnovi
svojih prosvetnih domov. Jasno je, da do danes Se ne moremo nikogar ,podpirati; upamo pa, da nam bo to v bližnji bodočnosti omogočeno predvsem v obliki posojil, za kar pa nam bo moralo prosvetno društvo — prosilec o-skrbeti potrebno jamstvo. V primeru pa, da bi se prosvetno dfu-stvo nameravalo postaviti nov prosvetni dom, bi po naSem mnenju predložiti načrt v odobritev glavnemu odboru SHPZ, odnosno zaprositi SHPZ, da mu ona oskrbi gradbeni načrt, zlasti Se ker je tak načrt vezan m precejšnje stroSke.
Ostane Se vpraSanje pravnega zna~aja našega odbora. NnS odbor nima javnopravnega enačaja in zato ne more niti kupovati niti posedovati nepremičnin. Cim ti naS odbor postal javnopravno telo, bi si s tem pridobil tako pravico in si tako odprl pot do posojil vsaj v tej začetni dobi potrebnih za takojšnji pristop k gradnji prosvetnih domov predvsem v narodnostno najbolj o-groženih predelih TriaSkega o-zemija.
PREDOR SKOZI ZAGREBŠKO 00R0
Prometne zveze med. Zagrebom in Hrva takim Zagorjem so bile Že od nekdaj silno važne pri razvoju glavnega mesta Htvatske Zagreba in njegovega aaledja Hrvatakega Zagorja. Čeprav je po zračen liniji oddaljen Zagreb od Zagorja samo 18 km, traja daoea potovanje po najkrajši avtobuBni poti, ki je dolga 45 to, pribl!dno dive uri.
IzboljSavanje prometnih vezi odnosno racionaliziranje oddaljenosti je bil pro&em, pred katerim so bile ljudske oblasti od csvobojenja do danes. Pregledani so bili različni načrti* pred-■legane različne mere, na konou pa je ljudska oblast prišla do zaključka* da se bo pot najbolj skrajšala s predorom skazi Zagrebško goro. Dela za izvedbo tega načrta so se pred krat k ta pričela. Od Zagreba do Stubi-Skih Toplic bodo zgradili novo tramvajsko progo.
Te dni so pričeli kopati prvi del predora, ki bo dolg 160 m, pod Rebrom. Tako bodo dobili zvezo z drugim predorom pod Zagrebško goro, ki bo dolg 5000 m. Tudi dela na tem delu se bodo v kratkem pričela in sicer a obeh Štreni: z zagrebške in zagorske.
Pri vseh d>elih bo zaposlenih okrog 1000 delavcev. S tem predorom se bo skrajšala pot od dveh ur ma pol ure, kajti tramvaj bo na tem delu lahko dosegel brzino 60 lan na uro.
Na tai način bo kmalu rešeno , vprašanje dobrih prometnih zvez med Zagrebom in Hrvatsklm Zagorjem, ki bodo pripomogle k širjenju Zagreba in predvsem njegovega industrijskega dela.
V Mladinskem domu.
Glasen otroški živžav nas je privabil, da smo zavili t ceste na levo navkreber. V prostranem parku se je na prostoru v sredi drevja podilo kakšnih 15 otrok za nogometno nogo. PriSH smo prav v trenutku nogometne tekme med gojenci Mladinskega doma v Portorožu. Igralce so krepko vzpodbujali mladi gledalci, tudi gojenci. Pozneje smo izvedeli, da je to trening tekma. Pravo, prvenstveno pa da bodo kmalu igrali s koprskimi pionirji. Z njimi so eno tekmo že odigrali. Nekam nerodno jim je bilo, ko slmo jih vprašali, kdo je, zmagal. Pa so le povedali, da oni iz Kopra. Seveda so takoj pristavili z t>so odločnostjo, da se jim bodo dobro re-vaniirali. Med najboljšimi nogometaši Mladinskega doma je tudi sin pokojnega Giorgtuttija, ki so ga v Trstu ubili člani nnajbolj-ie* policije na svetu. V Mladinskem domu je tudi njegov bratec. Tako skrbi zdaj ljudstvo za sinova antifašista, ki so ga ubili, ker je bil vse svoje življenje antifašist ter se boril za pravico in svobodo svojega ljudstva. Tudi sinko pokojnega Castagne, kate-
SLOVENSKI IN ITALIJANSKI OTROCI SO ČLANI VELIKE DRUŽINE, ZA KATERO  	^	SKRBI	LJUDSTVO.
iPOFtSMPCIJIil 0TR0CIPADL1H
borcev Študirajo. DA BODO NADALJEVALI Z BORBO ZA SVOBODO ZA KATERO SO OČETJE DAROVALI SVOJE ŽIVlJENIE
Uničenih kulturno-prosvetnOi
'■ ker so vse naie dosedanje 'kit opravičene zahteve po od-za uničeno kultumo-
s
^et^o imovino in povrnitvi ^ fašizma zaplenjene nam imo-
Sf**1"
tJ ostale brez uspehu, kljub ta nam naši bivii zavez-p.vsaj z besedami — v'co vendarle priznavajo.
, ^ te upravIčene zahteve tudi ne bomo odstopili, ker p^hvno odstopiti ne moremo. #f‘re&e našega kulturno-prosvet-i10 življenja pa so tako nujne, n'J« moremo čakati na milostne
to
jd ice, temveč »i moremo ,jer'’°9ači sami. Iz te nujnosti se ^noval *Odbor za zgraditev t^1 zidov na slovanskem kul-pogorišču» in si s Spo-|^lco začrtal svoje osnovne cilje l^ati tudi območje svojega de-i r^a' zbiranje materialnih 0 potrebnih za obnovo In "ttto 60 kulturno-prosvetnih do-za rastoče potrebe našega Urno-prosvetnega življenja.
$.	1e’ naia samopoč ne
i^^biti kos tako ogromnim na-
%
vprav zaradi tega pa smo * Spomenico obrnili tudi na n0 e *orojake v ožji domovini in ty.SOrojake izseljene po svetu. D,!:1 naia samopoč ni brez po-njj’ ker dokazuje, kako živo j® ljudstvo občuti potrebo po %;inih domovih za razmah <
kulturno-prosvetne dtjav-
%°>e<ian1i uspeh noše akcije ji *elo skromen, če ga pri-^ lamo j. našimi potrebami. !(r danes je nabranih, 5304)09.— na'JM-ooo.— jugolir tn j,.ooo.— di-<75« ‘ Spomenice smo tiskali Svodov v slovenščini. Poslali ni i* vsem Ravenskim prosvet-^^drustinm in vsem združe-in , Jugoslovanov v inozemstvu l^*fcer: v Kanado, ZDA, Mexi-‘ Brazilijo, Cile, Bolivijo, Peru,
MaruM (Rocol), Ivan Cankat (Sveti Jakob), PreSeren (KoIqu-knveo), Cebuleo (Sv. M. Magdalena), Prosvetni dom (Opčinč), Primorec (Trebče), Vodnik (Do. lina), Rdeča zvezda (Salei), Peric (Sv. Ivan-Medja vas) in Jadran (Devin). Od prosvetnih društev je prispevalo v fond le prosvetno druStvo Simon Jenko v viSpi-i cca 12.000 lir in Dekani s 1.000 jugoltrami.
Nabiralna akcija se na Trha-ikem ozemlju oslanja v glavnem na prosvetna društva. V tem smislu so prosvetna društva tudi dobila potrebna nawdila, ne da bi se jih v splošnem driala, oe izvzamemo prosvetno druStvo Si-mon Jenko iz Trsta, ki v tem pogledu res prednjači.
Drugi vir pa so darovi posameznikov, ki se stekajo tteposrtd-no v fond. V kratkem bomo obiskali naSe pridobitnike in jim nudili priložnost, da bodo mogli tudi na ta način izkazati svojo narodno zavednost in Izpričati svoj odnos do vprašanja slovenskega kulturnega življenja.
Ob zaključku tega poročila se nam zdi potrebno dotakniti se nekaterih vpraianj, tako Organizacijskega kot načelnega zna. čaja.
