Po pošti prejeman velja: Za cel« leto predplatea 16 fld., ta pol leta 8 fld., sa Selit leta d fld., sa jedea I
mesec 1 fld 40 kr.	i
V administraciji prejeman velja:	S
Sa eelo leto 13 fld., x» pel leU 6 fld., sa četrt leta 8 fld., sa jeden mesec 1 fld. f V Ljubljani aa dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posumi« Hevilke po 7 kr.
Vradaiitv* tal
Naročnino Jn oznanila (i d s e r a t e) vsprejema upravniitvo ln ekspedlcija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semeniikih ulicah It. 2, I., 17.
lahaJa vssk dan, Isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
if6n-it«T. 74.
Političen list za slovenski narod.
tfctev. 230.
V Ljubljani, v soboto 7. oktobra 1899.
Letriilc XXVII
Solidarna desnica.
Posvet parlamentarne komisije desnice je imel tisti vspeh, katerega smo od modrosti desniških voditeljev pričakovali. Desnica ostane in hoče slej kakor prej delovati na izvršitev svojega programa. V tem smislu so se glasili tudi večkratni prejšnji sklepi večine. To pot pa je desnica dodala Se važen stavek, ki veliko bolj nego vsaka samo platonična izjava solidarnosti kaže resno voljo desnice, ne samo biti večina, temveč kot 'taka tudi v dejanju izkazati se. Desnica je točno izrekla, da hoče delovati na to, da se osnuje vlada, ki bode ustrezala večinskim razmeram, t. j. z drugimi besedami: Večina hoče, da se ji da tista moč v državi, katera ji gre po parlamentarnih in konstitucijonalnih pravicah, z eno besedo, da se ustanovi parlamentarna vlada desnice. V tem pa tiči najpomenlji-vejši moment zadnjega sestanka voditeljev desnice. 'Dolgo je trajalo, da je desnica prišla do tega edino pravilnega sklepa. Dolgo je desnica tlačanila vsem mogočim vladam, ki niso bile meso od njenega mesa, kojih nepopularne čine je pa vendar pokorno sprejemala na svoj račun! Tega nenaravnega razmerja bode sedaj konec. (Desnica je pripravljena, skrbeti za državne potrebe, ona je pripravljena, vzeti tudi odij nepopularnih činov na-se, če to zahteva višja državna rea6na — toda to hoče storiti le pod pogojem, da bode vlada njena vlada, da se Av-etrija vlada po načelih desnice od mož desnice. Desnica zahteva le to, kar jej po pravici gre. V nobeni drugi konstitucijonalni državi bi se ta pravica parlamentarni večini ne zadržavala. Da se je pri nas to zgodilo, temu je bila kriva deloma tudi s svojo slabostjo desnica sama. Sedaj se je vspela do te jedino prave in jedino umestne strogo ustavne zahteve — in k temu ji mora čestitati ogromna večina
avstrijskih narodov, ki vidi v strankah desnice parlamentarno zastopstvo svojih najsvetejših interesov.
Izjalovili so se toraj vsi poskusi, razdrobiti desnico in pripraviti pot za nemško-poljsko koalicijo. Vse zaman! Opezicijonalne stranke nemške so zopet za skušnjo bogatejše in za nado revnejše. Danes se že tolažijo s tem, da deBnica ni naravnost Claryjevi vladi napovedala boja. Kla-verna tolažba! če desnica izjavlja svoj postulat po parlamentarni vladi, potem je njeno stališče tako jasno, da zamore dvomiti le tisti, ki sploh na vsak način resnice videti noče. Sedanje ministerstvo je od krone same označeno kot začasno, potem pa pride parlamentarna vlada — ki ne more biti drugod vzeta, nego iz strank v«čine. In ta večina bode desnica, to gotovost nam daje modri in možati nastop desniških voditeljev.
Kako dolgo da bode vladalo sedanje prehodno ministerstvo — to ima v rokah desnica, ki bode dala temu kabinetu ravno toliko življenja, kolikor je v interesu države neobhodno potrebno za prvo pomirjenje razburkanega političnega valovja — potem pa pride večina do svoje pravice!
Slovanska vzajemnost.
2. Skupno politi&ko delovanje.
K. Panslavizma niti v ideji ni pri Slo vanih ; dejanjski v rabi je ta pojem le pri sovražnikih kot zvijačna pretveza boja proti nam. Kulturna vzajemnost bo v ideji nekako z daleč poraja; do dejanjskega vresničenja pa ima še dolgo pot. Sedaj je še ni do mala prav nič. Preostaje nam še tretja vrsta slovanske vzajemnosti — namreč skupno politiško delovanje. To je mogoče naravnost samo v posamnih državah. Za tako skupno delovanje se potrebuje najpreje skupni namen. Ako imajo posamni slovanski

LISTEK.
Navod, kako hitro doseči slavo.
»V album nekaterim pisateljem.t
Priznana resnica je, da živi človeštvo dan danes zelo hitro. Podvizati se mora torej, kedor hoče postati slaven. Dobro bi tedaj bilo, ko bi se vže šolskim otrokom podajal navod, kako doseči po najkrajši in najcenejši poti največjo slavo. V ta namen bi prav dobro Blužila berila, kakoršno je n. pr. to le:
Slava.
Res lepa reč je slava. Kedo še ni slišal imen slavnih mož? Goethe, Dante, Shakespeare, Prešeren, kako nas ta imena spominjajo velikih mož, katerih dela nas navdajajo z občudovanjom.
Najlože pa postane slaven pisatelj. Saj zna brati skoro vsak, dočim not ali sekiric ne pozna vsak. To je slabo za skladatelje. Tudi je pri vsem, kar spišeš, lahko natisnjeno tvoje ime, da vsak pozna pisatelja. Na slikah in kipih se ime slikarja ali kiparja ne more prijaviti tako, da je
vidi vsakdo lahko. To je slabo za slikarje in kiparje. Postani torej pisatelj, drago dete.
Pa tudi pisatelji niso vsi enako slavni. Eni slove bolj, drugi manj. Nemški modrijan Nietzsche imenuje tiste ljudi, kateri se mu zde najpopolnejši v vsakem oziru, Uebermenschen. Uporabimo to za našo domačo potrebo! Najprvo moramo pogledati, kako bi najbolje slovenili nemški »iiber«. Kaj se slovensko pravi Uberreif ? Prezrel, kajneda, drago dete? Uebersatt? Presit. Uebergross? Prevelik. Dobro! Sedaj mi pa z ozirom na vse to povejte, kako naj imenujemo slovensko tacega pisatelja, čegar slava prekaša slavo vseh drugih, rekel bi, pisatelja vseh (dobro si zapomnite: »vseh«, ne »iz vseh«) pisateljev? Kajneda prepi-satelja ga bodemo imenovali, dragi otroci ? Dobro!
Kako torej postaneš prepisatelj ? Vzemi polo belega papirja in prereži jo na šestnajst kosov. Potem vzemi nekaj nemških knjig, ki vse govore o istej tvarini. Na vsacega teh šestnajstih kosov papirja zapiši prestavo samo kratkega odstavka iz omenjenih nemških knjig. Potem prosi očeta, da ti posodijo cilinder. Vrzi vse tako popisane papirje v očetov cilinder, jih dobro premešaj in
rodovi vsak svoje vrhovne namene v politiki in se drug drugega samo podpirajo, ne moremo govoriti o skupnem delovanju. Posamni rodovi so si le zavezniki, ne pa ena celota, ker ta je mogoča samo po skupnem namenu.
Kakšen pa bodi skupen namen ? Druzega pač ni mogoče tu odgovoriti, nego blagor S1 o-vanstva in sicer najpreje blagor Slovanstva sploh; potem pa blagor Slovanstva v dotični državi, za katero se gre. Ta pojem obsega dve stvari: 1. negativni del — obrambo Slovanstva proti sovražnikom ; 2. pozitivni del — gospodarsko in kulturno povzdigo posameznih slovanskih rodov. Negativni del se določa po teh-le načelih : Skupna obramba bodi tam krepkejši, kjer je ohranitev slovanskega življa za splošno Slovanstvo važnejši in kjer je večja nevarnost potujčenja. Vpoštevati se mora pa število, kulturna stopnja, zemljepisna lega posameznega slovanskega rodu in značaj sovražnikov, proti kateremu se nam je braniti. V tem oziru pristopa še novo načelo: Obramba mora biti tam krepkejša, kjer je slovanski živelj važnejši za obstoj cele države.
Pri pozitivnem delu pa igra najvažnejo vlogo duševno in sicer ne samo umstveno, marveč pred vsem versko in nravno stanje posamnih rodov. Kjer ni vzajemnosti v verskem in nravnem nazi-ranju, tam se dobo le malo točk za skupen pozitiven program. Tu je treba treznosti in razborite vneme za skupni idejal; sicer se vse podere. Razlike v načelih se morajo jasno začrtati, da se ne sesede vsa skupnost v nič tudi tam, kjer je mogoča.
Kranjci imamo v tem oziru klasiški dokaz v zgodovini tako zvane sprave. Možje, ki so v najboljšem namenu stopili s spravo na dan, so pri tem jasno določili njen namen in obseg. Slo se je zato, da se v deželnem zboru zagotovi enotno delovanje slovenskih poslancev z ozirom na vlado in proti Nemcem, ki so dotle v zvezi
vzdiguj počasi po vrsti zopet iz njega. Pri tem moraš paziti, da se cilindru ne zgodi nič ža-lega, ker oče bi bili hudi. Položi papirje po vrsti, kakor si jih vzdignil iz cilindra, na mizo. Vzemi drugo polo papirja, namaži jo s klejem ali popom na enej strani. Pazi, da si pri tem ne pokvariš obleke. Snažen otrok je ljudem dopadljiv. Prilepi na mizi ležeče kosce papirja po vrsti na to polo. Pusti potem, da se vse dobro posuši. Kedar je suho, daj v tiskarno. Pozneje, ko se bolj izuriš, ti lepila ne bo več treba. Cilinder pa je neobhodno potreben, da se vse dobro premeša.
