Dinaanga s-.wr GLAS NARODA list slovenskih delavcev y AmerikL TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 298. — Stev. 298. Entered m Second Olaa« Matter September 21, 1908, the Port Offlot tt Hew York, N. under Act of Oongrcaa of March 3, 1879._TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1936—TOREK, 22. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV MUSSOLINI BO POlTAliJANČIL JUŽNO TIROLSKO V novozgrajene tovarne bo poslal laske delavce V NOVIH TOVARNAH. KI SO VELJALE 10 MILIJONOV LIR. NE BO DOBIL DELA NOBEN DOMAČIN V Bolcanu je bilo odprto italijansko industrijsko sredisce. — Pri otvoritvi je bil navzoč il duce z drugimi fasishcmmi voditelji. — Zanimive ugotovitve laškega strokovnjaka. BOLCAN, Italija. 2 1. decembra, — Da postavi na Tirolskem ob avstrijski meji močno človeško trnjavo in poitalijanči tirolske Nemce, ki so po svetovni vojni pripadli Italiji, je Mussolini v Bolcanu zgradil veliko industrijsko središče, ki je bilo svečano otvorjeno v nedeljo. Pri slavnostih je bil navzoč il duce s svojimi ministri in drugimi visokimi u-radniki ter mnogo tisoč gledalcev. Industrijsko središče sestoji iz več tovarn, ki so veljale več deset milijonov lir. Te tovarne imajo namen privabiti na Tirolsko italijanske industrijske delavce in poitalijanči ti domače nemško prebil valstvo. Tovarne obdajajo moderne in udobne stanovanjske kiše, katere je zgradila vlada za delavce. Doba štirinajstih let fašistične vlade je pustila avoj pečat na Alto Adige, kot imenujejo Italijani južno Tirolsko. Italijansko prebivalstvo je sicer v tem času precej narastlo, toda še vedno zelo zaostaja za nemškim prebivalstvom. O problemu avstrijske obmejne province razpravlja v obsežnem delu izvedenec v mejah Paolo Drigo. Drigo pravi v svoji knjigi, da je sedaj na južnem Tirolskem 75,000 Italijanov, v primeri s 55 tisoč ob koncu svetovne vojne, tako da znaša od leta 1918 ta prirastek 1 8,000. Pa navzlic temu tvorijo Italijani samo 30 odstotkov celega prebivalstva. Tedaj sta na južnem Tirolskem še vedno dve tretini Nemcev. "Pred vojno je bilo italijansko prebivalstvo sestavljeno iz kmetov, delavcev in uslužbencev," piše Drigo v svoji knjigi. "Naša zmaga bi morala napraviti konec žalostnemu moraličnemu stanju. V resnici ni izginilo, dokler ni prišel fašizem do vlade. ^ * Z ozirom na novo trdno in hvale vredne zadržanje na polju politike in znanstva in vsled velikega načrta javnih del se je moralo staro, žaljivo zaničevanje do našega naroda umakniti celo med fanatičnimi častilci prirojenega germanskega nadkriiie-vanja." Drigo pa smatra italijansko prebivalstvo na južnem Tirolskem samo 30 odstotno stalno naseljeno; in od priseljencev po vojni se jih je stalno naselilo samo 8 do 10 odstotkov. "In tako/* nadaljuje Drigo v svojih izvajanjih, "vodi samo majhen del, mogoče samo ena šestina stalno naseljenega italijanskega prebivalstva višje delovanje v javnem življenju. "Tako vidimo in stojimo nasproti neoporeklji-vemu dejstvu, da se italijanska manjšina ne more udejstvovati v sorazmerju svoje številne moči. — Kajti dve tretini nista stalno naseljeni in ostala tre-tina le malenkostno zavzema neodvisno stališče v družabnem redu.'' Proti koncu svojih izvajanj pravi Drigo, da se mora številno razmerje med italijanskim in nemškim prebivalstvom na Južnem Tirolskem premeni! L Sada j je razmerje 1 proti 2 in pol; v drugem eseflecju fašizma bo razmerje 1 proti 2, v tretjem BIVŠEGA KRALJA EDVARDA BO ZABAVALA KRALJ.-VDOVA Kraljica Marija bo obiskala svojo hčer. — Sestala se bo tudi z vojvodo Windsor jem. — Bivši kralj se bo vrnil v glijo. PILOTA JE OBSTRELILA V LETALU Francozinja se je nato odpeljala z aeroplanom.— Letalec je bil najden na polju lahko fan jen. EXZEFELD, Avstrija, 21. decem/bra. — Romunska kralji ca-Vdova Marija se bo med božičnimi prazniki najbrže .sesta-jla z Edvardom, vojfvodo Wind-sorje.ni. Kraljica Marija i»e je odpe -ljala v nedeljo iz Bukarešte na Dunaj, da obišče svojo hčer Ileano, ki je poročena z nadvojvodo Antonom in stanuje na gradu Sonnberg blizu Dunaja. Edlvard je bil povabljen, d m more vsak čas obiskati nadvojvodo A/aton. Kraljica namerava pozneje (potovati na Tirolsko, kamor (bo šel tudi Edvard na zimski šport. Da si ohrani telesno moč, j e kralj Iv (pravi "londonski mejili" igral golf in kegljal. Razburljivi dnevi pred njegovo odpovedjo iniso prešli 'brez vsakih posledic. Globoke zareze se kažejo na njegovem, drugače tako mladeniško gladkem obrazu. LONDON, Anglija, 21. dec. — "London Sunday Roferee" praivi, da se bo v vojvoda Windsor kmalu po kropianju kralja Jurija v maju vrnil na Angle -ško in 'bo s seboj (pripeljal Mrs Simpson kot svojo ženo. V bodoče namerava vsako leto nekaj ča«a voditi žijvljemje angleškega plemenitaša'. Njegovi uslužbenci v Fort Belvedere, kjer je Edvard živel, predno se je odpovedal prestolu, so pred Edvardiovim odhodom dobili zagotovilo, da bodo svoj službo zopet zasedli tekom enega ileta. Razširjene so tudi govorice, da je Edvardu nek ameriški sindikat ponudil miljon dolar-jefv za njegove spomine. VERSAILLES, Francija, 21. An- ^decembra. — Neko pilotko, ki je svojega prijatelja Pierre L' Allemanta ustrelila v hrbet, ko at a se nahajala v aeroplanu 