N
d
POSEBNO PIVOVSKO DOŽIVETJE OSVOJILO DRUGO MESTO ... STR. 23

PORTRET: MIRKO STUHEC ... STR. 32
35 LET MOPZ SEDRAŽ ... STR. 37
DOM STAREJSIH POSTAL DEMENCI PRIJAZNA TOČKA ... STR. 48
90 LET PGD ZIDANI MOST ... STR. 56
SPOMINSKO OBELEŽJE V RIMSKIH TOPLICAH ... STR. 58
OTVORITEV RUDARSKEGA MUZEJA V GOVCAH ... STR. 59
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader Topole
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec: Čarobno Laško
Naslednja številka predvidoma izide 15. februarja 2018.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. januarja 2019 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 4. februarja 2019. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 27. februarja 2019 (zadnja sreda v meseeu).
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
končuje se leto 2018, v katerem ste mi zaupali moj nov mandat na čelu Občine Laško. Iskreno se vam zahvaljujem za zaupanje, hkrati pa mi je to tudi priznanje, da dobro delamo, da občinski svet in občinska uprava ter ostale službe zadovoljujejo vaše želje. Vse to pa ne pomeni, da sem z vsem zadovoljen, zato se bomo v prihajajočem mandatu vsi skupaj še bolj potrudili, da se vam še bolj približamo in vse svoje napore usmerimo v reševanje naših skupnih problemov.
Naslednja štiri leta bodo v marsičem prelomna, saj se bo končala največja investicija v naši občini v zadnjih letih, ki bo prinesla nov infrastrukturni preboj tudi na cestnem področju. Naš levi in desni del občine bosta medsebojno neovirano povezana. Novi mostovi v Laškem, Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu bodo premoščali reko Savinjo in s tem omogočali neovirano dostopnost do vseh krajev pri nas ter tako omogočali razvoj gospodarstva, kmetijstva, predvsem pa turizma po celotnem območju Laškega.
Vsemu temu pa želimo slediti tudi z občinskimi investicijami, saj nas čaka veliko dela na vseh področjih. Urediti želimo zdravstveno oskrbo, saj bomo dogradili prizidek k Zdravstvenemu domu Laško, kjer bomo nadgradili osnovno zdravstveno oskrbo še s specialističnimi ambulantami. Na področju športa bomo sanirali dvorano v Laškem ter zgradili telovadnico v Rimskih Toplicah. Na kulturnem področju bomo sanirali kulturni dom v Laškem in nadaljevali s projekti Kartuzije Jurklošter, rudarske dediščine in še drugimi ... Dogradili bomo vrtec v Rimskih Toplicah, obnovili bomo kuhinje na centralnih šolah. V naslednjih letih moramo dograditi tudi kanalizacijski sistem, obnoviti in zgraditi je potrebno še del vodovodnega omrežja, obnoviti staro mestno jedro v Laškem, obnoviti in na novo asfaltirati ceste in javne poti po celotni občini, hkrati pa urediti vaška jedra s parkirišči. Pristopili bomo k evropskemu programu pametnih mest in vasi ter s tem še pospešili razvoj celotnega območja.
V	letih, ki prihajajo, nas čaka mnogo dela in z realizacijo teh del mnogo lepih trenutkov, ki jih vedno želimo deliti z vami.
V	letu, ki prihaja, pa vam želim obilo uspehov in zadovoljstva na vseh področjih, predvsem pa zdravja.
SREČNO 2019!
Franc Zdolšek, župan
Občinska uprava bo sredstva za novoletne voščilnice po posvetovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Laško namenila za drva za družino iz Zidanega Mosta in za poplačilo položnic družine iz Šentruperta.

vm \
k.
IT
1iko dni,
kolikor jih dobro izkoristimo.
(G.B. Shaw)
Spoštovane bralke, cenjeni bralci,
odlično izkoriščenih novih 365 dni in to
v vseh možnih ozirih ...
v vseh možnih ozirih ...
% ž1.
:... vam zelt iniški odbor Laškega biltena.
ure
afe-
2

LOKALNE VOLITVE
IZIDI GLASOVANJA NA LOKALNIH VOLITVAH
18. novembra so potekale lokalne volitve za župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti. Volilna udeležba je bila za 10 odstotkov višja kot pred štirimi leti, saj je tokrat dosegla skoraj 50 odstotkov. Najvišja udeležba je bila na volišču na Turistični kmetiji Pirc na Lahomšku, kjer je volilo dobrih 57 odstotkov volivcev, najnižja pa na volišču pri Karlu Vebru v Brodnicah, kjer je svoje glasove oddalo komaj 29 odstotkov volivcev. Močno se je povečalo število volivcev, ki so prišli na predčasno glasovanje (leta 2010 109 volivcev, leta 2014 182 volivcev, na letošnjih volitvah pa kar 415 volivcev).
FRANC ZDOLŠEK DOBIL ČETRTI MANDAT_
Franc Zdolšek (SLS) je v četrti mandat zakorakal s 57-odstotno podporo. Njegovega protikandidata Eneja Kirna (Mlada moč občine Laško) je podprlo 35 odstotkov volivcev, Bojana Špilerja (SMC) pa slabih 8 odstotkov volivcev.
V OBČINSKEM SVETU ENAKO ŠTEVILO MEST ZA SLS IN MLADO MOČ OBČINE LAŠKO_
V občinskem svetu si mesta deli pet političnih strank in dve neodvisni listi. SLS in Mlada moč občine Laško sta pridobili pet mest, SD štiri mesta, DeSUS in SDS tri mesta, N.Si dve mesti in Lista Ljudje ljudem eno mesto.
OBČINSKI SVET OBČINE LAŠKO sestava po starosti
Tako v občinskem svetu ne bo več predstavnic SMC in neodvisnega kandidata Stanka Seliča, novinka pa je novo formirana neodvisna lista Ljudje ljudem.
V	primerjavi z volitvami leta 2014 sta enako število mest v občinskem svetu ohranili SLS in DeSUS, Mlada moč občine Laško je pridobila dve mesti, SD in SDS vsak po eno mesto, N.Si pa je eno mesto izgubila.
V	prejšnjem mandatu je bilo od 23 svetnikov le 5 žensk, v novem mandatu jih je 10. Kot zanimivost še podatek, da je najmlajša članica v občinskem svetu stara 25 let, najstarejši član pa 67 let. Povprečna starost vseh članov in članic novega občinskega sveta je 47 let.
OBČINSKI SVET OBČINE LAŠKO
sestava po spolu
i moški ■ ženske
118-30 let 131-40 let 141-50 let 51-60 let 161-70 let
V	23-članski občinski svet so bili izvoljeni: v 1. volilni enoti:
1.	Franc Zdolšek (SLS),
2.	Polonca Teršek (N.Si),
3.	Robert Medved (SDS),
4.	Marjan Kozmus (SD),
5.	Boštjan Vrščaj (Lista LL),
6.	Irena Gradišnik (DeSUS),
7.	Enej Kirn (MMOL),
8.	Danijela Bevk Knez (MMOL);
v 2. volilni enoti:
1.	Marjan Belej (SLS),
2.	Mojca Jezovšek (SLS),
3.	Matjaž Pikl (DeSUS),
4.	Olga Čander (DeSUS),
5.	Uroš Deželak (SDS),
6.	Damjan Kovač (SD),
7.	Bojan Šipek (MMOL),
8.	Barbara Jančič (MMOL);
v 3. volilni enoti:
1.	Janko Cesar (SLS),
2.	Alenka Barlič (SLS),
3.	Štefanija Pavčnik (SDS),
4.	Jože Senica (N.Si),
5.	Uroš Lukič (SD),
6.	Bojana Kustura (SD),
7.	Barbka Rode (MMOL).
Konstitutivna seja novega občinskega sveta je bila 12. decembra. Ker je bil Franc Zdolšek izvoljen tudi za občinskega svetnika, sprejel pa je funkcijo župana, bo njegovo mesto v občinskem svetu zasedla Nuša Konec Juričič, naslednja kandidatka na listi SLS v 1. volilni enoti.
V PETIH VOLILNIH ENOTAH TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NAKNADNE VOLITVE_
V	treh krajevnih skupnostih bodo v začetku prihodnjega leta izvedene naknadne volitve, saj ni bilo vloženih dovolj kandidatur v vseh volilnih enotah:
-	v KS Sedraž se voli 6 članov sveta, izvoljeni so bili le 4 člani (v
VE 1 se voli 3 člane, bili sta samo 2 kandidaturi; prav tako se v VE 2 voli 3 člane, bili pa sta 2 kandidaturi),
-	v KS Zidani Most se voli 7 članov sveta, izvoljeni so bili le 4 člani (v VE 1 se voli 2 člana in sta bila oba izvoljena; v VE 2 se voli 2 člana, kandidatur ni bilo; v VE 3 se voli 1 član, ki je bil izvoljen; v VE 4 se voli 2 člana, bila je le 1 kandidatura),
-	v KS Rimske Toplice se voli 8 članov sveta, izvoljenih je bilo 7 članov (v VE 1 se voli 3 člane, ki so bili izvoljeni; v VE 2 se voli 2 člana, ki sta bila izvoljena, v VE 3 se voli 3 člane, kandidaturi sta bili le 2).
3
LOKALNE VOLITVE
IZIDI GLASOVANJA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH_
I.	KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Laško je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 5 volilnih enot, v katerih se voli 11 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Rok Remic,
2.	Marjan Grešak,
3.	Danijel Lapornik.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Dejan Purnat,
2.	Ljubica Pavlinc.
V	volilni enoti 3 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Matic Košak,
2.	Simon Golouh,
3.	Jože Kotnik.
V	volilni enoti 4 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Peter Hohkraut,
2.	Martin Kokotec.
V	volilni enoti 5 se je volilo 1 člana sveta in izvoljen je bil:
1. Milan Padežnik.
II.	KRAJEVNA SKUPNOST REČICA
Za volitve članov sveta KS Rečica je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 3 volilne enote, v katerih se voli 8 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Peter Krašovec,
2.	Jernej Kolšek,
3.	Urška Knez.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Gregor Podkoritnik,
2.	Bojan Bukovec.
V	volilni enoti 3 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Katja Goluh,
2.	Anton Očko,
3.	Marjan Belej.
III.	KRAJEVNA SKUPNOST MARIJA GRADEC:
Za volitve članov sveta KS Marija Gradec je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 4 volilne enote, v katerih se voli 10 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Marjan Salobir,
2.	Matej Gorišek,
3.	Marija Čater.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Matjaž Cepuš,
2.	Uroš Deželak.
V	volilni enoti 3 se je volilo 2 člana sveta in izvoljeni sta bili:
1.	Mateja Srebot,
2.	Franc Bukovšek.
V	volilni enoti 4 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Mitja Moškotevc,
2.	Renata Dermota,
3.	Stanko Platovnjak.
IV: KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD LAŠKIM:
Za volitve članov sveta KS Vrh nad Laškim je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 4 volilne enote, v katerih se voli 7 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Stanko Selič,
2.	Damjan Deželak,
3.	Marija Kotar.
V	volilni enoti 2 se je volilo 1 člana sveta in izvoljen je bil:
1. Robert Knez.
V	volilni enoti 3 se je volilo 1 člana sveta in izvoljen je bil:
1. Janko Tovornik.
V	volilni enoti 4 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Martina Gradišnik,
2.	Silvester Verbovšek.
V.	KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTRUPERT:
Za volitve članov sveta KS Šentrupert je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 3 volilne enote, v katerih se voli 7 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Uroš Knafelc,
2.	David Knafelc,
3.	Adrijana Zajc.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Katja Šmerc,
2.	Anja Videc.
V	volilni enoti 3 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Drago Pušnik,
2.	Danijel Novak.
VI.KRAJEVNA	SKUPNOST RIMSKE TOPLICE:
Za volitve članov sveta KS Rimske Toplice je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 3 volilne enote, v katerih se voli 8 članov sveta.
V	volilni 1 enoti se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Matjaž Knez,
2.	Mitja Knez,
3.	Štefanija Pavčnik.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Klemen Žagar,
2.	Stojan Klenovšek.
V	volilni enoti 3 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Franci Barlič,
2.	Darinka Kristanc.
VII.	KRAJEVNA SKUPNOST JURKLOŠTER:
Za volitve članov sveta KS Jurklošter je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 3 volilne enote, v katerih se voli 9 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Franc Lesičar,
2.	Gregor Stopinšek,
3.	Barbara Žagar.
V	volilni enoti 2 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Janko Cesar,
2.	Srečko Razboršek,
3.	Maruša Horjak.
V	volilni enoti 3 se je volilo 3 člane sveta in izvoljeni so bili:
1.	Milan Volavšek,
2.	Mitja Lesičar,
3.	Klemen Ocvirk.
VIII.	KRAJEVNA SKUPNOST SEDRAŽ:
Za volitve članov sveta KS Sedraž je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 2 volilni enoti, v katerih se voli 6 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Jožef Koprivc,
2.	Aleš Jerman.
V	volilni enoti 2 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Alojz Podkoritnik
2.	Jožica Miša Alešovec.
IX.	KRAJEVNA SKUPNOST ZIDANI MOST:
Za volitve članov sveta KS Zidani Most je območje krajevne skupnosti razdeljeno na 4 volilne enote, v katerih se voli 7 članov sveta.
V	volilni enoti 1 se je volilo 2 člana sveta in izvoljena sta bila:
1.	Janez Krivec,
2.	Bojan Aleksič.
V	volilni enoti 3 se je volilo 1 člana sveta in izvoljen je bil:
1. Miran Šeško.
V	volilni enoti 4 se je volilo 1 člana sveta in izvoljen je bil:
1. Franc Babič.
Poročilo Občinske volilne komisije Laško o izidu glasovanja na volitvah za župana, člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti si lahko preberete na občinski spletni strani www.lasko.si pod zavihkom LOKALNE VOLITVE 2018.
Stanka Jošt, Tanja Grabrijan
OBČINSKI PRAZNIK
PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
PODELJENIH 16 GRBOV IN NAZIV ČASTNI OBČAN
7. november je za Občino Laško pomemben dan, saj takrat praznuje občinski praznik. Tudi letos je proslava v Kulturnem centru Laško minila v vedrem vzdušju. V povsem polni dvorani je župan Franc Zdolšek podelil občinska priznanja, in sicer 2 zlati, 3 srebrna, 3 bronasta priznanja in 10 kristalnih grbov. Posthumno smo z nazivom častni občan počastili žal prehitro preminulega enega najpomembnejših slovenskih in svetovnih alpinistov, Frančka Kneza. Podelili pa smo tudi priznanja za najbolj urejene vasi/zaselke/naselja/ulice, hiše, kmetije in jav-
Plesni oddelek GŠ Laško - Radeče
ne objekte. V kulturnem programu so nastopili kvartet klarinetov in plesalci Glasbene šole Laško-Radeče, Valentina Zajtl in Jaša Jereb iz plesnega centra TBA ter vokalistka Maja Keuc z bandom.
v šoli s prilagojenim programom v Laškem. Leta 1973 je bil imenovan za ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Laško. Leta 1978 je prevzel dolžnosti direktorja Vzgojno-izobraževalne organizacije občine Laško. Kasneje je bil izvoljen za predsednika Skupščine Občine Laško in delegata v Republiški skupščini. To delo je opravljal do leta 1990, potem je na občinski upravi prevzel naloge za zagotavljanje organizacijskih, kadrovskih in materialnih pogojev za delo in razvoj na področju vzgoje, izobraževanja in športa v občini.
V športu je bil aktiven kot igralec rokometa in nogometa ter kot trener in predsednik košarkarskega kluba, ki se je kasneje razvil v Košarkarski klub Zlatorog. Že od mladosti pa mu je bilo v športu najljubše smučanje, zlasti učenje in vzgoja mladih - kot učitelj smučanja je pridobil tudi mednarodno licenco.
Zlati grb je prejel Jure Jan za uspešno dolgoletno delo na kulturnem področju.
Jure Jan je v Laško prišel leta 1969 po razpisu za tajnika izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. Ves čas, odkar živi in dela v Laškem, je bil aktiven na področju športa, družbenih in političnih dejavnostih.
Več let je bil občinski referent za kulturo in zadnja dva mandata pred upokojitvijo ravnatelj Kulturnega centra Laško. Opravljal je še funkcijo direktorja Prireditvenega centra Laško, kar je pomenilo upravljanje razstavišča in dvorane Tri lilije. Bil je glavni pobudnik, ustanovitelj in organizator otroške prireditve Pisani balon v Laškem. Organiziral je tudi delavnice, slikarske in kiparske. Poleg kipov, ki se nahajajo v Zdraviliškem parku in pred Savinjo, je nastal še kip kralja piva. Skrbel je za ves kulturni program v občini, še posebej v Kulturnem centru. In ker letos mineva 25 let od slavnostne otvoritve prenovljenega Kulturnega centra, je na mestu, da se ob takšnem jubileju poklonimo nekomu, ki je bil paradni konj na tem področju. Jure Jan je s svojim delom doprinesel k razvoju, ugledu in prepoznavnosti naše občine.

IF-
Plesalci z Majo Keuc in bendom
Zlati grb je prejel Jože Krašovec za dolgoletno uspešno delo na družbeno političnem področju.
Jože Krašovec se je po diplomi na Visoki šoli za telesno vzgojo najprej zaposlil kot učitelj športne vzgoje v OŠ v Sevnici, nato
Srebrni grb je prejela Lovska družina Jurklošter za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine.
Lovska družina Jurklošter, ki je bila ustanovljena leta 1949, skrbi za vseživljenjsko izobraževanje in naravovarstveno ozave-ščanje lovcev. Le znanje lahko doprinese k še večji odgovornosti lovcev pri upravljanju z divjadjo, ohranjanju narave in varstvu okolja. LD Jurklošter je aktivna tudi na področju lovske kinolo-gije in je vključena v seznam vodnikov krvosledcev. Ob postavitvi lovske koče, strelišča in zbiralnice divjačine je LD Jurkloš-ter pričela s pridobitno dejavnostjo lovskega turizma, ki je v Jurklošter pripeljalo nove goste. Danes Lovska družina Jurklošter upravlja z loviščem skupne površine 4.803 ha. Lovci pa so
Župan Franc Zdolšek z Jožetom Krašovcem in Juretom Janom
Prejemniki srebrnih grbov: Andrej Mavri in predstavnika LAK-a in LD Jurklošter
5
OBČINSKI PRAZNIK
tudi pobudniki in redni udeleženci čistilnih akcij, kosijo zapuščene travnike, nadzorujejo lovišča in v skladu s predpisano zakonodajo krmijo živali. LD Jurklošter tudi vestno skrbi za ohranjanje lovske kulturne dediščine - lovskih šeg in navad.
Srebrni grb je prejel Laški akademski klub za 60 let uspešnega delovanja.