V teku naie akcije so se po-kosale orgamieaoijske pomanjkljivosti, ki Izhajajo predvsem is brezbriinostl. Dejstvo, da do da. mes prosvetna društva v sploSnem Se niso postavila tričlanskega odbora, ki bi pred prosvetnim društvom in pred našim odborom odgovarjal tn skrbel za naSo ak. cljo, ne moremo označiti drugače kot brezbrižnost. Isto velja za drugo dejstvo, namreč da do danes pretežna večina društev Se ni plačala Spomenice, da bi tako saj » svoje strani prispevala h kritju tiskarskih stroSkov.
BENEŠKI SLOVENCI
V BORBI ZA SVOBODO
Dva dnd in pol smo hodili po skrivnih poteh, ki vodijo v Rezijo. Vsak izmed nas je imel svoje občutke, bdi zatopljen v svoje misli ia ugibal, kako bo z bližnjo borbo in kakšni bodo uspehi v n/Ovth krajih. Tudi jaz, globoko zamišljena, sem trudno korakala med ostalimi borci bataljona. Bila sem že vajena takih pohodov, vendar pa mi je bilo tesno pri srcu. Čeprav so krogle švigale čez cesto in Nadižo, na« niso dosegle. Trudno smo se vzpenjali po pobočju Stola, na katerem se je že belil sneg. Vlažni in mokri od megle smo se dlokrtv pali v vas Uč^fo. Odpočili smo »e. UČejski drvarji ter planšarji so nam postregli s polento In sirom. PomagjaU so nam rad; in kakor so 1« mogli.
najsi bodo teh ali onih nazorov^ si vendar iskreno želijo svobode. Ko smo se vdrugič spuščali v dolino, smo že od daleč videli, kako rezijanski dimniki puhajo dim. Prepričani smo bili, da bomo v Reziji, v tej oddaljeni dolini, ki jo od vseh strani obkrožajo gore, naleteli na nazadnjamske vasi in ljudi. «Kako more v to ozko, skoraj a samim kamenjem posuto dolino, prihajati tok novega življenja?* Zmotili smo se. Tam smo našli odločnih In bistrih ljudj. Majhne in lepe bele hišice so odražale skrb pridinih rok gospodinje. Skozi odprta vrata se je iz sklednika svetila čistoča.
Tod živijo revni ljudje. Iz svojih malih njiv Iztisnejo premalo za življenjske potrebe, diruig«ga
FARNA CERKEV V RAVENOI
Nadaljev&Je pot proti Reziji, smio se tlhoma pogovarjali. Naši vtisi o položaju na frontah so bili zelo dobri (četudi je bilo šele meseca avgusta L 1944). Vsak hip smo čakal; svobode; enakih misli Je bil tudi tovariš komisar, ki je dejal, da se bodo naše želje uresničile v teku enega alt dveh mesecev. Ob sladki misli na svobodo smo stisnili ramena. Ta pa ni prišla tako hitro in kosti padlih tovarišev še danes niso odkupile sviobode za Rezijane, ki bledijo v»i temni In mračni po rezijanskih cestah z eno samo mislijo: «Kako dolgo bomo še trpeli?*.
Rezijani so pošteni ljudje ln
i. MAJA NA TRGU PERUGIN0
IN SREČNA 80 BILA DEKUH3TA 1. MAJA. PRIHITELE SO, DA SO S SVOJIM PROSLAVIL® PRAZNIK, KI JE BIL IN BO PRAZNIK, DELOVNIH ROK
zaslužka pa ni. Njih nerodovitna, vendarle pa lepa in privlačna zemlja, ni imiogla nikdar nasititi Rezijanov. Pomagali so so in Iskali zaslužka drugod, posebno radi so zahajali v našo Soško dolino. Krošnjarili so. popravljali kotle in dežnike. Tak je bil že od nekdaj rezijanski poklic. Vse svoje priprave za brušenje ln popravljanje nosijo na hrbtu od -vasi do vasi. Sedaj ifeSe nova meja in marsikateri Rezijan je prišel ob svoj zaslužek. Marsikatera bovška, tolminska, kobariška in kanalska gospodinja maši s krpami preluknjani lonec ali kozico in godrnja nad dežjem, ki Ji prši skozi preluknjan dežnik.
Pred ljudsko šolo, v kateri pa ni bilo pouka, naa je ustavil komandant našega rezijanskega bataljona in ukazal: «Levo krug». Nekaj se nas j» obrnilo na levo, nekaj na desno. Vaščani so se temu smejali in videli so, da domači fantje še ne razumejo jugoslovanske komande. cUčMl se morate, fantje*, so jih karali starejši domačini.
Ko sem se takrat podajala prvič med rezijansko mladino, sem premišljevala, kako bo mladina odigovorila na naš pozdrav. Ta se je odzvala in kaj kmalu se je pridružila našim organizacijam. Skoraj vsako rezijansko dekle (fantje pa v vojski) Je postala članica ZSM. Začele so delovati z vso voljo, v delu so se združevale revne In premožnejše in tako zabrisale razliko med njimi Verino in točno so pobirale članarino in prispevke, hodile same ne bataljon po perilo in prale borcem, pripravljale vse sanitetne potrebščine ln si med seboj izvolile sanitetne referentke. U-deleževale so se v polnemi številu mladinskih sestankov in si itiu razdelile naloge. Ko je bil nesrečno ranjen nek tovariš In je potem umri, so mu prinesle i vsakega mladinskega odbora, bo Je ia vsake vasi, svoj venec in rož ter pripeljale na slovesen pogreb le ostale vaSčone.
Partizanski mitingi, pri kaderlh so rade sodelovale, so Jim bili zelo všeč. V takih primerih so se popolnoma sprostile in rajale tovariši vse srečne pozno v noč. Ob neki priliki so Jih domači
borci preizkusili, koliko so pripravljene tvegati za našo stvar. Poklicali so jih pozno ponoči, jim javili pretresljivo vest, da je prišlo do napada, veleč, naj hitijo takoj pomagat obvezovati ranjence. Skočile so pokonci in vsaka je prinesla s seboj vse potrebno za obvezovanje. Partizani so jih pohvalili. Ko so se naši vračali iz akcije, so jim mahale s robci iz svojih hišnih vrat. Da, v naše vrste Jih je privedla politična zavest ln pa lepi naši fantje!
«Zamenjali bomo», so se včasih smeje pogovarjali medi borci v bataljonu. «Vi nam boste dali vaša, a mi vam bomo dali naša dekleta*, »o dejali Rezijani. Res, marsikatero oko nagega partizana se je ustavilo na črnih skodranih laseh Rezi Jan ke in v sve-Sti so si bili, da bi to bila lepa ljubica. Sedaj je sicer vmes meja, a vem, da marsikomu vttieka-jo misli In želje v skrito rezijansko vas.
Rezljani so večkrat govorili o Rusiji, in o tem, da so oni njih potomci, da so bili nekoč tukaj naseljeni Rusi. «AH ni naša govorica podobna ruski?*, so nam govorili s ponosom.
Rezijanski fantje so bili dobri borci. Pred napadom so skrbno č!atlH orožje in se brez panike pripravljali za napad. Takrat se je, položena na velika vrata hladila mogočna polenta, ki smo jo a koščkom sira kaj kmalu spravili. Ko so se fantje vračali, so bili vsi dobre volje zaradi uspele akcije ln spet so za nove akcije z vnemo čistili in pripravljali orožje. Spoanali so, da jih naš’ komandanti vodJJo dobro in previdno in to je pri njih vzbujalo zaupanje. Ob političnih urah so borci skrbno zasledovali napredovanje RA In Jugoslovanske armade, se spuščali v debato in snov prenašali tudi na svojce doma. «Da, tako bi moralo Kiti*, so jim pritrjevali starci in vsi skupaj obsojali vse oblike narodnega izkoriščanja. Tedaj smo na, hirali »posojilo svobode*. Tudi tukaj niso hoteli zaostajati, četudi so Rezljani zelo revni. Prepričani so bili, da se bodo uresničile vse davne želje, da se bodo združili v»l Slovani. Ponosni so foiil na svoj Rezijanski bataljon, ponosni na akffivnost mladine, na svojega komandanta Arturja, na zdravnika bataljona Pierija ln na sanltetko Antonjeto.