1300 čevljev v zraku, in je pozneje z aeroplanom pristala aia nekem polju ter nato zopet od letela, iščejo olblasti po celi Franciji. Četudi je poteklo že 8 ur, odkar je 32 stara Marie Schm ede r r a n j c nega L' A11 e-manta pustila ležati na polju nekega kmeta, ni še nikdo videl niti nje, niti njenega aeroplana. Policija ise boji, da je izvršila samomor. Obenem pa je oblastim znano, da je imel aero-plan dovolj bencina, da je m o gel poleteti čez francosko mejo. L'Allemant je policiji kratko j popisal dra-mo. ki se je odigrala visoko v zraku, toda ni hotel navesti vzroka, ki bi Schme-derjevo mogel dovesti do njenega dej am j a. "To ni važno in 'se tiče samo mene," je rekel 26 let stari letalec. Kot pravi L'Allemant, se je s Semederjevo v njenem aeroplanu odpeljal kmalu popoldne z letališča Villacoulblay. Ko sta bila nekaj minut v zraku, je Sohmederjeva, ki je sedela za cijegovim hrbtom, izvlekla revolver in ga ustrelila iv hrbet. L'Allemant je še mogel pristati z aeroplanom in je zlezel s svojega sedeža. Ženska pa je sedla v aeroplan, je L'Alleman-ta pustila ležati na polju in je odletela. Poznejša poročila pravijo, da je pristala v Angliji, kjer so jo aretirali. O desetletju pa I proti 1. RAJE V ZAPOR NEGO V ZAKONSK JAREM LAWRENCE, Mass., 19. dec. — 24 letni Avgust Turcotte je obljulbil neki anlademki, da jo bo vzel za ženo. Naenkrat se je premislil. Nevesta mu je pretila, da ga bo tožila in ga dala zapreti, če je ne vzame. — Ra -je v zapor nego v zakon, — si je mislil Turcotte. Brez ivsake-ga slabega namena je vlomil v neko stanovanje in brez vsakega vzroka pretepel gospodinjo. — Zakaj si to storil? ga je vprašal sodnik. — Zato, da se mi ne bo treba .poročiti. Sodnik mu je prisodil deset let. pitnine prepctvedane. Vsak, ki Turcotte se je -zadovoljen na- ga bodo zasačili pri dajanju smehnil: — Upam, da jo ho v I napitnine, bo moral plačati pet desetih letih minilo. ' dolarjev kazni. BRADO JE SKRIVALA EAST HORSLEY, Anglija. — Včeraj je umrla tukaj 69-letna Mary Kyle, ki že sedem let ni pustila 'nikogar e včerarj na trkanje ni oglasila, je policija vdrla vrata. Našli so jo mrtvo, sedečo pri mizi. Zadela jo je kap. Pri tem so dognali, čemu se je izogibala ljudem. Pred leti ji je začela rasti brada in je je zrasla štiri inče dolga. Predno so jo pokopali, so jo obriti. PRODIRANJE PROTI S1ANU Vladna armada je bombardirala tri mesta. — Pogajanja za osvoboditev Cangkajšeka se nadaljujejo. ŠANGHAU, Kitajska, 21. dec. — Vladiia armada, ki je bila poslajna proti Sianu, da o-svobodi 'generala Cankajšeka, je zajvzela mesto Hualisien, 20 milj južnovzhodno od Siana. Tudi na drugih krajih so v teku vroči boji in vladne čete so po kratkem boju razorožile dva uporniška bataljona. Vladni letalci so tu bombardirali mesta Vej napi. Huajin in Sanju-an. Začasni predsednik nankin-šte vlade Ju Jujen, ki je na potu v Sian prišel v Tungvan, je prejel od maršala Canhuelia.n-ga brzojavko, v kateri mu odsvetuje, da bi šel dalje v Sian, ker ne bo dobrodošel, dokler ostane zvest vladi iv Nankingu-10,000 vseučiliškili dijakov pripravlja spomenico, katera bo zahtevala iod maršala Can-hsuelianga, da takoj izpusti generala Cankajšeka. Japonski poslainik Šigeru Kavagoe je po naročilu vnanje ga ministra Hačiro Arite od-potofval iz Šanghaja v Nanking, da kitajski vladi zagotovi, da bo Japonska čakala, na razvoj sianske krize. Japonska pa je tudi sporočila kitajski vladi, da ne bo ostala brezbrižna, ako bi vlada v Nankkigu sklenila z maršalom Čanghueliangom kak kompromis, zlasti še, ako bi se hotela zvezati :s komunisti proti Japonski. Osrednja vlada rV Nankingu je odklonila vsako pogajanje z maršalom Čajnghueliangom. V Sian pa je prišel bivši finančni minister dr. T. V. Sung, ki je svak ujetega generala Oankaj-šeka. da se v imeniu svoje družine podaja z maršalom za Cankajšekovo osvoboditev. Sung bi-ral lepega fazama, ne da bi ga bil Fred opaizil. Tako je Fred ponovil pot še večkrat, dokler se ni popolnoma utrudil. Šele ko je popoldne dospel do kuhi- nje, se je prvič srečal z kakim našim lovcem. Kaj je armada brez vodstva, si miisli lahko vsakdo. Jaz bi predlagal našemu bodočem a lovskemu senatu, da sklene nekaj glede komande, kadar ni1 navzoč /naš nadjager. Natisnili bilo dobro knjižico fundamen-talnih točk in navadil podnad-jagru, kako ima skrbeti in ravnati z j-jvojo armado, kadar ni navzoč nad lovec. Okrog poldne smo (sodim »po se'bi) poželjivo ipogledavali, se I i kje kadi, in duhali, da bi dobili kak vonj po ipečenem pu ranu. Po vonju ni bilo mogoče ničesar sklepati, ker ga tacaš še ni bilo. Kadillo se pa je, iz česar usrno sklepali, da je naše lovsko kOsilo že pripravljeno, kot običajno visako leto na takih manevrih. Ko je zatrobil lovski rog, smo bili vsi lovci, 18 po številu, hkrati pri kuhinji, vsak v nadi, da si za prvo silo pri vežemo duše is koščkom pečenega purana. (Vsem cenjenim jagrom naj povem, ožične praanilke ter jim želim mnogo lovskega plena v bodočem letu. Od wyominskih gora do newjenseys-kega Plainfielda, od "medvedjiHi šap'' do "faiza-noivih krempelcev' A. B. Vladarji, ki so sledili ljubezni. Nameravana poroka angleškega kralja Edvarda z go. Simplsonovo je v vsej svetovni javnosti zbudila