Začetki Laškega akademskega kluba segajo v leto 1955, popolnoma samostojen klub pa so laški študenti ustanovili 3 leta pozneje. Letos je tako klub praznoval 60. obletnico, prav tako je letos izvedel že 60. Akademski ples, ki zanje predstavlja največji dogodek v letu. Člani kluba tako že 60 let skrbijo za dogajanje v Laškem, prvotno za študente, zadnja leta pa tudi za dijake. V klub se lahko poleg laških študentov in dijakov včlanijo tudi študenti in dijaki iz Občine Radeče, saj deluje na področju celotne Upravne enote Laško. Poleg vsakoletnega akademskega plesa in brucovanja, študentski klub organizira tudi subvencionirane izlete, športne prireditve, izobraževanja, fotografski natečaj, predavanja, brezplačno rekreacijo, in druge ugodnosti. V letih 2016 in 2017 je LAK namenil 7.900 € sredstev za študente in dijake Občine Laško, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin.
Srebrni grb je prejel Andrej Mavri za prizadevno delo na družbenem in kulturno-zgodovinskem področju.
Andrej Mavri je že leta aktiven na družbenem, socialnem, zgodovinskem in političnem področja v občini Laško. Za svoje aktivno udejstvovanje je leta 2012 že prejel bronasti grb Občine Laško.
Je predsednik Rudarsko-etnološkega društva Brezno-Huda Jama, aktivni član Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, predsednik Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih delovnih brigad Laško-Radeče, predsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Laško in aktivni član Planinskega društva Laško, kjer opravlja funkcijo predsednika častnega razsodišča. V zadnjih letih je tudi aktiven pisec. Knjigi Med Kojzico in Šmohorjem je v zadnjih letih dodal še Laško pod kljukastim križem, letos pa je bila izdana knjiga Krajevna skupnost Laško skozi 50 let.
Bronasti grb je prejel Jošt Napret za odlične dosežke v jadralnem padalstvu.
Jošt Napret je dolgoletni član Društva jadralnih padalcev Metulj Rimske Toplice. Od letošnjega leta dalje je tudi svetovni rekorder v poletu s povratkom na vzletišče, ki zdaj meri 302,11 km. Ob tem pa je osvojil še hitrostni rekord, saj je 300 kilometrov dolgo razdaljo prevozil s povprečno hitrostjo 32,1 km/h.
Jošt se udeležuje tako državnih kot mednarodnih odprtih prvenstev, od koder se redno vrača z visokimi uvrstitvami. V le-
Župan Franc Zdolšek z Joštom Napretom, Srečkom Očkom in Anico Brečko
6
tošnjem letu je zmagal še na Avstrijskem državnem prvenstvu Schockl Open 2018.
Leta 2016 je prejel tudi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije. Skupaj z ekipo v jadralnem padalstvu je prejel malo sta-tuo za doseženo drugo mesto in osvojen naslov svetovnih pod-prvakov na 14. svetovnem prvenstvu v preletih v Kolumbiji.
Bronasti grb je prejel Srečko Očko za uspešno delo na področju gasilstva.
Srečko Očko v Prostovoljnem gasilskem društvu Rečica opravlja funkcijo namestnika poveljnika že več kot 20 let. V društvu je dejaven več kot 46 let, na področju operativne dejavnosti pa več kot 30 let.
Vseskozi skrbi za redno dopolnjevanje gasilskega znanja, kot tudi za usposabljanje in vzgojo preostalega članstva v društvu. Izkazal se je kot izredno dober mentor mladine. Njegovo mentorstvo tekmovalnim enotam PGD Rečica je vsekakor prispevalo k uspešnemu razvoju društva in dobri prepoznavnosti društva, tako v občini Laško kot tudi širše v regiji in državi.
V letu 2013 je Srečko Očko postal idejni ustanovitelj gasilskega tekmovanja z imenom »Otroški gasilski boj«. Tekmovanje si je zamislil popolnoma sam, prav tako vse ovire, s katerimi je potrebno uspešno opraviti na poligonu. Vse rekvizite je izdelal sam, v svojem prostem času, tekmovanje pa je namenjeno predvsem najmlajšim gasilcem.
Bronasti grb je prejela Anica Brečko za dolgoletno delo na področju prostovoljstva.
Anica Brečko je v družbeno-humanitarno delovanje vpeta preko 20 let. S prostovoljnim delom na področju Rdečega križa Rečica, Župnijske Karitas Laško in v Svetu KS Rečica je pustila pečat v vsaki izmed teh organizacij, predvsem z natančnostjo in z doseganjem zastavljenih ciljev. Je samoiniciativna, vedno se ravna po načelu, da se dobro vrača z dobrim. Anica je tudi ena izmed tistih, ki z darovanjem krvi neposredno pomaga ljudem, ki so v stiski in potrebujejo življenjsko pomembno tekočino. Darovala jo je že več kot 40-krat.
Naziv častni občan je bil posthumno podeljen Francu Knezu za izjemne alpinistične dosežke.
Franc Knez - Franček (15. 7. 1955 - 6. 10. 2017) je bil eden največjih, morda celo najpomembnejših slovenskih alpinistov vseh časov. Rekordno število vzponov in smeri, med njimi ogromno prvenstvenih, ter pionirske inovacije v alpinizmu in plezanju, so tiste Frančkove kvalitete, ki bodo ostale zapisane v zgodovino.
Franček, rojen v Rimskih Toplicah, pozneje pa si je ustvaril družino v Laškem, je Občino Laško s svojim življenjskim opusom postavil na slovenski in mednarodni alpinistični zemljevid. Že za časa življenja in tudi po smrti ima status slovenske alpinistične legende ter je trajno zapisan v srca mnogih alpinistov, plezalcev, ljubiteljev gora in narave ter ljudi, ki iščejo in so odprti za bistvo življenja in tistega, kar nas presega.
Franček je prejel tudi visoko državno odlikovanje - red za zasluge za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije ter srebrni grb Občine Laško za izjemne dosežke na področju alpinizma.
Nenadna smrt Frančka Kneza je za seboj pustila veliko fizično praznino ter ogromno duhovno in človeško dediščino. Majhno okolje, kakršno je naše, se mora še posebej zavedati, kakšen posameznik je bil Franček Knez. Zato ga s posthumnim nazivom častni občan simbolno ohranjamo kot del naše identitete za nas in za naše zanamce, živeče na območju občine Laško.

i


OBČINSKI PRAZNIK
Prejemniki kristalnih grbov
Valentina Zajtl in Jaša Jereb iz plesnega centra TBA
Kristalni grb so prejeli:
Saša Klezin, diamantna maturantka na I.
Gimnaziji Celje,
Nejc Vovk, diamantni maturant na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije,
Ula Matek, diamantna maturantka na Ekonomski šoli Celje - Gimnazija in srednja šola,
Luka Vindišar, zlati maturant na I. Gimnaziji Celje,
Petra Maček, zlata maturantka na I. Gimnaziji Celje,
Tanja Belej, zlata maturantka na I. Gimnaziji Celje,
Tjaša Razboršek, zlata maturantka na Srednji zdravstveni šoli Celje, Luka Horjak, za izjemen uspeh na Mednarodni matematični olimpijadi IMO 2018,
Valentina Zajtl, evropska podprvakinja v
modernih plesih, kategoriji hip hop duo ter hip hop male skupine ter Mažoretna skupina Laške pihalne godbe, ki je na evropskem pokalu ADA dosegla 1. mesto v kat. SOLO JUNIOR (Timeja Stožir), 2. mesto za skupino SENIOR in 3. mesto za skupino KADET.
Mojca Knez Jovan Foto: Foto Fleš
ZLATI GRB PREJELA JURE JAN IN JOŽEKRAŠOVEC
Na letošnji osrednji proslavi ob občinskem prazniku sta zlati grb prejela dva dobitnika, in sicer Jure Jan in Jože Krašovec. Visoko priznanje gospodoma, ki sta v občini Laško pustila viden pečat, pomeni veliko. Oba pa priznavata, da si nista mislila, da sta za toliko stvari zaslužna.
Jure Jan, ki sicer ni rojen Laščan in je v Laško prišel po razpisu takratne izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva, se je po prihodu v Laško hitro vključil v družbo in postal aktiven na področju športa, družbenih in političnih dejavnosti. »Včasih je bilo drugače. Ko sem nastopil funkcijo ravnatelja Kulturnega centra je bilo dovolj denarja in lahko smo si več privoščili,« pove z nasmehom na obrazu.
Bil je glavni pobudnik, ustanovitelj in organizator otroške prireditve Pisani balon. Velik zabavljač, ki si je nekoč denar služil tudi z igranjem harmonike in bobnov, je organiziral tudi kiparske in slikarske delavnice. »Na kiparske delavnice so prišli umetniki iz celega sveta. Skulpture, ki so še danes na ogled v parku, so plod teh delavnic in imajo visoko vrednost.« Zaslužen je tudi za enega vidnejših kipov v Laškem, Kralja piva. »Kamen za ta kip smo pripeljali iz Brača in smo na njem najprej opravili rentgenske posnetke, da ne bi kje počil. To je bil pravi spektakel,« doda Jan, ki mu je žal, da so danes med ljudmi tako slabi odno-
si ter da takih delavnic in druženj kot so bila, ni več.
Jan je velik ljubitelj starin. Zato je pred leti organiziral avkcije starin: » Prodajale so se lepe in dobre starine. Bil je čas za to, saj danes tega ni več. Starin se ne ceni. Ampak mi smo imeli takrat pravi dogodek, ko smo imeli te avkcije. Podobno misleči smo se družili, imeli spremljevalni kulturni program in kot se na avkcijah spodobi, s kladivom udarili po plošči, ko je bila neka starina prodana,« doda v smehu.
Čeprav je pred leti skrbel za ves kulturni program v občini, danes ni prisoten nikjer. Tu pa tam obišče kakšno predstavo, drugače pa raje ostaja doma in se posveča zbirateljstvu starin.
Rojen Laščan, ki se je pred nekaj leti preselil v Zagorje ob Savi. To je Jože Krašovec, ki pravi, da bo po duši vedno ostal Laščan.
»Priznanje mi osebno veliko pomeni, sploh ker ga nisem pričakoval in pa zato, ker sem vesel, da me ljudje niso pozabili,« pove še danes zagrizeni smučar. Ker je deloval tako kot učitelj športne vzgoje, ravnatelj in kot direktor Vzgojno izobraževalne organizacije občine Laško, še danes velja za organiziranega človeka z dobrim spominom. »V mojih časih sem poznal vse šole v občini in to od kleti do podstrešja. Še danes vem, kaj je na kateri od šol,« ponosno pove in kritično doda, da danes ni več tako.
Kljub temu, da se je pred leti preselil v Zagorje, v duši ostaja Laščan, saj je v občini in mestu pustil neizbrisen pečat. »Že v mojih časih smo se povezali z občino Trstenik, ko smo tja vozili šolske delegacije in veseli me, da se je to ohranilo do danes.« Ko je leta 1973 nastopil funkcijo ravnatelja OŠ Primoža Trubarja je bil najmlajši v kolektivu učiteljev, kjer so bili še nekateri profesorji, ki so učili tudi njega. »Ko smo imeli konference, priznam, sem imel vedno neko strahospoštovanje. Nekateri so me spoštovali, spet drugi me niso videli kot neko avtoriteto.« In tako se mu je pripetilo tudi več zanimivih stvari in pove anekdoto: »Na eni zmed konferenc je učiteljica, ki je učila tudi mene, želela dati veliko popravnih izpitov. Rekel sem, da se mi to ne zdi prav in mi je zabrusila, češ da sem bil tudi sam pri matematiki slab in da nimam kaj govorit. Pa sem ji odvrnil, res sem bil slab pri matematiki, ker ste me vi slabo naučili. Ampak jaz sem danes ravnatelj, vi pa še vedno učiteljica.« V času službovanja mu nikoli ni bilo dolgčas, saj je bilo to obdobje razvoja. Kot pravi se je dalo veliko postoriti: »Želja in volja ljudi sta bili, da se Laško uredi, da se uredi infrastruktura in tako smo delali v smeri razvoja. Imeli smo denar, če ga ni bilo, so nam ga priskrbela lokalna podjetja.«
Danes uživa v pokoju in s partnerico obiskuje evropske države in mesta. Pozimi pa še vedno rad smuča, saj mu je bil šport, kot profesorju športne vzgoje, od nekdaj pri srcu.
Mojca Knez Jovan
7
OBČINSKI PRAZNIK
PODELITEV PRIZNANJ TEKMOVANJA ZA NAJLEPŠE UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO
Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Na zaključni prireditvi projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2018 je Laško prijelo dve nagradi, in sicer 2. mesto za Naj zdraviliški kraj in 3. mesto za Naj tematsko pot - Zdraviliška pot. Priznanja in nagrade najboljšim na lokalnem nivoju pa so bila podeljena 7. novembra na občinski proslavi.
Vendar vse te dosežke zagotovo ne bi dosegli brez urejenih, skrbnih in gostoljubnih ljudi, ki skrbijo za izgled kraja in okolice. Le urejeno in gostoljubno okolje bo v kraj privabilo več obiskovalcev.
Urejenost vasi in objektov, ki se izvaja v okviru Tekmovanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško je ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Občine Laško, Komunale Laško in STIK-a.
Na občinski ravni je potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša(i):
1.	vas/zaselek/naselje/ulica,
2.	hiša,
3.	kmetija,
4.	javni objekt/podjetje.
Strokovna komisija je oglede vseh prijavljenih izvedla v mesecu avgustu in na podlagi kriterijev izbrala tri najboljše znotraj vsake kategorije. Ocenjevanje je potekalo na podlagi vnaprej določenih kriterijev Turistične zveze Slovenije (urejenost objektov - fasad, balkonov, oken), urejenost prometnih površin, urejenost zelenih površin, cvetličenje in urejenost okolice.
Nato so občanke in občani imeli možnost spletnega glasovanja, tako da so od-
dali svoj glas za enega od najboljših tekmovalcev znotraj posamezne kategorije in prispevali 50 % celotne ocene.
V kategoriji najbolj urejena VAS/ZASELEK/NASELJE/ULICA so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto: TRG SVOBODE (KS LAŠKO),
2.	mesto: NASELJE BELOVO
(KS SEDRAŽ),
3.	mesto: VALVASORJEV TRG
(KS LAŠKO).
V kategoriji najbolj urejena HIŠA so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto: ANTONIJA IN MARJAN ROMIH, TROJNO 6A (KS MARIJA GRADEC),
2.	mesto: MARIJA IN KAROL
VODIŠEK, VALENTINIČE-VA ULICA 20 (KS LAŠKO),
3.	mesto: CVETKA ŠMID VUGA IN
JAKA VELJKO VUGA, SPODNJA REČICA 80 (KS REČICA).
V kategoriji najbolj urejena KMETIJA so dosegli:
1. mesto: KMETIJA VIDEC,
TOVSTO 8 (KS LAŠKO),
2.	mesto: KMETIJA KLEZIN,
TROJNO 3
(KS MARIJA GRADEC),
3.	mesto: KMETIJA BOŽIČ,
BELOVO 4 (KS SEDRAŽ).
V kategoriji najbolj urejen JAVNI OBJEKT/PODJETJE so dosegli: 1. mesto: ZASTOR, D. O. O.,
SPODNJA REČICA 80D (KS REČICA),
2.	mesto: GOSTIŠČE ČATER,
SABINA ČATER, S. P., MARIJA GRADEC 34 (KS MARIJA GRADEC),
3.	mesto: SŽ - INFRASTRUKTURA,
D. O. O., ŽELEZNIŠKA POSTAJA LAŠKO, TRG SVOBODE 3 (KS LAŠKO). Čestitke vsem dobitnikom priznanj in zahvala vsem za sodelovanje in skrbno ravnanje z okoljem.
Edina Memic
Prejemniki priznanj tekmovanja za najlepše urejene vasi in objekte (foto: Foto Fleš)
8
OBČINSKA UPRAVA
OTVORITEV PRENOVLJENE ŽELEZNIŠKE POSTAJE V LAŠKEM
9. novembra je bila slovesna otvoritev prenovljene železniške postaje v Laškem.
Nadgradnja železniške postaje Laško, ki se izvaja v sklopu projekta nadgradnje železniške proge Zidani Most-Celje, se je pričela v začetku preteklega leta. V okviru nadgradnje je bilo na območju železniške postaje zamenjanih vseh pet tirov v skupni dolžini 3.944 metrov, zamenjanih je bilo vseh 14 kretnic, elektrifikacija postaje pa je bila v celoti zamenjana z novo. Saniran je bil tudi stari podvoz ter jeklen most preko Savinje.
Na železniški postaji je zgrajen tudi nov podhod s tremi dvigali, ki je bil namenu predan že v mesecu maju, ter dva nova perona. Na postajnem poslopju je bila obnovljena celotna fasada, popolnoma nove so sanitarije in tudi čakalnica. Novi sta tudi dve parkirišči, postaja pa je dostopna in uporabna tudi za gibalno ovirane osebe.
V kulturnem programu sta nastopila učenca Glasbene šole Laško-Radeče Anže Kanduč in Maks Benedek.
KS ŠENTRUPERT Z DVEMA PRENOVLJENIMA ODSEKOMA
12. novembra sta bili predani namenu dve javni poti v Krajevni skupnosti Šen-trupert.
Prvi obnovljeni odsek ceste je bil namenu predan na lokaciji Trobni Dol--Klavžar, drugi pa na lokaciji Šentrupert--Jecl. Župan Franc Zdolšek in predsednik
KS Šentrupert Drago Pušnik sta skupaj z najstarejšima krajankama prerezala slavnostni trak in tako namenu predala cesti, ki bosta krajanom omogočali lažji dostop do hiš, predvsem v zimskem času.
Prijetno druženje so krajani popestrili s kulturnim programom, zaigrala je godba Vrh nad Laškim, zapeli so tudi pevci. Krajanke pa so poskrbele za pogostitev, ki se je nadaljevala v Gasilskem domu Šentrupert.
NOVA POVEZOVALNA CESTA MED VRHOM IN LAZIŠAMI
Konec septembra smo pričeli z obnovo cestnega odseka Vrh-Laziše v dolžini 700 m, ki smo ga v sredini novembra tudi uradno otvorili.
Obstoječa lokalna cesta je bila na obravnavanem odseku stabilna, vendar na nekaterih mestih dotrajana in poškodovana. Obnova cestnega odseka je obsegala ureditev odvodnjavanja vozišča, utrditev zgornjega ustroja ceste z dosutjem tampona ter izvedbo asfaltnega vozišča skupaj z muldo v debelini 5+3 cm.
Na kritičnih odsekih je cesta zaščitena z varovalno ograjo. Krajanom se bo z omenjeno pridobitvijo skrajšala potovalna pot v Laško, obenem pa jim je omogočena varnejša vožnja. Na slavnostni otvoritvi so zbrane nagovorili predsednik Krajevne skupnosti Rimske Toplice Matjaž Knez, župan Franc Zdolšek ter župnik Klemen Jager, ki je cesto tudi blagoslovil.