Tako postaneš najlože sloveč prepisatelj, dragi otrok. Človek pa ne sme nikdar mirovati. Le vstrajno delo prinese veliko slave. Tako se tudi prepisatelj ne smo zadovoljiti samo z enim činom.
Kakor v vse, kar je veliko in sijajno, se bodejo tudi v prepisatelja zaletavali klevetniki. To ga ne sme splašiti ali celo spraviti iz poti, ki ga edino popelje do slave.
Ako bodete vestno izpolnovali vse, kar ste sedaj brali, postanete gotovo slavni. Pisalo in govorilo se bode o vas.
In to je slava.
z vlado — zastopniki drobčkine manjšine v kranjski deželi — dejanjski gospodovali. Čas je zahteval enotnega delovanja vsled Bplošno-politiških razmer, tembolj ker je na čelu nemške deželnozborske stranke stal mož, ki je v državnem zboru vodil Slovanom najnevarnejši stranko. Edina oblika enotnemu delovanju bi bil en klub. To se je tudi povdarjalo. Toda precej malotne nerazsodnosti in morda tudi nekaj nagajive trme se je dobilo na mestu resnega, odkritega moštva. In to, kar je bilo potrebno in edino mogoče, se ni doseglo ; en klub z jasno smerjo proti nemškemu gospodstvu se ni ustanovil. To pa, kar je bilo naravnost nemogoče in kar ni spadalo prav nič k skupnemu politiškemu delovanju, se je za laso privleklo v .spravno pogodbo1. Točke o volitvah in še bolj o konsumnih društvih so označevale politiško modrost ,sprave' in so tako spravo že ob rojstvu brez usmiljenja pokopale.
Kjer nismo enih načel, tam nismo in ne moremo biti edini. To bi moralo veljati v malem in velikem. To bi moralo biti v pozitivnem delu skupnega slovanskega programa jasno izraženo.
Alkoholizem pa socialno vprašanje.
(Na II. zborovanju krščansko mislečega dijaštva predaval med. Ant. Brecelj.)
(Dalje.)
III. Alkoholismus chronicus, njega vzroki.
No, odkar je Noe trto zasadil in sam obolel za akutnim alkoholizmom, ni bil ta bolestni pojav človeštvu v nobenem času neznan. Navzlic žalostnim posledicam pijanosti so se ljudje vendar radi opivali, zlasti o svečanih in veselih prilikah.
Pripetilo se je neredkokrat, da so se kar celi in navadno višji družabni sloji vdajali pijančevanju. Poleg prigodnih pojavov akutnega alkoholizma je prišlo večkrat do mnogo hujšega kroničnega alkoholizma. A do novejše dobe so bili ti bolestni pojavi primeroma redki in le na nekatere kroge in pokrajine omejeni.
Alkoholismus chronicus s svojimi strašnimi posledicami se ni do novejših časov skoraj nikjer tako razširil, da bi bil začel razjedati zdravo narodovo telo; veliko ljudsko maso. Ako so poprej višji družabni sloji ginili vsled alkoholizma, ni bilo to zlo tako hudo, ker so propale sloje lahko nadomeščale nove moči iz zdravega naroda. V naši toli slavljeni dobi omike in napredka pa pomeni alkoholizem ravno med najbolj izobraženimi narodi veliko ljudsko bolezen, in dobri del teh narodov peša in gine vsled trajnega zatrovanja z alkoholom.
Vzrok ti ljudski bolezni so bolestni odnošaji naše družbe, povod pa je dal slabi zgl^d višjih družabnih slojev.
Koncem srednjega in začetkom novega veka je plemstvo zelo posurovelo, odlikovalo se je po-
Parabole.
Spisal J. Jorgensen. (Konec.)
Imitatio Christi.
(Dostavek.)
Melior est profecto humilis rusticus, qui Deo servit, tjuam superbus philosophus.
De Imit. Christi I, 2.
V majhnih starih laških mestih, ki vise kakor siva lastovičja gnezda visoko gori ob gorskih stenah, se dobe povsod ostanki nekdanjih fresk. Tu stoji ob cestnem voglu kronana glava Ma-done, ki se ljubeznivo nagiba k božjemu detetu. Tam se še spozna sv. Frančiška po ranah na pre-bodenih nogah. Tukaj ti zopet strmi skozi zarjavelo ograjo dvoje očes nasproti.
Pred temi slikami pa, katere je razdejalo stoletno deževje, stoji še danes na zidnem obronku stara, razbita posoda, katero polnijo vsak čas pobožne roke s svežim cvetjem.
Rilo je jesenskega popoludne, ko sva stopala Francesco in jaz iz najinega stanovanja v gorskem mestecu La Rocca in odhajala na potovanje po širni umbrijski ravani. V čistem jesenskem zraku so se natančno razločevala daljna mesta na gorskih višavah, ki so delile veliko ravan, in naju vabila vedno dalje in dalje. Obiskala sva po vrsti vse te nekdanje viteške gradove, ki so sedaj mirne vasi, vendar pa stoje še vedno zidovja in stolpovi.
sebno s pijančevanjem. Nič boljše ni bilo s tedanjimi omikanci. Humanizem je zanesel vanje ohlapne nravne nazore in prav pagansko-epiku-rejsko naziranje o življenju. V viivanju čutnih slasti so tešili svoje teženje po sreči. Po vseučiliščih so se profesorji kosali z dijaki v pijančevanju. Ta razvada se je polagoma udomačila v širših meščanskih krogih, od tod je prešla med kmete in delavce.
Dotlej so poznali samo vino in pivo. Začetkom novega veka so se navadili pripravljati tudi žgane pijače. Kakor v drugih strokah, napredovala je tehnika tudi v izdelovanju alkoholičnih pijač. Kakor ne v drugih strokah, tako niso prišle tudi te tehnične pridobitve ljudski celokupnosti v prid, ampak često v neizmerno škodo. Srednjeveška družabna organizacija je že takrat malone povsem razpala. Vsakdo je smel, kdor je le mogel, svoje bližnjike gospodarsko izkoriščevati, ko je polagoma zavladala proizvajalna in prometna svoboda. V znamenju te svobodo je oživel gospodarski liberalizem ter začel svoje razdorno delo, potrebe in korist ljudstva so mu bile deveta briga, lastni dobiček prva skrb. Brezsrčni kapitalizem je že od nekdaj računal na ljudske strasti, katerim je skušal streči, z izredno pretkanostjo je stvarjal v ljudstvu dotlej neznane potrebe, ljudstvo nravno kvaril, da je je mogel gospodarsko bolj zlorabljati.
Zgled iz dalje, da bolje umemo nam bližje razmere! Kitajci so boljše shajali, ko še niso poznali opija. Dobičkaželjni Angleži so šiloma udrli v Kino, da so dobili tržišče za svoj v Indiji pridelani opij. Kaj jim mar, sebičnim kramarjem, da Kitajci vsled opija propadajo nravno in gmotno, da se le njim polnijo nenasitni žepi!
Tudi pri nas se je kapitalizem polastil proizvajanja in prodaje alkoholičnih pijač. Ne glede na potrebe so se ustanavljala in se še ustanavljajo velika podjetja za proizvajanje piva in žganja, za pomnoževanje vina in razpečavanje vseh teh proizdelkov. Ker so kapitalisti tudi gospodarji javnemu mnenju, znali so vzbujati in netiti ljudske strasti, da je ljudstvo sploh začelo češče sezati po ponujenem in vsiljenem strupu.
Krčme, prej potnikom ii^* tujcem namenjene naprave, so postale skoraj neobhodno potrebna zbirališča domačinom. Močno se razvijajoče društveno življenje je dobilo v krčmah svoja središča. Zgled višjih krogov je bil prezapeljiv, da bi ga ljudstvo ne posnemalo. Krčme so se množile kakor gobe po dežju. V naši vasi, kjer je prej promet cvetel, so zadoščale tri krčme. Zdaj ni več prometa, vas se ni znatno povečala, a krčem je deset, ki vse dobro vspevajo. Na čegavo korist ?
Prišlo je celo tako daleč, da si ne moremo misliti družbe brez alkoholične pijače. Pijemo o vsaki priliki, izmišljamo si tituluše za popivanje,
Povsod se je zbiralo ljudstvo okolo naju. Zdaj so naju vodili k razpali cerkvi, kjer naj bi občudovala neko staro sliko, in kjer so rasle majhne, zelene rastline na tleh v zakristiji. Zdaj so šli zopet z nama v gostilno ter naju gledali, kako sva jedla in pila — bel kruh in sir s sladkim, umazanim vinom.
V jednem izmed teh malih mest — mesta, kakor Kafernavm in Kana za časov Kristovih — so naju pa peljali gledati nekak fresko, ki se je nahajal pri dveh starih zakonskih. Prišli smo skozi veliko kovačnico, polno vsakovrstnega staromodnega orodja in čudnih priprav, po stopnjicah v prvo nadstropje.
Oba starca sta sedela v sobi; jedino okno je gledalo na postrano ravan. Soba je bila čisto pobeljena in ni imela druge oprave kakor jedno postelj, majhno mizo ob postelji in dvoje običajnih italijanskih stolcev. Nad posteljo je visel lesen križec, in na steni, kamor je padala svetloba od okna, je visela slika, ki naj bi jo videli.