največjo senzacijo, pa čeprav imamo v zgodovini dovolj primerov, da se niso kralji in cesarji strašili prelomiti konvencionalna nazi-ranja in navade ter se poročili z ženami iz drugih družbenih slojev. "Morganatični" zakoni se imenujejo takšni zaSkoni s tehničnim izrazom in že v starih časih jili niso smatrali za polnoveljavne. Žena ni dobila imena in stanu moža in tudi otroci iz takšnih zakonov so bili zapostavljeni glede nasi od-stvenih pravic. Naj navedemo samo nekoliko značilnejših primerov. Klasični primer morganatič-nega zaikona je pač zakon bizantinskega cesarja Justiniana I., ki je leta 523 v drugem zakonu naipravil Teodoro za cesarico Bizanca. Bila je hči nekega paznika medvedov iz Ca rigrada. Proslavila se je s sTrc-jo redko energijo in lokavo-stjo, s katero je pripomogla mnogo k utrditvi Justiniano-ve vlade. Angleški kralj Henrik VIII. je imel kar pet meščanskih žena. Najprvo je samovoljno ločil svoj zaikon s'Katarino Ara-gonsko in se je poročil z Ano Boleynovo, ki jo je dal po kratke mzakon obglaviti. Nato se jc1 poročil z Jano Seymourje vo, potem Ano iz Cleveja in po ?neje Katarino Howardovo, ki jo je dal iteto tako obglavit-. Njegova zadnja žena je bila Katarina Parrova. Leta 15o7 se je nadvojvoda Ferdinand Tirolski položil z nečakinjo bogatega avgsbir^ koga trgovca Welserja Filipino. Njegov oče Ferdinand I. Avstrijski, pa je dosegel, da se je ta zakon držal tajno in - a so Lili otroci iz tega zakonn brez nasledstvenih pravic. Med avstrijskimi nadovojvod t jih je v ostalem cela vrsta, k* so se od])ovredali svojim pravicam in naslovom, da so se mogii i o-ročiti z ljubljenimi ženskam; in njih ljubezni so v mnogih primerih tako romantične, da so dajale pisateljem snov za romane in gledališke igre. N.ij-bolj znana bia pač Drimcra nadvojvode Ivana, ki se je poročil s hčerko nekega poštarja, in nadvojvode Johanna Salva-torja, ki si je po poroki z neko Mili Stublovo nadel meščansko ime Orfch. Sele nedavno umrli nadvojvoda Leopold z meščanskim priimkom Wolfling je bil v prvem zakonu poročen s hčerko nekega čalstnika Vil jeni in o Adamoviczevo. Ta zakon je postal izredno nesrečen in se je kmalu ločil. Tudi avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, se je poročil z grofico Sofijo Chotkovo, potem ko je prej izjavil, da otroci iz tega zakona ne bodo imeli pravice do prestolonasledtstva. Redki »primer, da je dekla postala cesarica, se je zgodil v Rusiji. Car Peter Veliki se je poročil leta 1723, kakor znano, s svoijo dolgoletno ljubavnico Katarino Aleksejevo, ki je po- Peter Zgaga ZGODBA O PRAVIČNEM SODNIKU Kadarkoli čitam, da je bil ta ali oni revež zaradi male tatvine težko (kaznoval^ mi pride na misel slučaj, ki se je pripetil pred leti v božičnem času v predmestju New Yorka. Pred strogim sodnikom je stala sinosnašna ženska, mati peterih malih otrok, in solzni h oči pripovedovala: — Mož mi je umrl pred se- stala po Petrovi smrti vladarica Rusov. Tudi car Aleksander II. se je poročil z žensko nižjega stanu, kneginjo Katarino Mihajlovno Jurjevsko. Veliko senzacijo je v prejšnjem stoletju zbudila tudi poroka dansikega kralja Friderika VII. z moditsko Luizo Kris tino Ras mu? en o vo, a prusl i kralj Friderik Viljem III. se je po smrti svoje prve žene peročil z grofico Avgusto Har-rac-hovo. Italijanski kralj Viktor Emanuel iT. se je po smrti :• voje prve žene poročil s svojo mladostno ljubeznijo Rosi no Varcellano, ki jo* je napravil grofico. ULJUDNO STE VABLJENI na — 2 ^-LETJSTCO Slov. Samostoj. Bolniškega Podp. Društva za Greater New York in .okolico. Ink. V SLOVENSKO - AMERIKANSKEM AUDITOKIUMU 253 IRVING AVENUE :: :: BROOKLYN, N. V. NA PROGRAMU SO RAZNE RAZVEDRILNE TOČKE Izvrstna Godba ŽENSKI PIJE S ŠALJIVA POŠTA SOBOTA Z V E C E K 2 6. DEC. 193 6 na dan sv. štefana j DUHOVI - PROTI PLAČILU Sodna razprava v PreseOtt'u v državi Minnesoti je posvetila v čudno trgovino, ki je pač edinstvena. Pred sodnikom se je moral zagovarjaiti zavoljo varanja javnoisti bivši misijonar na Kitajskom C. W. Clerk, ki je sodeloval v zadnjih časih samo z verskimi ločinami in spiritističnimi družbami ter si je omislil pravo izposojevalnico za — duhove in strahove. Vsepovsod je podjetni pater razpošiljal na žeijo "materia-•liziraiie prikazni iz ontMran-stva'\ Večinoma je ?lo tu za mla'de artistke. ki naj bi nastopala z vsakovrstnim grobim ali finejš:m hokuspolrusoni na sejah ckultist;enih družb. Preprosta umaterializae angela " je veljala na primer 300 dolarjev, če so si pa kje želeli sameg-) vraga, tenaj so morali plačati patrov i izposojevalnici 500 dqlarjev. Nič kaj poceni, niso oile tudi na novo 1 iudeležene duše, kakšrJb znancev ali sorodnikov. Kakšnih dvajset duhov'' je bi:j v Clerko-vrm podjetju si ino na razpolago. Včasih ? . morali ti duhovi na dolga potovanja, celo v Kanado, kamor je že segel sloves Clerkovega podjetja. Eno teh potovanj v Kanado pa je dalo v ostalem povod za razpravo proti čudnemu duhovniku. 21-ktna a;krobatka Maibel Perkinsova se je outila nekega dne oškodovano s tem, da ji je pater plačal samo polovico potnih stroškov, baje zato, ker svoje naloge na spiri-trstični seji tamkaj ni opravila tako, da bi bili vsi zadovoljni. Perkinsova je trdila, da ni kriva, kriva je flbila le neka spi-ritistka, ki je sredi seje nenadno prižgala svojo električno žepno svetilko, a. nikakor ne zato, da bi razkrinkala "duha" "■temveč zato, ker je nje moški sosed temo med '' material i 7.