UL. XIV. DIVIZIJE V RIMSKIH TOPLICAH Z NOVO PODOBO
Po dobrem mesecu dni dela smo v Rimskih Toplicah namenu predali cestni odsek Ulice XIV. divizije.
Krajani so imeli ob vsakem večjem dežnem nalivu težave z odvodnjavanjem meteornih voda, zato se je le-to ustrezno uredilo. Prav tako se je uredil hodnik za pešce, obnovila pa se je še prometna signalizacija ter javna razsvetljava.
Na slavnostnem dogodku sta zbrane nagovorila predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez in župan Franc Zdolšek.
OBNOVLJENE JAVNE POTI V KS ZIDANI MOST
V	Krajevni skupnosti Zidani Most smo v novembru predali namenu posodobljene cestne odseke.
V	sklopu asfalterskih del za letošnje leto so bili posodobljeni cestni odseki v KS Zidani Most: odsek JP Zidani Most-Širje-G. Brezno- Lukovica in odsek JP Veliko Širje-Korat.
AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE REBRE
Občina Laško ima v načrtu urediti vsa avtobusna postajališča ob državnih cestah.
V	Krajevni skupnosti Šentrupert smo v mesecu dni na novo postavili avtobusno postajališče Rebre.
ELEKTRIČNI POLNILNICI ZA AVTOMOBILE
Vozila na električni pogon so okolju prijazna.
Občina Laško prav tako velja za okolju in naravi prijazno, zato smo se že pred časom odločili, da je čas za namestitev električnih polnilnic za avtomobile. Prva polnilnica je bila nameščena na parkirišču pod Občino, druga pa se nahaja na parkirišču za Policijsko postajo Laško. Z izgradnjo ustrezne infrastrukture si želimo spodbuditi voznike k nakupu električnih vozil, ki so okolju prijaznejši.
Polnilnici omogočata sočasno polnjenje dveh električnih avtomobilov. Za polnjenje vozniki potrebujejo svoj ka-
9
OBČINSKA UPRAVA
bel za priklop na polnilnico, ki mora biti skladen z njihovim vozilom in se lahko priklopi na vtičnico tipa 2, ki ima moč do 22 kW. To je standardni kabel za priklop na javne polnilnice. Pripravlja pa se tudi dokumentacija za namestitev električne polnilnice tudi v Rimskih Toplicah.
V občini Laško je polnjenje zaenkrat brezplačno.
OBNAVLJANJE JAVNE POTI DO AŠKERČEVINE_
Občina Laško se ves čas trudi ravnati skrbno in vestno z lokalno kulturno in zgodovinsko dediščino.
Ker je za ohranjanje dediščine in s tem za razvoj turizma potrebno obnavljanje in prenavljanje, je občina pred časom začela s temeljito obnovo javne poti do t. i. Aškerčevine oziroma Aškerčeve domačije na Senožetih.
Literarno-etnološka zbirka na domačiji v Senožetih predstavlja življenje in delo največjega slovenskega pesnika balad in romanc Antona Aškerca. Več kot 500 let stara hiša s črno kuhinjo, s slamo krita kašča in kozolec toplar odkrivajo etnološko in stavbarsko dediščino. Obnova javne poti se počasi zaključuje, zato bodo obiskovalci že kmalu lahko prišli na še danes živo domačijo po novi poti.
Mojca Knez Jovan AGLOMERACIJA LAŠKO 8550
Po državnih izhodiščih je predvideno, da mora v aglomeracijah nad 2000 PE biti priključenost na javno čistilno napravo do leta 2021 98-odstotna. Vs-led temu se pripravljajo projekti za izvedbo kanalizacijskega sistema in nadaljnja povezava s CČN v Modriču.
Tako se projektira kanalizacija za Strmco - vzhodni del, za del Marija Gradca - zahodni del z delom Rado-belj, za del Marija Gradca - osrednji del, za del Lahomška, za Kopitarjevo ulico, za Čopovo ulico, za del Taborja, za del Šercerjeve ulice s posameznimi hišami na Rožniku, za del Ceste na Ga-brno ter za posamezno skupino hiš na območju Podšmihela in na Zdraviliški cesti. Izvajanje gradnje predvidevamo v letih 2019 in 2020.
Luka Picej VRTEC DEBRO PRAZNUJE 10 LET
Vrtec Laško, enota Debro je 7. novembra praznoval svojo 10. obletnico. V ta namen so vzgojiteljice z otroki pripravile prisrčen program, ki je zajemal tako petje kot ples.
Vrtec Debro je bil zgrajen leta 2008 in je preko veznega hodnika povezan s POŠ
Debro. V objektu je pet sodobno opremljenih igralnic, vsaka igralnica ima izhod na pokrito teraso. Igralnice povezuje velik skupni prostor, ki je namenjen prireditvam in druženju otrok. Vrtec ima veliko igrišče, z ločenim delom za otroke prvega in drugega starostnega obdobja.
SLOVENSKI ZAJTRK
V projektu zdravih prehranjevalnih navad sodelujejo tudi vsi vzgojno-izobra-ževalni zavodi v občini Laško.
Tretji petek v novembru je že tradicionalno namenjen slovenskemu zajtrku, ko v šolah in vrtcih postrežejo z lokalno pridelanimi izdelki in pridelki. Med, mleko, kruh in jabolka so glavne sestavine, ki jih ta dan najdemo na mizi.
Zajtrk je eden od ključnih obrokov vsakodnevne prehrane, ki nas oskrbi s potrebno energijo za umske kot tudi fizične vsakodnevne napore. Ker otroci pogosto opuščajo zajtrk, kar je še izrazitejše v najstniškem obdobju, ministrstvo za zdravje v projektu vidi priložnost za opozarjanje o pomenu rednega zajtrko-vanja, kot tudi spodbudo k zajtrkovanju otrok kot tudi odraslih.
Letos se je župan Občine Laško Franc Zdolšek udeležil slovenskega zajtrka v Vrtcu Laško, kjer je zajtrkoval s skupino Metuljev. Nato pa je z vrtčevskim pevskim zborom zapel še Slakovega Čebelarja.
OBISK DELEGACIJE IZ POBRATENE OBČINE TRSTENIK
Ob občinskem prazniku je Občino Laško obiskala delegacija iz pobratene Občine Trstenik, ki so jo sestavljali predstavniki Občine Trstenik in Komunalnega podjetja Komstan iz Trstenika.
V času njihovega obiska so potekali dogovori glede izvedbe projekta, s katerim se je Občina Laško prijavila na razpis programa Evropa za državljane, ki omogoča pridobitev sredstev za medkulturno sodelovanje partnerskih mest. Prav tako so potekali pogovori glede možnosti skupnih prijav na različne evropske razpise in nadaljnjega sodelovanja na različnih področjih.
S predstavniki Občine Laško in JP Komunale Laško so si med drugim ogledali tudi Rimske Terme in dejavnosti JP Komunale Laško.
Delegacija iz Trstenika s predstavniki Občine Laško in JP Komunale Laško
Sandra Barachini
10
AVTOBUSNI PREVOZI
OBČINSKA UPRAVA
S 1. januarjem 2019 se ukinjajo prevozi občanov, ki jih je op- lago bodo samo prevozi Nomaga. ravljal M&M Tours ob ponedeljkih, sredah in petkih. Na razpo- Vozni red velja za vsak dan v času šolskega pouka.
Laško - Zg. Rečica		Zg. Rečica - Laško	
10 : 21	10 : 43	6 : 00	6 : 22
15 : 11	15 : 33	10 : 50	11 : 12
Laško	Vrh nad Laškim	Trobni Dol	Šentrupert	Laško
8 : 51	9 : 13	9 : 32	9 : 39	10 : 11
Vrh nad Laškim	Trobni Dol	Mala Breza	Laško
5 : 27	5 : 46	5 : 53	6 : 15
Laško	Mala Breza	Trobni Dol	Vrh nad Laškim
15 : 41	16 : 03	16 : 10	16 : 29
Laško - Polana		Polana - Laško	
9 : 51	10 : 45	5 : 30	6 : 24
13 : 46	14 : 40	10 : 50	11 : 44
Podrobnejši vozni red najdete na občinski spletni strani www.lasko.si pod rubriko OBVESTILA.
Dimitrij Gril
POTRES V OBČINI LAŠKO
Na dvodnevni vaji »Potres v občini Laško 2018«, ki je bila v laški občini konec oktobra (prvi dan v štabu civilne zaščite, drugi dan v Krašovčevi hiši) so sodelujoči dokazali, da se lahko občani in krajani zanesemo nanje.
Zdravstveni dom Laško, Gasilska zveza Laško, Policijska postaja Laško, Center za socialno delo Laško, Radio klub Laško, Komunala Laško, Kinološko društvo Celje, Medobčinski inšpektorat in redarstvo MO Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec ter Civilna zaščita Laško so tako v teoretičnem kot praktičnem delu pokazali usklajeno in učinkovito delovanje za zaščito, reševanje in pomoč ob morebitnem potresu.
Vaja, ki je bila namenjena preverjanju in izboljšanju pripravljenosti različnih sil za ob potresu na območju Zahodno štajerske regije, se je izvedla na podlagi predpostavke, da je širše območje Zahodno štajerske regije prizadel potres intenzitete VIII po evropski lestvici EMS. Na javnih in zasebnih stavbah se naj bi pojavile velike razpoke na stenah, več starejših in slabo grajenih stavb se naj bi porušilo.
Tako prvi kot drugi dan vaje je bil jalo operativno delovanje in sodelova-
aktiviran štab Civilne zaščite Občine Laško, ki je najprej izvedel simulacijo dela štaba ob potresu. Naslednji dan pa je bila v Krašovčevi hiši (Mestna ulica 16) še praktična vaja, kjer se je prever-
nje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri gašenju in reševanju ob potresu.
Mojca Knez Jovan Foto: PGD Laško/OU-POTRES
11
SVETNIŠKE SKUPINE
ílovenfká ljudska ítranhjü
Drage občanke in občani,_
zahvaljujemo se za zaupanje na letošnjih lokalnih volitvah. V občinskem svetu smo ohranili 5 svetniških mest, tako da se bomo še naprej trudili delovati dobro za vse vas.
Svetniška supina SLS
www mmol.sj	m
MMOL t"
MLADA MOČ OBČINE LAŠKO
HVALA v imenu Mlade moči občine Laško_
V preteklem mandatu so trije predstavniki liste Mlada moč občine Laško v občinskem svetu zelo uspešno opravljali svoje delo. Dajali so konstruktivne predloge, izpostavljali pomanjkljivosti in predlagali izboljšave, kjer je bilo to potrebno. Pretekli trud in delo ter naše programske cilje za novo mandatno obdobje ste prepoznali tudi vi, spoštovane občanke in občani.
Iskrena hvala vsem, ki ste mi namenili glas pri moji kandidaturi za župana in vsem, ki ste glas namenili naši listi. V mandatnem obdobju 2018-2022 bo listo Mlada moč občine Laško zastopalo pet svetnikov.
Množična podpora nam daje izjemno motivacijo za nadaljnje delo v občinskem svetu, kjer nas bodo v prihajajočem mandatu zastopali Barbara Jančič, Enej Kirn, Danijela Bevk Knez, Barbka Rode in Bojan Šipek. Poleg omenjenih je bilo pet predstavnikov MMOL izvoljenih še v svete krajevnih skupnosti.
Tako velika podpora pomeni zavezo do vseh naših podpornikov in volivcev, da ves trud in energijo vložimo v izvedbo programa in v zastopanje interesov vseh občanov. Vsekakor se zavedamo odgovornosti, ki ste nam jo naložili z vašim zaupanjem, hkrati pa se veselimo, da bomo lahko z dobrim delom tudi v prihodnje aktivno pripomogli k dobrobiti naše občine.
Spremljajte nas na spletni strani www. mmol.si, Facebooku (Mlada Moč Občine Laško) ali Instagramu (mlada_moc), kjer vas bomo redno obveščali o naših aktivnostih.
Enej Kirn, Mlada moč občine Laško
LISTA
LJUDJE
LJUDEM
LISTA LJUDJE LJUDEM S PREDSTAVNIKOM V OBČINSKEM SVETU
Spoštovani občani in občanke!
Lista ljudje ljudem se je na lokalnih volitvah pojavila prvič. Zbrali smo se zavedni in odgovorni meščani in vaščani, v svojih krajevnih skupnostih večinoma prepoznavni po dosedanjem delu na strokovnih ali osebnih področjih. Skupno nam je, da imamo občino Laško iskreno radi. Tukaj smo doma. In želimo si, da je naš dom živ kraj, v katerem v obilju in sožitju živijo vse generacije.
Radi bi se vam zahvalili za udeležbo na lokalnih volitvah 2018 in iskrena hvala za vsak glas! Z vašo podporo je član občin-
skega sveta postal kandidat naše liste Boštjan Vrščaj, za katerim trdno stojimo in za katerega smo prepričani, da bo delal dobro in učinkovito. Verjamemo, da bo izkazoval svoje vrline - prizadevnost, po-vezovalnost in inovativnost - tudi v vlogi predstavnika ljudstva. Boštjan je Lašča-nom sicer že poznan kot prizadeven organizator najrazličnejših dogodkov in akcij, med drugim Olepševalne akcije društev Laškega, osnoval je portal Laško in Lačani nekoč, še posebej pa izstopa prireditev Laško med obema vojnama, ki
ne samo, da za en dan oživi in v nek drug čas ponese celo mesto, temveč za več tednov, celo mesecev, v ustvarjalno siner-gijo združi množico sodelujočih društev in posameznikov. Želimo si, da bo Laško z Boštjanom v občinskem svetu dobilo nov zalet in še več uspešnih dogodkov, ki združujejo.
Iskrene čestitke Eneju Kirnu, županskemu kandidatu, ki smo ga na volitvah odkrito podpirali in na katerega smo ponosni. Nekoliko več kot tretjina vseh glasov je odličen rezultat za kandidata, o katerem smo še pred nekaj tedni pogosto slišali: » ... pa saj ga nihče ne pozna«. Mi smo ga že takrat dobro poznali in ravno zato verjeli vanj.
Ob koncu našega prispevka le še povabilo krajanom, da v ustvarjanju občine po meri občank in občanov aktivno sodelujete z vašimi mnenji, pobudami, tudi kritikami. Povsem odkrito jih lahko naslovite tudi na našega predstavnika v občinskem svetu.
Lista ljudje ljudem
12
SVETNIŠKE SKUPINE
VOLJA JE POT._
Izrečena misel, ki nas je vodila v času lokalnih volitev 2018. Za nas, ki smo jo osnovali, je pomenila zagon za novo obdobje, ki ga bomo tlakovali in gradili s skupnimi močmi ter z jasno vizijo, s katero smo vas nagovorili. Z vso odgovornostjo se zavedamo, da je pot v prihodnost težavna, da se bodo naša mnenja mogoče kdaj razlikovala, toda
upoštevali bomo tisto, kar je dobro za naše občane. Trudili se bomo še naprej, saj ste nam na volitvah zaupali 3 man-
date v Občinskem svetu Občine Laško in kar nekaj mandatov v posameznih krajevnih skupnostih. Za vsak vaš glas z iskreno besedo hvala vam in upajmo, da nam bo skupaj uspelo graditi zgodbo uspeha ter da bomo uspešno nadaljevali z našim programom. Na koncu samo še iskrena želja, da naj vam bo leto 2019 toplo, prijetno, prijazno in sreča ter zdravje vaš vsakdan.
Vredno je zaupati. Kjer je volja, je pot.
Matjaž Pikl, predsednik OO DeSUS Laško
SDS
SREČANJE ČLANOV SDS NA MARTINOVEM SEJMU V LAŠKEM
Člani SDS Laško smo v petek, 2. 11. 2018, sodelovali na sejmu obrti v Laškem, kjer smo postavili stojnico z reklamnim materialom. Ob njej smo z veseljem pokramljali z mnogimi mimoidočimi krajani tako o njihovih osebnih problemih kot o problemih domačega kraja.
Takšno stojnico smo postavili tudi na Martinovem sejmu, ko smo občane povabili na kozarček vina. Bil je zelo zanimiv dan, poln lepega druženja, obenem pa smo podali kar nekaj dobrih idej, kako izboljšati življenjski slog prebivalcev Laškega. Ob tej priložnosti smo krajane povabili, da gredo na volitve in se odločijo za pravega kandidata. TI ZAME - JAZ ZATE.
Spoštovane/i občanke in občani Občine Laško, hvala vam, da ste na lokalnih volitvah prepoznali naše delo v preteklem štiriletnem obdobju in nam namenili glasove, ki so za nas zaveza, da sledimo programu in delu, ki smo vam ga predstavili v Volilnem biltenu. Vaši glasovi so pomagali, da smo pridobili eno mesto več v Občinskem svetu Občine Laško. Izvolili ste Štefanijo Pavčnik, uroša Deželaka in Roberta Medveda, za župana pa Franca Zdolška, ki je prejel našo popolno podporo. Vemo, da brez vaše pomoči tako pozitivnega rezultata ne bi uspeli doseči in se vam zato še enkrat zahvaljujemo za izkazano zaupanje, ki ga bomo s svojim delom tudi upravičili.
Ker je naše delo veliko lažje, če pridobimo informacije iz terena, vam posredujemo naš elektronski naslov predsednik.
lasko@sds.si, na katerega lahko posredujete vsa vprašanja, zahteve in predloge za izboljšanje življenja v Občini Laško.
Velika prednost Slovenske demokratske stranke je, da nam je omogočeno, da vaša vprašanja naslovimo na poslansko skupino, ki jih lahko predstavi na odborih in v parlamentu. Seveda mora biti tako vprašanje širšega pomena in takšno, da rešuje problematiko v širšem slovenskem prostoru. Sodelovanje s poslansko skupino Slovenske demokratske stranke je zgledno, v določenih primerih nam nudijo tudi strokovno pomoč.
V prejšnjem mandatnem obdobju smo zaznali, da je naša pomanjkljivost širše informiranje občank in občanov Občine Laško o našem delu tako na lokalni kot državni ravni. To bomo v tem mandatu
poskušali odpraviti, in sicer tako, da vas bomo sproti obveščali o projektih, ki jih podpiramo in o situacijah, ko so naša stališča nasprotna. S pričetkom leta 2019 bomo enkrat mesečno tudi odprli dežurno pisarno v Laškem na naslovu Trubarjeva ulica 3. Pisarna bo odprta vsak prvi petek v mesecu in to od 9. do 11. ure.
Vsem občankam in občanom želimo, da bi bil čas božičnih praznikov zavit v družinsko toplino, čestitamo vam ob dnevu državnosti, leto 2019 pa naj vam prinese obilo sreče, zdravja in samozavesti. To vam želijo članice, člani in simpatizerji Slovenske demokratske stranke.