Spominjam se podobe prav nejasno. Zato se pa spominjam jasno obeh starcev, ki sta nam jo kazala.
Oba sta imela bele lase, oba sta bila prav lepa. In razprostiralo se je nad njima neko dostojanstvo in tih mir, kakor nisem opazil še nikoli pri nobenem človeku.
Pokazala sta nam svojo podobo, in pokazala sta nam svoje knjige. Imela sta namreč dve knjigi,
in kadar nam ti poidejo, pijemo vendar dalje na tituluš, ker nimamo tituluša, če le moremo! Pijemo pa tudi sami, v veselju in tugi. Ta pije radi boljšega prebavljanja dobrih, preredilnih jedi, oni pije, ker meni, da mu alkohol nadomesti nedostatno hrano. Borni delavec, ki si za svoj sramotno nizki zaslužek ne more najeti človeku dostojnega stanovanja, hodi v krčmo, ker mu ni prebiti doma v zaduhli ljuknji. Ker si ne more doma zakuriti in tople obleke napraviti, skuša si pomagati z alkoholom, ker se mu zdi, da ga alkohol ogreva. Mnogo ljudi zavaja k popivanju tudi tolikrat ovr-ženi pogubonosni predsodek, da alkohol jači in krepi. Celo dojenčki in otroci morajo prav često-krat piti alkoholične pijače, da bi bolj močni in krepki zrasli!
Popivanje je dandanes splošna razvada, zato je tudi njega posledica, kronični alkoholizem, splošna ljudska bolezen.
Popolnoma neutemeljeno in krivo je mnenje, da izvira alkoholizem le iz vživanja gotove vrste alkoholičnih pijač, da le težki alkoholi povzročajo to bolezen, lahki pa ne. Alkoholi so si v tem oziru bistveno enaki; res je, da je škrobni cvet hujši od vinskega, a tudi ta je z znanstvenega stališča strup, tudi ta oškoduje organizem prav tako kakor oni, tudi ta provzroča alkoholizem. Sicer pa je treba opomniti, da je vsled izpopolnjene tehnike tudi v najslabšem žganju dandanes le neznatno malo težkih alkoholov, a alkoholizem se neprestano širi.
Drugi menijo, da je le žganje škodljivo, vino in pivo pa nedolžno. Slab, otročji izgovor! Saj vidimo, da popije vino- ali pivopivec zato toliko več kakor žganjepivec, a da je množina zavžitega alkohola v obeh slučajih približno ista, a le množina alkohola pride v poštev, ne toliko množina razredčila. Poleg tega ne smemo pozabiti, da potrebuje alkoholu privajeni človek čedalje več in in čedalje bolj zgoščenega alkohola, vino- ali pivopivec začne kmalu segati tudi po čašicah žgane pijače.
Pivovarji so si izmislili drugo, a ravno tako lažno vado za svoj izdelek, češ da je pivo redilno, da je nekak »tekoči kruh«. Če bi rekli skaženi in silno podraženi tekoči kruh, pa bi se skladalo z resnico. Res je, da je v pivu nekaj redilnih snovi, ponajveč ogljiko-vodikov, a teh niti v najslabši hrani ne manjka! Poleg tega treba pomisliti, da stanejo kot hranivo vporabni ogljikovodiki v pivu desetkrat toliko nego v obliki najboljšega kruha!
Napačen je predsodek, kakor bi bil alkoholizem le posledica pijančevanja in kakor bi bilo zmerno a redno vživanje alkoholičnih pijač brez nevarnosti. Pojem zmernosti je kaj prožen, tudi občeznan pijanec je sam o sebi prepričan, da uživa le zmerno božje dari. Potem pa treba prav posebno povdariti, da se razvije alkoholizem s
dve stari knjigi, z lepim tiskom 17. stoletja na neminljivem papirju in vezani v pergament. Obe knjigi sta ležali na mizi poleg visoke medene svetilke. Francesco in jaz ju odpreva ter Bi ju ogledava. Jedna je bila molitvenik, druga pa Tomaža Kempčana: Della Imitazione di N. S. Ge8U Christo.
Leta so pretekla po tem obisku pri obeh starcih v mali, neznatni vasi tam doli v Umbriji. Ne spominjam se niti imena tega kraja več — bilo je Ripa, Civitella ali kaj ? Prešla sva toliko majhnih mest in vasij na potovanji tistega dne.
Pripeti se mi pa večkrat — sredi na cesti, kjer žvenkečejo in ropočejo tramvaji, ali ko opravljam svoje vsakdanje delo — pripeti se mi večkrat, da mi pride nenadoma tisti dan in tista ura na misel. Zopet vidim malo, pobeljeno sobico — oba resna, lepa stara človeka — posteljo — stole — in mizo s knjigama, z obema knjigama, ki Bta obsegali vso njuno knjižnico, in ki sta ju vedno in vedno prebirala. Zopet čutim senčni hlad v mali izbi, in skozi odprto okno vidim zunaj solnčno Umbrijo.
In ta Bpomin mi je kakor povrat od mnozega fraznega znanja k čisti, preprosti modrosti, in od zmešanega cestnega hrupa v srečni domači pokoj.
In ko pišem te vrstice, ki so sedaj na papirju, se mi zdi, kakor bi utikal cvetice v staro posodo pred na - pol razpalo podobo, ki strmi z dvema velikima, globokima očesoma iz zidu.
Priloga 230. štev. „Slovenca" dn6 7. oktobra 1899.
prav značilnimi, smrtnimi posledicami tudi pri takih ljudeh, ki se res v svojem življenju niso nikdar ali le malokdaj opili, ki so bili zmerni. Kakor vemo, deluje alkohol tudi v malih množinah kvarno, in ker se le polagoma izločuje iz organizma in pretvarja v manj škodljive snovi, kopiči se polagoma njega pogubonosni vpliv, tudi če ga zmerno, a redno vživamo, (Dalje prih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. oktobra.
»"Vaterland« o sklepu desniških zastopnikov. Poročilu o znameniti seji izvršilnega odbora desnice dodaja včerajšnji »Vaterland« nastopne misli: Desn*ca toraj ostane. To se pravi prvič: nobena sedanjih strank v desnici ne bo storila kakega ekstremnega koraka ; Mladočehi ne odlože niti mandatov, niti primejo za orožje obstrukcije, Poljaki ne sklenejo z levico nikake parlamentarne zveze, katoliška ljudska stranka bo prej ko slej storila vse, da se doseže narodnostna sprava ; Slovenci, Hrvatje, Rusini in Rumuni bodo skušali uresničiti svoje zahteve jedino le v okvirju skupne akcije cele desnice. Vse to pomeni drugič: stranke na desnici so prepričane, da ni mogoče drugače rešiti javnih zadev nego parlamentarnim, ustavnim potom. — Iz navedenih misli Bi vsakdo sam lahko napravi sodbo o taktiki, s katero bodo nastopale desniške stranke proti vladi.
Češki namestnik grof Coudenhove je došel včeraj na Dunaj. Listi poročajo, da je novi ministerski predsednik pozval k sebi tudi ostale načelnike deželnih vlad, da jih pouči o novih razmerah in mu poročajo o položaju v posamnih kronovinah. Grof Coudenhove ima pa še neko drugo nalogo. Znano je namreč, da vlada v kratkem prekliče jezikovni naredbi za Češko in Moravsko in tem povodom pričakujejo v čeških mestih večjih nemirov. Že sedaj, ko vlada še ni storila odločilnega koraka, prirejajo Čehi večje demonstracije po raznih krajih. Ko pa pride oso-depolni dan, se je bati še večjih škandalov. Zato pa je grof Clary pozval češkega namestnika, da mu poda v tem oziru potrebnih informacij. Tako pišejo v svoji zadnji številki češki »Narodni Listy«.
Mej Rusijo in Vatikanom se prično te dni ob prihodu monsigr. Tarnassija v Petrograd pogajanja o nekaterih vprašanjih, ki so zelo pereča z* ruske katolike. Listi poročajo, da so na dnevnem redu teh pogajanj mej drugim naslednje točke: popolnitev izpraznjenih škofijskih mest, organizacija katoliških semenišč, pouk ruščine v imenovanih semeniščih, raba ruskega jezika v iz-vanliturgiškem delu katoliškega bogoslužja, ustanovitev nuncijature v Petrogradu. Kak uspeh se bo tu dosegel, seveda še ni znano, vendar pa pravijo, da veje sedaj v Petrogradu precej ugodna sapa.
Ruski zastopnik v Belgradu Mansurow je predvčeranjim nenadoma ostavil svoje dosedanje mesto in se podal v Petrograd na dopust za nedoločen čas. Splošno se govori, da je to v neposredni zvezi z obsodbo radikalcev v naglem sodu. Mansurovv je vestno poročal svoji vladi ter sedaj prejel od nje nalog, naj nemudoma odpotuje. Listi pravijo, da je v sedanjih razmerah v Srbiji ta mož bil zadnji oficijelni zastopnik Rusije v Belemgradu.