Ko so vdrli Nemci, se je marsikaj Izprementlo; zbežati je moral ta ali oni, z njimi tudi župnik A., zaveden Slovenec. Njivskega zdravnika pa so Nemici na postelji ustrelili v usta. Skratka, Nemci so bili z Rezljani okrutni. Krčevito so potem držali v rekah to dolinico.
Se ni dolgo tega, ko sem na stopnišču videmske postaje ugledala s titovko sedečeea fanta. Zraven njega pa sta bili postavljeni dive vreči. Titovka na glavi me Je opogumila, da sem stopila k njemu. Spoznal me je in ‘iud:1 mati, ki je medtem prišla, mi je dala roko. «Vidlž, tovarišica, koruzo sva šla Iskat, pa jo le malo neseva. Težko je pri nas, dela
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
PODVRŠIČ
Pr«d časom se je pri nas odigral smešen dogodek. Neki Bir-tič Romeo, demokristjan in trl-koiorist. Je po vasi pobiral jajca. V vaaki hiši je Izjavil, da ga pošilja g. župnik ln da bo z izkupičkom kupljen dar Materi božji.
Izkazalo pa se je, da Je prej imenovani na lastno pest in v laStno korist pobiral jajca. Nekatere žene, katerim de prišla govorica na uho, so ga pošteno napadle ln mu na odčutljtv način pokazale svojo ogorčenost, Ooreč demokristan se je zagovarjal, češ da «Mati božja ne rabi Jajc*.
la tudi zaslužka ni. Se vedno kuhamo krompirjevo polento, da prištedlmo prgišče moke.* Na njenem obrazu je ležala globoka skrb. Njene copate so bile vse bele od prahu. Kdo ve, koliko ki-lometrov sta, reveža prehodila x vrečo koruze na rami!
Ni še leto, kar me je obiskala tovarišica iz Rezije, tajnica mladinskega odbora za časa borbe. Pravila mi je, kako surovo ravnajo % njimi tamkajšnje oblasti, ki niso nič dlrugega kakor prejšnji fašisti. «Vsi», je dejala, «so diobili denar, tudi tista* ki niso za časa borbe niti mignili a mezincem, samo nam, ki smo se bo«, rili v slovenskih bataljonih, nam borbe nočejo priznati. Tako Je odločila oblast iz Vidma. Pravice smo šl; iskat tudi v Rim. Tara smo jim povedali svoje, nakar »o nam obljubili, da bodo upoštevali naš Rezijanski bataljon in naše doprinose za osvoboditev. Od vas, ki živite tokraj, Imamo le malo vesti. Na vas pa nismo pozabili. Vedno obujamo spomine na dobo težke borbe, hodimo s cvet-jp-rm na gomile naših dragih partizanov in živimo V prepričanju, da bo svoboda prav gotovo pon sijala tudi v našo Rezijo.* Tovarišica tajnica je povedala resnico. Rezijanski bataljon In narodniO-osvobodilna borba ata Rezijanom živo v spominu, čeprav sl Rezijani še niso priborili svobode, so vendar storili trden korak naprej, tako da hodijo danes, čepici v v bed! in težavah, vendarle po poti, ki vode v boljše Življenje.
VILHAR STANKA
rega so ubUi tržaški fašisti, je v Mladinskem domu.
V Mladinskem domu v Portorožu, ki je bil ustanovljen januarja leta I9tf (od leta 1946 je bil združen z gluhonemnico), so otroci padlih partizanov, vojne sirote in revni. Vsega skupaj je 112 otrok, dečkov in deklic. Iz Trsta in okolice jih je 80, in sicer 56 dečkov in 24 deklio v starosti od 4 do 14 let, Slovencev in Italijanov. Vsi gojenci obiskujejo osnovno šolo, pozneje pa gredo v dijaški dorn, ki je tudi v Portorožu, da nadaljujejo s študijem. Kdor pa za učenje ni dovolj nadarjen, tega pošlje vodstvo na učenje praktične obrti. Slovensko šolo obiskuje 59 otrok, italijansko 31, ostali pa hodijo v otroški vrtec.
Vse to smo izvedeli od mladih gojencev, pravih korenjakov, ki jim it oči in obraza sije zadovoljstvo in zdravje. Kaj bi jim tudi ne! Življenje imajo urejeno, skrbi nobenih, kot samo to, da se učijo, da ne pozabijo na jed (jedo B-krat na dan) in da se igrajo v prekrasnem parku Mladinskega doma. Zdaj pa bodo kmalu hodili tudi na kopanje, kjer se bodo naužili morske in sončne kopeli.
Mladinski dom Ima dve poslopji, eno za dečke, drugo za deklice. S tovarišem ekonomom smo si kasneje, ko smo $e poslovili od otrok, ogledali prostore. Vse povsod snaga in red! Vsaka soba ima svojega načelnika (gojenca), katerega naloga je, da zjutraj, ko vstanejo, pregleda, če so si otroci dobro postlali postelje, če so kozarci in zobne ščetke na pravem mestu itd. Tako se otroci že v rani mladosti navadijo na red, snago in disciplino. Kadar načelnik zaloti kakšnega kršitelja zarodnega življenja, potem to razpravljajo na pionirskih sejah, ki jih vodijo sami gojenci. Tam ga kritizirajo m mu včasih naložijo tudi kakšno kamen.
To so nedeljski sestanki pionirske družine, ki ima tudi svoj pevski zbor, ki poje slovenske in italijanske pesmi. Gojenci so te večkrat nastopili na javnih prir#> ditvah v Piranu, Portorožu Ud.
Iz sobe do sobe smo prispeli do
šivalnice. Ob stenah v sobi so postavljene police, na njih pa ima vsak gojenec svoje perilo pod posebno številko. Tudi v drugem poslopju, kjer so deklice, je enaka snaga, enak red. V tem poslopju pa je tudi za gojence zelo važna stvar, brez katere bi gotovo . ne bili zadovoljni. To je za-vodna kuhinja. Rdečelična kuharica se je, ko smo vstopili, urno sukala okoli štedilnikov. *Kaj pa bo dobrega za kosilo?» smo nedolžno vprašali. oDušen grah z mesom, krompirjem in solato», nam je odgovorila kuharica. Povabila nas je, da bi kosili skupaj z gojenci, kar pa nam na žalost ni bilo mogoče kljub lakoti ln prijetnemu vonju, kajti do kosila je bilo še dobro uro, nas pa so čakali še drugi posli. Zato smo ge zahvalili in obljubili, da se bomo že še kaj oglasiti.
Tako živijo otroci naših padlih borcev. Kar pa je najvažnejše, je to, da med slovenskimi in Italijanskimi otroci ni nobene razlike. Vsi so člani velike družine, za katero skrbi ljudstvo. Slovenski in italijanski otroci se razumejo tako dobro kot so se razumeli njihovi očetje, fci so se skupno borili proti naclfašizmu. S svojo krvjo so dali temelje nori dobi, s svojim življenjem so zapečatili slmansko-italijansko bratstvo. Padli so Giorgutti, Castagna, Pao-letti iz Trsta, padel je Pertot iz Lonjerja, padlo je na tisoče borcev, njihovi otroci pa sedaj študirajo, da bodo nadaljevali z borbo za svobodo, za katero so njihovi očetje darovali svoja življenje.
Lajo
0 DINASTIJI r.0S(ILICH
„Naibol| Italijanska11 družina slovanskega porekla - Zgodovina oportunizma in dobičkarstva: od avstriakantstva preko fašističnega italijanstva ln nacističnega nemškutarstva do flloamerlkanstva in nazai do italijanstva
Cosulichi so prišli v Trst z Lošinja v Kvarnerskem zalivu. Njihov rod izhaja baje iz Poljske. Ce je to tako, so Cosuliohi med lo-Šinjskimi Hrvati spremenili tudi svoje prvotno poljsko ime v *Ko-zulič*, kakor so ga pozneje v Trstu predrugačili v Cosulich. Kljub neizpodbitnemu slovan skemu poreklu te danes majbolj italijansko-tržaškev patricijske družine je industrialec enake usorte» dr. Coceuni Bruno (Kocijančič) opisal enega izmed pripadnikov Kozuličeve družine kot Italijana, rojenega v italijanskem Lošinju, ki je vedno poudarjal, da je bila njihova sreča (menda denarna) vedno povezana z usodo domovine (Italije seveda)....
