Zakaj naša podjetja še nimajo birojev za delovno produltivnost Danes je že bolj ali manj ja- študije alj pa biroje za daku- 3. Izdelava obrazlaženih pred- član kolegija in če ga ne bodo to, a)i gre za referat za pro- 8no, da ne moremo od gibania mentacijo. Nekatcra iniajo tudi legov dclavskemu svetu za fof- seznanilj in vprašali za mnenje duktivnost manjšfga podjetja ra povefanje delovne produktiv- oddclke, ki se ukvarjajo z opi- moiacijo in izvajanje politike pri sprejetju vsake važnejše od- a!i pa za direkiorja močnega bi- nosti pričakovati pomembnejših sovanjem, analizo in ocenjeva- šttidija in rasiskovanja z name- ločbe. roja za produktivnost v velikera nspehov, če ne postane pravo njem posaiacznih del, ali pa re- nom: Ni treba misJiti, da b« vodjem podjetju, vselej bo važno, da __ izboljšati sedanje proizvode službe produkiivnosti lahko za- dclavski svet najde vestnega in in deiovne meloce, goloviti tak položaj v podjetju. pridnega čl«veka, dobro šolai.e- — vpeljati nove proizvode in dclovne metode, — izvaja-1) sistemaUčno kon- zares uspcšno delali trolo kvalitete gibanje, to se pravi zaSeva vse- ferate, ki vrše analize gibanja ga Ijudstva, vsch delovnih Ijndi drlovne produktivnosti, ekono- in vsakega gospedarskega pod- mičnosli, rentabilnosti in likvid- jetja posebej. To pa nikaker ne nosti podjclja. Kaže pa. da tc Pomeni. da ni treba hkrati kre- shižbe nikjer niso združene v piti tudi osrednjih zavodov za okvirn učinkovitega in avtorita- PoJeg drugega tudi zalo, ker še ga, solidnega strokovnjaka, ki bo nimamo takih ljudi, ki bi iahko sposobcn defeli za talEo važno birojih nalogo kot je delovna produk-vzrok tivnost. dclovno produktivnost in jim dajati mnogo vc-čjo p^inoč knt doslej, Vcndar ti zavodi, zvezni tivncga organa, ki bi imel na-Ioko proučevati in primcrjati delovno produktivnost in da bi v za prodoktivnost. Drugl — izvajatj sistematično knn- P» bo raorda določeno nerazu- Pred nekaj i^ je Mednaro-trw!o ckonomičnosti dcla, mevanje vodij proizvodiiih, ko- dna OI.ganjzacjja dela v Zenevi 4. Izvaianje plana znanstvcnih, nierrialnih in dr«gih opcrativ..ih priporof|la> da se poIeg držaT, in republiški, ne bodo mogli do- sistematič.no deloval, da bi se ekonomskih in tchnifnih študij sIu*1>F ki ne °?°. tcli posIu" nih uradnih centrov ustanovijo le-ta posredno povečala. !n neposredno sti napraviti, dokler np bodo gn-spodarska podjetja usfa.novila ©ddclkov ali pa v«aj delovnth mest, ki bodo imela naluso me-riti, analizirati-in dvigati delov- nu.ie in da je dovolj. če sc te in razisJiovanj na podlagi dolo- šati nasvelov birojcv. tudi po podjctiih organl za po- . „ . m delav^k^ muT^7, T" ,f ."«"7". de'aVSkeSa ve,ani; pr^^ktivno.ti. P^ed Na prvi pogled se zd., da m laslnjmi kadri ozlToma s prHe. upravljanja p«stavlja nova na- nckaj mesccj je na ,etnem zbo. važno kako se neki oddclek jme- gnUvijo zunanlih sveJovalcev ln logai da sP°znajo. vaz"os* .IB rovanju sindikatov kpvinarjcv no produktivnpst. Cas je že, da delavski sveti naših podjctij po^taviio r.a dnevni red vpraštinie, ali nc bi bilo potrebno v bližnji prihod-nosti ustanoviti biro ali vsaj referat za delovno produktiv-nost. Nckatera naša podjetja. zlasti Tpfja. že im?.,io doiočenc službe, katerih nalogc so v ceJoti ali vsaj deltnaa v skKadn z nalogami takih birojev za delovno pro-duktivno«t. Iskra. I^fo^troj, Ka-de Kecia!izaciie