Štefanija Pavčnik, predsednica SDS LAŠKO
13
UPRAVNA ENOTA / FURS / KRAJEVNE SKUPNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA	'
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Mestna ulica 2,3270 Laško
Prišlo bo novo leto,
novo upanje In nove priložnosti,	1
Iskreno želimo, da bi znali in zmogli čim več priložnosti iikoristiti v dobro zase in nas vseh.
Hvala vam za trenutke, hi ste jih delili z nami.
Naj Vam Božični dnevi tečejo mirno in brez skrbi! Čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti!
Sodelavci Upravne enote Laško +
+ +
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
Finančna uprava Republike Slovenije Finančni urad celje
Za plačilo prispevkov za socialno varnost bodo kmetje in osebe, ki so prostovoljno vključene v socialna zavarovanja in so Finančni upravi RS (FURS) javili svojo mobilno številko, namesto položnic dobili sporočilo na mobilni telefon (SMS) z vsemi potrebnimi podatki za plačilo.
Kmetje in prostovoljno vključeni v socialna zavarovanja, ki bi želeli dobiti SMS namesto UPN (položnic), lahko to sami ali njihovi pooblaščenci uredijo na portalu eDavki, preko zavihka »Zbiranje podatkov na podlagi privolitve«. Lahko pa tudi oddajo pisno vlogo na svoj pristojni finančni urad, kar storijo na obrazcu, ki je objavljen na portalu eDavki.
KS LAŠKO
Želje in realnost
Minuli mesec smo dobili novo izvoljene člane Sveta Krajevne skupnosti Laško. Čaka nas nova etapa v razvoju našega lokalnega okolja. Želja je veliko kot ponavadi, realizacija pa je odvisna predvsem od dejavnikov, kot so finance, pripravljenost krajanov na sodelovanje in še česa. Dela nam nikoli ni in ne bo zmanjkalo. Poudarek je še vedno na vzdrževanju in modernizaciji cest, urejanju novih vodovodov, pa tudi na širitvi širokopasovnega omrežja in boljši kvaliteti slednjega. Vse omenjene dobrine so v mestnem središču »samoumevne«, na podeželju pa so še velikokrat le »pobožne želje«. Med našimi pomembnimi nalogami ostaja tudi pozornost do naših starostnikov, pa sodelovanje z lokalnimi društvi in skrb za kulturno in sakralno dediščino. Pri vsem naštetem sodelujemo, čeprav včasih pri nekaterih projektih iz meni neznanih razlogov nismo omenjeni. Nekateri si pač radi sami lastijo zasluge, čeprav so ude-
Vesel božič in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2019 vsem kra-jankam in krajanom želi Krajevna skupnost Laško.
leženi le z jezikom. Sicer pa je potrebno gledati predvsem naprej, preteklost pa seveda spoštovati in uspeh ne bo izostal.
O dogodkih iz bližnje preteklosti pa vam naj več povedo priložene fotografije.
Martin Kokotec
14
KRAJEVNE SKUPNOSTI
ZAHVALA
V imenu celotne družine Ojsteršek-Davitkov (po domače Lipšek) se iskreno zahvaljujem predsedniku Sveta krajevne skupnosti Laško Martinu Kokotcu, saj je znal prisluhniti našemu dolgoletnemu problemu z dovozno cesto. Kljub rednemu vzdrževanju jo je vsako večje neurje poškodovalo, vemo pa, da je vsako
leto teh neurij vedno več. G. Kokotec si je prizadeval, da so o naši težavi bili seznanjeni na Občini Laško, za kar smo mu zelo hvaležni.
Iskrena hvala županu, da je dal »zeleno luč« in da nam je Občina Laško pomagala pri asfaltiranju, saj bi celoten strošek asfaltiranja sami težje zmogli.
Hkrati pa bi se želeli zahvaliti tudi Ferdinandu Hercogu, ki je poskrbel za
to, da so bila vsa dela opravljena tako, kot morajo biti.
Vsem še enkrat hvala. Za našo družino je ta pridobitev zelo pomembna, saj ste nam z asfaltiranjem naše dovozne ceste pomagali zagotoviti boljše bivalne pogoje oz. kvaliteto bivanja v naši vasi.
Metka Tomplak Davitkov
KS SEDRAZ
Obnovljene javne poti in namestitev defibrilatorja_
Dočakali smo obnovitev treh odsekov javnih poti na območju KS Sedraž, navkljub trajajočim postopkom zemljiškoknjižne ureditve in skromnim sredstvom, dodeljenim naši krajevni skupnosti v ta namen. Tako je več kot dobrodošla delna obnova odseka Gov-ce-Kaše, ki jo bomo realizirali tik pred novim letom, odseka Sedraž-Kleno-vo in javne dovozne poti v Belovem, ki smo ju realizirali v preteklih tednih. Želimo si nadaljevati vsaj v takšnem obsegu, saj imamo še preštevilne odseke, ki so v celoti ali delno potrebne nujne obnove. Zato nestrpno pričakujemo načrtovane spremembe pri dodeljevanju sredstev za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture in se zanašamo na to obljubo
novoizvoljenih občinskih svetnikov kot tudi ponovno izvoljenega župana.
Zahvaljujem se izvajalcu, predvsem pa krajanom, ki so s svojim delom in finančnimi sredstvi prispevali pri pripravi utrditve, da je do realizacije lahko prišlo, kot tudi občinskim strokovnim službam za pomoč pri organizaciji asfaltiranja.
Slovesna predaja namenu obnovljenih odsekov je sovpadala s prav tako slovesno predajo namenu zunanjega avtomatske-
ga defibrilatorja, ki je nameščen na gasilskem domu v Sedražu in za katerega smo krajani zelo hvaležni vsem sodelujočim v postopku pridobitve, predvsem Občini Laško, Območni in Krajevni organizaciji Rdečega križa in PGD Sedraž pod vodstvom Zvonka Gračnerja.
Zlata plaketa naših godbenikov_
10. novembra se je v Ormožu, na Tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štru-cla, presenetljivo in izjemno izkazala Vaška gasilska godba Sedraž. Prejeli so zlato plaketo in dosegli 87 odstotkov točk. Posebej dobre kritike je prejel dirigent, naš Sebastjan Snoj, za priredbe skladb oziroma prilagoditev glede na možnosti in zmožnosti naših godbenikov.
Iskrene čestitke vsem članom Vaške gasilske godbe Sedraž in dirigentu Sebastjanu Snoju, izjemno smo ponosni na njih! Želimo jim še mnogo takšnih in drugačnih uspešnih nastopov, predvsem pa tako dobre volje in neusahljivega entuziazma, za katerega so bili tokrat tudi uradno visoko nagrajeni.
Bilo je nepozabno doživetje in hvala, da sem lahko to delila z vami!
J. Miša Alešovec,
SREČNO 2019
Naj vam sij decembrskih luči poti do dobrega osvetli Da tudi v sebi najboljše bi našli in v dobrem vsem v novo leto šli!
Svet KS Sedraž
15
Pri pobrateni Občini Trstenik ob njihovem občinskem prazniku_
Na povabilo pobratene Občine Trstenik se je delegacija Občine Laško in Komunale Laško udeležila svečane proslave ob prazniku Občine Trstenik in praznovanju zmage ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne. Na svečani proslavi je potekala tudi slavnostna seja skupščine Občine Trstenik, ki ji je sledila podelitev priznanj in zahval. Med prejemniki zahval je bila tudi Občina Laško, ki je prejela zahvalo za izredno dobro sodelovanje in uspešno nadgradnjo odnosov na vseh področjih družbenega in javnega življenja med Občino Laško in Občino Trstenik. Zahvalo za nesebično pomoč in pomembno donacijo Občini Trstenik pa je prejela tudi Komunala Laško, ki je Komunalnemu podjetju Komstan doni-rala starejše komunalo vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. V okviru obiska, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so potekali tudi razgovori o nadaljnjem partnerskem sodelovanju pri evropskih razvojnih projektih ter sodelovanju med zainteresiranimi podjetji, organizacijami in društvi.
Skupščini Občine Laško in Občine Trstenik sta Listino o sklenitvi pobra-timstva podpisali v letu 1971 kot spomin na čas 2. svetovne vojne, ko je bilo precej Laščanov izseljenih v Srbijo, kjer so jih domačini prijazno sprejeli. V vseh teh letih se je med posamezniki iz obeh mest stkalo nešteto prijateljstev, ki ohranjajo vez med obema narodoma in odpi-
rajo možnosti še boljšega sodelovanja v prihodnjem.
Tomaž Novak, direktor
Donacija Komunale Laško komunali Komstan iz Trstenika_
Komunala Laško je v letošnjem jubilejnem letu komunali Komstan iz pobratene občine Trstenik iz Srbije doni-rala že drugo vozilo za odvoz odpadkov. Prvo vozilo, ki je bilo donirano leta 2000, takrat staro 19 let, je bil samonakladalec TAM 130, ki ga s pridom uporabljajo že osem let. Vozilo, ki je bilo donirano letos, pa je smetarsko vozilo MB 1824, staro 21 let in bo po homologaciji in ureditvi vseh administrativnih postopkov, v kratkem pričelo opravljati naloge na področju odvoza odpadkov.
Donirano 21 let staro smetarsko vozilo MB 1824
Raztros pepela pokojnih na pokopališču v Laškem_
V Sloveniji prevladujeta dve obliki pokopov, in sicer klasični pokop s krsto in pokop z žaro. Pred leti se je razmerje klasičnih pokopov s krsto prevesilo v korist upepeljevanja posmrtnih ostankov pokojnih ter pokopov z žaro. Trenutno razmerje v občini Laško znaša 1:5 v korist pokopov z žaro. Eden glavnih razlogov za tak trend je dejstvo, da je bolečina svojcev pri pogrebu z žaro manjša, pokop sam pa bolj enostaven. Čedalje bolj pa se uveljavlja alternativna oblika pokopa
Delegacija iz Laškega na proslavi Občine Trstenik
z raztrosom posmrtnih ostankov pepela pokojnih. Verjetno bo ta oblika pogreba v prihodnje postala vsakdanja oblika slovesa. V ta namen smo na pokopališču v Laškem uredili poseben prostor, kjer je omogočena izvedba raztrosa ostankov pepela pokojnih. Pogrebna svečanost poteka tako, da se po izvedbi ceremoniala v žalnici in pred prostorom za raztros pepel posmrtnih ostankov pokojnika s posebno žaro raztrosi na posebnem delu pokopališča.
Prostor za raztros pepela v Laškem
Marjan Salobir
Vzdrževanje občinskih cest_
V letošnjem letu smo v okviru letnega vzdrževanja poleg rednih aktivnosti sanirali tudi nekaj najbolj poškodovanih cestnih odsekov. Z asfaltno prevleko smo sanirali krajše cestne odseke v naseljih Ojstro, Harje, Reka, Trojno, Zgornja Rečica in Šmohor, skupaj v dolžini 1.795 metrov. S postopkom vročega zalivanja asfaltnih razpok oz. reg smo sanirali tudi približno 200 metrov asfaltnih odsekov na območju Lahomška, v prihodnjem pa planiramo zalivati razpoke tudi na drugih cestiščih. Izdelali smo tudi 396 metrov propustov in vzdolžnega od-vodnjavanja, za sanacijo cestnih bankin in makadamskih odsekov pa smo porabili 674 m3 gramoza.
Sanacija asfalta Trojno
16
Sanacija asfalta Reka
Zalivanje asfaltnih reg Lahomšek
BorutŠkegro
Kontrola kakovosti pitne vode v Laškem_
Za izvajanje notranjega nadzora pitne vode so v skladu s pravilnikom o pitni vodi odgovorni upravljalci javnih vodovodov. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah sistema HA-CCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Omogočati mora izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCP načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Na sistemu javnega vodovoda v občini Laško imamo določenih 24 vzorčnih mest pri porabnikih, katera pokrivajo vsa odjemna mesta pitne vode.
Poročilo o kakovosti pitne vode posredujemo vsem porabnikom pitne vode
do 31. marca, za preteklo leto. Poročilo za naše uporabnike bo vsem posredovano s februarsko položnico za vodo, objavljeno pa bo tudi v Laškem biltenu ter na spletni strani Komunale Laško in Občine Laško.
Ivan Verbovšek Novoletne praznične okrasitve
Decembrsko praznično razpoloženje spremlja tudi praznična okrasitev in osvetlitev objektov in javnih površin, za kar v občini Laško in krajevnih skupnostih v sodelovanju s STIK-om Laško skrbi in izvaja Komunala Laško. Za ok-raševanje je vsako leto namenjenih približno 300 metrov svetlobnih zaves, 1.200 metrov svetlobnih verig in 150 kosov svetlobnih okraskov, kot so snežinke in lilije, ki se namestijo na objekte in javne površine. Na dogovorjenih mestih se postavijo tudi okrašene smreke, ki jih vsako leto darujejo naši občani. V sodelovanju z laškimi likovniki, šolami in vrtci poskrbimo, da so na dogovorjenih lokacijah izobešeni njihovi izdelki. V zadnjih letih so to lampijoni, ki osvetljeni polepšajo že tako lepo praznično Laško.
Naše podjetje se ponaša tudi z lastnimi okraski, ki so izdelani iz kovinske konstrukcije in obdani s svetlobnimi verigami, ki že leta gorijo v obliki zvezd in repatic, v zadnjih treh letih tudi v obliki laške lilije, ki je simbol in ponos Lašča-nov. »Domače« izdelave so tudi snežak in snežne kepe, ki krasijo podesta mostu čez Savinjo, ter kovinske smreke na osrednjem prostoru decembrskega dogajanja na parkirišču pri Kulturnem centru, kjer je v veselje otrok in odraslih letošnje drsališče še veliko večje od tistega lani.
V letošnjem letu smo razširili tudi novoletno okrasitev v Rimskih Toplicah,
kjer so s strani krajevne skupnosti v pripravi nova stojna mesta, na katera bomo namestili okoli 60 metrov novih svetlobnih elementov v obliki svetlobnih zaves.
Tako zaposleni v Komunali Laško, kot vsi, ki kakorkoli pripomorejo k prazničnemu vzdušju v Laškem, želimo, da bi občani preživeli čim lepši pravljični december in da bo prvo jutro v januarju prineslo le zdravje, srečo in medsebojno razumevanje.
Novoletno drsališče v Laškem
Praznična okrasitev mesta ob pomoči občanov Laškega_
Z vstopom v veseli in praznični december je potrebno poskrbeti tudi za praznično okrasitev in osvetlitev mesta. Pri tem vsako leto z velikim veseljem sodelujejo tudi naši občani, ki v ta namen darujejo smreke in smrečice s svojih gozdov, še raje pa tiste izpred svojih domov, ki jih želijo odstraniti iz varnostnih in drugih razlogov.
V našem imenu kot tudi v imenu STIK-a in Občine Laško se letos iskreno zahvaljujemo. Jožetu Ojsteršku iz Marija Gradca 66, ki je za namen praznične okrasitve daroval tri smreke.
Vse ostale občane, ki v letošnjem letu pri tej akciji niso sodelovali, vabimo k sodelovanju v prihodnjem letu.
Marko Klinar
Odvzem vzorcev
f>I j JI
17
PODEŽELJE
KMETUJEM - NARAVO VARUJEM
Za delo v kmetijstvu potrebujemo vse več znanja, za delo z naravo pa vse več modrosti.
S projektom »Kmetujem - naravo varujem« želimo z osveščanjem in usposabljanjem ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, vplivati na zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje in naravo.
Nosilec projekta je KGZS-Zavod CE, partnerji pa Društvo kmetic Celje, Štore, Društvo podeželskih žena Meta in Društvo kmečkih žena Rosa.
Projekt, sofinanciran z Leader sredstvi, smo pričeli z usposabljanji s področja biotičnega varstva rastlin. Gre za način obvladovanja škodljivih organizmov z uporabo koristnih organizmov. Na prvem srečanju smo govorili o metodah, ki se uporabljajo v biotičnem varstvu rastlin in organizmih, ki jih z njimi zatiramo.
V juniju smo se zbrali na ekološki kmetiji Primož v Debru in si ogledali različne posevke. S povečevalnimi stekli smo na poljščinah in vrtninah iskali in prepoznavali različne vrste listnih uši in druge nezaželene organizme ter ob tem prepoznavali koristne organizme, ki se hranijo z njimi in tako na naraven način zmanjšujejo njihovo število. Udeleženci so prinesli tudi primere napadenih vrtnin, okrasnih rastlin, vinske trte in skupaj s specialistko za varstvo rastlin mag. Iris Škerbot, ki je vodila usposabljanje, prepoznavali bolezni in škodljivce na prinesenih vzorcih.
Izdelali smo tudi hotel za koristne organizme. Uporabili smo slamo, naluknja-
18
folije, v katero so zavite krmne bale. Na delavnici se nam je poleg predavateljev KGZ Celje, mag. Tatjane Pevec, Tadeja Virka in Roka Samca, pridružil tudi Andrej Ilijevec s Komunale Laško, ki je povedal, da v primeru, da se kmetje v določeni vasi dogovorijo in pripravijo večjo količino odpadne folije silažnih bal, le to Komunala Laško po predhodnem dogovoru brezplačno odpelje.
V novembru je potekal teoretični del usposabljanja s področja ekološkega kmetovanja.
na drva, storže, lubje in naredili domovanje koristnim organizmom kot so čebele samotarke, osice najezdnice, strigalice, tenčičarice, muhe trepetavke. Pričakujemo, da se bodo le ti naselili v udoben nov hotel in nato zmanjševali število nezaželenih organizmov na poljščinah in vrtninah.
V oktobru smo se posvetili varovanju okolja pri reji govedi. Na delavnici, ki je potekala na kmetiji Lapornik v Žigonu so udeleženci dobili številne nasvete za še bolj optimalno izvajanje tehnologij pridelave krme, gnojenja površin in skladiščenja živinskih gnojil, kar lahko pripomore k manjši proizvodnji toplogrednih plinov in k manjšemu izpiranju hranil v podtalnico. Posebna pozornost je bila namenjena varnemu odstranjevanju odpadne embalaže, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti, zlasti odpadne
Udeležili so se ga tako kmetje, ki se odločajo za vstop v ekološko kmetovanje, kot tudi uporabniki ekoloških živil in drugi, ki jih zanima tovrstna pridelava. Spoznali so pravno formalne okvirje ekološkega kmetovanja, organiziranost ekoloških pridelovalcev, pomen kontrole v ekološkem kmetovanju in najpomembnejša področja, ki vplivajo na uspešnost ekološke kmetije. Predstavljene so bile strokovne podlage s področja rastlinske pridelave (vzdrževanje rodovitnosti tal, varstvo rastlin, obvladovanje plevelov, gnojenje, oskrbovanje travnikov in pridelava krme na njivah in travnikih, ...) ter živinoreje (reja živali v okviru zahtev ekološkega kmetovanja, krmljenje živali ...). Opredelili smo tudi možne načine trženja ekoloških kmetijskih pridelkov in živil in možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Usposabljanje je potekalo na turistični kmetiji Nemec v Sedražu. Spomladi se bodo udeleženci odpravili še na ogled
PODEŽELJE
dobrih praks in tako v praksi spoznali ekološke kmetije in izkušnje ljudi, ki se z ekološkim kmetijstvom že uspešno ukvarjajo.