Okrog 1800 so začeli v Miljah izdelovati male lesene ladje. Morebiti da so se s tem pečali že v rojstnem Lošinju. Od takrat se začenja njihov vzpon, pri katerem jih je misel na denar zvesto spremljala. Samo po sebi se razume, da jim je kapitalistično dobičkarstvo, narekovalo enkrat
vroče aus/triakantstvo, potem itali-janstvo s fašizmom, v zadnji dobi z nacizmom povezano nemšku-tarstvo in danes filoamerikan-stvo. Kakor je pač pihal veter!
Leta 1903 so ustanovil Kozuliči avstfijslco-ameriško paroplovno družbo z namenom, da bi uničili avstrijski Lloyd, ki je deloval že od leta 1883. Nova družba je dobro poslovala. Na tisoče Izseljencev, ki so sanjali, da bodo našli onkraj oceana zemeljski raj, je potovalo » Južno Ameriko v iskanju boljše sreče in zlata, Parniki Kozuličeve družbe so bili prepolni potnikov, ki so plačali vsako ceno. Bogastvo Kozuličev je začelo rasti fe dneva v dan.
Prišla je prva svetovna vojna. Avstrija je rabila ladje in majhna
Kozuličeva ladjedelnica je gradila ladje, ki jih, je Avstrija nujno potrebovala za povečanje svoje mornarice, ki naj bi ičitila ogroženo cesarstvo.
Iz Kozuličeve ladjedelnice v Kopru so spustili v morje prvi vlačilec imenovan e.Doberdob». To je bil začetek za gradnjo cele vrste takih ladij. V izjavi dopisniku «Osterreichische SOhtf-fdhrtszeitung* je eden od Kozuli-čVv želel, da bi Avstrija nasedla tudi Benetke. Vojna se je končala in Italija se je znašla na strani zmagovalcev.
Da bi reSili svoje bogastvo, so Kozuliči postali naenkrat zelo dobri Italijani. Podprli so faSU sem, ki se je takrat začel širiti. «11 Lavoratore socialista» iz leta 1922 ob priliki požiga volivnih sedeiev v Tržiču od strani fašistov piše: Kozuliči fliso bili zadovoljni s porazom. Zato so ponovno poslali svoje ljudi, da bi Uničili bolniško blagajno, ki je bila v rokah delavcev, tako da je svobodni mestni občinski svet v Tržiču agencija Kozuličev, tistih, ki se skrivajo pod italijansko zastavo, da bi prevaral Italijo...
Ko je bila leta 1922 ladjedelnica Sv. Marka požgana, je glasilo stavkovnega odbora takefle komentiralo ta dogodek: «Kosu-liči so tisti, ki branijo italijan-stvo. Kaj bi Italija... oni st>, ki po burlujskem tisku (kot danes po klerofašistiinem, op. ur.) i«-javljajo, da je domovina v nevarnosti. Govorijo o italljanstm, toda leta 1916 so oni in drugi biv-Si Hrvati kakor Topiči, PolIM, KosovUH, pod avtrljskim guvernerjem sklenili, postaviti na Velikem trgu spomenik Tegetthoffu zmagovalcu pri Visu. Oni so pocfpisovali vojna posojila za zmago Avstrije nad Italijo*.
Leta 1924 so že vpeljani v nita-lijanstvo»	spremenili avstro-
ameriiko družbo v plovno družbo {{KozuUCd, ki se je obogatela z dvema /modernima ladjama «Sa-tumioi* in *Vulkanio*. Nato se je ta druiba združila m Lloydom. Leta 1933 so se morale zaradi reform in delovanja visoke finanoe pod državno kontrolo, kakor tudi zaradi vmešavanja drui.be Mita-Ha*. Kozuličeve tržaške ladje ena za drugo seliti v Genovo. To tudi P0 ukazu Mussolinija, ki se je začel bati Nemcev. Takrat je bil najstarejii Kozuličev sin Anton član vseh glavnih fašističnih gospodarskih združenj, Guldo pa je sedel v korporacijah. Dobivali so državne subvencije in si grmadili dobičke na veliko. S faiit-mom so se torej dobro razumeli, toda njegov padec med vojno, je znova zahteval od Kozuličev, da obrnejo plašče. Branili so Raj-nerjevo «Jadransko Primorje* skupno s Pagninijem, tedanjim tržaSkim županom, in itdlijan-stvoi> - geslo, ki je bilo vedno na ustih triaSkih faSistov in na katero Kozuliči gotovo niso mislili takrat, ko so pomagali dvigati spomenik Tegetthoffu. Kolčno prišli še Amerikamoi. Znova je treba menjati obličje. Nekaj časa so sanjali o Svobodnem tržaSkem* ottmlju pod zaščito n-meriSklh topov, danes pa so zopet menjali plašč ter je Avgust Cosulich na zadnji skuSčini tržaških industrijcev izjavil, da je Bidault okrepil njihovo vero v skorajšnjo vrnitev k materi domovini..
Na; tej skupščini se je kot v Hitlerjevih časih eJadrAnskega Primorja» zopet znaSel skupaj z republikanskim Hitlerjevim prefektom Coceanljem in tako ste skupaj zagovarjala Interese vsakokratnega okupatorja Trsta.
milil
ZORA JUGOVA
Na gričku pr* Bv. Soboti, med ogradami in brajdami, v seno* breskovih in figovih dreves, kjer je čudovit razgled na morje *n ti ob sončnih pripekah pojejo črički — tu je moja mladost,
Samoe me ičemi v oči in skozi pnprte veke mi kakor ie ena stajajo spomini.
Drobna deklioa bledih lic in velikih oči, leii na hrbtu in sloni materi na krilu. Večer je, mrak lega na zemljo in prve zvezde se prižigajo. Ona strmi v nebo Im gleda oblake. Po oele ure včasih tako strmi. Zdaj vidi podlasico, zdaj slona, zdaj viteza na konju. Vse ntkam hiti in se razblini v nič. A njeni drobni možgani gredo za vsemi temi bitji v prelepo pravljično deželo in pogovarja se z njimi. Vsi so a njo dobri in ji pripovedujejo svoje zgodbe is daljnjih dežel. Tako potuje mala Anka na materinem krilu po vse-mir ju in njena duša raste in se opaja. Včasih jo materina laskava dlan ljubeče poboža po čelu in laseh in Anka ji od sreče poljubi roko. (Mama, kako je lepo*. In že potuje zopet, kdo ve kod.
Kako lepo je takole na materi-nem krilu, to Anka, čeprav je majhna, dobro občuti. Na materinem krilu je ves svet njen dom. Ves svet pa je za njo ta griček, morska obala s kopališčem tam spodaj in če vrtiček pred hišo in mali domek v rižarni. To Anki popolnoma zadostuje — če je pri mami. Tam spodaj ob morfu pa so tudi plavži, ki v temnih večerih žare, ko se v njih pretaka taleča se železna lava, An-kine oči strme v ta ogenj in na-peto posluša, ko ji mati pripoveduje zgodbo o plavžih, železu in strojih...
sTudi strio Ivan dela tam» — Koliko večji, lepši in mogočnejši je, sedaj strio Ivan, odkar Anka ve, da dela v pla/vžih. Ko ga drugi dr n sreča, obožujoče strmi vanj in — ko jo prime za roko, se nehote zagleda v njegovo dlan. *Koko si močan, stric...*
V večerih, ko tovarna preneha z delom, počakajo otroci, da odidejo vsi delavci, potem pa se skrivaj zberejo na dvorišču — kajti ta del tovarne je otrokom prepovedan — preplezajo nizek zid in že so v oddelku, kjer so gladke, dolge, čudovite drsalnice, koder čez dan spuščajo vreče napolnjene z rižem. Tu se vsa dolga vrsta otrok, ki stanujejo v tovarni, skntr pij s direktorjevo hčerko drsa, dokler jih ne zaloti čuvaj in se potem na žalost vseh igra preneha. Bo pa potem še vagoni na dvort-iču, kjer so najlepše skrivalnice.