^» eijo,, izkoristil na ta način, da jo je poljubil. Da bi je v svetlobi ne razkrinkali, je Perkinsova pobegnila. Na razpravi so prišle na dan ie druge zabavne in značilne stvari. Tiko je Cierk svogim večinoma uličnim ženskim duhovom priporočal, naj ne bodo preveč nedostopne, če bi predsedniki okul-trstičnih krožkov, njegovi prijatelji, na sejah izi&žali željo po njih družbi. Clerkn so obsodili na ra?nneronia malo kazen, enega leta ječe. ritimi meseci. Vsi prihranki so ški, nazadn je se je pa še bolezen priklatila v hišo. Najstarejši otrok je star devet let, najmlajši pa osem mesecev. Vsi so I bolehni, mene je pa zares pri- \ jelo in sem bila štirinajst dni i v postelji. Nekoliko so mi so- M sedje pomagali, pa tudi sosedje A so reveži. Prositi in beračiti ni - j sem vajena. Ko je -zibolel moj g najmlajši otrok, je poslala do-5L | brOdelna družfea v stanovanje ij zdravnika. Zdravnik je dognal, 1 da je otrok preslabo hranjen. 1 Sinoči je začel otrok jokati in je jokal ivao noč. Qb treh zjutraj sem se odpravila na težko pot. Možak tam, ki me toži, je lastnik male mlekaime in sam razvaža mleko po mestu. Prej, v dobrih časih, smo ga tudi mi jemali od njega. Odkar je mož umrl, pa ne več. Vsako jutro sem slišala njegov voz drdrati po cesti. Tako tiidi davi. Za silo sem se oblekla in stopila na prag. Ko je dospel do hiše, kjer stanujem, sem ga .straho-ma in milo* prosila, naj mi da steklenico mlelka. Moja prošnja je zadela na gluha ušesa. Po -gnal je kopja, in. voz se je ustavil pred' peto 'hišo na naši strani ceste. Tekla sem za njim. Ko je odšel z mlekom v hišo, me jo preslepila ljubezen do bolnega otroka. Na vse »sem pozabila; na pravico, poštenost in postavo. Z voza sem vzela steklenico mleka in pričela bežati. V istem trenutku je prišel mlekar iz hiše itn je udri za menoj ter kričal!: — Taitica! Primite tatico, držite jo! Tako grozno je kričal, da ,so sosedje začeli odpirati okna in gledati na cesto-Priklical je tudi stražnika, ki me je aretiral. Sedaj sem tukaj. Sodite me! Tako odločno je govorila kot govori le mati, ko ji gre za u-soido otroka. — Ali je bi'lo res tako? — je vprašal isodnik tožitelj - mlekarja. — Res je bilo tako, — je potrdil dedec. — Ali ste vi lastnik mlekarne? — Da, — je odvrnil. — Po čem prodajate kvart mleka? — Po petnajst centov. — Koliko čistega dobička i-mate pri kvartu* Aiko odžtejem vse stroške, pet centov. — Dobro, — je zaključil sodnik in, obrnivši se k obtoženki, razsodil: — Tafvina je tatvina in mora biti kaznovana. Prisodil vam bom najmanjšo kazem, ker ste kradli v .sili in potrebi. Toda tudi taka tatvina je kazniva. Pet dolarjev globe 'boste plačali. — Križ božji! — je vzkliknila obtoženka, — odkod »naj jih vzamem f — No, bom pa jaz plačal namesto vas, — je rekel hodnik, potegnil iz listnice pet dolarjev in jih položil na mizo. Poslušalci so zaceli odhajati. Tudi mlekar se je odpravil, ves zadovoljen, da je bilo pravici zadoščeno. — Počakajte, -— je zaklical mleka rjn. Začuden se je obrnil in stopil predejnj. — Kdaj se je zgodila tatvina? — Med tretjo in četrto uro zjutraj. — Obtoženka in stražnik sta pričala, da ste tekli po ulici iu kričali. Ali je res! — Seveda, — je nekaj hudega sluteč zajecal mlekar. — Zaradi kalitve nočnega mirru ,vajs obsodim na petindvajset dolarjev gholbe. Mlekar je zazijal in plačal. Pet dolarjev je opravil sod-* pik v žep, dvajset jiih je pa izročil ubogi obtoženki, ikr se mu je solznih oči zahvaljevala. tm &LrAB f7AMOVZ** New York, Tuesday, December 22, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3M PRIMORSKE NOVICE GUSTAV STRNIŠA: SVETI VEČER V KRANJU Popotodne pred svetim večerom sem hodil s pesnikom Francetom po Sorskem polju. V nahrbtniku sem nosil mah, ki sem ga bil natrgal nad Drn-lovko v Skalah. Poljana je ležala pred nama vfca bela in kristalna. Solnčni žariki so podrhtavali nad njo in nama slepili oči. Hitela sva po polju polna mladostne razposajenosti, dva mlada študenta, ki se jima je povsod smehljalo življenje. In še poljana, polna snega, nama je bila čudežna ravnina, pokrita z biseri in smaragdi, da sva radostno vriskala, kakor bi bila dospela v čarobno deveto deželo. Tedaj nama je prihitela nasproti mlada ciganka. Lepa in vitka kalkor bistra srna se je zastrmela v naju s svojimi pro* n iik a vi m i črnimi očmi. Vsi trije smo se ustavili. Midva s Francetom sva bila' kakor urocena. Zasmejala se nama je, da so ji zasijali beli zobje iln ponudila se je, da nama pove srečo. — Ne potrebujem druge sreče, deklica mila! Napil l»i -»e tvoje ljubezni vroče in kipeče tkafkor solnčno žarenje in takoj bi pozalbil vse drugo! — je strastno zaščeflbetal France in mene mrzko pogledal. — Kaj mi prerokovanje? Objemi me in poljubi, pa bom nžival srečo, kakršne se nisem doslej pofzna'1 in sem jo samo sanjal! — so šepnile moje žejne untnice, a oči so nemilo pogledale prijatelja. Njene črne oči so se zasol-zile: — Nocoj bo sveti večer! Na toplem bošta in v prijazni sobi, jaz pa zunaj v bui*ji in na mrazu. Ali mi ne