Transvalska vojska in evropske države. Omenjali smo že, kako stališče bo zavzemala napram tej vojski ruska vlada, ki se bo v slučaju, ako zmagajo Angleži, maščevala nad njimi s tem, da jim bo provzročila vojsko v Aziji, kjer nimajo pričakovati prav nič dobrega. Drugo stališče bodo pa zavzemale ostale velesile. Nemčija hoče biti v tem prepornem vprašanju nekako nevtralna VBaj na videz, v resnici pa nekako želi, da zmagajo Angleži. Nekako prezirljivo pišejo nemški listi o moči Burov ter se norčujejo iz njih običajev in vojnih razmer. Buri, glasi se v tem časopisju, nimajo nikakega zaveznika, zanje se ne bo potegnil nihče na svetu, nihče jim ne bo odvzel angleške vojske. Avstro Ogerska in Italija osebno nista interesovani, Francija je pa vesela, da nima nič opraviti z Angleži, ki so jej provzro-čili že sedaj preveč preglavic. Jedini Nizozemci so se dosedaj potegnili za Transvalce, toda na nje se Angleži ne bodo ozirali, marveč šli svojo pot, tako da bo pravica za sedaj še zopet podlegla.
Glasba.
Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za glasovir zložil ViktorParma. Cena 3 kr. — Znane narodne pesmi so sostavljene za glasovir, med seboj zvezane s kratkimi, pri pot-pourrih običajnih medigricah, katerih jedini namen je prehodna kadenca. Igrajo se zelo prijetno te cvetke, dasi je šopek le rahlo povezan. Isti skladatelj je izdal tudi koračnico:
Mladi vojaki za glasovir (s petjem ad libitum
—	dovoljenje igranja se pridržuje). Cena 60 kr.
—	Stritarjeva otroška pesmica »Mladi vojaki" je uglasbena kot prav živahna, efektna koračnica. Otroški glasovi bodo jo sicer težko peli, ker je obseg glasu precej velik. Naslovna stran je pa čisto neprimerna : deklice v moški obleki se igrajo vojake ! Za dušni nivo gotovih kritikov je značilno, da je »Narod« pri vsej skladbi pohvalil le »dražestni naslovni list«. Sicer je koračnica prav dobra. — Obe skladbi je založil Oton Fischer v Ljubljani.
Tedenski koledar.
Nedelja, 8. oktobra: 20. pobink., evang.: Jezus ozdravi kruljevega sina. Jan. 4. Brigita vd.
—	Ponedeljek, 9 oktobra: Dionizij šk. — Torek, 10. oktobra : Frančišek Borg., Gereon m.
—	Sreda,11. oktobra: Justina d. — Četrtek, 12. oktobra: Maksimilijan šk. — Petek, 13. oktobra : Edvard kralj. — Sobota, 14. oktobra: Kalist I. p. sp. — S o 1 n c e izide 10. oktobra ob
6.	uri 17 min., zaide pa ob 5. uri 17 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 12. oktobra ob
7.	uri 8 min. — Musicasacra v nedeljo, 8. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Tretjo Cecilijino mašo zložil Fr. Schopf, graduale Anton Foerster, ofertorij Bern. Hahn. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa Cunibert v D moli zložil P. Rampis, graduale »Difusa est gratia«, zložil M. Brosig, ofertorij zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. oktobra.
(Zahvala škofa dr. Hahnič-a) Predsednik slov. kršč. socijalne zveze je prejel od škofa dr. Mahniča nastopno zahvalo: Čestitka, katero mi je poslal slavni odbor »Cslov. kršč. soc. zveze« o priliki 251etnice mojega mašništva, me je zelo razveselila. Slavnemu odboru izrekam s tem najsrčnejšo zahvalo, da se me je tako ljubeznivo spomnil. Bog blagoslovi Vaš plemeniti trud ter pomozi od liberalizma zaslepljenemu, od kapitalizma tlačenemu krščanskemu ljudstvu do prave svobode, do boljše bodočnosti. Žrtvujte se še nadalje zato ubogo Ijvdstvo, katerega revščina je tudi našega Zveli-čarja globoko ganila. Tako boste vredni častnega imena krščanskih demokratov. Najiskrenije vdani Vaš	f Anton, škof.
(Snmničenje do skrajnosti.) »Narod« se jezi, da smo po »La Pensee Slave« ponatisnili malo častno sodbo, ki jo imajo mnogi tržaški Slovani o »Narodu«; najbolj ga boli, da mu imenovani list očita, da »Narod« ni druzega nego informacijski urad za »Neue Freie Presse«. »Narod« pravi, da je to laž. Temu nasproti pa konstatujemo: 1. da »Narod« sam v tej notici pravi, »da bi ne bilo nič čudnega, da naš stalni dunajski poročevalec dobiva iz našega vredništva informacije o slovenskih stvareh« in 2. da je to javno povedal Malovrh na shodu učiteljske zveze v Gorici, rekoč da ga je žid Penižek brzojavno pozval za neko poročilo. To se nam je sporočilo od tako verodostojne strani, da nimamo nobenega vzroka o tem dvomiti. — Ta faktum, o katerem »Narod« pravi, da bi ne bilo nič čudnega, je torej dognan. »Narodovo« uredništvo daje »N. F. Presse« informacije in sicer, kakor zopet »Narod« pravi, o slovenskih razmerah. To priznanje nam je dragoceno. — Znano je namreč, kako poroča »N. Fr. Presse« o slovenskih razmerah! Nedavno smo navedli , kako je umazana ta židovka sumičila učenje ruskega jezika v Ljubljani ter javnemu zasmehu izpostavljala požrtovalnega učitelja in one, ki se hote učiti ruščine. Ergo: Ako »Narod« sam priznava, da njegovo uredništvo pošilja poročila o slovenskih razmerah v »N. F. Presse«,
pošilja on vse Slovence skrajno žaleče in jim v javnosti škodujoče novice! — »Narod« bi z betom planil na nas, ako bi mi to trdili, toda z veliko večjo opravičenostjo bi mi to trdili kakor pa »Narod« očitajoč naši stranki izdajstvo zaradi znanega dopisa v »Vaterland« o celjskih izgredih. »Narod« to stvar zopet včeraj pogreva Češ »in-famna kranjsko - klerikalna izdajica v .Vaterlandu'« je kriva, da dr. Ferjančič ne pride več v poštev kot kandidat za mesto prvega podpredsednika v državni zbornici. To lažnjivo pesem goni »Narod« že mesec dnij. Mi smo o tej stvari že jedenkrat omenili v našem listu, da nismo v nobeni zvezi s »Vaterlandom«, da ne vemo, kedo je oni dopis pi*al, da se ne strinjamo z dopisom, dalje smo takoj povodom celjBkih izgredov označili svoje stališče glede teh dogodkov, v svojih tedanjih poročilih strogo obsojajoč drznost nemških prenapetežev, a vse nič ne pomaga: »Narod« z vedno večjo vnetostjo trdi, »da je naša stranka v ,Vaterlandu' priznala, da je Celje za slovenski narod ,fremdes Gebiet', da je vsak korak, ki ga Slovenec v Celju stori, provokacija Nemcev, in priznala, da so pravocirani Nemci prav storili, ko so pobijali Čehe in Slovence« V teh beBedah je združene toliko zlobe in per-fldnosti, da mora tudi najmirnejšemu zmanjkati potrpežljivosti. Zato izjavljamo še enkrat, da nismo mi in ne naša stranka v nobeni zvezi z onim dopisom v »Vaterlandu«, ponavljamo, da se ne strinjamo z dopisom, da so torej vsa očitanja, katere v tem pogledu gro-madi »Narod« zadnji čas na nas, popolno neosnovana in iz trte zvita. Kdo je pisal oni dopis, ali kak klerikalen Slovenec, kakor je podpis v »Vaterlandu«, ali kak liberalec, kakor je trdil »Slov. Gospodar«, to nam, ki nismo z dopisom v nobeni zvezi, nič mar. Kdorkoli gaje pisal, je nesmiselno postopal, tembolj, ker se je dr. Ferjančič, proti kateremu je bil dopis naperjen, ž e poprej pokopal sam b svojim govorom na Bledu, katerega jepotem popravljalpo raznih listih, agani mogel popraviti, ker je bil v celoti objavljen v »Slov. Narodu«. — Da bi za kozolce dr. Ferjančiča naša stranka nosila odij, tega ne moremo trpeti. — Mi ne trdimo, d a vse Slovence sramoteče dopise v »N. Fr. Presse« dopisuje »Narodovo« uredništvo v ta Čifutski list, dasi bi bili za to tisočkrat bolj opravičeni, ker j e notorično in »Nar.« sam priznava, da daje »Narodovo« uredništvo dunajski Židinji informacije o slovenskih razmerah, kakor pa »Narod«, ki nima najmanjšega dokaza za to, da bi bila naša stranka v kaki zvezi z onim dopisom. To naj vsprejmo v vednost tudi vsi oni listi, ki so šli »Narodu« na led ter o tem poročali.
Naša stranka je v javnosti z liberalnimi in nacijonalnimi Nemci na jasnem v svojem g 1 a-s i 1 u , pa tudi v deželnem zboru, njeno stališče je strogo nasprotje proti najhujšim n a s p r o t n iko m n ašega naroda; zato je sklepala spravo z »Narodovo« stranko, da bi se vsi Slovenci tem uspešneje branili proti temu skupnemusovražniku. Sprava pa senidržala, ker so »Narodovci« tudi po sklenjeni spravi ohranili še nadalje zvezo z Nemci v deželnem zboru, kakor so to izjavili pri sklepanju sprave, da so za podporo nemškemu gledišču obvezani. To se je sijajno pokazalo tudi v zadnjem zasedanju deželnega zbora, koso »Narodovci« odklonili dostojno podporo »Naši straži« ter glasovali za podporo nemškemu gledišču. »Narodovci« torej tudi še po objavljenih nemško-narodnih zahtevah, pri katerih je sodeloval tudi Schwegel, vstrajajo v zvezi z istim Schvveglom, s kojega pomočjo so se v onih binkoštnih nemško-nacijonalnih punktacijah za Koroško vsprejele take zahteve, kakor da bi Slovencev sploh ne bilo na Koroškem, kakor da bi na Štajerskem Slovenci ne imeli kot narod nobenih pravic in po katerem naj 5 °/0 Nemcev na Kranjskem
vživa ved narodnih udobnostij nego 85 •/, Slovencev. — To naj vzemo na znanje vsi, vzlasti izvenkranjski Slovenci, da bodo naše razmere po tem pravično sodili. »Narodova« stranka je v politični zvezi z našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki in zato ona nima pravice govoriti o kakem i z-d a j s t v u drugače, kakor če govori sama o sebi in svojih voditeljih.