V travniških sadovnjakih kot tudi na poljih in vrtovih še najdemo stare sorte kulturnih rastlin. Le te imajo velik pomen pri ohranjanju genetske raznolikosti, zato je pomembno, da jih ohranimo. K temu naj bi pripomoglo tudi usposabljanje s področja semenarjenja.
Praktični delavnici, ki jo je vodil Igor Škerbot in smo jo izvedli v mesecu avgustu na ekološki kmetiji Primož, bosta v zimskem času sledili še dve predavanji,
na katerih bodo udeleženci pridobili znanje na področju pridelave semen različnih vrtnin in poljščin. Za tem se bodo seznanili z dobrimi praksami skupno-stnega ohranjanja, semenarjenja in širjenja pridelave starih sort kulturnih rastlin in sodelovali pri oblikovanju koncepta skupnostnega ohranjanja in širjenja pridelave starih sort kulturnih rastlin na območju LAS Raznolikost podeželja.
V programu je še več usposabljanj. V zimskih mesecih se bomo posvetili varovanju okolja v gospodinjstvih in spoznali možnosti za uporabo naravnih čistil, kompostiranje in ideje za ponovno upo-
rabo odsluženih stvari. Na usposabljanju Čiščenje odpadnih vod na kmetijskih gospodarstvih bodo predstavljene možnosti za čiščenje odpadnih voda na kmetiji, v pomladanskih mesecih pa je predviden praktičen prikaz cepljenja sadnega drevja.
Več informacij dobite na izpostavi Kmetijske svetovalne službe v Laškem, tel. 03 734 08 73 ali po elektronski pošti jozica.krasovec@ce.kgzs.si
Vabljeni, da se usposabljanj udeležite!
Jožica Krašovec, KGZ Celje, Izpostava Laško
AKTIVNOSTI ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI V SKLOPU PROJEKTA LAS LAŠKO
Kot izobraževalna ustanova, vključena v projekt Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev, ki poteka pod okriljem LAS Raznolikost podeželja, smo pri izvedbi naših aktivnostih upoštevali naše osnovno poslanstvo: ozaveščanje in izobraževanje udeležencev v projektu.
Naše aktivnosti v projektu so se začele že maja 2018, ko smo začeli z načrtovanjem dela za naslednje šolsko leto, saj v izvedbena dela projekta vključujemo tudi naše dijake in študente. Pred rednim letnim dopustom smo izmerili parkovno površino pri Thermani Laško, d. d., ter v delu parka z zelišči popisali zelišča in potrebna vzdrževalna dela, ki smo jih nato opravili v septembru 2018. Pri izvedbi 1. aktivnosti so sodelovali dijaki 2. letnika triletnega poklicnega programa vrtnar. Sodelovalo je 12 dijakov z mentorjema. Dijaki so sodelovali na projektu v okviru izvajanja pouka strokovnega modula Grajene prvine zelenih površin, kjer so na praktičen način spoznali pravilno oblikovanje gred glede višine in uporabo zastirke. Prav tako so se seznanili in spoznali medovite rastline, ki privabljajo poleg čebel tudi divje opraševal-ce. Zeliščni vrt v parku Thermane Laško predstavlja velik okoliški potencial, še zlasti, ker se življenjski prostor za čebele in divje opraševalce v mestih krči.
Sajenje nekaterih trajnih zeliščnih rastlin smo zaradi prihajajoče zime prestavili na pomlad. Tako prva aktivnost z naslovom Rekonstrukcija zdraviliškega parka Thermane Laško v delu medovite-ga vrta še ni v celoti končana. Glede na izvedene meritve bomo v naslednjih mesecih izdelali načrt teh gred s pomočjo IKT tehnologije.
Naše aktivnosti vključujejo tudi delavnice za osnovnošolsko mladino, katere poglavitni cilj je ozaveščanje otrok do odgovornega ravnanja z okoljem. Odločili smo se, da predstavimo naravno rastoče medovite rastline v dveh obdobjih, ki sta pomembni tudi v življenju čebel in divjih opraševalcev.
Rastline za jesenske paše smo predstavili tretjemu razredu 1. triade OŠ Laško. V delavnico je bilo vključeno 20 učencev, ki smo jo izvedli 19. oktobra. Naslednjo delavnico načrtujemo spomladi, in sicer z učenci 2. triade. Na takšen način bi radi poudarili pomembnost biotske pestrosti, saj cvetlice, ki so dostopne spomladi, v jeseni le pocvitajo.
Učenci so se v okviru delavnice seznanili s pomenom divjih opraševalcev, spoznali so jesenske rastline za pašo in posušene cvetove ujeli v barvit kolaž. Njihovi izdelki so ujeti v trajen spomin tudi s Samsung Gear 360o kamero, kjer lahko
posameznik opazuje svoje delo in delo drugih. S posnetkom dobi občutek navidezne resničnosti, ki pokaže popolnoma novo dimenzijo pogleda. Posnetki so dostopni na internetnih straneh OŠ Laško in internetni strani naše šole. Za namen projekta smo skupaj s 360o kamero nabavili tudi pripadajoča VR očala, ki omogočajo ogled in doživetje 360o posnetkov z mobilniki preko spletne strani YouTube (https://youtu.be/4Iqu0kmhPTk).
Načrtovane aktivnosti smo v obdobju od maja do oktobra v celoti izvedli, izvedbo okrogle mize, ki smo jo načrtovali za mesec november pa smo prestavili v zadnji teden v januarju, saj bo verjetno vreme takrat bolj naklonjeno obiskom delavnic v zaprtih prostorih. Priprave na okroglo mizo z udeležbo različnih deležnikov pri proizvodnji varne hrane pa že potekajo.
Romana Špes, koordinatorka projekta
19
PODEŽELJE
ČEBELE POČIVAJO, ČEBELARJI PA ŠE KAR ROJIMO
Končno smo dočakali primerno jesen, da so se lahko čebele stisnile v zimsko gručo, objele zimsko zalogo hrane ter pričele z zasluženim zimskim počitkom. Počitka pa ne bomo imeli čebelarji, kajti pred nami je veliko dela, načrtovanega za zimske dni. Po pestri pomladi in poletju, ko so se naše čebelice posvečale najbolj plemenitemu delu t.j. opraševanju rastlin, pomembnem za prehrano ljudi in živali, smo laški čebelarji posvečali svoj prosti čas predvsem otrokom, seveda pa tudi njihovim staršem. Naša naloga je predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu ohranjanja vseh vrst opraševalcev kulturnih in ostalih rastlin. Mednje poleg medonosnih čebel sodijo še vse vrste čmrljev, čebele samotarke, metulji, tudi ose in sršeni. Z namenom ozave-ščanja in druženja z otroki, starši in vsemi, ki jim je mar, smo čebelarji pripravili, ali se udeležili dogodkov, kot so tradicionalni »Dnevi odprtih vrat čebelarjev«, sodelovali na Pisanem balonu s ponudbo medenih dobrot in prikazom čebelarskih opravil ter v povorki Pivo in cvetje z veliko skupino čebelic in čebelarjev. Ob poti pohoda Antona Aškerca med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami smo čebelarji na treh stojnicah nudili ok-repčevalne napitke in medenjake, ki so pohodnikom vlivali novih moči.
Vrhunec vseh dogodkov je prav gotovo tretji petek v novembru, ko vrtci in šole na pobudo ČZS pripravijo slovenski zajtrk, tokrat že 12. po vrsti. Čebelarji po svojih zmožnostih prispevamo med, ki ga v ta namen podarimo vrtcem. V šolah so poleg pravega slovenskega zajtrka ob 10. uri zapeli še Slakovega Čebe-
larja. Gre za zelo prijeten zajtrk, ko nas - čebelarje otroci povabijo, da se jim pridružimo. Tokrat smo čebelarji obiskali sedem laških vrtcev. Še posebno pa nas veseli, da se nam pridruži tudi župan s svojimi sodelavci.
Moram omeniti, da tudi to šolsko leto delujejo na naših šolah štirje čebelarski krožki, kar je svojevrsten rekord, saj smo ena redkih, če ne edina občina s štirimi krožki. Hvala šolnikom, ki nam stojijo ob strani.
Zahvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo lahko čebelarji izvedli kar smo si zadali v letu, ki se izteka. Računamo na vas tudi v letu, ki je pred nami. Naj vam bo v letu 2019 lepo, bodite zdravi in polni pozitivne energije.
Franci Šolar, ČD Laško

OPRAŠEVALCI,
NEPRECENLJIVI
SODELAVCI
Vrednost medonosnih čebel in divjih opraševalcev za obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst, biotsko pestrost in zagotavljanje prehranske varnosti je neprecenljiva. Žal pa je pestra združba opraševalcev danes močno ogrožena tudi zaradi sprememb v okolju, ki jih povzroča človek. Kako lahko k izboljšanju stanja prispeva vsak od nas in kaj lahko storimo skupaj?
Vljudno vas vabimo, da se nam pri iskanju odgovorov pridružite v torek,
22. januarja 2019, ob 11.30, v Kongresnem centru Thermane Laško.
Na uvodnem predavanju nam bo dr. Janko Božič, izredni profesor za področje etologije (vedenje živali) na Bioteh-
nični fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer vodi tudi Center za čebelarstvo, predstavil nevarnosti vnašanja tujih snovi v okolje ter osnovne mehanizme njihovega delovanja na pestro združbo opraševalcev.
V nadaljevanju se bo odvila okrogla miza z naslovom Opraševalci, nepre-
cenljivi sodelavci, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki s področij čebelarstva, kmetijstva, gozdarstva, izobraževanja in turizma. Nujnost sonaravne pridelave hrane za uspešno upravljanje z naravnimi viri bodo predstavili z različnih zornih kotov, ob tem pa predstavili potencial, ki ga ima naša dežela, da postane model trajnostnega upravljanja pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzi-tete.
Prireditev se bo izvedla v okviru operacije »Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev« in je delno financirana iz sredstev EU.
Organizatorji: Občina Laško, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Čebelarsko društvo Laško, STIK Laško in Thermana Laško.
Foto: dr. Danilo Bevk
20

Svetla plat preteklosti
stik - center za šport,turizem. informiranje IN kulturo laško
Programski svet - Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar, v katerem aktivno deluje šestnajst društev in dva zavoda, je v letu 2017 in 2018 postavil nove mejnike, saj smo že raziskane šege in delovna opravila nadgradili z raziskovanjem in odrsko postavitvijo mestnih šeg - ob lanskoletni 90-letnici mesta Laško in letos, ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne, vojaških pesmi in doživljanja Velike vojne.
Pogled na sejemsko dogajanje, foto: Boris Vrabec
V soldaškem duhu je tako minilo tudi 22. Martinovo v Laškem, saj smo tradicionalni Martinov etno večer poimenovali »Fantje se zbirajo«. V Kulturnem centru je tako letos odmevalo zvonjenje pritrkovalcev Irene In Marka Zeme, vojaške ljudske pesmi in branje pisem vojakov, ki nam jih je posodil zbiratelj Radovan Grešak. Seveda pa smo večer le zaključili, kot se za martinovo spodobi - z blagoslovom vina v gospodarjevi kleti, napitnicami, zahvalami članom Zveze Možnar in prijetnim druženjem.
Tudi v nedeljo, 11. novembra, je bilo dogajanje posvečeno ne le farnemu zavetniku, ampak tudi 100. obletnici konca 1. svetovne vojne. V Laškem so po končani svetovni moriji svojci padlih vojakov iz širše okolice Laškega postavili ob vhodu v župnijsko cerkev sv. Martina v Laškem dve spominski plošči z njihovimi imeni. Obe plošči sta bili ob obnovi cerkve leta 1987 odstranjeni in se do danes ne ve, kje sta končali. Člani Zveze Možnar smo ugotovili, da Laško tako nima več niti enega spominskega obeležja padlim v 1. svetovni vojni, zato smo se odločili, da predlagamo Občini, da ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne ponovno odkrijemo obeležje, ki bo pričalo o življenju in smrti padlih vojakov. Veseli nas, da je ta projekt uspel v tako kratkem času!
Martinova nedelja, foto: Boris Vrabec
Ker je spominsko obeležje postavljeno na mestu odstranjenih dveh plošč, je tudi blagoslov vina potekal na zahodni strani cerkve. Malce drugače, morda ne vsem povšeči - a konec velike vojne je le del naše preteklosti, katere se je vredno spominjati.
Spominsko obeležje padlim v 1. svetovni vojni, foto: Boris Vrabec
Prva svetovna vojna je bila eden najbolj tragičnih in pogubnih dogodkov v človeški zgodovini, ki pa ga je občasno vendarle prekinil trenutek prijateljstva in miru. Eden takšnih se je zgodil na božič leta 1914. Na izjemno mrzlo božično jutro tistega leta, takoj po prvem jutranjem svitu, se je na zahodni fronti namreč zgodilo nekaj, česar ni odobril noben poveljnik, nihče izmed poveljujočih na eni ali drugi strani. Po pripovedovanju britanskih vojakov se je iz jarkov na nemški strani fronte najprej zaslišala blagozvočna pesem. Čeprav besedila niso poznali, so takoj prepoznali melodijo Svete noči, ene najbolj priljubljenih božičnih pesmi. Kmalu po tem, ko je bila pesem odpeta, je iz jarka na nemški strani izstopil vojak, ki je v rokah držal osvetljeno drevesce. Počasi je stopil proti jarkom nasprotne strani in nato v polomljeni angleščini najprej zaželel vesel božič, nato pa ponudil še predlog: Mi ne bomo streljali, zato tudi vi ne streljajte ...
Miren božič in srečno novo leto 2019 vam želimo »Možnar-ji«!
Urška Knez
Prireditve v Kulturnem centru Laško_
Jubilejno sezono Kulturnega centra želimo slaviti in obeležiti tudi čez leto, z abonmajskimi in ostalimi priložnostnimi prireditvami. Zelo smo veseli, da smo v tej sezoni dvorano že večkrat napolnili in da s programom privabimo ne samo domače, temveč tudi obiskovalce iz širše okolice.
Dvorano sta napolnili komediji dveh najprepoznavnejših komercialnih gledališč pri nas - Špas teater in Siti teater - z Dekli-ščino in Čakalnico. Razprodana je bila dvorana za koncert Dolgo nisva pila, Hamo in Rudi Bučar sta poskrbela za edinstven koncertni večer, ki so mu sledile stoječe ovacije. V novembru so za prav posebno vzdušje poskrbeli Orleki, s svojim edinstvenim in avtentičnim nastopom, ki ga je s »knapovskimi« zgodbami in humorjem začinil Matjavž Javšnik. Poskočno je bilo na na-rodno-zabavnih večerih z Dejanom Kranjcem, prva dva smo obarvali čisto po domače. Predstavili so se laški ansambli ter Brane Klavžer s svojimi muzikanti.
Hamo in Rudi Bučar, foto: Marko Alpner
21
Na zamudite prihajajočih dogodkov in se nam pridružite tudi v decembru in prihajajočem letu.
Tina Belej
VESELI DECEMBER_
Laško že žari v božičnih lučkah. V nedeljo, 2. decembra, ko smo uradno odprli drsališče, je župan občine Laško Franc Zdolšek s pomočjo snežinke prižgal praznične luči v Laškem. celoten dogodek je pritegnil številne obiskovalce, ki so uživali ob prijetni glasbi in dobrotah s stojnic.
Program podoben lanskemu_
Program ob otvoritvi drsališča in prižigu luči je bil podoben lanskemu.
Celoten program se je začel ob 16. uri, z Miklavževim sejmom pri drsališču in Miklavževo opereto v Kulturnem centru Laško. Ob 17. uri je drsališče obiskal Miklavž, ki je otroke razveselil s sadjem in slaščicami.
Opereta Miklavž prihaja, foto: Boris Vrabec
Program so popestrili še glasbeniki iz Laške pihalne godbe skupaj z nastopom mažoret ter Saška Nemec in Sara Požin, z naborom zimskih in prazničnih skladb. Program je povezovala Mojca Knez Jovan, otroke pa so zabavale tudi snežinke. Celoten večer se je nadaljeval ob vročem čaju in kuhanem vinu ob stojnicah z različnimi dobrotami in izdelki.
Drsališče vabi še naprej_
Drsališče bo tudi naprej obratovalo od ponedeljka do četrtka, od 16. do 21. ure. Ob petkih bo odprto od 16. do 23. ure. Ob so-
botah od 9. do 23. ure. Ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Uporaba drsališča bo brezplačna, izposoja drsalk pa bo po simbolični ceni stala 1€.
Prižig prazničnih luči, foto: Boris Vrabec
Od 8. decembra dalje bo organiziran tudi brezplačni tečaj drsanja, za katerega prijave niso obvezne. Potekal bo vsako soboto od 8.30 do 10. ure za otroke in vsako nedeljo od 9. do 10.30. ure za odrasle. Ves december pa Laško čaka tudi pester glasbeni in prireditveni program z nekaterimi novostmi.
Novost_
STIK je skupaj s Hortikulturnim društvom poskrbel za 5 foto kotičkov po mestu in iz tega naredil nagradno igro. Vsi, ki bodo našli vseh 5 kotičkov in se bodo ob njih fotografirali ter fotografijo objavili na družbenih omrežjih, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju.
Okrasitev_
Okrasitev mesta je letos malce drugačna. Narejena je iz recikliranega materiala, ki so ga pripravili otroci iz vrtcev ter osnovnih šol skupaj z mentoricami.
Praznični domači kotiček_
Na zgornjem vrtu Savinje bo vsako sredo med 9. in 11. uro praznični domači kotiček. Ob božični glasbi bodo „snežinke" delile čaj, kuhano vino, kavo in vabile k fotografiranju ob posebnem platnu (photo wall). Društvo kmečkih žena bo imelo tudi različne delavnice kot je izdelovanje adventnih venčkov ipd.
Maja Horvat
TEČAJ DRSANJA
l/K OTROKE - SOBOTA CIO - 10:04 4 ZA ODRA&tE - NEDELJA 9:00 10:30
t-Ai^vf- T.,1- ¡li ft.C,	t"" ■ ^".i?I"C
PRAVLJIČNO DRSALIŠČE
PRI KULTURNEM CENTRU LAŠKO
titjiitdttji.*/. - cv lJ'Le H. IG.OO - 21.30
petek IGOLJ - 2330	H	^^H^^^^L	_
sobota 900-2300 nedelja 10G0 ■ 13CO
UPORABA DRSALIŠČA JE
BREZPLAČNA.	9V'	^^
tzposcja dr&alk po M mbol i rr.'-ccpjl 1 EUR
22
STIK
f
lUnJl«!