privoščita skromnega daru? Spogledala sva se. V žepu sva imela vsak za pol litra vina, ki sva ga nameravala popiti drugi dan. Naerikrat sva segla oba po denarju in ji ga dala. Zapeljivo se je zasmejala, da so ji dolge trepalnice zaikresa-le iskre. Nagnila se je k Francetu: — Hvala ti, dober si in mil! — in že ga je poljubila. Ko se še ni zavedel od za-čudenoSti, se je že nagnila k meni: — Tudi tebi hvala, lepi moj ljubček! In že sem imel njen poljub na ustnicah. Ko Sfva se spogledala, je hitela po snegu urno kakor mlada smučarka. Kmalu nama je izginila izpred oči. Zamišljena sva se vračala. Oba sva mislila na lepo ciganko in na prvi dekliški poljub. Ko sva dospela v mesto, sva se dokaj hladno poslovila. * Doma sem pomagal bratu izrezovati paistirce in postavljati jaslice, a moje misli so bile na sneženi poljani, po sorskem polju sem taval in koprneč iskal mlado ciganko. Stresel sem se, če sem se spomnil na njeno siromaštvo. Slutil sem jo sredi hoste v samotnem mrzlem šotoru, premrlo in zapuščeno. Stemnilo se je. Zvonovi so zazvonili. Prižgali smo oljen-ke pri jaselcah. In tedaj je spet prišel pesnik France. Sedel je k meni. Slutil sem, da bo prišel, ker je želel govoriti z menoj o ciganki. Zgodaj sva' se odpravila po mestu. Otroci so živahno letali pc kranjskem trgu in prižigali fos-fornate biglice. Zvonarji so se pomenlkoVali pred cerkvijo in naju vabili. A ta večer sva vse to prezrla. Drugo zvonjenje je brnelo v najinih srcih. Ljubezen se je oglasila in je tiho, le nama slišno, pozvanjala. Ofba bi rada govorila, pa sva samo molčala. Ko sva se vračala po trgu, je France zginil. * Raztresen sem vstopil v cerkev in šel k jaslicam kakor vsako leto. Zadrhtel sem. Nad hlevcem je plaval angel s temnimi smolnatimi lasmi, imel je Obratz moje ciganke. ' Gledal sem ga in se ga nisem mogel nagledati. Želel sem, da bi ga France ne videl. In ni ga, kajti | tisto noč si je izopOsodil denar in je prvič krolkal, da bi pozabil v vinu bolečine ljubezni. Polnoeniea je minila. Kako mameče so peli pevci, koliko lepote in čara je bilo razlitega po cenkvi, kjer sem leto na leto budil spomine na svojo nežno mladost, na breskrbna otroška leta. Tisto noč sem prvič mislil na angela z glorijo, a na božje Dete sem pozabil. Ljubko in milo je ležalo v jaslicah, jaz sem videl samo angela, ki mi je bil, kakor da prinaša čudežno sporočilo skrivnostne, neznane ljubezni. Po maši sem hitel domov. — Hej, počakaj! Ustavil sem se. France je stal pred menoj, rdeč in ra-ripljen v obraz, vinjen kakor še nikoli. — Nocoj moraš z menoj, da ozdraviš kalkor jaz! Šiloma me tira po cesti. Že se znajdeva v krčmi . — Le v drugo sobo, tam naju ne bo nihče videl, — me je bodril tovariš. Komaj prestopiva prag druge sobe, mi klecnejo kolena. Najina ciganka sedi v naročju debelušnega plešatega uradnika Krpe, ga objema, ščiplje za podbradek in ga poljubu je. — Fej! Zardel sem, zaklel in zbežal iz gostilne, France pa za menoj. Na cesti se je smejal, da se je tolkel po kolenih. Vem, smejal se je meni in moji ljubezni, smejal se je svoji bolečini in najinemu razočaranju, smejal se je, da je skril svojo jezo. Potem je hotel, da bi šla pit in bi vse razočaranje poplakni-la s kozarcem "vina. Iztrgal sem se mu, bežal domov in se zakopal pod odejo. Zdi se mi, da sem se zjokal kakor otrok. Zaradi bega čez mejo bo bili prijavljeni oblasLeai 27-letni Silverij Winkler ir 25-letni Bogomir Sirk iz Gorice, letna iranska Cibej iz Gorice Tribuše, 28-letni Andrej j-rove iz Grahovega, 24-letni »ST:«nislav Uršič z Ravcc in 21 icl Tli Ciril G a tej z Loga pri Sv. I nciji. dojeni bodo v konlu-maciji. Aretiran pa je bil iz enakih razlogov 26-letni Milan Nardin, ki se je te dni vrnil čez mejo nazaj v svojo ožjo domovino. L. Ganghofer; Grad Hutoertus sw ii -mi-n • • « :: Roman :: V Komnu so zaprli za nekaj dni prodajalno trgovca Antona Ravbarja ki je baje prekršil odredbe oblasti glede cen v trgovini na drobno. Goriški občinski svet je sprejel na znanje podestato-vo odločitev, da se ima pri zavarovalnem zavodu v Rimu najeti posojilo v znesku 5 milijonov lir. Prvotno je nameravala občinska uprava najeti 7 milijonsko posojilo. Razlogi za to spremembo niso znan L Fašistovski zvezni tajniki iz Trsta, Gorice, Pulja, Zadra in Vidma so imeli preteklo nedeljo v Trstu, poseben sestanek, na katerem so se posvetovali o izenačenju cen na drobno v njihovih pet pokrajinah. V Cez Soči je bil imenovan za tajnika tamkajšnje fašistične organizacije njen dosedanji komisar Lojze Klavora. Enako je bil imenovan komisar Pasquale Pigna-taro za tajnika fašistične organizacije v Riliemberku. Smrtna neisreča Blizu Podljubina na Tolminskem se je smrtno ponesrečil 26-letni delavec Ivan Kramar. Z gore so spravljali les. Nenadoma je padlo večje deblo iz ri'že na Kramarja in mu zdrobilo lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Naročite se na **Olas Nam4a" največji slovenski dnevnik Združenih drzniMK ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA k i mu je Kdo bi ne hotel spoznati''Vinetova", idealnega Indijanca, postavil IVVy s svojim romaaoni najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1 IZ BAGiMDA v STAMBUL 4 knjige. ■ slikami. 