(Premeščen) je č. g. Josip Nagode, kapelan v Boštanju, v Faro pri Kostelu. Na njegovo mesto pride č. gosp. Anton Zore, kapelan v Fari pri Kostelu.
(Slovensko gledališče.) Danes v soboto 7. t. m. ponovi se poleg priljubljene opere »Glu-m a č i « po triletnem presledku velezabavna šalo-igra »Igra pike«, v kateri je režiser Inemann julija meseca t. 1. kot gost narodnega gledališča v Pragi dosegel neovržen velik umetnišk vspeh ter žel obilo pohvale. — Ta mesec bodo slovenske predstave še v drieh: 10., 13., 15., 17., 19., 21., 24., 27., 29. in 31. — V torek dne 10. t. m. se uprizori prva dramska noviteta, Stritarjeva izvirna igra »Logarjevi«. — V petek dne 13. t. m. izvajala se bo opera »Carostre-lec«, v katerej nastopita obe izborni pevki Car-neri in Noemi; v njej se pokaže občinstvu novo angažovani basist g. Pestkowski, rodom Rus iz Kijeva, dosedaj član opere v Varšavi, vlogo Maksa pa poje tenorist Lebeda.
(Slovenska zavarovalnica.) O ustanovitvi domače zavarovalnice bode razgovor na shodu »Gospodarske zveze«, ki se bode vršil še tekoči mesec v Ljubljani.
(Liberalno nasilstvo.) Župan Hribar meni, da bo v javnosti gospodoval kakor samodržec, morda tako, kakor v svoji zavarovalniški pisarni. Dokaz temu je, da je iztiral v zadnji obč. seji našega poročevalca od mize poročevalcev, ker je, kakor nam je župan Hribar pisal »sporočal tako tenden-cijozno, da to njegovo poročilo ne daje prave slike o tej seji«. — Take zahteve predsedniki raznih zastopov stavijo na poročevalce samo pri — Abderitih in pa v ljubljanskem mestnem za-Btopu. Da bi bila le ona slika o seji prava, katero naslika župan Hribar, to je mogoče, a dogma ni, in zato ima vsak poročevalec prosto napraviti si lastno sliko ter izreči svojo sodbo o obravnavah javnih sej. Tak terorizem se nikomur ne poda, najmanj pa onim, ki pod liberalno firmo delujejo v javnosti. Ali župan Hribar pozna nemški rek : On je grob, zato gotovo nima prav.
(Shod.) Katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini priredi večji političen Bhod v nedeljo dne 8. oktobra ob 3. uri popoludne v prostorih g. M. Peklarja pri Sv. Jakobu v blov. Goricah s sledečim vspore-dom: 1. Ljubimo svoj materni jezik, govori gospod predsednik. 2. Politične terjatve Slovencev, razpravlja gospod dr. R. Pipuš iz Maribora. 3. O koristi in potrebi zadrug, podučuje gospod Ivan Kač iz Žalca. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Kmetijska zadruga v Jarenini.) Zadnjo nedeljo se je tudi pri nas ustanovila prepotrebna kmetijska zadruga. V načelništvo so bili izvoljeni gg.: Fric Šmirmaul, načelnik; Jakob Rošker, namestnik; Vinko Rotman, tajnik; Anton Lorber, blagajnik; Leopold Zupanič, Ivan Sekol, Alojzij Drozg, odborniki. V nadzorništvo so bili izvoljeni gg.: Župan Ignacij Zupanič, predsednik; Tomaž Rojs, Lovro Murko, Alojzij Herič, Jožef Jager, odborniki; v razsodišče pa gg.: Jože Polančič, predsednik; Florijan Lorbek, Anton Spari, Franc Štancer in Karol Šavperl, odborniki. Zanimanje za zadrugo med našimi slovenskimi kmetovalci je precejšnje, tako pa je upati, da bo gotovo pro-spevala in pospeševala gospodarsko blagostanje jareninskih kmetov. Ce kje, je potreba tu ob meji, da se Slovenci združujemo in ravno v zadrugah je to najlažje za naše kmečko prebivalstvo. Ko bomo popolnoma organizovani po vseh obmejnih župnijah kakor v narodnem tako tudi v gospodarskem oziru, bo nam borba z lokavimi in krivičnimi nasprotniki veliko lažja. — Rodoljubi ob meji, ne strašite se dela. Naše slovensko kmečko ljudstvo ob meji bomo le tedaj dobili popolnoma na svojo stran, ako mu pomagamo do boljšega blagostanja, ako ga navdušimo za umno obdelovanje zemlje, ako mu poskrbimo za pravo-
časen poduk v različnih gospodarskih strokah. Vse to pa se najlažje izvrši po kmetijskih zadrugah. Začetek je težak pri vsakem podjetju, tudi pri zadrugah. V Jarenini je zadruga ustanovljena; naj bi za Jarenino kmalu prišla na vrsto Sv. Jakob v Slov. Goricah in Št Ilj, pa tudi druge župnije. Na delo torej! V gospodarski organizaciji je naša rešitev!
(V Kobarida) je z naredbo pravosodnega ministerstva z dne 28 sept. ustanovljeno okrajno sodišče.
(Novi predsednik tržaškega nadsodišča) utegne biti, kakor trdi »Narodni LiBt«, predsednik dalmatinskega prizivnega sodišča, dr. Gertscher, a njegov naslednik v Dalmaciji dr. Tommasseo.
(V tržaškem mestnem zboru) je v sredo med volitvijo novega načelnika mestnih uradov nastal pretep. Tako poroča včerajšnja »N. Fr. Presse«, in ta mora že vedeti, ker ima zveze s tržaškimi Židi. Govori se tudi, da se utegnejo odpovedati oba podžupana, Luzzatto in Benussi, ter okoli 8 odbornikov. »Piccolo« očita županu, da se hoče odkrižati teh mož.
(Z dežele.) S člankom »vse izvirno« ste v »Slovencu« zopet enkrat pokazali duhovitost našega Dimnika. Mogoče, da bodete sedaj res mislili, da smo drugi učitelji — sami duševni.....
če je naš voditelj tak. Pa kaj hočemo ! Mož se vriva povsod v vse zbore in odbore — celo v p i s a t e 1 j 8 k i odbor. — Kdo bolj klečeplazi kot na§ voditelj — poglejte njegovo taktiko,, katero je spremenil nasproti de&efnemu predsedniku in šolskemu nadzorniku Levcu. — Opomnil bi Vas še na nekaj. Poglejte Stiasnijev članek v »Učit. Tovarišu« iz 1. 1891. »podobice v abecedniku« kakor tudi Gabrščekovo »Vzgojeslovje« (n. pr. št. 6 str. 84 letnik 1891. in str. 167 let. 1899.) Videli bodete, da si naš voditelj Dimnik pri svojih izvirnih delih izposodi celo pri svojih tovariših. Znamenito bi bilo, če bi pogledali stare Musilove zvezke — prišli bodete na Dimnikovo drugo originalnost. Oprostite, da sem Vas nadlegoval, a srce mi ni dalo miru. Gabi se mi vže večno pov-darjanje o naprednem učiteljstvu. Kdor zmi-rom o zdravju govori, ta je bolan. Gotovo sem napreden — radi tega pa vendar še ne pristaš »Slov. Naroda«, lista, kateri je vže vso našo javnost otrovil. Sploh ne uvidim, zakaj bi se upo-gibal Tavčar-Malovrhovi komandi. Mar radi tega, ker je list o naših potrebah pisal. To je moderna logika: ubi bene, ibi patri a. Tovariši ! Mi živimo v dobi fraz — mi nazadujemo! Kje so časi našega Praprotnika, Tomšiča in Močnika ! Proč s strankarstvom ! Bodimo možje in nastopimo pogumno proti kliki dveh treh mož, kateri delajo pri nas učiteljih javno mnenje — v svojo korist!
Učitelj.
(Dirka kluba slov. blciklistov »Ljubljana«) se bo vršila pri vsakem vremenu v nedeljo dne 8. t. m. Ker bo ta dirka zadnja v tem letu in ker sta na programu dve prav interesantni točki, vabi odbor prav uljudno še tem potom vse prijatelje kolesarskega športa osobito one na deželi, da po-setijo to dirko v čim mogoče obilni množini. Ker bo cela dirka trajala k večjemu do 1/t5. ure, bo mogoče vsem Dolenjcem odpeljati se z vlakom ob 6. uri 55 min., Gorenjcem ob 7. uri 15 min. in Notranjcem ob 5. uri 38 min. ali ob 7. uri 45 min. zvečer.