(Kdo te boji črnega možat»
deni droben glasek.
(Jaz ne! Jaz ne!» — razposajeno odgovarjajo drugi. Toda ko se skrivajo po temnih kotih pod vagoni, prime drobna Anka star rejšo sestrioo za roko.
s Pojdi z menoj, strlh me je*.
*Kaj te je t».
sStrah*. Andrejček je slišal njen glas in že jo je ulovil.
*TI se bojiš črnega moža!*. Zdaj pa mora sama iskati. Glas se ji trese, ko kliče: s Kdo se boji črnega možat* — toda junaško premaga strah in igra se nadaljuje. Vse večere se razlega tod vesel in brezskrben otroški smeh.
Prav ta vesela mladost me je
prebudila is prijetnih spominov. Takrat smeh, delo, radost, zdaj pa ti ob besedi »rižarna* zagoma-
dvignili ter jo v borbi premagali. Mislili so, da so jo popolnoma uničili in so jo pustili. To-
ži groza v mozgu. Sonce sije krog j da zver je če živeto. Ko so ljudje
mene kakor nekoč — le tam spodaj tovarna, grobnioa neštetih nedolžnih žrtev, sedaj molči. Ko sem bila zadnjič pri tebi, mati sem te vprašala: »Kakšna bi bito sedaj tvoja pripovedka, če bi ti kot otrok vprašujoče slonela v naročju. Ti, ki si znala vedno vsako zlo in vse grdo spre mir njati v prijetne zgodbe, kaj bi porekla otroku, ki veš, da ve, da so sosedovemu Drejku sežgali očeta v rižarni, ki ve, da je tam končalo toliko očetov in mater, da je strnjena človeška mast napolnila žlebe in cevi. Kaj bi porekla otroku, M bi od groze vztrepetal v tvojem naročju in zaupno vprašujoče zrl vate. O, mati, zgur bama so tvoja lica in krona belih las jih obkroža — tvoje srce je pranAčno in dobro, tvoj razum pošten. Odgovori otroku, ki trepeče v ttrojem naročju*. Ti si se zamislila, kakor nekoč — oči so se ti narahlo orosile, a glas ti ni trepetal.
(Živela je nekoč zverina. Mnogo zla je prizadejala ljudem. Bila je pič ztterina im ni imela razuma za dobro. Ker je njeno zlo postajalo vedno večje, so se ljudje
odšli, je spoznala, da jih je preveč in se ne more boriti z njimi. Skrila se je in odtlej samo še skrivaj mori in skuša uničiti ljudstvo. Toda to ji ne bo uspelo. Nekega dne jo bodo le uničiti in končali, kakor se pač mora pokončati vsako zlo. Potem bo na svetu mir in ljulje bodo brez strahu hodili po vsem svetu*.
Zdaj mislim ng tvojo zgodbo, polno vere in gledam doli na rižarno. Nič več ni tam otroškega smeha, ne pesmi strojev, tudi plavži so ugasli, a na tisoče mišičastih rok, željnih dela, že dolgo zbman čaka, da zadoni končno klio: (Na delo!*. Tam spodaj v »lilt-u pod Skednjem pa še vedno onemoglo leže prei-rnjene lad--}e in nemo kriče v svet: (Bila je vojna*.
Daleč si set/aj, ijiafi, toda tvoje besede me vedno Opremljajo. Zaprla bom oči in v ruAu naslonila trudno glavo v tvf/e naročje in ti poljubila ljubečo raskavo dlan v zahvalo za vse nšštete zgodbe o plavžih, mlinih, poljih in oblakih, ki so mi odpirale pogled v življenje in me učile spoznavati, ljubiti in spoštovati delo in vse dobro.
*
SAMO Z ENOTNOSTJO VSEH DELOVNIH IN DEMOKRATIČNIH MNOŽIC BODO STRTI VSI VOJNOHUJSKASKI NA-NACRTI imperializma
'NAJ TE NE OMAMI „SKOPUH", DAJ ZADNJO	K
SRČNE KRVI NASl UMETNOSTI
Modcsiu Josotn”'
fizku
J!
Zt* D
tura.
s
Salkansko-srednjeemopske igre
KOLESARJI TRŽAŠKEGA OZEMLJA BODO 13. T.M. ODPOTOVALI V BUDIMPEŠTO. KJER BODO TEKMOVALI Z NAJBOLJŠIMI KOLESARJI DRŽAV VZHODNE EVROPE-PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI PRELOŽENO. NA SEPTEMBER
ČESEN IN SOSIČ, DVA NELOČLJIVA STEBRA TRŽAŠKE REPREZENTANCE, KI BO SODELOVALA NA BALKANSKO-SREDNJEEVROPSKEM PRVENSTVU V KOLESARSTVU
Andr e Maurois
Iz vsemirja gledajo na nas...
Na Jupitru ali Saturnu, ali še bolje na Siriju, sta namerila dva astronoma svoja daljnogleda na zemljo. Eden od njiju, star Siriot, je bil izkušen učenjak, oni drugi pa je bil njegov učenec. Učenec je oi>azoval skozi daljnovid nebesna telesa.
Astronom: Ona svetla rjava krogla je zemlja. Pravkar je pre stopila tako zvani zimski sončni obrat in začela svojo pot ienoua. Zemljani pravijo temu cnovo leto*. Skozi ono jačjo lečo lahko opaziš, kako tekajo po ulioah svojih mest. Zdaj je doba, ko si med seboj poklanjajo darila in slave nočne svečanosti — brez dvoma, da bi ee tolažili v mrzlih in dolgih nočeh. Kaj pa vidiš ti t
Učemeo: Vidim grozansko velik mravljinčji kup, ki neumorno valovi. Nad njim se razprostira rjava megla in skozi meglo veselo bite možje in žene. Vsi nosijo s pisanimi trakovi prevezane zavoje, Marsikdo nese tudi Iglasto drevesce. Matere dvigajo kvišku svoje otroke, da bi jim pokazale v steklene kletke zaprle Igrače. Kdo hi mishl, da je nafti pri teh ubogih sfvorib toliko ljubeznit
Astronom: Ljubim ta narodič. Hraber je. Opazujem ga že oelih 1S.000 zemeljskih let. Vedno znova in znova poskuša zgraditi trajno srečo. Toda vsakokrat, ko se bliža stavba konou, se poruči in pokoplje milijone zemljanov pod svojimi razvalinami. Vendar te enodnevne muhe nikoli ne izgube poguma in vedno znova začenjajo sr-ojp drobno delo.
Učenec: Spominjam se, mojster. Ko sem pričel pred nekaj dnevi pouk, ste mi pokazali, kako so se zemljani med seboj uničevali. Mravljišče je bilo v plamenih. Nisem mogel razumeti, zakaj so bila ta bitja tako razburjena... Kako je neki mogoče mojster, da st danrs izkasujčjo toliko dobrot! Ali so vsaj odstranili stroje podrtije l
Astronom: Raje poglej sam!
Učenec: Kaos je še zmeraj ve-Hk. Hiše so podrte, dolge ceste so prazne in parniki počivajo v lukah. Na vzhodu in na\zahodu
slišim nekak bojni hrušč ob morski obali. Povsod tiho stoje obrati, na vseh straneh tisoče brezposelnih, ki s težavo Iščejo hrane... Mojster, to je neverjetno! Na isti krogli, kjer ljudje gladujejo, zbirajo drugi prebivalci zaloge in često uničijo oelo letino!... Kaj so zblazneli t
Astronom: Zares — pod vsemi ozvezdji je ta planet najčudovitejši. Kakor ga ti danes vidtš, sem ga videi jaz že deset in stokrat. Po vsakem pretresu potrebuje 15 do to zemeljskih let, da pride spet v ravnotežje. Potem se v miru veseli kakih to let — in začne znova.