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Srnina; Karavana smrti; Na bega * Goro pa; Dražb« Bn Narr PO DEŽELI SKIPETA8JEV 4 knjig«, s slikami. 1577 strani 7o "Kaj vam je," je vprašal Fonbeek. "Ali «te boltni?" Mali je odkimala. "Samo (neprespana sem, o- trok me ni pustil spati." Stopila je v hišo. Forbee.k je zapustil Brucknerjevo, zavil na prvo priličnio stezo in blodil dve uri ipo gozdu, ki se je raztezal okoli graljskega parka. Vedno znova ga je zaneslo k ivratom v park, — tam je neodločen postal, pogledal na uro in se spel obrnil nazaj v gozd. Končno je ura vendar pokazala deset. Pri .prvem udarcu, ki je za done i od vaške cerkve, je stopil Foribeck v park. Ko je prišel blizu kletke z orli, je srečal Mo-serja, uesočega v roki okrvavljeno leseno skledo. Starec je priseli zjutraj z o'dipremljeno divjadjo z lovske ikoče, odnesel potem na pošfo Robertovo pismo, opravil delo ;v "'klavnici" in je nesel sedaj orlom surova jetra divjadi za zajtrk. Pokroviteljsko je po k ima l mlademu u-metniku: "Dami sta že pri slikariji tam zadaj v parku in čakata " Orli so opaizili dobro znano sikledo in ^o kričeč frfotali za rešeftko vse križem, da se je dvi 1 gnil -s kiletkinega dna umazan oblak. Dočim je Moker Odpiral rešetko, je Forbek pospešil korak. Pogled na to kletko ga je (vedno neprijetno dir nil. In krvavi menažerijski ve lobanji sta pripadali odrastlim, dve pa mlajšim osebam. Domnevajo, da gre za grobišče kakšne družbe. Lobanji oldrastlih oseb sta vsebovali kakor kažejo meritve, 1300 kubičnih centimetrov m ožgan ske subtsanee. Imata torej večjo prostornino neg-o lobanje mnogih še danes živečih 'divjaških rodov. Iz predmetov ■ki so jih našli poleg- lobanj, sklepajo, da gre za inteligentne lovce, ki so že znali delati ogenj. New Yo*k, N. Y. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje i. sorodnike ali prijate-lje, to lahko storL — i Naročnina za «twi kraj stane |7. — V Italijo lista ne pošiljamo. > SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street i£9i Pot-navzgor New York, Tuesday, December 22, 1936 m LTK&WST BWVWJTB UttLY IN TTJBJ9, □ 58 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. RUSKI VODITELJ Džorž jo zopet poftegne tesnejše k sebi. 4'Le ostani tukaj; sedaj te še ne izpustim iz svojih rok. Naj te mati ne s k ribi. Hartman je pri njej in ji bere levite. In sedaj sva "tam odveč. Toliko ti imam povedati in te moram držati na svojem srcu, da bom vedel, da je enkrat temu mučnemu hrepenenju konec." Ko Hartman potrka na materina vrata, so bila takoj odprta. Gospa FeMman stopi korak naeaj, ko ga zagleda. "Ali ste vi? Kaj pa hočete t" vpraša osorno. Harfeman pa vstopi kn zapre vrata za seboj. "Ka»j hočem? ZeKm, da -se me ogledate, ako sem že zrel za zločinsko galerijo. Džorž je bil namreč sinoči pri meni in sedi sedaj s svOjo ženo. Povedal mi je, kako lepo mislite o meni in kako strašilo senL" Stara gosrpa ga zaničljivo pogleda. "Ne morem razumeti, kje vzamete toliko poguma, da še prestopite prag te hiše." Haitmam se bridko zasmeje. 4'Kaj ne, kaj takega more storiti samo največji lopov. Samo poglejte me! — Koliko čaisa pa me že poznate, gospa Feldman? Kakih deset let najmanj, kaj ne? Sedaj pa vas vprašam, ali sem se ves ta čas tako cfbnašal, da me morete imeti za slabega človeka? Sovražni ste mi bili vedno, navzlci temo, da ste mi dajali s surovim maslom namazan kruh in pečena jabolka, ker nisem hotel pustiti Džorža, da bi poginil v otopelosti in sem ga vedno nekoliko ščuval k upornosti proti materinemu žezlu. Zaradi tega sovraštva pa vam nisem zameril, ker teem vas poznal in ker sem upal, da vas bom nekega dne prepričal, da sem imel prav. Toda mislim, da ste me drugače vedno poznali kot poštenjaka Ali ne?" Stara gospa vsled ogorčenosti ne more govoriti in se se-sede na stol. ČHidi se njegovi drznosti in ga srpo gleda. Kako je mogel na ta način ž njo govoriti, ki je vpropastil njenega sina! S težavo skuša zibrati svoje misli. "Pfuj," zavpije v svoji jezi. "Pfuj, aH vas ni sram? Saj imam vendar dokaze, *da ste postali izdajalec mojega sina. Mene s svojo drznostjo ne morete preslepiti. Vem, kaj smem o vas misliti!" Hartman prebledi in stopi tik pred »jo. "Dovolj — nobene besede več!" pravi resno. V njegovih očeh je bilo nekaj, kar jo je strašilo. Hartman gre n ekolikokrai po sobi, da se pomiri. Z neizmerno razljučeno ženo se ni hotel pričkati. Čez nekaj časa porine stol poleg nje in sede. Gleda ji naravnotet v oči. Tako, sedaj ste mi povedali sfltoro vse najslabše, kar je mogoče reči kalkemu človeku. Sobe pa prej ne zapustim, dokler mi niste dali zadoščenja s tem, da me prosite za odpuščanje. * * "Na to pa boste morali dolgo čakati," sikne skozi zobe. Hartman smeje p ogleda na uro. "(Sedaj je dvajset minut čez deset; stavite, da si bova ob enajstih dobra prijatelja in da boste prostovoljno prosili za odpuščanje?" 