(Ljubeznivost uašlh lažiliberalnih tovarišev.) Iz krogov učiteljic smo prejeli nastopne vrstice: O lanskem Božiču smo imele učiteljice shod v »Narodnem domu«, da smo protestirale proti zahtevi naših tovarišev, da se učiteljicam odmerijo manjše plače kot njim. Takrat so nam postregli s tolikimi ljubeznivostmi, da jih nismo pozabile še danes. Vendar se da ta njih nastop vsaj zagovarjati. Nikakor se pa ne more opravičiti surovi in podli ton, s katerim so se učitelji sotrudniki v »Slovenskem Narodu« zadrli ob nas, ker smo se udeležile duhovnih vaj. Naše časti in našega poštenja ni še nihče tako grdo in podlo sumničil, kakor je nas opsoval učitelj v »Slov. Narodu«. Tako surovo se govori k večjemu v kaki beznici, kjer so tudi ljudje po tem. Ta človek ne more imeti trohice poštenja, ki nam očita, da so nas le podli nagibi pripeljali v samostan. Kaj vera, kaj morala tem ljudem! — Me pa po tem lahko presodimo, koliko je vredna kolegijalnost takih tovarišev- Krščanstvo so izgubili in sedaj nas sodijo
po sebi. Me imamo svoje poštenje in svoj stanovski ponos, in si ju ne pustimo kratiti po ni-komer, najmanj pa po svojih stanovskih tovariših in sioer na tako podel način, da si gršega misliti ne moremo.
(Iz Ribnice) se poroča, da nameravajo Fr. Pe-terlin in trije tovariši ustanoviti parno opekarno.
(Kontrblni shodi) bodo v Škofji Loki dne 13. t. m. ob 9. uri dop. za namestne reserviste in dne 16. t. m. za brambovoe.
(Slikar Ludovik Grilc) je izpostavil v izlož-nem oknu c. kr. dvornega založnika Mathiana lepo sliko sv. Družine, ki je namenjena župni cerkvi v Boh. Bistrici. Jezušček stoji na vzvišenem prostoru in gleda odet v rdečkasto krilo z lepimi modrimi očmi veselo v gledavca. Marija in Jožef sedita ob strani in podajata Jezuščku desno roko. Marija z levico kaže, češ ta Zveličar sveta, njemu se izročite; sv. Jožef pa zamišljeno sedi, kakor bi hotel reči: neumljivi so sklepi božji. Na oblakih plava Bog Oče gledajoč ginljivi prizor na zemlji Skupina angelcev se igra krog oblakov.
—	Reči moramo, da se je slika dobro posrečila, zlasti je Jezuščkov obraz sila prikupljivo in ljubeznivo izražen. Barve so žive, skladne, tako da se prizor tudi v daljavi ne izgubi v megleni ne-razločnosti, ampak da stopi takoj plastično pred oči. Take naj bodo slike namenjene cerkvam !
(V korporacijskl odbor kamniški) so bili izvoljeni odborniki gg. Jožef Potokar, Andr. A 1 b r e c h t, Anton P i n t a r, Lavrencij B e r * g a n t in Valentin B e n k o v i č , namestniki pa Leopold Zore, Janez Breznik, Ant. Lap.
(Slovenski vinogradniki) bodo pričeli v ponedeljek na svojem posestvu pri Bobenčku na Glincah s prešanjem grozdja.
(Popravek.) Da ne bodemo niti jaz niti gospodje tovariši niti tvrdka Heferer imeli neljubih sitnostij ali kake škode, popravljam zadnjo oceno p. Hugolina v toliko, da orgije stanejo, izvzemši vožnjo od zadnje postaje, 2850 in ne 2650 gld.
—	J. Kromar, župnik.
(Na orglarski šoli) je letos 23 učencev.
(»Pravnikovi« večeri,) ki so se bili radi poletnega časa pretrgali, se bodo zopet nadaljevali. Prvi shod bo v ponedeljek 9. t mes., točno ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. To naznanja odbor društva »Pravnik«, vabeč k obilni udeležbi.
(Knjižnica društva »Pravnika«) se je premestila iz »Nar. doma« v palačo grofa Auersperga (Gospodske ulice št. 17), kjer ima v pritličju svojo sobo (poleg pisarne dr. Majarona). Tako je odbor ustregel veliki večini društvenikov, katerim so v knjižnični sobi na razpolago tudi perijodični pravniški časopisi v raznih jezikih.
(Sestanek avstrijskih zdravniških zbornic) vrši se letos v Badnu pri Dunaju. Zdravniška zbornica Kranjska izvolila je svojim delegatom primarija dr. V. Gregoriča.
(V bolnico usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem mestu je bilo minuli mesec vsprejetih 90 bolnikov, v oskrbi pa 151. Od teh je bilo ozdravljenih 66, zboljšanih 19, neozdravljena sta bila dva odpuščena in 4 so umrli. Preostalo jih je torej v bolnici še 60.
(Za vinorejce na Štajerskem.) Deželni odbor štajerski naznanja, da bode to jesen in prihodnjo pomlad iz državnih in deželnih trtnic razdeljenih 250.000 cepljenih trt, 750.000 korenjakov in večje število reznic. Od cepljenih trt bode 50.000 razdeljenih brezplačno revnim vinorejcem, 80.000 po znižani ceni (80 gld. pro 1000 komadov), ostale po 120 gld. pro 1000. Korenjakov bode razdelje nih 300 000 brezplačno, ostali se bodo prodajali po 10 gld. pro 1000. Rezanic se bode polovica razdelila brezplačno, druga polovica po 3 gld. pro 1000. Naročila vsprejema do 25. t. mes. deželni odbor.
(Tridesetletnica.) Dne 1. oktobra t. 1. je minolo 30 let, odkar je v Avstriji v prometu »Dopisnica«, ki se je zelo razširila v svetovnem prometu. Tako je bilo 1. 1894 dopisnic v prometu okoli tri milijarde. Še večji pomen je dobila razglednica.
(Povozil) je poštni vlak v noči od srede na četrtek blizu Ilir. Bistrice čuvaja Fr. Mrharja, ki je kmalu nato umrl.
*
* *
(Pri zveznem shodu krščanskih Nemcev na
Češkem) je bilo 700 vdeležnikov, ki so se posvetovali, kako bi s krščanskosocijalnimi načeli iz-
podrinili nemške nacijonalce. Predsedoval je po «lanec Opitz.
(Terorizem.) Iz gospoda Drelseta, ki je prestopil h katoliški veri, se je norčevala »Grazer Tagespost«, češ ali se ne bo sedaj prelevil v Slovenca ? Heilovoem, ki vpijejo »Los von Rom«, je la dogodek zelo nepriličen, zato ga grizejo. Kaj pa, če bi za tem dopisom tičal ljubljanski pastor?
(»Los von Rom«.) V Leobnu na Štajerskem se je dalo pet ljudij, med njimi neki dijak rudniške šole, »prepričati« od nacijonalcev, da so naznanili pri okrajnem glavarju odstop od katoliške vere. čez nekaj dnij so se pa skesali in so odstop preklicali. Kaj si neki misli veliki Schonerer, rožnavski Dalai Lame, ko vidi sadove Bvoje agitacije ?
(Kamenje in cvetlice.) Dunajski krščanski socijalci, med njimi dr. Lueger, so naredili izlet. V Gaisu so vlak obsipali s cvetjem, v Haders-dorfu so leteli nanj kameni. Cvetje so metali kmetje in obrtniki, kamenje so metali elegantni mladi gospodiči, ki so po storjenem junaškem činu zapeli »die Wacht am Rhein!«
(Na Predarlskem) Be delajo priprave za deželni katoliški shod.
(Delavska organizacija na Nemškem) V za-padni Nemčiji se katoliški delavci hitro organi-zujejo, in sicer ustanavljajo sedaj posebno katoliške strokovne zveze. Ne preide teden, da se ne bi ustanovilo nekaj takih društev. Celo za kovinske delavce, ki so bili do zadnje dobe vsi socijalni demokratje, so ustanovili katoliško društvo; istotako za železniške uradnike in delavce v ko-linski okolici (Koln).
(Judje v Bernlinu) Med tem, ko Nemci premišljujejo, kako bi Slovane zatrli, se med njimi razširja judovski element. Med 520 nadučitelji v Berolinu na mestnih šolah je 25 j udov (skoro 5 %). "Nekateri nemški listi že zahtevajo, da se naj na-rede za jude posebne šole, in da se prepove judovskim učiteljem učiti krščanske otroke.
(Učeni delavci.) Tomaž R e e s je bil še leta 1890. rudar v premogokopu. Po izredni pridnosti je postal 1896. »magister artium«, učitelj lepih umetnostij, in nato profesor v Breton collegen. — Jožef Oven je bil od začetka navaden delavec, je bil sprejet v Balliolcollege in je med študiranjem živel z ženo v majhni hišici. Bavil -se je zlasti z narodnim gospodarstvom. Na dan zadnje izkušnje mu je umrla žena, pa vkljub temu je naredil izkušnjo s tako odličnim vspehom, da je dobil takoj štipendijo 2000 dolarjev.
(V Havani)na Kubi se močno širi bolezen. Tako piše Slovenec I. Matekovič, ki ondi službuje v ameriški armadi. On pravi: »Morali smo se zopet premakniti iz trdnjave. Sedaj stanujemo 2 milji od Havane v šotorih ter pričakujemo, da se zopet premaknemo, ker se širi bolezen tudi med vojaki«.
(V Novem Jorku) je 19. septembra ustavilo delo deset tisoč tesarjev. Podjetniki jim niso ho teli dovoliti 4 dolarje dnevne plače in ob sobotah prostega pol dneva.