prnizvodnje :n kooricriranja z drngimi pod- jetji, aktualnost povečanja produktiv- tovarjš Leskc5ek postavil isto nosfi in da ncumorno ln ni>po- lahteV0j Upoštevajoč pri tcm pnstljivo delajo za zagotovitev sp<.cifienost naie drnžbene ore- tistiii pogcjev, ki s« potrebni za aitve nspešno delo biroja. — siandardizacija in tipizacija Sam ebi se raz,lme, da — lzboljsanja kvalitetc proiz- more uspeij, če nima potrebnih strokovnih in človeških kvalitet, Pa eeprav je « organizaci.iske plstj vse najlepše urpjeno in Ce- voflcv. — mehanizacija in avtomatl-zacija proce^-a proizvodnjc, Sedaj je odvisao od rJMaTSkih etov, da v okvim svojlh real-nih možnosj.i storijo ta korak na poti k viSjerau življenjskemn standa.rdu na.&:h ljudi in hitrej-šemu razvo.in našega socialistič- salt, Zemunska industrija trak- v-ilostj poslovanja svojega pcd- zirajije krožen.^a časoplsov, ure- - i?,bo!.išan,ia de!ovnih pogo- u,di mn da dcIavski svet naj, jev (razsvetljava, klniati-za- veL> hompetence. Ne glede na cjja itd), — higiena dela in zmanjšanja števila ne?god pri delu. l'redi<"v k:ijiLnice, .organl- nega goepodarstva v celoti. Stjepan Han VPEIŠANJH IN 0DG0V0R1 torjev in motorjev ter še neka- jetja. tera drnga poii.ielja, verinoma v našib ditcv službe sistemalifnega do-podjetjih pa nbstoji kumentiranja za spicšne, tehnič- kovinsko-predelovalna, imajo tako pntrcba kakor tudi možnosl nein ekonomske kadre podjeija. Bvoje oidseke za raziskovanjc in za to izboljšanje. NALOGE BIROJEV ZA DELOVNO PRODUKTIVNOST Frvi hip bi morda pomislli, iislu/.no" (no podjcijc, da ,1in) da je težko a!i celo nemogoče proučj in reši probleme in prak- DPORABA INVESTICIJSKIH predvidevaj-o usmerjanje upora- SREDSTEV KMETIJSKIH be sredstev iz .nivesticijskega ZADRUG sklada spdošne kmetijske zadru- VPRAŠANJE: Ali se sredstva Se s stra-ni oikrajncga ljudifeega V vrsto na!og preicžno prak- iz !nvestic jskega sk,lada kme- odbora. Zadruge lahko dajejo tičnega značja spadajo: Jtijake sadruge lahko uporablja- deiovn« in ostale Uiluge zadruž- 6. Iidelava obrazloženib pred- jo za nabavo seriien, umetJiega logov dclavskpmu svetu za for- gnojila in sreds-tev za zaščito nikom iji njihovim iindividual-nim posestvom le, če je od- malacijo in izva.ian.ic zdrave or- rastlin, sadhega drevja in ple- Mtodnina otor«rfunana po usftrez- našteti konkrctne naloge biroja (ifno vpeljc v njihova podjetja za delovno produklivnost, če ne sodobne delovne metode. Naj ganizacijske politike ah ekonomskih cenah. Temo za katero gospodarsko na . kratko podjetje ravno gre. Ce pa ik>- kakšnp naloge je tr<-ba rc?evati ševanje posameznih Cejavnosti drobneje analiaramo einitclje, v zvezi s POVečanjem delovne -tcr eim večjo ccntra,izacijo ko. ki delujejo na delovno produk- ppodukMvno«U. Le-te so v giav- ordina«vnih in kontr«I»lh funk-tivnost in metode, s katcnmi se nem dvojncga značaja: — pretežno študij^kega in — prctežno praktifnega, Medtem ko prva skupina de- javnosti obsega proučcvanjc rektarjem in pomoč direklorjn dobne metoče, »ajsi bo V vcJi- ProdukUvnort podjetja in ana- penonalneBa lizira činitelje, ki Iaiiko delujc- stipendiranju, poiljef.ia. menske živine? Ali se ta sred- up1;' ufinkovito organijracijo ]0 j^^elava »brazloženih prcd- druge lahkp uFiorabijajo sred-kov, kolikor jih ,je potrebn«, da wdjetja in energično uvaja vsa \ogav delavsk. svetu za formo- s.tva iz investicijskega