4 4 Njegovo vedenje jo zbega. "Pustite me v miru," godrnja. Hartman lahno udari po svojili kolenih. "Ddbro. Torej prosim, sedaj me poslušajte prav paz- Povedati vam imam mnogo stvari." Stara gospa molče stisne ustnice in se nasloni na svoj Hartman prične mirno in stvarno vse pripovedovati ■ kar sta ji z Gito do sedaj zamolčala. Spočetka se ne izpranem nobena poteza njenega obra P0*«™ seveda, potem sem vam in Giti delala veliko krivico. Toda priznati morate vendar-Je, da so bile vse te skrivnosti zelo sumljive, vsega povedali?" Josip Stalin, generalni tajnik komunistične stranke, fotogra firan na vse-unijskein kongresu v Moskjvi. Iz Jugo slavij e. no. stol. Zakaj mi niste Zakaj? Ker bi vse pokvarili, gospa Feldman." svojimi malenkostnimi skrbmi bi Džorža tako dolgo obdelovali da ne bi sel v Pariz. Samo iz strahu, da bi moglo biti nekaj denarja, katerega je zaslužila vaša sinaha, izgubljenega bi se ^ tenm protivilu Džorž pa je moral iti, če ghMkgkri dober umetnik. Zmožnosti in sposobnosti za to je imel Vi pa ste nra s svojimi vsakdanjimi skrbmi ofcteževali glavo in srce. Skoro bi si bil pri tem polomil peruti. Svoji sinahi E Dikdar d°V0lj Zah™mi> je navduševala m utrjevala s svojo vero in se je nato prostovoljno žrtvovala ko je slo za to, da je Džorž svoboden. Vi bi nam iTo sht 3 ^ M ^rito priznati. Ako bi vam bdi Predali bt bil uispeh v nevarnosti. Džorž bi seda j živel potrt m žalosten poleg svoje slavne žene, mesto da bi združen L^^^^l svo^dni višini umetnosti, kot se do .sedaj zgodilo. ALi imam prav?" ' Gospa vadihne. "Seveda je res." sanje^1? ^ 8mah& V re6nici zaslTlži denarja s pi- "Da da, mama Feldman; samo naj vam pozneje Gita no kaae ?vo3o skrivno blagajno. Mislim, da je za nekaj letpre- v Je1Lhudo- Mielim' da ste samo zaljubljeni doSotnofaii.111 SG ^ l0SH - Hartman -ssa. zrJo ^tos^ ™ D^OVO ^ Hartman se dobrovoljno smeje in boža njeno roko (Dalje prihodnji) Nova krvava žaloigra je razburila Zagreb Komaj so v Zagrebu pokopali žrtvo iz Zvonimirove ulice, kjer je bivši lastnik gostilne "Addis Ababa'* ubil svojo ljubico in se nato še sam končal, že se je na Pejačičevein trgu zgodila slična kidava drama, ki je razburila ves Zagreb. Vzroki so isti, kakor v Zvoni-m i rov i ulici. Brezposelni delavec Slavko Barlovič, star 39 lot, se je nedavno se-znanil z 4-2-letno ločenko Apolon i jo Bensovo. Ta so jo bavila s prodajo ročnih del na Jelačiče-vem trgu. Med -tem ko si je ona pošteno služila kruh je imel Barlovič večkrat opravka s policijo in jo bil doslej že 26-krat kaznovan. Tudi poročen je bil, pa ga je žena zapustila zaradi številnih pustolovščin. Zdaj se je zaljubil v Apolonijo, ki pa se ni dala dolgo izkoriščati. Barlovič se je zato sestal z Apolonijo v majhnem bifeju na Pejačevičevem trgu, jo ustrelil z dvema streloma, nato pa še sebe pogodil v sence. Oba so nezavestna prepeljali v bolnišnico, kjer so obupali nad njunim Okrevanjem. Pri molitvi v džamiji je ubil soseda Džamija v vasi Čajičih blizu Pazina je postala prizorišče krvavega dogodka. Ko je po napornem delu bilo zvečer zbranih več vernikov, je planil 'v svetišče 20-letni Redžo Velič in je z nožem zadal 30-letnemu Avdiji Boganoviču več smrtonosnih ran. Ko se je ranjenec zvijal v smrtnih mukah, so se verniki razbežali, morilec pa je hladnokrvno zapustil svetišče. Vzrok krvavega napada je bila majhna žaljivka. Morilca, so aretirali. Inšpekcija beograjske policije Kakor poročajo beograjski listi, sta ministrski predsednik dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec obiskala u-pravo beograjske policije ter si v spremstvu upravnika Ačimo-viča ogledala vse njene glavne oddelke, zlasti tudi stanje mo-torizacije, ki se sedaj izvaja. Pregledala sta tudi policijsko šolo v Zemunu. Po končani inšpekciji sta se napram upravniku Ačimoviču izrazila nad vse pohvalno o stanju, rodu in disciplini beograjske policije. Zasedanje narodnega pravdnistva Dne 8. decembra je posetil predsednik senata dr. Velimir Mažuranič predsednika narodne skupščino Stevana Čiriča in razpravljal z njim o zasedanju narodne (skupščine in senata. Narodna skupščina je sklicana za petek 11. decembra. Na dnevnem redu so samo nekatere mednarodne konvencije Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen t vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. <*«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Ali preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše strošk*. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washing tona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačni navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2 ! 6 West 1 8th Street New York, N. Y. ftOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtt Pišite nam ca cene rosnih listov, reservacljo kabin In pojasnila za potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th New York SHIPPING NEWS Na parnikih, Id so debela tiskani, Trie v domovino Izleti pod vodstvi izkušenega spremljevalca. starejšega datuma. Ker senatu niso predloženi v razpravo nikaki zakoni ali drugi predlogi, mora počakati, da mu narodna jsfkupščina predloži od nje že sprejete mednarodne konvencije. Zaradi tega se bo senat sestal najbrže šele po božičnih praznikih. Prvi javni nastop Vladimir ja Radiča Te dni so v Zagrebu razvili in blagoslovili zastavo organizacije bivše HSS za znano zagrebško predmestje Trešnjev-ko. Zastavi sta kumovala sin Stjepana Radiča, Vladimir Radič, ki se je pred tedni vrnil iz emigracije in njegova žena. Ob tej priliki je Vladimir Radič prvič javno nastopil s političnim govorom katerega vsebine pa listi ne objavljajo. Sodišču izročen župan V banovinah se dogaja, da nadzorna oblast razreši kakega župana in ga izroči sodišču. 