V'pw™« at . i anH __
rwom VJ
PBDEfELJA OBK; ■&■ tmpiilim.ivsHjdiji^iBfrrtti[«)umtii/pcfileif .........
Uri. ■ in- 1 ■■■-!
JURKLOŠTRSKI IZVIRI ZDRAVJA
December je čas, ko se še posebej radi družimo ob dobri hrani in pijači, naše bližnje pa želimo razveseliti z izvirnimi darili. Izbrani prehranski pridelki in izdelki, združeni v kolektivno blagovno znamko Jurkloštrski izviri zdravja, odražajo moč starodavnega vedenja o ohranjanju ravnovesja in doseganju harmonije s pomočjo zdrave prehrane. Spremlja jih star Hipokratov izrek: HRANA naj bo vaše zdravilo in ZDRAVILO naj bo vaša hrana. Vabljeni v TIC Laško.
Kolektivna blagovna znamka Jurkloštrski izviri zdravja je nastala v okviru operacije »Doživljajski zeliščni vrtovi« in je delno financirana iz sredstev EU.
LAŠKO s posebnim pivovskim doživetjem med ZMAGOVALCI!_
Nepozabno doživetje, čudovit ambient, fotogenična lokacija, avtohtono vzdušje, ki očara, odlična hrana, prijazni ljudje ... Vse to in še več je očaralo ameriški par, ki je pri nas preizkusil nepozabno doživetje »Laško craft beer experience«.
Tuje turiste v Slovenijo večinoma pritegnejo splošno najbolj znani turistični biseri, kot so Bled, Ljubljanski grad, Postojnska jama, Piran ... Z akcijo Slovenia's hidden gems pa organizatorji RTV SLO-Radio SI želijo opozoriti na vse več odličnih lokacij in turističnih doživetij, atrakcij v naši majhni deželi, ki bi jih tuji obiskovalci zagotovo morali doživeti, da začutijo bogat utrip tradicije, kulinarike, kulture in drugih inovativnih turističnih skrivnosti Slovenije.
Izmed vseh prijavljenih kandidatov so organizatorji izbrali 18 finalistov, med njim tudi Laško s posebnim pivovskim doživetjem »Laško craft beer experience«. Naše doživetje je potekalo dva dni in je vključevalo: ogled Pivovarne Laško z degustacijo, pivovsko wellness in kulinarično razvajanje v Thermani Laško, nočitev z zajtrkom v Prenočišču Savinja ter obisk prve in edine pivovske sobe pobega na svetu, ki je urejena v stavbi, kjer se je zvaril prvi vrček našega piva, Escape Room Enigmarium Laško. Ameriški par je bil nad doživetjem več kot navdušen, še posebej sta izpostavila gostoljubnost in občutek domačnosti, saj ju je očarala njuna vodnica Barbara Penič, ki je bila vseskozi z njima - vodila je njun ogled pivovarne, ju namestila v sobo, jima zjutraj pripravila zajtrk in bila njun gamemaster med igro pobega. Tudi pivovskega wellness in kulinaričnega razvajanja v Thermani Laško nista mogla prehvaliti. Organizatorji pa so bili prav tako navdušeni nad našim integralnim turističnim produktom, ki povezuje več ponudnikov in kaže, da lahko turisti pri nas odkrijejo še neodkrito.
Vse od januarja pa do novembra so potekali obiski in preizkusi finalnih doživetij, novembra pa so svoj glas za svojega favorita lahko oddali še poslušalci Radia SI.
Z leve proti desni: Barbara Penič (vodnica), Janja Urankar Berčon (STIK), Metka Mavri (STIK-TIC).
23
STIK
Petega decembra so bili razglašena tri najboljša inovativna, zelena, butična doživetja. Priznanje za prvo mesto je prejelo doživetje »Mediterranean flavours of Slovenian Istria« (Kmetija Butul & Domačija Butul, Koper), drugo mesto smo zasedli Laščani z doživetjem »Laško craft beer experience«, priznanje za tretje mesto pa je dobilo doživetje »Gourmet over Mura« (združenje sedmih kulinaričnih ponudnikov iz Prekmurja).
Poleg celoletne promocije v oddaji na Radiu Si je bilo Laško deležno tudi predstavitve na spletni strani www.sloveniashid-
OJ, TFI SOLDAŠKI BOBEN ..._
V	Muzeju Laško obeležujemo 100-obletnico konca I. svetovne vojne z razstavo, ki v treh sklopih razkriva dogajanja v času med leti 1914 in 1918. V prvem delu je v sliki in besedi prikazano dogajanje v Laškem in njegovi okolici, ki se je sicer nahajalo v vojnem zaledju, a je kljub temu še kako dobro občutilo grozote vojnega časa. Drugi sklop razstave je posvečen Laščanom in okoličanom, predvsem mladeničem iz okolice Govc in Svete Jedrt, ki so neposredno sodelovali na različnih bojiščih širom Evrope. Fantom, ki so se borili za tuje ideale v tuji deželi. Dopisnice, ki so jih pisali domačim, so bile tolažba in sporočilo, da so še živi. Tretji, osrednji del razstave pa je namenjen predstavitvi bogate zbirke zasebnega zbiralca Radovana Grešaka. Predstavljen je le manjši del bogatih najdb, ki zapolnjujejo vse muzejske vitrine.
Vihra I. svetovne vojne se ni izognila Laškemu in okoliškim krajem. Začelo se je previdno in nadaljevalo sunkovito. Že preden so velesile pričele uradno napovedovati vojno druga drugi, so bili v Laškem zastraženi vsi železniški objekti. Ko je prišel razglas o splošni mobilizaciji, so občinski redarji in sli z bobnanjem in branjem cesarjevega odloka obveščali prebivalce o njihovi dolžnosti do vere, doma in cesarja.
V	avgustu 1914 je na fronto moralo prvih 59 domačinov iz Laškega in okolice. Zdravilišče je bilo spremenjeno v lazaret. Septembra so pričeli v oskrbo iz celjske bolnišnice voziti ranjence. Dnevno je bilo oskrbovanih od 100 do 150 vojakov
dengems.si, prejeli smo naziv »Slovenia's hidden gem 2018«, pred nami je predstavitev v oddajah Radia Si - Spotlight, Iz-luščeno,Think green, Nasvet za izlet, promocijski paket oglaševanja po izjemni ceni ter banner na spletni strani www.sloveni-ashiddengems.si in www.radiosi.eu.
Hvala vsem sodelujočim in vsem, ki ste oddali svoj glas.
Janja Urankar Berčon
in okoli 50 častnikov. Laški Rdeči križ je zbiral sredstva za vojno pomoč. Ne le denar, temveč tudi hrano in cigarete. Še istega leta so v Laško prišli prvi begunci iz Galicije. Spomladi naslednjega leta pa tudi prvi pribežniki s Primorske.
Laščani so plačali prvi in drugi obrok zloglasnega vojnega posojila v skupni vrednosti 479.850 kron. Pričel se je tudi odvzem bakrenih kotlov in železa.
Dopisnice, ki so jih vojaki s fronte pisali domačim, so seveda bile podvržene cenzuri. Zato ni nenavadno, da vsi pišejo le o tem, da jim je dobro in vprašujejo, kako je doma. Le tu in tam se da med vrsticami prebrati še kaj več. Na primer to, da jim primanjkuje hrane in kako zelo bi se prilegel košček svinjskega mesa, ali pa sporočilo, da so bili prestavljeni z ene fronte na drugo. Zanimiva so pisma, ki jih je svojemu bratu pošiljal nepismen vojak iz okolice Laškega. Vsako je napisano z drugačno pisavo. Očitno so mu pri tem opravilu na pomoč priskočili bojni tovariši. Vojaki so pogosto svoje pisanje domov poslali na fotografiji, ki je nastala na fronti ali v zaledju. Tako so mame in očetje lahko videli, kako sin izgleda tam daleč na tuji zemlji. Nam pa na razstavi te fotografije pomagajo pri lažjem razumevanju takratnega težkega časa.
Leta 1918 so se v Laškem vrstili pregledi zalog živil po hišah. Izvajale so jih civilne in vojaške oblasti. Povsod se je opažalo resno pomanjkanje ne le hrane ampak tudi vseh ostalih dobrin. Avgusta je bil plačan še osmi obrok vojnega posojila. Pričela se je strahotna draginja. Cene živil, tobaka, poštnih pristojbin in voznih kart so poskočile v nebo. Ob kapitulaciji Avstro-Ogrske je v Laškem zaplapolalo deset slovenskih zastav. Vse trgovine so bile zaprte. Slovenski tržani in okoličani so drveli na ulice in dajali duška svojemu razpoloženju. Z laške železniške postaje so odstranili tablo z napisom Mark Tueffer in jo nadomestili z novo, na kateri je pisalo Laški trg.
Po koncu vojne so domačini na pročelju cerkve sv. Martina v Laškem postavili dve spominski plošči z imeni nekaterih padlih vojakov iz okolice našega kraja. Žal sta v času obnove plošči izginili neznano kam. Morda pa jih nekoč nekdo vseeno najde. Kot spomin na padle v »veliki vojni« je tako do nedavnega bil le majhen grob s spominsko ploščo neznanemu vojaku na laškem pokopališču.
Vojna je končana, ostajajo pa spomini. Hranijo jih sorodniki, muzeji in zasebni zbiralci z občutkom za ohranjanje dediščine. V času priprav na razstavo »Oj, ta soldaški boben ...« v Muzeju Laško, se je odprlo in odstrlo kar nekaj skoraj pozabljenih zgodb. Marsikje na podstrešju še vedno lastniki hiš najdejo dokumente, razglednice ali osebne predmete. Ne vrzite jih vstran, saj boste s tem uničili spomine. Shranite jih in pokličite Muzej Laško ali pa Radova-na Grešaka. Morda skupaj odkrijemo še kakšno zanimivo zgodbo iz preteklosti.
Tomaž Majcen, Muzej Laško
24
HOPVLAŠKO *
\\l 111 iJItl i^l til 1I11 Wn Will li/fc/ /xf ///Mil \\\ 111 / /£* 7 /^f ///111 l\\»A \W||
sIHiB
Četrtek, 20. december 2018, ob 19.30
ansambel Avsenik, avinjski kvintet in Ansambel
Četrtek, 17. januar 2019, ob 19.30
mpjmdidrMr.iííU™ ,	. !
* Mas j
/

H
f
Big Band RTV Slovenija in Klemen Slakonja:
Glasba v teatru - teater v glasbi | glasbena komedija Ponedeljek, 21. januar 2019, ob 19.30 Dirigent: Lojze Krajnčan

ŠTEFKA VALENTIN
Gledališče Ptuj, monokomedija 25
Nedelja, 21. januar 2Q19, ob 19.3Q
Režija: Peter Srpčič Igra: Zvezdana Mlakar
I l
Informacije: TIC Laško, 03 733 89
25
STIK
PR0SPOT
d.o.o. Radovljica
Besedilo, glasba in pesmi:
Jim Jacobs in Warren Casey
Režija: Jug Radivojevič
LAŠKO - DVORANA TRI LILIJE
r	ledelja, 24. 2. 2019 ob 19.0<				0
VSTOPNICE: T www.briljantina-mi V SODELOVANJU S FESTIVALOM ] Vsi materiali za uprizoritev muzikali		IC LAŠKO IN MOJEKARTE.S izikal.si / www.facebook.com/briljant LJUBLJANA i Briljantina so pridobljeni in potrjeni od: Theatrical Rights Worldwide	II inasi / www.i (TRW), 1180 Avenue C	instagram.com/briljantinas m )f The Americas, Suite 640, Mew York, NY. 10031	i MEDIJSKI SPONZOR MUZIKALA §= i "i n V»i J0J 9 planet 5. (866) 378-9758, www.theatricalrights.com

Praznični do
Vrt Savinje | 19., 24. 11.00
maci
in 31. 12
kotiček
2018 | 9.00 -
Tradicionalna razstava jaslic
Kartuzija Jurklošter | 9. 12. 20
Ogled je možen ob sobotah, nedeljah in pra; ob nedeljah dodatno od 8.45 do 10.15 ali po predhodnem dogovoru po telefonu 041 756 201. Prost vstop!
L8 - 2. 2. 2019
od 14.00 do 16.00 in
Hop v Laško, pra narodno-zabavni Ansambel Spev in Ekstra kvintet
Kulturni center Laško 19.30
Pevski spreh ulicah Laške
četrtek, 20. 12. 2018
Predbožično obiskom Bož
Občinsko dvorišče | p
icni večer
| četrtek, 20. 12. 2018 |
od z baklami po ga
rajanje z ička
etek, 21. 12. 2018 | 17.30
Ribiška te d
V
Zegnanje konj Prazn
Avla Kulturnei
kma s peko in egustacijo rib
rt Savinje | 9.00 - 13.00
na Štefanovo
Aškerčev trg | 11.30
"čni koncert s Saško in Saro
ga centra Laško | 18.00
Božično novo Laške pih Mi
Slovo od Marvin & Vl
Prazn
Občinsko dvorišče | sobo

letni koncert alne godbe in "ažoret Laško
Tri lilije | četrtek, 27. 12. 2018 | 19.00
starega leta: do Kreslin in Mali bogovi
Občinsko dvorišče | petek, 28. 12. 2018 | 20.00
čna Migetalnica
ta, 29. 12. 2018 | 20.00
2019!
H Laško, Slovenija | d) lasko_slovenia
OBČINA IASKO
26
Večer s slikarjem Mirom Zupančičem in razstava njegovih slik v Rimskih Toplicah_
Naključje je hotelo, da smo v istem letu v Rimskih Toplicah pripravili večera in razstavi slik dveh slikarjev, izseljencev, živečih v ZDA, tako rekoč vrstnikov, v otroštvu v Rimskih Toplicah skoraj sosedov in nato dolgo življenjskih sopotnikov. Junija je bil naš gost Jože Vodlan, oktobra pa še Miro Zupančič.
Akademski slikar Miro Zupančič (1937), ki že več kot 50 let živi v ZDA -njegov ameriški dom je na Long Islandu v New Yorku - se je sicer v domačih krajih predstavil že večkrat. L. 2005 je imel razstavo v Kulturnem centru v Laškem, l. 2011 ob otvoritvi Rimskih term, l. 2013 pa v Knjižnici Laško in Muzeju Laško. Lani je na otvoritvi razstave v hotelu Piramida v Mariboru prejel priznanje in zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za izjemen umetniški opus, sodelovanje v slovenski skupnosti v New Yorku in neprecenljiv prispevek k bogatenju slovenske umetnostne zapuščine v ZDA. O tem smo poročali tudi v oktobrski številki Laškega biltena 2017 (št. 62).
V navedenem prispevku smo tudi na kratko orisali Zupančičevo življenjsko pot. Tokrat bi izpostavili le, da uvrščajo umetnostni kritiki Mira Zupančiča med največje še živeče slovenske slikarje v di-aspori. Njegov bogat ustvarjalni opus, katerega najpogostejši slikarski tehniki sta olje na platnu in akvarel, pa opredeljujejo kot impresionizem in postkubi-zem. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstavah po svetu, od razglasitve samostojnosti pa se jih je v Sloveniji zvrstilo že preko 30.
Povod za tokratni dogodek v Rimskih Toplicah je bil dokumentarni film Marjana Šrimpfa o Miru Zupančiču z naslovom Žebelj je postal čopič, ki je bil predvajan septembra na RTV Sloveni-
ja v času tokratnega Zupančičevega obiska domovine. Na prireditvi smo si ob obisku slikarja in avtorja skupaj ogledali film. Velik del dokumentarnega portreta, v katerem med drugim izvemo, da je Miro Zupančič prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku in v Linzu v Avstriji, kjer se je Zupančič šolal na likovni akademiji. Kamera pa spremlja slikarja tudi v domačem kraju ter pred njegovo hišo in ateljejem pri Sv. Emi nad Podčetrtkom. Dokumentarni portret Mira Zupančiča je kot »hvalnica življenju«, kot je umetnikovo delo označil eden izmed likovnih kritikov. Film si lahko ogledate v spletnem arhivu RTV Slovenija, na voljo pa je tudi v knjižnici v Laškem.
Prisrčno in spominov polno druženje v Rimskih Toplicah je še polepšal violinist in citrar domačin Peter Napret, razstava 13 Zupančičevih slik pa je obiskovalce v prostore knjižnice v Rimskih Toplicah vabila še vse do začetka decembra.
Ponosni smo na naše uspešne rojake, cenimo njihovo ustvarjalnost in dejstvo, da še vedno vzdržujejo tako tesne stike s svojim domačim okoljem. Zato se že veselimo naslednjega obiska g. Zupančiča in novih sadov njegovega dela.
Matej Jazbinšek
(Prispevek iz Novega tednika, objavljen 15. 11. 2018)
Milena Zupančič in Tadej Golob napolnila dvorano Kulturnega centra_
Že enajst let poteka v okviru laške knjižnice Bralna značka za odrasle, ki je v vseh letih postala pojem kvalitetne ponudbe branja, a že dolgo ne več samo branja, temveč tudi odmevnih prireditev, ki jih prinaša.
Vsakoletno osrednjo prireditev pripravijo knjižničarji pred praznikom reformacije. Tako obenem spomnijo na očeta slovenske besede Primoža Trubarja. Letos so poklonu Trubarju pridali še spomin na Ivana Cankarja, ki ga v Cankarjevem letu 2018 z Bralno značko za odrasle tudi »oživljajo«. Tako je direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek v uvodnem govoru na veliki prireditvi v Kulturnem centru Laško spomnil na Cankarjevo držo - proti fi-listrstvu in hlapčevstvu - in navezal na
prizadevanja njihove bralne značke, ki si prizadeva za osveščenost, razmišljanje, kulturo, človečnost in je svojevrsten boj proti filistrstvu v nas samih in tudi navzven.
Lepa slovenska beseda je tudi delovno in življenjsko orodje osrednjih gostov večera - nepozabne igralske legende Milene Zupančič ter pisatelja Tadeja Goloba, ki je o njej napisal knjigo Kot bi Luna padla na Zemljo. V prekratkem večeru sta spregovorila vsak o svoji življenjski in ustvarjalni poti, medtem ko je domačin, profesor Dejan Kušer, glasbeno razvajal polno dvorano občinstva s krasnimi harmo-nikarskimi skladbami Piazzolle, Rave-la, Debussyja in Tarrega. Preprosto čudovito.
rtlil k.
zllr
.Ott
Foto: Julija Pristovnik
A. M.
Teden slovenskih splošnih knjižnic ali Moja knjižnica praznuje_
Tudi letos je med 19. in 23. novembrom v okviru Združenja splošnih knjižnic potekalo praznovanje Tedna splošnih knjižnic. Dan slovenskih splošnih knjižnic namreč obeležujemo 20. novembra.