Učenec: Hm, kaj ne spozna, kako nepotrebna Je ta ostudna igrat
Astronom: Morebiti začenja poj-miti. Priznati moram, čeprav je zemljanom obupati, da so tekom mojih opazovanj vendar nekoliko napredovali. Poznal sem Jih, kako so bili siromašni in slabotni, kako so plezali pred gladnimi zvermi na drevesa. Sčasoma so postali vladarji svojega planeta.
Učeneo, z nasmehom: Vladarji nične kroglice».
Astronom: Zanje je to svet. Bi lo bi smešno primerjati njihov napredek z našim. In ven dar/ Kak nezaslišan napredek so napravili! Dandanes so pridobili toliko novib sil, da Jib ne vedo is*-korlstiti. Kmalu bodo dosegli zlato dobo kakor mi.
Učeneo: Ali razumete njihovo zgodovinof Kaj mislijo o bodočnosti svojih potomcev t
Astronom molče pokaže na daljnogledu sličen instrument, ki prenaša zvoke daljnih svetov. Učeneo nespretno pretika številne vijake, vzvode in gumbe. Najprej je dosegel Baturna, potem Venero in nazadnje zemljo. Prvotni hrušč je postal sčasoma jasnejši Siišal Je posamezne vzklike in krike: Take vojne še ni bilo! — Katastrofa! — Srečno novo lito! — Takrat je polom neizbežen! — Ah kje, ljubi prijatelj, nič tia »vetu ni stalno! — Živio! Uničeni smo! — Ne Izgubljajte razsodnosti! — Breč no novo letoI
Rokoborci Tržaškega ozemlja že tekmujejo na balkaneko-sred-njeevropekih igrah. Koneo tedr na pa bodo odpotovali v Budimpešto tudi telovadci in kmalu za njimi naši kolesarji. Kolesarji so v letošnjem letu imeli prav resen trening. Ne mine nedelja, da ne bi v Trstu imeli kolesarske tekme za ta ali oni pokal.
Reprezentanco pod vodstvom tajnika kolesarskega odaeka ZD-TV Bosohetttja bodo sestavljali Bartoli, Česen, Sosič in Pekijarlč. V poštev pridejo tudi Kravos, Sttbel in Rebula ter Piazza, ki je edini naš tekmovalec v dirkah na rund', in kolesari že 20 let.
Našim kolesarjem, ki bodo v osirl konkurenci Proseni kov ln drugih zastopali barve našega mesta, želimo ob zadnjem treningu in še posebno na tekmah samih Obilo uspeha, kajti njihova naloga je dokazati moč našega športa v okviru ZDTV, ki že v naprej izključuje profesionalizem. Naj vedo vsi sodelujoči narodi na balkansko - srednjeevropskih igrah, da ima Trst vredne fizkul-tumike, ki se bore in se bodo vedno borili le za čast ln slavo našega mesta. Tržašk# zastava med ostali zastavami sodelujočih držav naj jim bo v spodbudo.
Odbor za organizacijo balkan-sko-srednjeevropskega prvenstva v orodni telovadbi javlja, da je moral na poziv mednarodne telovadne zveze preložiti prvenstvo, ki bi moralo biti 11. t. m. v Budimpešti na mesec september, zaradi bližnjih olimpijskih iger.
Naši telovadci, ki so neumorno kljub kratkemu času trenirali, so vzeli vest na znanje z veseljem. Pred telovadci je še S meseoe resnega treninga in to nam zadostuje kot potrdilo, da se bo inoša vrsta znatno izboljšala. Preložitev tekme pomeni tudi za tržaško vrsto ojačanje, kajti tako bosta lahko stopili v vrsto dve telovadki Baučer Ha in Suban Neva, bi sta že Cansko leto nastopili z uspehom na balkanskih igrah in jim letos ni bito dana možnost zar-dl šole. Iste tako bo lahko odšla na tekme cela moška telovadna ekipa, medtem ko sta bila sedaj določena samo dva tekmovalca.
Wembleyu grade 8 študijev in osrednjo kontrolno stavbo, ki bo lahko uravnavala 32 istočasnih oddaj, in jih usmerjala v telefonsko poštno centralo za Evropo ali na svetovno radijsko mrežo. Tudi britanska televizija bo imela svoje središče v Wembleyu. Ze samo položitev kablov je bilo veliko delo, če se upošteva oddaljenost reporterjevega mikrofona do oddajnika, pri čemer seveda ne sme manjkati niti linija za sporazumevanje s centralno kontrolno sianico. Prav tako je potrebna za vsak mikrofon električna napeljajna in ojačevalci za vsak mikrofon, kakor tudi mešalci zvočnih efektov, da bč lahko poslušalec slišal kar mogoče naj-vemejšo reprodukcijo resničnih zvokov. Te naprave se grade na 30 krajih Londona in v njegovi okolici. V wembleyskem stadionu, kjer bodo tekmovali lahko-atleti, bo na razpolago 32 reporterskih mest. V Ris!eyu, kjer bo olimpijsko prvenstvo v streljanju, pa bo na primer na razpolago samo en mikrofon.
Vsa dela »o seveda v polnem teku, kar pa je iudi nujno potrebno, saj bo britanski radio ran širil svojo službo v primeri z berlinskim radiom za 43 jezikov. Za-to ni pretirano, če se računa na_ stalno uporabo 120 reporterskih mest. Po vsem tem se lahko oklepa. da bodo velike tekme ne le med atleti, ampak tud<l med reporterji, ki bodo tekmovali med seboj v hitrosti in točnosti oddajanja poročil.
Fizkultura v Poljski
Priprave za olimpiado
Vsa okolica wemMeyskega stadiona, kjer bo največ tekem. Je že nekaj mesecev polna delavcev, ki delajo nove certe, da bo dohod in odhod iz stadiona čim lažji. Obenem polagajo prdzemelj-ne kable, ki bodo_spajali olimpijski stadion s svetom, da bo lahiko čfimprej »vedel o dogodkih. V
Direktor glavnega urada za fiz-k ul turo ing. Kumar je dal ne tiskovni konferenci izjavo o razvoju fizkulture in športa v novt demokratični Poljski. Kuhar je najprej poudaril, da je zmaga ljudske demokracije omogočila popoln razmah vsega narodnega Življenja, vštevši tudi fizkulturno vzgojo širokih ljudskih plaMi. Glavni urad je posvečaj največjo pozornost vzgoji instrukrorskih kadrov, ki je eden izmed osnovnih problemov za nadaljnji razvoj fizkulture. Doslej Je bilo usposobljenih okrog 12.000 raznih inštruktorjev.
Glavni odbor sindikatov in Zveza kmečke samopomoči sta naj-večjl množični družbeni organizaciji, po katerih uresničuje glavni urad načrt razvoja fizkulture. V pričetku minulega leta je bilo pod vodstvom Zveze sindikatov 450 raznih športnih društev, bb koncu istega leta pa več kot 800. To leto bo naraslo število Sport-nJh društev na 1360, Zveza kmečke samopomoči popularizira fiz
SfS
'JU:
m
NEPOZABNI PRIZOR Z BALKANSKEGA PRVENSTVA V VAJAH NA ORODJU 1947 LETA V LJUBLJANI. ZAKLJUČEK PR VEN3TVA IN NAGRAJEVANJE PRVE (MADŽARSKE) IN DRUGE (JUGOSLOVANSKE) EKIPE
kulturo na deželi ter je v ta namen že ustanovila okrog 600 društev.
Na Poljskem je bilo doslej u-stanovljenih okrog 1000 nogometnih društev. V tekmovanju za državno prvenstvo eodelurje 14 najboljših nogometnih moštev. V tej nogometni sezoni se udeležuje tekmovanja za okrožna prvenstva okrog 1200 nogometnih moštev. Polag tega Je naraslo tudi število šj>ortnlh društev za smučanje, drsanje ifd.
Glavni urad za fizkulture bo organiziral skupaj z Zvezo sindikatov in Zvezo kmečke samopomoči 2. maja množični ljudski cross, ki se ga bo udeležilo okrog 150.000 fizkulturnikov. Plavalnih tekmovanj v poletni sezoni se bo udeležilo okrog 300.000 fizkultun nikov. Za vsako panogo športa bodo zgradili reprezentativni objekt. V Varšavi bodo to leto pričeli graditi velik in moderen o-llmpijski stadion. V Oerarieozlnu bodo zgradili tovarno za izdelavo športnih naprav ter drugih potrebščin.