* *
(Sejmi po Slovenskem od 9. do 14. oktobra.) Na Kranjskem: 9. v Ljubljani, v Št. Vidu pri Zatičini, v Vinici, v Kranjski gori; 11. v Senožečah in Radečah; 12. v Sodražici. — Na Slove n. Štajerskem: 9. v Lavbeku. — Na Koroškem: 13. v Ovšberku in Cobercah. = Na Primorskem: 9. v Palmi, Štanjelu, Kviš-kem in Brezovici; 10. v Padovi in Turjaku: 12. v Sežani.
Društva.
(K m e t s k e posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani bilanca) za mesec september 1899. Activa. Gotovina v blagajni 15780-34 gld. Denarji naloženi 241,587 89 gld. Posojila 768,977-99 gld. Prehodni zneski 122-49 gld. Inventar 532-16 gld. Zaostale obresti 31. decemb. 1898. 8,057-81 gld. — Passiva. Zadružni deleži 11,500 gld. Rezervni fond 20,421-70 gld. Hranilne vloge 963,895-59 gld. Naprej plačane obresti 31. decembra 1898. 3338 57 gld. Dividenda glavnih deležev 30 gld. Denarni promet 3 003.932-72 gld.
(Na slovenskega bralnegadruštva v Tržiču občnem zboru) 1. okt. t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: Lenart Klofutar predsednik, Mih. Debelak podpredsednik. Rajko Pogačnik tajnik, Josip Ster, blagajnik, Josip Resman, Josip Vidmar, Anton Trobej in Fran Zoreč od-
borniki. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da ima društvo 117 članov in sicer 1 častnega, 20 podpornih in 96 rednih. Gospoda inženirja Vdjema Polaka je občni zbor soglasno izvolil svojim častnim članom za njegove zasluge, katere si je pridobil za društvo. Gospodu Jankotu Cvirnu nad-učitelju, bivšemu podpredsedniku, seje izrekla zahvala za njegovo vstrajno delovanje pri društvu in mu želi društvo najboljše v njegovem novem delovalnem krogu.
Darovi.
Uredništvu došli darovi: Za Jeranovo dijaško mizo: Dr. Janko Brejc, odvet. kon-cipijent v Ljubljani 5 gld. — G. J. Pintar, odvet. solicitator v Ljubljani 2 gld. — Župnik v pokoju 5 gld. — G. Ferd. Žakelj, gimn. profesor v Ljubljani 10 gld. — Neim. duhoven 4 gld — G. Fr. Pešec, župnik na Robu 2 gld. — Gg. konkurentje 14 gld. — G Jož. Lavrič, župnik v Logatcu, 5 gl. — Prijatelj iz Bohinja 10 gld.
Za »Našo Stražo«: G. Fr. Pešec, župnik na Robu 2 gld
Bog plačaj stotero I
Harodno gospodarstvo.
Zavarovanje konj.
Bavarskemu deželnemu zboru se je predložil predlog o zavarovanju konj, ki se v bistvu vjema z zakonom o zavarovanju živine. Podlaga tej vzajemni zavarovalnici so krajevna zavarovalna društva za konje, ki že obstoje in ki so se podvrgla normalnemu statutu. Če v kakem kraju posestniki konjev sami ne ustanove zavarovalnega društva, je občinski zastop upravičen in na zahtevo vsaj desetih posestnikov konj celo dol-, žan, sklicati shod posestnikov konj, na katerem se ima razpravljati o ustanovitvi zavarovalnice za konje. Zavarovalnici da država ustanovno glavnico pol milijona mark in letni donesek 40.000 mark. Tudi pri nas se mora odločno delati za socijalne stvari, med katerimi je zavarovanje v prvi vrsti!
Sadni in vinski semenj v Gradcu
se je otvoril dne 5. oktobra t. 1. Mestna občina je poskusila lani prvič s takim semenjem, ki se je izvrstno obnesel. Letos je udeležba zelo ži vahna. Ker poljedelci spoznavajo korist neposrednega občevanja med producentom in konsumen-tom, pripeljali so mnogo sadja in vina. Na razstavi se vidijo pridelki skoro vseh večjih poljedelcev. V preddvoru tržnice je pisarna tržnega komisarijata, ki ustreza vsem vprašalcem z informacijami.
Obrestna mera se zvišuje.
Nemška državna in angleška banka sta povzdignili obrestno mero za cel odstotek. Pričakuje se to v kratkem tudi od francoske banke, ki je dolgo časa imela 3%. Bavarska notna banka je poskočila na 6% v menjičnem diskontu in na 7% v lombardu. V Kopenhagnu in Amsterdamu so mero tudi zvišali.
Telefonska m brzojavna poročila
Dunaj, 6. oktobra. Ministerski predsednik grof0lary se je razgovarjal včeraj s poslancem Kathreinom, Ebenhochom, Povše-tom, Ferjančičem, Berksom, Palffyjem in Bilinskim.
Dunaj, 7. oktobra. Državni zbor se snide, kakor se govori, v sredo dne 18. t. m.
Dunaj, 7. oktobra. „Fremdenblatf poroča: Državni zbor se snide 18. t. m.
Dunaj, 7. oktobra. Dr. Gertsoher postane naslednik Kindingerjev v predsedstvu višjega sodišča v Trstu.
Dunaj, 7. oktobra. V urad ministra za Galicijo je premeščen sekcijski svetnik dr. Rosner, na njegovo mesto v tiskovnem oddelku ministerskega predsedstva pride mini-sterijalni podtajnik dr. Karminski.
Dunaj, 7. oktobra. Državni tajnik Biilow je obiskal včeraj zunanjega ministra Golu-hovskegu.
Praga, 7. oktobra. Izvršilni odbor liberalnih veleposestnikov ima 9. t. m. svoje posvetovanje v Pragi.
Brno, 7. oktobra. „Lidove Noviny", glasilo dr. Stranskega, pišejo o sklepu ekse-kutivnega odbora desnice: četudi je bila do-tična resolucija soglasno vsprejeta, ker ho-
čejo Cehi vzdržati desnico kot edino obrambo proti levici, vendar so češki zastopniki izjavili, da morajo preje zaupniki stranke določiti klubu stališče v sedanjem položaju.
London, 7. oktobra. Vlada je objavila povelje, s katerim se sklicuje pod orožje nekaj rezervnikov na 15. t. m. — MStan-dard" poroča, da so Buri prodrli v bližino Charlestona.
Cena
žitu na dunajski borzi
dn<5 6. oktobra 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . .	• gl-	856	do	gl-	8 58
» » pomlad	»	8 90	»	»	891
Rž za jeBen ....		7-06	»	»	7-07
» » pomlad . . .	»	7-40	»	»	7 41
Turšica za oktober . .	»	5-60	»	»	5 62
» » maj-junij.	»	5-39	»	»	5-41
Oves za jesen . . .	»	525	»	»	527
» » pomlad . .	»	5-70	»	»	5-71
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m., srednji zraCni tlak 7360 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra t mm.
Temperatura po Celzijn
Vetrovi
6| 9. zvečer | .36-4 | >5'iž| sr. se\e7~| oblačno
7| 7. zjutraj I 735 4 I li l I sl. sever I oblačno 2 popol. | 731 7 | 12 2 | » I > | Srednja včerajšnja temperatura lfi2 normale: 120°.
132
791 4-3
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konces učni zavod v Ljubljani. Sv. Petra cesta 26.
t^T Modni salon.
Sprejemajo se gospodične 'tudi na brano in stanovanje.
ril\£> venecijanske in španske. Najcenejše ima v za-iTUUe, logi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju 228 22 11—6
Brata Efoerl,
črkosllkarja, pleskarska obrt za atavbe ln meblje, trgovina oljnatih barv.
Povodom bližnjega praznika Vseh svetnikov se dovoljujeva p. n naročnikom najuljudneje priporočiti za pleskarska dela n» pokopališču in zagotavljava pri najnižjih cenah najboljšo izvršitev.	801 13-3
Dve stanovanji
z dvema sobama in pritiklinami
jedno stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami v Šiški oddajo se 1. novembra t. 1. — Natančneje se poizv<5 v pro-dajalnici gospe Treo v Semeniškem poslopja
za vodo.	817 l—l
lahka, polkrita, za dva konja je prav v ceno na prodaj.
Garich, sedlar 809 3-1 v Ljubljani Rimska cesta.
V
fižol, želod, razno žito in druge deželne pridelke	8i5 3-1
kupuje po najvišjej ceni
Ivan Majdič v Kranju.
d -
g:
l!| S*
2 o. i,
as ® s
Co|:
M
5. s
-2-1 '3 o e
A J N
<» » "•£ M 2*
D u
O i
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena. od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 20 40
naravna
alkalična kislina
Ta voda jc popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speue rijskih prodajalmeah in trgovinah z jestvinaiui in vinom.
Izjava.
Podpisana prikličem svoje proti Franou Orelu, županu, in občinskemu svetovalcu Jožefu Funteku razžaljive obdolžitve s tem, da ne bodem nikdar več tistih obdolžilnih in razžaljivih besedi govorila, ker iste niso resnične.
Mengeš, dne 4. oktobra 1899.
808 3-2
Marija Trojanšek.
Ivan Škerjanec, gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice st. 6, priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka
iz zanesljivo prašičjega mesa Razpošilja tudi v zavojih po 5 gld in višje po pošti proti povzetju.
Vsak ponedeljek in petek večer, ter torek in soboto zjutraj dobe se sveže kranjske klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer se toči pristno, naravno vino 743 6-6
Moka
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po engros-eenah 269 44-30 T plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol
Maksa IDomicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta vis-a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega naiega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
ctrgovsfii pomočnik,
bolj prileten, in izkušen v vseh strokah trgovine, dobi takoj stalno službo.