0 enem takih primerov poročajo beograjski listi. Revizijska komisija banske uprave v Novem Sadu je na osnovi d oslih prijav preiskala občinsko poslovanje občine Sonte pri Novem Sadu. Ugotovila je, da so bile izvršene poneverbe, ki gredo v stotisoče, ni pa izključeno, da bodo presegle znesek milijona dinarjev. Zaenkrat so bili župan, občinski blagajnik in občinski beležnik aretirani in izročeni sodišču. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________i0 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVET- NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA .............................W SANJSKA KNJIGA ................................^o SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 stranL Cena".*.".".".".* 40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena............M TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena................70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Cena !s0 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse nage"). 189 strani. Cena ................................" jjj VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ..".".!. L50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .. ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 strani. "Čina TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: .35 .45 KNJIGARNA "GLAS NARODA 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PREJ ŽENSKA, ZDAJ MOŠKI Zdenko Koubek, ki je še v marcu letošnjega leta slovel pod imenom Zdenka Koubkova kot svetovni prvak oziroma prvakinja v panogi lahke atletike in se je potem po operaciji spremenil iz ženske v moškega, se mudi ta čas v Parizu, kjer nastopa v "Folios Bergere". Za kulisami tega revijskega odra ga je obiskal te dni neki časnikar, ki opisuje svoj pogovor z njim. "Pravkar še mi je ta in ter-view povzročal malce nemira,'* piše časnikar. "Komaj pa mi je gospod Koubek stisnil roko, je odpadla vsa moja bojazen. Najmanjši delček "ženske" bi me bolj presenetil. Poskušal sem najti na njem kakršen koli znak njegove spremembe, to je njegovega prejšnjega spola — zaman. Pred menoj stoji mož, z moškimi mišicami, z glavo, prsi, telesom moškega. Tako popolnoma je moški ta moški, da se je ta večer pozaibil obriti. "Koubek mi je pripovedoval, da je bil že šampion v lahki at- letiki, ko se mu je "to" zgodilo. V nekoliko mesecih se bo znova posvetil lahki atletiki, potem pa se bo boril z moškimi. Spregovorila sva tudi o del?katnejših vprašanjih. Ta mož je drugim moškim v resnici zelo podoben, da sem ga z nekakšnim obotavljanjem vpra šal, ali ne računa morda z možnostjo, da bi ponovno spremenil spol. Nato sta Koubek in njegov menažer prestrašeno vzkliknila: "Ne! — nemogoče — absolutno nemogoče!" V o-stalem je bil Koubek vetfno čutil, da bi moral biti ustvarjen kot moški. To je bilo celo tedaj, ko živel kot ženska med ženskami. "Vidite," je dejal, "prej sem se čutil vedno tako nesrečnega. Danes mi gre izvrstno. Hočem le km/ilu v Prago nazaj, da se tam poročim z mlado študentko." In pa tudi zato, da si dobi nove osebne listine. Kajti njegovi papirji se glafsijo, še vedno na Zdenko Koubkovo, ne pa na Zdenka Koubka." Advertise in 'Glas-1 Naroda" £6. decembra: Nonnandle v Havre _ 5. januarja: ^ Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 9. januarja: Saturaia v Trieste Lafayette v Havr*» * J3. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja r Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg n. februarja: Paris t Havre Rex v Genoa d. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja : Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst "4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do ^daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In struSkov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naro&iino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagib rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushln COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. BevČiČ, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in IUlnois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augnstia North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard iu okoliea, Joseph Močnik MARYLAND: Eitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouZe Gilbert, Louia Vessel Hibblng, John PovSe Virgin a, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl little Falls, OHIO: Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slaxmik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmfe Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Bopnfk Export, Louis SapantU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math »ti-1" Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta -Krayn, Ant. TauZelj Luzerne, Frank BaUoch Midway. John Žust Pittsburgh in okoliea, J. Pogatar in Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fk\ Sehifrer West Newton, Joseph J or an WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Sfrtk Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Loois Dtamondville, Joe Rollch trn, katero Jo prejel. STO-