Preteklo soboto je Mo-iest Sancin, po domače Rošo, obhajal doma v Skednju svojo 25-letnico umetniškega delovanja — svoj veliki jubilej. Ih to prav na tistih deskah, kjer je leta 1920 prvič nastopil v sCharlejevi tetki». Nekaj dni pred to predstavo smo se zbrali na Pantalonu (griček nad Zavljami. Op. ur.).
Tu je bil položen prvi temelj škedenjskemu dramatičnemu krožku. Ob rojstvu krožka so bi. li prisotni sami Sancini, pozneje pa, pri pogrebu sc sodelovali Žerjali in. Jere bi. Za predsednika dramatičnega krožka je bil tedaj izvoljen Sanoin Karlo, za tajnika Sancin Zorko, za blagajnika Mirko Vitez, jubilant Rošo in jaz pa za dva mala odbornika.
Ze tu je bilo določeno: sChar-lejeva tetka* naj bo prva na repertoarju. Režiser je bil Rafael Flego. Prve vaje so bile na prostem, na Babotnjaku (grič nad rižarno pri Bv. Soboti. Op. ur.). In prav na naši njivi smo mirni dno preizkusili paše »piVte*. Slo je še kar dobro, saj je poleg rasla repa., Tu smo še nekajkrat ponovili in nato smo se preselili v Bancinovo gostilno, namreč v Modestovo gostilno, kjer smo nadaljevali z našimi vajami. Poleg je bila tudi dražestna Kyti. Modest je bU zadovoljen, saj je on najbolj čutil to umetnost. Po enem tednu vaj smo najavili prvi nastop! Se sedaj vidim pred seboj prizor v moji hiši, ko sva skupaj a Mo-destom delala lepak za to predstavo m kadila očetov tobak ttrinciato forte*. Tako sva javila nastop:	*	J utri Charlejeva
tetka* otvoritvena predstava, Režira Rafael Flego.
Vsi smo bili brez denarjat Gospodarsko društvo mdm je dalo dvorano brezplačno na razpolago. Modest je bil študent, jaz tudi študent, Karlo Intriga študent, Darko Mezo, študent, edini Zorko je bil uradnik, Mirko Miklavčič pa učitelj. Ta nam je posodil 150 lir za stroške in reklamo. Ves odbor je bil v skrbeh. V tistih časih' je bilo 150 lir že velika vsota. Moram reči, da sva bila prav Modest in jaz edina, ki se nisva bala. Oba sva bila optimistična. On se je zanesel name, jaz pa nanj. In tako sva kurila najin optimizem.
Prišel je dan predstave. Dvorano je napolnilo naše občinstvo. Pa glej, smola! Četrt ure prej so ugasnile luči. Nervoznost se je stopnjevala. Čakali smo in čakali na luč, fci je n* bilo. Kaj naj napravimo! Ze našminkan i smo tekali po vasi po petrolejke in sveče. Kar smo našli, vee smo prižgali. Bil je pravi kres! Na glasovirju po je bila največja petrolejfn, ravno Modestova je bila. Začeli smo z enourno zamudo, vendar pa je igra tekla, kakor pravijo Ske-
NAŠI PREPROSTI IN VENDAR
________ VELIKI  -
C
denjoi (kakor po olju*. Edini režiser je krevljai in to iz bojazni, da ne obstanemo sredi poti. Najbolj se je muzal Modest s svojo Kgti. Aplavzi so bili veliki in ti so nam dali toliko poguma in vzpodbude, da smo nadaljeval svojo pot.
Repriza pod vodstvom pokojnega tov. Antona Dolgana, starega igralca našega tržaškega gledališča, je bila že mala umetnost. Pot 'je bila začrtana in šli smo naprej. Druga predstava je bila Ganglov »Sin* v glavni vlogi tov. Modesta, tretja (Legionarji*. Tu pa je bila posebnost. Vsi, ki so igrali, se spominjajo izreka -mladega Omahna: *Ec-coli, eccoli že gredo*. In Modest se ije izmed vseh najbolj krohotala. Na vrsto je prišel « Kralj na Betajnovi*, kjer je sodeloval kot gost Milan Skrbinšek. Dvorana je bila prenapoljnjena. I-
naključfu samo še naša dvorano, dokler ni 11. novembra 1911 * ti Anito zadnja slovenska odrske
beseda. Fašistične tolpe so
med'
večs-
praznovanjem Martinovega ra vdrle v dvorano, prepodile * njim lastno taktiko igralce odra. občinstvo pa iz dvora” ■ Se danes čutim vso top0
i
Modestovih pisem v vzp
odbudd,
ki so prihajala iz Ljubljane S* la so mi kurivo opešajočem*
n
ognju naše Tatije.	M	:■
Ko si, Modest, na naiem «»	*
lahko rečemo na Tvojem od '*» praznoval 85-letnioo gledališkega g, delovanja, je bila Tvoja še večja. Ko je Tvoje oko P0*	1	fc
silo vsa) eno solzo na tiste d* skU, kjer si Ti prvič nastopil -4 ki so Te po dolgem času z°Pj ■' I sprejele, si se gotovo spomnil i prve dni svojega gledOliškeff9 k dejstvovanja in sl bil gotovo pb jh
nosen na ta dom, ki so
tl IT'
m 9 "«T
v o-vNe-v'*'
ČLANI ODBORA IN IGRALCI DRAMAH, KROŽKA V SKEP^, k, V PRVI VRSTI JE ŽERJAL ERNEST, SANCIN KARLO, oiL, HEN, MODEST SANCIN, POK DOLGAN ANTON, SUMAN SAV IN FLEGO RAFAEL. SLIKA JE BILA POSNETA NA DAN 9y' I * i STEFANA 1921 LETA	;1>
gnali smo za Cankarjev spomenik.
V te) dobi eo nas zapustili vsi Sancini. Modest, Belizar, Zorko, Karlo in še pokojni Zoro Werk, kajti vsi so odšli v Ljubljano. Prav tisti, ki so bili stebri našega krožka. V tej dobi leta 1921 sem ostal skupno z Dolganom doma in nadaljeval započeto delo. Začel se je pravi križev pot. Ne toliko zaradi igralskih moči, kolikor zaradi šikaniranja oblasti. Krožek je štel takrat 180 članov in vsi so bili igralci Dajali smo drame: (Cigani*, -V nižati*, (Pelikan*, «Vražja misel*, sLepa Vida*. Po požigu Narodnega doma in drugih o-' drov ndm je ostala po čudežnem
LETO
j
Iz knjige A. Vivanieja mririmrT
JADRANSKI IREDENTIZEM" 1 RS 1U
Leto 1848 se Je v Trstu pojavilo kot zelo zamotan pojav, katerega bi lahko razdelili na več razdobij. V vsakem ae je Javnost drugače zadržala. Prvo, kar je javnost zahtevala, Je bila ustava. Ta zahteva, katero so slabo razumeli ln o kateri ni bilo Jasnih pojmov, ni naletela na noben do ločen odpor. Raznoterost meščanstva, ki je b!'.o breg tradicij, je ustvarilo ugodno ozračje za to zahtevo po ustavi. Manjkala sta aristokracija in fevdalna duhovščina, ki bi občutili, da so ogrožene njihove posebne pravice. Trgovski sloji ln meščanstvo, ki Je bilo že organizirano na kapitalistični podlagi, niso imeli nobenega vzroka, da bi se bali. Nasprotna ti krogi so pričakovali samo koristi od tega, da bi sodelovali v vladi, od svobode govora od sestankov in podobnega. Seveda, samo da bi se to izvršilo naglo, brez nemirov, ki bi škodovali trgovskim poslom. Izobražen-stvo je \ ustavi videlo nujno zmago narodne zavesti ln uvod v avtonomijo. Širše brezllke množice so kot običajno pričakovale od te nove zahteve nekakšno omlljenje pomanjkanja. Navdušenje, s katerim Je ljudstvo 16. marca ponoči sprejelo od postt-Ijonov in potnikov z Dunaja prve nejasne vesti o ustavi in Jih nato razširilo po mestu, ki Je takoj zaživelo v vzklikih in lučih, je bilo malo zavestno, pač pa Iskreno. Naslednjega dne Je množica razbila Metternichovo sliko na Tergeateu in hotelu cMčttemich* so spremenili im« v «Hot.el nazio-nale*.