Praznovali smo skozi ves teden: ponedeljek in torek sta bila v vseh naših enotah dneva brezplačnega vpisa za nove člane, v torek smo v Kulturnem centru Laško praznovali z dramsko skupino Lux Theatrum, ki nam je predstavila Cankarjevih 12 ljubezni, v četrtek smo s popoldansko pravljico in ustvarjalnico praznovali z otroki, praznovanje smo zaključili s potopisnim predavanjem Matica Štorma-na v Rimskih Toplicah, v Laškem pa smo pripravili modre paketke presenečenja, ki ste si jih lahko izposodili ob obisku naše knjižnice.
Ves teden smo bili praznično odeti v modro barvo - otroke smo ob obisku raz-
27
KNJIŽNICA
veselili z modrimi baloni. Skrbno pa smo zbirali tudi po pošti prispele praznične razglednice z vašimi čudovitimi mislimi o knjižnici, knjigah, branju in o knjižničarjih. Razveselili smo se napisanih in izrečenih pohval, misli in želja za prihodnost - iskrena hvala vsem za vaš tenkočuten odziv - veseli smo, da vam veliko pomenimo!
Kot smo napovedali, smo nekaj najbolj izvirnih misli nagradili. Nagrajenci so: Marija in Pavle Beslič, Anica Bregar, Pavla Grabar, Tatjana Matek, Leonida Radaljac, Milena Suhodolčan ter otroci iz Vrtca Laško. Knjižne nagrade vam bomo poklonili ob obisku knjižnice.
Z vsemi občani in občankami bi radi podelili nekaj veselja, ponosa in izbranih besed, ki smo jih bili deležni ob našem prazniku!
»Lahko bi rekli, da so vse knjižnice več ali manj enake, pa vendar je naša, po mojem mnenju, nekaj posebnega, zaradi vas, knjižničarjev. S svojo strokovno, predvsem pa toplo človeško besedo polepšate vsakokratni obisk naše knjižnice.« »Knjige - moje največje in najzvestejše prijateljice.
Nič me ne sprosti ali razveseli bolj kot branje.
Je prostor, kjer bi lahko kar ostala In pozabila, da obstaja zunaj bitka za bolje in več.
Želela sem za branje navdušiti tudi moje otroke.
N i mi uspelo -Internet je zmagal.
Cenim vse zvrsti, tudi berem, kar me pritegne.
A zgodovina, osebne izpovedi in kriminal-ke so mi najljubši.«
»Kadar se udeležim dogodka v knjižnici, pomeni zame praznik, sprostitev in razvedrilo.«
»Knjižnica mi je hram, ki me vselej razveseljuje. Vzradosti me že pomisel nanjo. Knjižnica je dom solza, smeha, žalosti, veselja. Je učilnica. Je tiha, prijazna vabitelji-ca v razsvetljenja.«
»Želim, da bi bili prostori večji, da bi bilo dovolj prostorno za dejavnosti, ki jih tako pogosto pripravljate. Čestitke za vaš praznik in veliko veselja s knjigami in nami bralci!«
»Koliko in kaj nam knjižnica pomeni -je nepogrešljiva, je kot družinski član. Vedno nam je prijazno na razpolago z bogato izbiro knjig, če pa imamo kdaj kakšno posebno željo, nam je bila do sedaj vedno izpolnjena.«
»V knjižnici se vedno ustavi čas. V hramu večnosti se vedno najde kaj zanimivega, z vašo prijaznostjo svetovati in nas usmerjati, da nas ponese daleč stran od vsakdanjih skrbi. Hvala vam!«
»Kako lepo je vstopiti v hišo BRANJA, kjer vedno naletim na prijazne in ustrežljive knjižničarje, predane svojemu delu, ki jim ni le služba, pač pa poslanstvo.«
»Za tvoj praznik voščim le najboljše, da bi v nadaljnjo sodelovali in delali še naprej tako dobro - ljubeče, saj kot obiskovalka se v tem prostoru počutim odlično, vedno sem dobrodošla.«
»Knjižnica Laško je zame ustanova, kjer imam na izbiro veliko število dobrih knjig, lep in spoštljiv sprejem knjižničarjev, veliko organiziranih predavanj in prireditev. Želim pa, da bi bil prireditven prostor večji in lažje dostopen.«
»Zame je branje ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo znati, če želimo biti vse, kar si želimo.«
»Laščani smo lahko izjemno ponosni na našo knjižnico, v kateri imamo veliko raznovrstnega gradiva, prijazno in ustrežljivo osebje, ki zna prisluhniti uporabnikom ter organizira različne tematske dogodke.«
»Knjižnica Laško - prostor lepih misli in prijetnih ljudi! Ste kot sonce, ki s svojimi žarki grejete vse okoli.«
»Knjižnica - prostor, kjer obiskovalca (še vedno) sprejme tišina, bogastvo spoznanj, pričakovanj iz knjig, ki nas vabijo, da jih vzamemo za svoje. Prostor - kjer te sprejmejo prijazni knjižničarji, te poslušajo, cenijo, svetujejo.«
Jerica Horjak
Vse dobro v letu 2019
Decembra se po navadi ozremo nazaj, po letu, ki mineva, in naprej - z novimi željami, upi, načrti. S tem vsaj malo nadoknadimo to, za kar nam v vsakdanjem vrvežu zmanjkuje časa. Če pomislim na delo v naši knjižni-
ci, se bomo tudi leta 2018 spominjali po lepih stvareh - po številnih dobrih knjigah, kvalitetnih prireditvah, skupnem delu in po raznovrstnih druženjih.
V prihodnjem letu pa nas znova čakajo mnogi izzivi. Po letu volitev upamo, da bomo deležni ustreznega posluha za knjižnično dejavnost tako na državnem kot tudi lokalnem nivoju. Vaše zadovoljstvo, naši uporabniki in obiskovalci, nam potrjuje, da smo potrebni ter da naš trud za dobro delo ni zaman. Vaša hvaležnost nas žene naprej.
Želimo vam mirne praznike v družbi najbližjih; v novem letu pa obilo dobrega branja in prijetnih srečevanj v knjižnici.
Vaši knjižničarji
Cankarjevih 12 ljubezni_
Ivan Cankar (1876-1918) velja za najpomembnejšega slovenskega pisatelja, zato je bilo letos po vsej Sloveniji izvedenih veliko aktivnosti v sklopu Cankarjevega leta. Z novimi knjižnimi izdajami, mnogimi dogodki, razstavami, branji in še marsičim smo želeli številni organizatorji ponovno opozoriti na cankarjevo odličnost, izpovednost in aktualnost -ter tako navdušiti za branje. V Knjižnici Laško smo Cankarjevo leto obeležili večkrat, nazadnje hkrati z dnevom slovenskih splošnih knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra.
Ivan cankar je bil pisatelj, dramatik, pesnik in esejist. Iz njegovega obsežnega in vrhunskega opusa na tem mestu izpostavljamo le pesniško zbirko Erotika (velja za začetek slovenske moderne), romane Na klancu, Martin Kačur in Hiša Marije Pomočnice, povest Kurent, zbirki črtic Moje življenje in Podobe iz sanj ter drame Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi in Hlapci. Ukvarjal se je tudi s publicistiko, kritiko in esejistiko ter bil aktiven kot politik in na področju nacionalnega vprašanja.
V organizaciji KD Koral, STIK-a Laško in Knjižnice Laško smo v Kulturnem centru Laško pripravili cankarjevih 12 ljubezni - slikovito uprizoritev Cankarjevih malih in velikih ljubezni, v režiji ljubiteljske ustvarjalke na številnih kulturnih področjih Magdalene Hrastnik (ki je tudi avtorica izvirnega scenarija, nastalega po navdihu iz Cankarjevih pisem) in domačina Roka Matka - dramskega igralca, prejemnika številnih na-
28
grad, trenutno zaposlenega v Gledališču Koper. V predstavi so nastopili člani Dramske skupine Lux Theatrum - Doroteja Berložnik, Ivana Čačič, Sofija Hrastnik, Dejan Jager, Brina Klinar, Tinkara Kramer, Zarja Nemec, Gašper Škorja, Alja Špec, Julija Teršek, Sara Vidic, Tina Vorina, Eva Vujasinovič in Florjan Žagar.
Cankarjevo življenje, njegova osebnost in ustvarjanje so tako kompleksni, povedni in navdihujoči, da jih je mogoče predstaviti in interpretirati na številne načine. Dotična uprizoritev se je naslonila na njegova ljubezenska pisma, ki so vrhunska literatura že sama po sebi, ter razgibano in v enem zamahu predstavila lok Cankarjeve življenjske poti, s poudarkom na
Ko v večernih urah knjižnica ...
njegovih ljubezenskih odnosih. Tematika je bila mladim blizu, zato so se v Cankarja in druge like vživeli ter nam pričarali odrsko iluzijo, prek katere smo gledalci lahko Cankarja doživeli in razumeli.
Ponosni smo na mlade igralce in veseli, da se lotevajo tudi težjih in resnejših uprizoritev pod vodstvom Magdalene Hrastnik. Ob tokratni predstavi pa je v delo z igralci veliko časa in truda vložil tudi Rok Matek, ki pravi, da v njih vidi potencial in želi z njimi v prihodnje še sodelovati. Vsem naštetim želimo še veliko ustvarjalne energije in dobrih skupnih projektov.
Uprizoritev Cankarjevih 12 ljubezni nam bo ostala v lepem spominu. Ob tej priložnosti pa vas še enkrat vabimo k branju Cankarjevih del, ki so vedno aktualna in nas lahko vselej nagovorijo. Zaključujemo pa z mislijo Magdalene Hrastnik iz programskega lista k uprizoritvi: »Zakaj Cankar govori o temi in vzbuja v nas hrepenenje po luči? Da bi upanje v nas nikoli ne ugasnilo, večno gorelo v vsakem izmed nas, kakor tudi v celotnem narodu.«
Matej Jazbinšek
Večkrat se poigravam z mislijo, kaj se dogaja v knjižnici ponoči. Če prepustim domišljiji prosto pot, sem prepričana, da so določene knjige zjutraj na drugem mestu, kot so bile prejšnji večer, preden smo zaprli knjižnico ... V petek, 16. novembra, pa se je knjižnica prebudila v več ozirih. Obiskali so nas učenci OŠ Primoža Trubarja Laško in z nami preživeli del svoje noči branja (ki so jo združili z astronomsko nočjo). S svojo živahnostjo, igrivostjo in dobro voljo so predramili naše stare, debele zidove - na trenutke se je zdelo, da knjižnica poplesuje od vihravosti in mladostne energije. Najprej smo z Barbaro reševali Mega kviz (letos je posvečen 100. obletnici Narodne galerije v Ljubljani) in prebudili domišljijo z duhovitimi dopolnitvami največjih umetnin slovenskih slikarjev, katerih originale hranijo tudi v Narodni galeriji. Našemu povabilu, da skupaj preživimo uvod v noč, se je prijazno odzvalo nekaj članov Gledališke skupine JuNAKI iz Gledališkega društva Radeče z njihovim režiserjem An-žetom Rusom. Anže, Dea, Tim in Ula so s svojim pristopom navdušili mlade, jim z raznovrstnimi ogrevalnimi vajami pokazali, da je igranje v gledališču tudi fizično naporno, in jih vodili do kratke uprizoritve najbolj znanih pravljic, ki so se jih učenci spominjali iz svojih otroških dni, ter poskrbeli, da so ponovno oživele med mladimi bralci.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste bili ta večer z nami -učencem in mladim igralcem, saj sem prepričana, da smo dvignili srčni utrip knjižnice (mogoče pa tudi utrip katere od sosednjih stavb)! ©
Jerica Horjak
Jesenski utrip naših mladih bralcev_
Še naprej prijazno vabljeni na ustvarjalnice, pravljice ali zgolj druženje v knjižnico - naše dogajanje spremljajte na spletni strani ali nas všečkajte na FB-profilu.
NAPOVEDUJEMO: Knjižnica Laško, četrtek, 20. 12. 2018, ob 18. uri: dr. Aleksander Šinigoj -Moč nezavednega uma_
Prijazno vabljeni na predavanje izjemnega učitelja nevro-lingvističnega programiranja.
29
KNJIŽNICA / V SPOMIN
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Izlet v London_
Udeleženke jezikovnega krožka angleškega jezika Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško smo se v začetku letošnjega oktobra udeležile štiridnevnega izleta v London. Izlet je bil načrtovan že ob vpisu v krožek v letu 2016 s pogojem, da ga izvedemo po tem, ko bomo jezik vsaj delno osvojile in ga lahko uporabile. Večina udeleženk krožka namreč angleščine v rednem izobraževanju ni imela, nekaterim pa je znanje iz šole čas malo zabrisal in so ga želele obnoviti. Izlet je preko turistične agencije organizirala naša mentorica prof. Lidija Šober.
Potovale smo z letalom iz Brnika na letališče Stansted, z letališkim avtobusom v center Londona na postajo Victoria ter s podzemno železnico do Ealinga v zahodnem delu Londona, kjer smo imele nastanitev. V soboto in nedeljo v mestu ni bilo preveč gneče, zato smo se lažje navadile na uporabo metroja. To je dokaj enostavno, potrebuješ le mapo podzemne in pozornost pri izbiri peronov ter smeri vožnje, sicer pa je na vlakih dobra signalizacija.
London je velemesto s preko 8 milijoni prebivalcev. Kot prestolnica Združenega kraljestva je eno najpomembnejših sve-
tovnih, poslovnih, političnih, kulturnih in izobraževalnih središč in je najbolj obiskano mesto na svetu. Arhitekturno je veličastno in predstavlja neverjetno lepo sožitje stoletja starih stavb in super modernih zgradb ter infrastrukture. Videz londonskih ulic popestrijo tradicionalni rdeči avtobusi, telefonske govorilnice, poštni nabiralniki. London je poln znamenitosti, ki si jih lahko ogledujete dneve. Preprosto je bilo premalo časa za obisk številnih od njih, ogledale pa smo si vseeno veliko: postajo Victoria, Piccadilly Circus - križišče pomembnih prometnic, trg Trafalgar s spomenikom Lorda Nelsona, Oxford Street - svetovno znane trgovske verige z oblačili, Buckinghamsko palačo s kraljičino gardo in menjavo straže, Westmin-strsko palačo - parlament, Victorijin stolp, Big Ben - sedaj zakrit zaradi obnove, Westminstrsko opatijo - znano zaradi kronanja in poroke, Londonsko oko - največje kolo na svetu s 36 kapsulami, katedralo sv. Pavla s čudovitim pogledom
na mesto, milenijski most, Shakespearovo gledališče, muzej voščenih lutk, Tower -londonsko trdnjavo s kraljevo zakladnico in orožarno, Tower Bridge - most z dvema stolpoma, tržnico, itd.
Program ogledov je bil naporen, prehodile smo vsaj 10 km vsak dan, imele številna prestopanja na metrojih in avtobusih. Doživele pa smo utrip velemesta, še posebej v delovnih dneh. London je čisto mesto, čeprav nikjer ni košev za smeti, ki so jih zaradi terorizma odstranili. Pešpoti in pločniki v centru so od voznih pasov ločeni z betonskimi prekladami. Beračev ali postopačev ni videti, nobenega občutka ogroženosti ni. Pregovorno slabega vremena tudi ni bilo, imele smo lepo sončno vreme, brez vsake megle in vetra, kar nam je vtise le še polepšalo.
Z znanjem angleščine pa je tako - za nas začetnike kar zadovoljivo za komuniciranje v trgovinah in lokalih, za temelji-tejše pogovore pa ga bo treba še poglobiti in mogoče na podobni ekskurziji še kdaj preveriti. Ne glede na znanje jezika pa smo se počutile varno, saj sta naša mentorica Lidija in turistična vodnica Aleksandra odlično vodili skupino in reševali jezikovne zagate. Hvala obema za res dobro vodenje in prijetno druženje.
Zofija Koprive
In memoriam_
ALOJZ REBULA (1924-2018]
23. oktobra se je v 95. letu poslovil pisatelj, dramatik, prevajalec, esejist, profesor, akademik dr. Alojz Rebula. Zadnje desetletje je preživel v Loki pri Zidanem Mostu, na domu svoje žene, pisateljice Zore Tavčar. Njuna hčerka, filozofinja in psihologinja Alenka Rebula Tuta, nas je s svojimi predavanji večkrat razveselila v laški knjižnici. Po večerih nam je z velikim spoštovanjem pripovedovala o svojih starših ter ustvarjalnosti in kulturnem poslanstvu tržaških Slovencev.
Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju nad Tržaškim zalivom. Po klasični gimnaziji in malem semenišču, ki ju je obiskoval v Gorici, je študiral klasične jezike na Univerzi v Ljubljani. V Rimu pa je doktoriral z disertacijo o pre-
vodih Božanske komedije v slovenščino. Do upokojitve je na tržaških srednjih šolah s slovenskim jezikom poučeval latinščino in klasično grščino. Sodi med redke predstavnike slovenske literature v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje.
Njegova bibliografija je obširna in zajema vse zvrsti, od esejev, kratke proze, dram, do dnevnikov in romanov. V delih se je ukvarjal z narodnostnimi, umetniškimi, moralnimi, ljubezenskimi, družbenimi in političnimi temami. Kot katoliški intelektualec pa je javnost opozarjal na krščanske vrednote in razpravljal o aktualnih vprašanjih sodobnega krščanstva. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Senčni ples, V Sibi-linem vetru, Jutri čez Jordan, Zeleno izgnanstvo, Kačja roža, Maranata, Cesta s cipreso in zvezdo, Četvororečje, Nokturno za Primorsko in Divji golob.
Rebula je bil zelo dejaven tudi v publicistiki. Objavil je več člankov o naših osrednjih kulturnih in literarnih dogodkih ter v italijanščino prevedel Kocbekovo Tovarišijo. Cenjeno je tudi njegovo prevajalsko delo iz italijanske književnosti in politične esejistike. Za katoliški tednik Družina je dvajset let vsak teden pisal kolumno Credo. Iz zadnjega objav-
ljenega pogovora s pisateljem v letošnji 8. številki revije Mladika navajamo sledeči citat: »Moja največja življenjska strast v glavnem ni bila literatura: bilo je iskanje smisla življenja, smisla biti, smisla predvsem trpljenja, smisla smrti in smisla tega, kar utegne biti po smrti. No, sekundarno zanimanje pa je bila literatura in to že od prvih let v gimnaziji.«
Za svoje književno delo je bil nagrajen s pomembnimi nagradami: z nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado, z mednarodno nagrado acer-bi za prevajanje in z Delovo nagrado kresnik. Slovenija ga je počastila z zlatim redom za zasluge, prav tako Italija z državnim odlikovanjem, prejel je tudi nagrado Evropskega parlamenta. Od leta 1987 je bil dopisni član SAZU, leta 2009 pa je postal njen redni član.