sklada — bi labko sa.mo s svojimi kadri Usta mnogoštevilna tehisična lacjjj, jn izvajanje zdrave poli- razen neposrednega investiranja reševalo vprašania, ki so v zvczi sredstva za izbol.išanje produk- ake piač ((arifni pravilniki, zadruge — tud.i za druge na.me- ki jih v gospodarsko praTUnJki o prcmiranju, o nor- ne, ¦ki koristijo kem prcvMnem, srednjem kme-tijskem ali majhnem industrij-skem ali (rgov.sketn podjctjn. Drugo je vjvrašanje. ali bo maihno podjetje lahko zaposlilo vo. Kar zadeva ostalo, ugotav-ljamo, da ne b; bilo v duhu do-ločbe to&ke 18. Odloka o za-ključnih računih kmetijskih za- Izdelava oplsa, analize in dlug in njihovih osnovnih in posl-ovnih zvez, k,,i&r p še, da za- R p»večan.)em delovne produk- t'vnos*'i' tivnostl. Tega kadrovske in fi- r»"''tih brez ustreznega podružabljenja' procesa km&tijisike proizvodrije. KRITJE IZGIB ZARADI ZA- MUJENE OBVEZNOSTI DO IN- DlVIDUAL^fEGA PRO- IZVAJALCA VPRASANJE: Iz- katerih sred-stev naj zadruga krije more-bitne izgube, k: b; u.egiiiie na-stati na ta način. če zadruga ne izpolnjuje pogoje o hcktar- državah že več nanSne m»žno«ti verjetno ne bo- "spes"" uporabljajo. Iet mah itd.). 11. Posvetovanje pospesevanju 3kih donosih na posamezmh po. kmetij;itva jn ne povečujejo ne- vršinah,-fci jih je garanti.rala v glavnim pocred.no potTOŽnega sklada za- do dovo.lile. Toda bilo bi na- V vrsfo nalog pretežno š t n - direktorjem gtede patentov, |i- drugarjev. To ugotavljamo zato, pačno, te b- na podTagi tega dijskega značaja spa- f-enc in zaSčilnih znafk, izvcdba ker s0 tu mpli v mislih izko- sklepali. da mora.io majhna pod- dajo: jetja opusUti op^isovanje in nce- akcije"za vzpodbujanje novalor- riščevanje ^clada za finansira- 1 IrfHava lelnih mesečnih skih in racionalizatorskih pred- nje posameznih zadružnih 4!užb, pogodbj z individualnim proiz-vajalcem? ODGOVOR: Vprašanje izgub, ki nafitanejo zaradi nezadostnih donosov, v predpisih ni pav- njevanjc del, standardizacij« iz- tedenskih in morpbiti tnfli dnpv- ioe"v s strani (lclavcev •" nslul- kot so koutrola mlečnosti, se- sem natantno urejeno. Videt.i ie aelkov in p««n«stavilev dela. nih porofil o nivoju in glbnnju PMMifevanje gibov jn merjenie delwvne prcdukllvnosti takor flelovnega časa. strokovno spo- tndj o ckonomičnosti, rentabii- poinjevanie vseh dfiavcev in nmf. ,„ 1HtvWnost, ^^nj^ strokovnjakov, uvedbo spodbo- p'**3 marda v nkvir« svojoga slr^kov- na »^1« UM&e rep.iblike. kov &stan«j,o za samostojno raz-polaganje splošne kmetijske za_ Morda bo najboljše, čc funkcl- plač-no a'i olajšano dajanje sred- dpuge, alj pa v breme t-'?tih jc in po!nia.,i biroja primerjamn sitev za prnvzivodnjo posamez- skladov. mim za d ruTni. fcomL individuaV nega svetnika delavskega sveta nim proizveijalcem. Raaen tega in npravnega odbora podictja. Biroju torej ni tretia imeti no- je ta predpis veljal samo letu 1954. ki »o jih ustanovili iz teh sredstev, razien jnvesticii-skega sklada. Razen reienega so v dosedanji praksi v ta na-raen uporabljali ustrezne do- »e«a zdmženja oairoma zborni- VSe »»S^vije In v inoze.mstvu. oe z«dinijo, nsianove kom^siio Bir» bo dtlal lc analiz« v so- benih zapovedovalnih poobla.stll Osnovno na-čeio pri iakori^ča- tecije zadifužne zveze. ali pa so in sc ne sme mešatl v vodstvo nju sredstev jn investicijskega te izgube krilj v breme celotnih Podjef.ia, n. pr. kadar gre za ?'kla