(Radost ali Jeza, kaj bi rekli?). Vse se vrši v mejah zakonitosti. Cesarski ukaz * dne 15. maja Je ustanovil narodno stražo, ukinil je cenzuro In napovedal skorajšnje sklicanje parlamenta. Navdušeni množici na trgu 1« to
sporočil guverner. To poročilo sta s svojima govoroma blagoslovila škof in župan. Casopia «L'Istria», ki se Je pečal z iskanjem dokumentov iz preteklosti tukajšnje zemlje ln katerega Je izdaja; Peter Kandler, je v eni svoji številki opust’l svojo obliko zgodovinske revije in Je v članku, ki ga Je podpisal Kandler, pozdravil vladarja osvoboditelja. Podoben članek Je spisal tudi Tommaso Luciani, ki je nato posta; apostol iredentizma. Ta vdanost Avstriji, ki bo kaj kmalu portala antiliberalna in protiitalijanska, je prešinila tudi narodne straža ki je pa drugod postala osnova revolucije.
Zanimiv primer se Je dogodil prve revolucijske dneve leta 1848. Iz Trsta je prišla v Benetke vest o dunajskih novicah. Svečana obljuba, da bo uveden t ustavni režim, zaradi česar bi mora; biti čim prej sklican tudi beneško-lombardskl zbor. Medtfm ko Je bil Trst 18. marca zjutraj navdušen, so potniki s parnika, ki Je peneči odiplul iz Benetk, pripovedovali, da tam še ne vedo ničesar, da mesto drgeta, da Je vse razburjeno ‘n da bo, kot kaže, malokaj počilo. Tako je skupini mladeničev prišlo na misel, da bi sami odšli v Benetke in objavili poročila o ustavi. Takoj so zaprašili Llojm. naj'bi Jim dal na razpolago ladjo. Ko Je ta videl patriotičen namen, Je takoj dni brezplačno na razpolago prav ono ladjo, ki je pravkar prispela !* Benetk. Nanjo »o «e uk reali najbo',1 navdušeni, med njimi Je bil nek Dubrovčan »interniran v Trafu* kasnejši italijanski mini ster Fcderlco Selsmit Doda. Zvečer Je bila ladja že v bližini obale Sv. Marka. Množica na nabrežju Je nestrpno pričakovala prihod tržaške ladje, ob tej nenavadni uri ln dnevu. Z ladje so kričali
»svoboda, ustava*. Isti klici so se ponovili z obale. Mladenič« so zmagoslavno nesli v palačo guvernerja Paltyja. Temu so Izročili besedilo cesarske izjave, katero Je Palfy prebral z balkona zbrani množici, ki Je dobesedno natrpala teg Sv. Marka: Živele Benetke, živel Trst, živela ustava, živel Ferdinand!
Najbrž« Je zadnji vnklik zbežal lz ust Benečanom. Austrlja leta 1848 v Benetkah je pomenila potrtost, stisko, zaton tisočletne Sile vladarice Jadrana, katere oblast je prešla na vzhodno obalo. Dejansko Je bil že 19. murea prvi spopad med množico in Hrvati. Izid tega so bdi 4 mrtvi ln nekaj ranjenih; 22. marca so delavci iz ladjedelnice umorili polkovnika Marinkoviča, kateri je bil zasovražen, in prrdvsem ker je bij tujec. Civilne in vojaške oblasti so preplašene prepustile oblast občini. Republika, ki Jo je oklical 'i mogočnim glasom Daniele Manin s trga Sv. Marka, je tako, kot o tem misli večina, dejstvo je v resnici logičen ln usoden zaključek gibanja.
Ni to več Serenlislma narodnostno amorfna, ljubosumno zaprta vase. pač pa je demokratična republika, ki je sestavni del Italijanske politične enotnosti.
krožklrji ohranili, da «* praznoval svoj veliki }ubV«l-Ni j Te ne omami «SWP’‘ ’
daf zadnjo kapljo svoje >
krvi staši umetnosti, naši prep^ sti, a vendar veliki Talij*.
ERNEST ŽERJAL I
Pozdrav O. Župančič
h
mladim književniko1*
Dragi mladi tovariši!
Lepo pozdravljam Vaše	^
vanje i»* ži*>o obžalujem, d*1 ,. j !
ami: beseda * M
morem sedeti e yam.,	„
besedo in gotovo bi naneslo, ,
bi Vam tudi jaz katero r*
Tako pg — kaj bi Vam mimo pozdrava7
deid
$ S
S
tz (M.
pisateljskega dela, priča že Vit 'rt zborovanje, ki vem, da bo 0 dilo dober sad- Mnogo
Da sc zavedate pomeinbF
mnogo misli, mnogo src ,v . go čustva.	Dd, pisatelj mora ž	. ,
sti v naši	novi dobi mnogo
misliti, mnogo prešuštvovali:
Oko mora	notranje razbrati,	L*
so mu naposled najbolj 2°	j. \
tane miselne zveze jasne ih ^ rmače, da jih razvija drugim- K », kor bi odvijal klobčič. In:
nostl ni treba umetničenja,
drži *
sedi ni treba nakita:
stvarnosti, in tvoje snovanje . naravno, tvoj izraz preprost, e ^ m prozoren. Zavedaj se, da svojo duševnost obogatil iz n0. ne zakladnice človeškega z’“: , .... ........*
<t||
F« j
in da vse, kar ustvarjaš, vra<^ l)^*
ljudstvu, ki upravlja in čuvaj ,f
hovne pridobitve svojih s>n0tU j..5 hčera iz dobe v dobo. Zraven ^ L
di vesel, da si se rodil v
vi.
i, ki tl gre pri tvojem re**j) |š|. prizadevanju na roko, ti p* g trdne idejne osnove in, e4* 'Ji »
P
goje za pravi in zdravi ra^'- 1
tvojih sposobnosti.
•tl
Zdaj vidim, da M Vam bf? ^ S
ral govoriti o Horaciju in jjj šklnu in o tem, kako si V& m fše
postavljajo spomenike, pa '-jrtrte dni najbrže v tej ali oni 1 *
d
prva konferenca mladih khJjb
O KRIZA BRITANSKE FILM SKE INDUSTRIJE, ki J« nastala zaradi prevelikega uvoza ameriških filmov v Anglijo, Je priza dela ne le fllmeko indusfrijo, marveč tudi književnike, igralce In druge angleške fllmeke delavce. Mehaniki filmskih ateljejev v Londonu so demonstrirali pred zgradbo parlamenta, protestira joč proti zapiranju mnogih filmskih študijev in odpuščanju delavcev filmske industrije.
ki še slišali. Se enkrat Varnhjt' vso srečo na poti v deželo dvn Oton Zupan&
8J. F. 1958.
24. maja je končala *
kr.
SN
. r. 'redila odbor LMS ln Društvo »l°ven|»*l» književnikov ln ki se je P:.. « 22. t. m. Zborovanje Je ^^ dvorani ministrstva proav^t^ in pod parolo »Ljudstvu "J, idejno in umetniško knjiže'1’ y Trajnlo Je tri dni ln se f' ,\.
..j....	1°
nileov in pisoev začetnikov
nije, ki sta jo priredila f ^ jv
udeležilo okoli 170 mladih ževmkov
Po pozdravnih govorih d* ,0 tov Je imei referat I. Brst,l£ nalogah književnika v novi a ,, bi*. V refeiatu Je ostro i®	r "
clzno opredeli; problematiko. ^ l 1 go ln nalogo pisatelja danbii' napredne družbe. Z referv;je> »Pretres dela mladinske .gf Je nastopil M. Kranjc. v.W)i deljek so udeleženci, razd na pbaamezne krožke, čltall ja dela pred starejšimi k”/Diji< nlkl, ki so jtm isbfaii stvari.