Pojasnila daje „Gospodarsko društvo Trnovo-Ilir. Bistrica.	812 3-2
Izvrstna, naravna lirva&ka
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22. 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—13
Trgovskega pomočnika in učenca
išče Oton Homan v Radovljici, trgovina z mešanim blagom.	806 3—2
li I »Uit,
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angelu" v LJubljani. Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Ploooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboliš" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Naročilu pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 58
CD	i ^ X <'
o	• i?,- ■ . V '
v---, r--'
(D	! (f)
Preobleke^^sS^lPopravila.
f L. Mikusch ^
tovarna dežnikov, LJubljana, Mestni trg 15.'
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani,
Sv.Petru contii št.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blagu po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
po&ebno na haveloke v največji izbori po najnižjih cenah.
227 66
sitllfllfE
Trgovski pomočnik,
vešč v trirovini z mešanim blagom in železnino, išče službe.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod št. 100 poste reftante Laze pri Kamniku. 773 3-3
I. društva IM posestnikov v Ljubljani
sprejema od strani svojih članov
naznanila praznih stanovanj.
V uradnih urah vsaki dan (izimši nedeljo in praznike) od 51/, do 7. ure zv< čer, morejo stranke, ki iščejo stanovanje, v društveni pisarni »Dvorni trg št. 1.« brezplačno zvedeti, kje je tako za oddati in pod katerimi pogoji.	805 2—2
Križevi pot,
133 cm visok in 64 cm širok ima na prodaj za gld. 120 — 741 6-6
FR. TOMAN, podobar in pozlatar v Ljubljani, Valvazorjev trg.
Odda se 810 3 2
služba organista in cerkvenika
v St. Jurju pri Šmariji.
Zoper protin in
revmatizem
je najboljie, najgotovejio in gotovo učinkujoče sredstvo
Zoltan-ovo protinsko in revmatično mazilo.
Cena za steklenico 1 gld.
v lekarni
dvornega založnika Bčla Zoltan, Budimpešta, V.
Tisoči zahvalnih pisem in spričal potrjuje, da to čudovito mazilo najstarejil in najtrdovratnejšl protin in revmatizem, oeld takrat, če toplloe ne pomagajo,
v nekaterih dnžh popolnoma in gotovo ozdravi.
Ako se naprej pošlje 1 gld. 30 kr., dojde zdravilo franko.	796 10-1

» i »<M »♦«	>♦«>♦« >♦« »X »41	>♦■



Naznanjam s tem, da se bode početkom bodočega tedna odprla
moja druga prodajalnica na drobno
t Filipovem dvorcu v Spitalskih ulicah.
Ista bode špecijalni oddelek moje dosedanje trgovine na drobno in se je oskrbela s popolnoma novo, dobro asortirano zalogo blaga.	8ib 3-1
Najnljudneje vabim svoje eestite odjemalce, da posetijo to mojo novo prodajalnico.
J. C. Mayer.

Josip Kastelic,

krojaški mojster v LJubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovSčinini v Izdelovanje vsakovrstne
obleka
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngnlum in vsakovrstne iemlsete, kakor tudi vsa draga V to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za-
dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
za

po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31-19
Največjo zalogo
izdelanih ■■	t» ■■ ■ ■■ i» I	fi od črnega
švedskega sijenita in granita lastnega izdelka, kakor tudi isa« /» »-«» R» ■■ M Mpomenikovinlcrise-v
od najboljših in najlepših marmorov priporoča p. n. občinstvu po naj-
n i ž j i c e n i	794 6—3
kamnoseški mojster v Ljubljani, Reseljeva cesta št. 26.
XTSU
'■>m
Da se v prihodnje pri povpraševanju po moji osebi odstranijo vse neprilike, usojam si slavnemu občinstvu, preč. duhovščini in drugim naročnikom svojih del najuljudneje naznaniti, da sem se dne 16. septembra 1.1. z delavnico vred preselil iz Poštnih ullo štev. 7 na
ur Crraben št. 11 ^m
v hišo č. gosp. Medveda.
Ob jednem prosim najudaneje vse dozdanje naročnike, naj mi ostanejo tudi zanaprej zvesti, ter jih zagotavljam, da jim bom vselej kar najsolidneje in ceneje postregel, ker mi je tu na razpolago večja in pripravnejša delavnica.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Franjo Ks. TonČic,
podobar in pozlatar.
Kamnik, dne 3, oktobra 1899.
807 4-1
/okxxxxxxxx}ooo
IT
mwm>mmw -silil pristno pozlačene
v veliki izberi priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini 813 3—1
Jlndr. ^DrušRovic-a naslcd.
Hal. B0I06,
trgovina z zeleznino
Glavni trg Štev. 10. **
i
li
Vinoencij Čamernik
v Ijjubljani, Slomšek o ve ulice štev. O nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno nataočno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
i1,
S
Sl iz raznovstnih marm P cijalnih načrtih in pi Hi nizke, izvrSitev naroi
ffi	MT
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh svetnikov priporoča ob enem svojo lzborno zalogo
nagrobnih spominkov
ti marmor ev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe-in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zeld naročenih del točna in trpežna.	769 10—6
Narisi so na razpolago. ""^B
II
I
Dobiva ae povsod.
905 (36-34)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.

Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
v Ljubljani.
Ovinjene (weingrttne) sode
različne, ntajhne in velike, stare in nove
prodaj a
J. Buggenig,
sodarski mojster, 775 3-3 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pnšk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munloije, posebno pa opozarjam na
mr trocevne vtiike
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
FlEtJlkJS SEVOlK
618 20-12
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlj e na željo zastonj. *%&
Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 665 26-6 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalo»o vseli vrst
mr žepnih ur ~w
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvrSujeJo.
* ,
s i
-a *
%
Redka priložnost za nakup pohižNa.
dJan. kDogan
mizarski pohištveni obrt
V Hijlll>]ja.Ili 650 22-10
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva.
gld 5 -, 7 50, 10-, I2-, 14-..
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratene madrace
7 gld.,
pulte za masne knjige
itd. itd.	gld. 10"—, 15 -, 17-
Naročila ae točno izvršujejo.
BV Cenllulk s podobami zastonj ln franko.
Redka priložnost za nakup pohlžtva ffijfl^jj
MF Vsestransko jako pohvaljena
.Vzgoja in omika aH izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefa Valenčlča v Ljubljani, Stari trg št. 4, m. nadstropje.	717 21-6
Založnik, ozir. prodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
Kdor hoče-«
svoje pridelke najugodnejše prodati ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakoršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbim točno in za majhno provizijo.	772 6—3
Alojzij Grebene
avtor, javna tehtnica in komisijonalna trgovina v Trstu ulica Torrente 30—32.
I?
i
Št. 33378.
Razglas.
811 2-1
Da se prepreči zamaševarje javnih in pa onih stranskih kanalov, ki odvajajo deževnico od odtočnih cevij, odreja podpisani mestni magistrat sledeče:
Pri odtočnih ceveh napravljati je pri vsakem poslopji in ob zidu posebne jame s kotlom za nabiranje peska in druzih po ceveh s strehe prihajajočih smetij. Jame morajo biti iz portlandskega betona z gladkim ometom ter morajo imeti okrogel prerez 30 cm svetlobe in pa kotel, ki bode segal 50 cm pod dno odvodnega kanala.
Pokrivati je te jame z žeieznim vrhu hodnika vzidanim pokrovom, ki se ob stalni železni osi od sredine vrti. Tudi pri dvoriščih, s katerih se odpeljava voda po hišnih kanalih proti glavnim cestnim kanalom, napravljati je pod požiralnike jednake odprtinam dotičnih požiralnikov primerne jame s kotli.
Hišni gospodarji obvezani so imenovane jame ter pokrove v dobrem stanu vzdrževati. Snaženje jam ob javnih hodnikih preskrboval bode mestni magistrat, one na dvoriščih morali bodo pa hišni gospodarji pravočasno ob svojih troških snažiti.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnž 29. septembra 1899.
Podpisana ima v zalogi nairaznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvno
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, vohune, albe, koretelje. prte »td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo it,dko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in poi.uioi.ih a<;pDiov.
Zagotavliaje hi.ro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, ("a We hvaležna tudi za naimaniJe naročilo. Najodličnejiim spoštovanjivm se priporoča 250 52-31
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4,
==================^^ Telefon štev. 135. Kupu le in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana ,BAXK1 Maks Yeršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto), obresti od dnft do dnž po 4Vi#>. Poštno - hranilnične položnloeso na razpolago.
-^ Dunajska borza. SH-		
Dn6 5. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini . . ..... . .
99 gld. 40		
99	»	25
117	»	40
99	»	_
116	»	—
93	»	95
901	»	—
362	»	25
121	>	05
59	t	05
11	»	80
9	»	57
44	>	40
5	»	70
Dn6 6. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 5°/„ . »_» dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld.
195 gld — kr.
160
171 gld. 25 kr.			Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	50
154	>	_ »	Rudolfove srečke, 10 gld.......	—	—
195		50 »		82	50
98	>	50 .		84	—.
137	»	_ .		62	—
127	t	50 .	Ljubljanske srečke.........	23	25
108	>	25 >	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	148	—
112	»	_ ,	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3155	—
_	»	_ >	Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	425	—
96	»	60 .	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	69	—
—	»	— >	SploSna avstrijska stavbinska družba . .	98	50
164	>	75 »	Montanska družba avstr. plan.....	273	75
118	»	— >	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189	—
99		50 .	Papirnih rubljev 100........	128	—
&T Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K K € U B«
I., Mfollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2.
&JT Pojasnila TUJ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.