Pisatelj in akademik Zorko Simčič je Rebuli v spomin zapisal: »Velik umetnik besede, ki mu je bila podarjena še ena redkih milosti: biti pripovednik in hkrati ,hraniteljski pisec' Ni bil samo umetnik, ki v bralcu prebuja čustva, ampak v njem prebuja in odkriva tudi nov miselni svet.«
Gabrijela Pirš Foto: Ljubo Vukelič
30
DOMOZNANSKA KAMRA
M4camra
ZGODBE IZ
DOMOZNANSKE KAMRE
Z Možnarjem po Laškem in okolici ... [19]
KOLEDOVANJE Z OFIROVCI IN KOLEDNIKI
Od leta 2015 imajo članice in člani Kulturnega društva Ofirovci in koledniki iz Laškega v Možnarju svojega predstavnika. Vse dotlej je, od njihove ustanovitve naprej, predsednik Valentin Deželak v Možnarju sicer zastopal Kulturno društvo Vrh, vendar sta se delo in prisotnost Ofirovcev in kolednikov vseeno odražala skozi različne prireditve in vsebine, ki so jih pripravljali in z njimi sodelovali v Zvezi Možnar.
Kulturno društvo Ofirovci in koledni-ki iz Laškega deluje že dvanajsto leto.
Med njihovo ustvarjanje uvrščajo tako imenovano »ofiranje«, zato so si nadeli tudi takšno ime. Trudijo se, da bi le to bilo takšno, kot je bilo nekoč, ko ljudje niso praznovali svojega rojstnega dneva, ampak god, saj rojstni dan za večino sploh ni bil pomemben. Ob »ofiranju« so voščili godovniku /tudi godovnjaku/ za njegov praznik, da bi mu Bog naklonil še mnogo let sreče in zdravja. Prepevale so se stare ljudske pesmi in napitnice.
Druga pomembna naloga, ki jo opravljajo pri društvu, pa je koledovanje, ki izvira še iz t.i. poganskih časov. Prav v naslednjih dneh bodo imeli koledniki veliko dela in skrbi. Koledovanje je bilo eno od pomembnih šeg in navad v času med božičem in svečnico. Koledniki so v tem času obiskovali domačije po vaseh in mestih, v zadnjem obdobju imajo tudi javne nastope, na katerih prepevajo pesmi in domačim ter obiskovalcem s posebnim voščilom voščijo srečo, zdravje, dobro letino in še kaj. Za opravljeno delo pa naj bi, kakor je navada pri vseh kole-dovanjih, tudi v tem primeru pričakovali darove. Namig zanje je že v samem vošči-lu, da se na kaj ne pozabi. Eden od verzov gre takole:
»Staro leto že odhaja, novo leto k nam prihaja,
dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina,
ljubga zdravja Bog vam daj, pa še nam darujte kaj«.
Tako nekako počnejo to tudi pri društvu Ofirovci in koledniki. Da je njihov prihod še bolj glasen in da je še bolj veselo, kakor se za ta čas spodobi, imajo s sabo tudi kakšnega godca na harmoniki. Na ta način, kot sami pravijo, opravljajo in nadaljujejo enega od pomembnih poslanstev iz davne preteklosti. Sicer pa društvo sodeluje na različnih dogodkih in prireditvah v kraju, občini in izven nje.
Pohvalijo se lahko tudi s posamezniki, ki v svojih zbirkah skrbno hranijo predmete in orodja, ki so se nekoč uporabljala na podeželju. Takšna je na primer Deže-lakova domačija v Laški vasi.
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: Arhiv »Možnarja«
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško
Prikaz »ofiranja« na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem,
julija 2012
Foto: arhiv društva
UTRINEK ŽIVLJENJA
Vigodja_
Zamišljeno sem se sprehajal po sadovnjaku, tam v moji Laški vasi, in občudoval naravo, kako nas je letos bogato obdarila.
Iznenada zaslišim prijeten glasek, skrit med letošnjo bogato naravo:
»Hej, Valenti, kaj me ne poznaš? Ali me morda nisi hotel opaziti, saj greš kar mimo mene in me še pogledaš ne! Vigodja je moje ime. Tako si ti rekel. Se še spomniš, kako si pred petnajstimi leti opazil mojo krušno mamo, ki je rastla med grmovjem tam v vaši Pašnici in se borila za košček neba nad seboj. Potipal si jo in pobožal ter odšel domov po rojnico. Izkopal
Koledniki pri Deželakovih v Mulenci, 2016. Foto: Vilijem Hladin
si mojo krušno mamo in jo posadil v svoj sadovnjak. Prav tu, od koder te zdaj jaz nagovarjam. K njej si postavil kol, na katerega se je moja krušna mati lahko opirala. Drugo leto te je razveselila s svojo rastjo. Z mojo pravo mamo sta se spoznala tam v Gradišnikovih Topolih. Bila je že takrat v letih, petdeset, šestdeset ali več. A kljub temu je rodila slastne sadeže, kateri so bili tebi zelo všeč. Naslednje pomladi si zaprosil mojo mamo, da ti da mladico, in ti je to mati rade volje dovolila. To mladico si potem cepil na mojo krušno mamo in zrastla je lepa jablana. In to je moja mama. Zdaj je stara že petnajst let in je v najlepši rodni dobi. Mnogo mojih sestra je letos rodila. Ko smo dozorele, nas je odslovila, rekoč: Pojdite, pojdite na pot in nasitite ljudi, ki so potrebni zdra-
ve hrane. Tudi jaz sem se podala na to pot. Sedaj pa čakam, da me kdo pobere. Pa nikogar še ni bilo pome. Zato te prosim, vzemi me, ne bo ti žal. Poleg tega, da sem lepa, imam v sebi polno hranljivih snovi, ki jih ti potrebuješ. Lahko ti doma polepšam in odišavim stanovanje. Če boš šel kam na pot, me lahko vzameš s seboj. Pregnala ti bom lakoto in vsi ti bodo zavidali, ko me boš vzel v roke. No, res nisem taka debelušna buča kot so one, tam v tistih zoprnih megacentrih. Sem pa naravna in zdrava in od sonca obsijana. Sicer si me pa dolžan vzeti s seboj, saj si mi ti omogočil, da sem sedaj tu na travniku in na tem svetu!«
Spomnil sem se teh davnih dni, pobral jabolko, jo poljubil in jo vzel s seboj domov.
Valentin, v zlati jeseni 2018
31
ALBUM LAŠKEGA / PORTRET
ALBUM LAŠKEGA
Pritrkovalec Jože Hrastnik
Ker ima zvonjenje in pritrkavanje v Laškem dolgo tradicijo, so v knjižnici ob martinovem gostili dr. Mojco Kova-čič, etnomuzikologinjo z Glasbenonaro-dopisnega inštituta ZRC SAZU, vodilno strokovnjakinjo za navedeni področji.
Zvonovi so imeli posebno vlogo tudi v življenju mojega očeta Jožeta Hrastnika, mnogim bolj znanega kot Kusovega Pepija. Ob njihovem zvenu je odraščal, saj je bil njegov oče cerkveni ključar pri sv. Krištofu nad Laškim. Jože in njegova brata so se sprva učili veščine pritrkavanja na železnih palicah, ki so jih doma obesili na žice. Nato pa so vadili na bronastih zvonovih cerkvice sv. Krištofa. Kemblje so pokrili s starimi klobuki, da se udarjanje ni slišalo v dolino. Nekaj melodij so prevzeli od starega pritrko-valca pri sv. Mihaelu in jih dopolnjevali.
Jože se rad spominja dogodka poleti leta 1936, ko so fantje vso noč vadili pritrkavanje, tik pred svitom pa so s kembljev sneli klobuke. »Zvonili so dan« in prvič zares pritrkavali. Čudovit zven bronastih zvonov se je razlegal na vse strani do Laškega in Rimskih Toplic.
Jože Hrastnik je vedno pritrkaval sam na vse zvonove v zvoniku s pomočjo posebne naveze. Kemblje si je z vrvmi in verigami privezal na roke in noge. Z enim zvonom si je dajal takt, z drugimi pa je ustvarjal melodijo.
V osemdesetih letih se je vključil v Pritrkovalski krožek slovenskih bo-goslovcev s sedežem v Ljubljani. Vsa-
ko leto se je udeleževal srečanj pritrko-valcev v različnih slovenskih krajih in prejel številna priznanja. Pritrkaval je v zvonikih številnih cerkva po Sloveniji in svoje znanje prenašal na mlade. Ker ima izkušnjo pritrkavanja na zvonove iz različnih materialov, meni, da zvonovi iz brona ustvarjajo poln zvok, ki ga na železnih ni mogoče doseči.
Pri starosti 96 let se ne more več podati v zvonik. Zato pa z veseljem »trjan-či« kar doma na svoje tri majhne bronaste zvonove, ki so bili zanj najlepše darilo od sorodnikov za 80. rojstni dan. Z njimi je pritrkaval na številnih prireditvah v Laškem, sedaj pa mu lepšajo dneve in ohranjajo spomine.
Fotografija prikazuje Jožeta Hrastnika med pritrkavanjem v laškem zvoniku ob »farnem« prazniku - martinovem.
Prispevala Zdenka Lenko Foto: Boris Vrabec Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
TEMPUS FUGIT*
Ko sva s fotografom vstopila v kmečko sobo družine Štuhec, naju je pozdravilo tiktakanje stenskih ur. Le nekaj minut po začetku našega pogovora se je oglasil zvonec na prvi mehanski stenski uri, v nadaljevanju večera še na drugi, pa tretji in četrti. Mehanskih stenskih ur danes skoraj ne vidimo več v domovih, tudi ročne mehanske ure krasijo manj zapestij kot v preteklosti, v žepih se ne skrivajo žepne (mehanske) ure. A Mirko Štuhec, ki že skoraj 20 let spoznava skrivnosti urarskega dela, ima več kot 1000 takšnih primerkov.
Preden se je Mirko aktivno začel ukvarjati z urarstvom je svoj čas namenjal drugim dejavnostim in obveznostim. Mladost je preživel v Celju, kjer sta z bratom trenirala atletiko, judo in dvig uteži. Pravi, da je še danes športna aktivnost pomemben del njegovega vsakdana. Zaposlitev v Merxu je po službovanju v vojski zamenjal za delo policista, kar ga je leta 1974 pripeljalo v Laško. V mestecu ob Savinji si je ustvaril družino, se ustalil in vse do administrativne upokojitve leta 1998 ostal na laški policijski postaji.
Po upokojitvi se je poglobil v urarsko delo. Že od nekdaj je v njem tlela želja po razstavljanju in popravljanju različnih naprav, a začetki urarskega dela so bili sprva bolj zbirateljske narave, kasneje
32
pa se je lotil tudi popravil vseh vrst mehanskih ur. »Se mi je že zgodilo, da sem uro razstavil in mi je ni uspelo sestaviti nazaj. Ampak počasi sem se naučil,« razlaga Mirko. Preko znancev ter raznih ponudb v oglasih in na spletu je v dveh desetletjih nabral ali odkupil več kot 1000 primerkov ročnih, žepnih in stenskih ur. Pravi, da predvsem, ko ljudje praznijo stanovanja, najdejo ure, ki so dlje časa le ležale nekje v prostoru, in jih želijo prodati. »Včasih dajo previsoko ceno, včasih odkrito povedo, da je ura pokvarjena,«
dodaja. Mirko ne le restavrira mehanske ure, ampak tudi nudi pomoč pri odpravi raznih manjših napak, zato bo vesel klica, da se bodo tudi kazalci na vaši uri ponovno zavrteli.
Veliko urarskega znanja je pridobil pri laškem urarskem mojstru Francu Zupan-cu, večkrat pa ga je pot zanesla na Marija Gradec h gospodu Kumpergerju, kjer je prebil marsikatero učno uro in vsrkaval znanje - kako uro razstaviti, jo očistiti, najti vzrok okvare, zamenjati okvarjen del ... Najti ustrezen rezervni del je eden izmed izzivov, s katerim se pogosto srečuje. Določene dele sicer najde v domačem kabinetu, a zaradi različnih znamk ur, saj ima vsaka svoje specifike in mere, je treba marsikateri manjkajoči del poiskati drugje. Zato tudi pri njegovem delu niso izključeni telefonski pogovori z drugimi zbiralci mehanskih ur v Sloveniji, še največ rezervnih delov pa dobi pri upokojenih urarjih, s katerimi ima pogoste stike. Velikokrat sodeluje z lokalnimi mizarji, ki mu na pomoč priskočijo pri ohranjanju lesenih ohišij stenskih ur. Slednje običajno dobi brez zgornje krone in tudi ta del ure mu pomagajo narediti oziroma restavrirati mizarski mojstri.
Na steni kmečke sobe, kjer je stekel prvi del pogovora in fotografiranja, visi okoli 20 stenskih ur različnih oblik in velikosti iz različnih obdobij. Zaradi črne barve ohišja in velikosti, njeno ohišje je namreč manjše od ostalih, velikost šte-
PORTRET
vilčnice je le 8 centimetrov, je zanimiva bidermajerka, katere nastanek Mirko umešča v obdobje med 1860 in 1870 ter velja za najstarejšo uro v njegovi obsežni zbirki. Del stene je namenjene tudi njegovi najljubši stenski uri na tri uteži, ki izvira iz obdobja pred letom 1900. Mirkova zbirka stenskih, stoječih in kaminskih ur je preobširna za le eno sobo, zato se ure nahajajo tudi v hodniku in sosednji sobi oziroma krasijo marsikatero steno v hiši. Ure izvirajo iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, med primerki so tudi angleške, francoske in ameriške ure. Na regalih opazimo kaminske ure, ki v našem okolju niso ravno pogoste in ki so jih v preteklosti lastile predvsem bogatejše hiše, pripoveduje Mirko in dodaja, da so tudi stenske ure na tri uteži navadno visele na stenah premožnejših hiš, medtem ko je bilo v našem okolju največ kmečkih ur.
V nadaljevanju našega srečanja smo zavili v prostor, kjer Mirko pozabi na čas in se posveti popravljanju ur. Manjši kabinet daje pridih prave stare urarske delavnice - na mizi leži delovno orodje in ura, ki je pravkar v popravilu, vijaki, vzmeti, navijalne osi in stekla so pospravljena v škatlicah, ročne ure, okoli 600 jih je, so pospravljene v posebej izdelanih predalnikih, na steni visi vitrina z ličnimi žepnimi urami. S fotografom nama pokaže najljubšo žepno uro izpred leta 1900 in njen precizno izrezljan mehanizem. Pojasni, da so mladi na izpitu za urarja menda morali ročno izrezljati mehanizem ure.
Mirko razlaga, da ga delo tako prevzame in zamoti, da se urini kazalci kaj hitro premaknejo za eno ali dve uri. Pri opravilu, kjer sta natančnost in potrpežljivost glavna dejavnika, da ura ponovno zaživi, nadvse uživa, na kar nakazuje tudi naš pogovor, saj z zanosom pripoveduje o urah in delu z njimi. Pojasnjuje, da je pri delu z urami potrebna organizacija - na primer, vijake ima pospravljene po dimenzijah, da čim prej najde ustreznega. »Včasih potrebujem eno uro, da najdem pravo dimenzijo vijaka,« omeni. Pri popravilu ur tako ni govora o milimetrih, ampak o desetinkah milimetra.
Čas za šport, prostovoljstvo in harmoniko
Popravljanje mehanskih ur ni edina dejavnost, kateri Mirko namenja svoj prosti čas. Že od otroštva je močno povezan s športom. Znanje borilnih veščin, ki jih je pridobil v mladosti, so bile zahtevane tudi na poklicni poti - pri judu je prišel do modrega pasu, iz ju-jitsa ima rjavega. V svojih poznih tridesetih letih se je začel udeleževati polmaratonov po celi Sloveniji (zadnjih 8 let je to dejavnost opustil), neznane mu niso bile niti triatlonske preizkušnje. Športno aktiven je še danes, predvsem se večkrat povzpne na naš domači Hum ali nabira kilometre s kolesom.
Aktiven je tudi v prostovoljskih vodah. Vrsto let deluje pri lokalni organizaciji Rdečega križa, kjer je predsednik Kra-
jevne organizacije Laško in kjer po svojih najboljših močeh pomaga tistim, ki jih pesti socialna stiska.
Skozi življenje ga spremlja tudi glasba in še preden je odšel v vojsko, je poprijel za diatonično harmoniko, bolj aktivno pa je nanjo začel igrati ob prihodu v Laško. Spominja se, da je imel neko polomljeno harmoniko, ko pa je odšel v pokoj, si je privoščil malo boljšo. Kot samouk je pri učenju imel kar nekaj težav. Sicer mu je z nasveti nekaj časa pomagal gospod Ku-mperger, v zadnjih letih pa ga poučuje Dejan Kušer. Z njegovo pomočjo je zelo napredoval, pravi Mirko, a še vedno želi svoje znanje nadgraditi.
Mehanske ure na ogled_
Ročnih ur skoraj ne vidimo več na zapestjih ljudi, sploh pa ne mehanskih. Ura nam danes predstavlja predvsem modni dodatek, čas pa nam kažejo mobilni telefoni. Tudi ko vprašamo Mirka, ali nosi ročno uro, odgovori, da ne. Vse podatke ima na mobilniku, pravi. Najmlajša mehanska ura v njegovi zbirki je stara okoli 20 let, v novejšem času je njihova izdelava močno upadla. Sicer jih še proizvajajo bolj priznane znamke, a za visoko ceno.
Raznoliko zbirko mehanskih ur želi približati širšemu krogu ljudi, zato si prizadeva, da bi jih nekoč prikazal na razstavi v muzeju in Pivo in cvetju. Trenutno se dogovarja s Thermano, kjer bo poleg žepnih, ročnih in stenskih ur razstavil še nekaj vaz in starih razglednic.
Obuditi življenje uri in jo spodbuditi k ponovnemu bitju je izziv, s katerim se Mirko uspešno spopada. Žal se kakšni uri včasih izteče čas, a vseeno najde prostor v njegovi zbirki. Čas teče, pravi latinski pregovor, katerega se drži tudi naš sogovornik in čas namenja dejavnostim, ki ga veselijo.
Nika Teraž Foto: Rok Deželak *Čas teče. (latinski pregovor)
33
KD ANTON AŠKERC
To je ena sama pesem_
»To ni pesem, to je ena sama ljubezen.«
M. Pavček
Mesec november nas s svojimi jutranjimi meglicami in s pričakovanjem prazničnih dni naredi mehkejše, bolj čustvene in rahlo otožne. Takemu razpoloženju se prileže topla odeja, skodelica dišečega čaja in zbirka pesmi. Katerakoli zbirka. Ali pa obisk literarnega večera.
KD Anton Aškerc Rimske Toplice je v začetku novembra (12. 11.) skupaj z JSKD OI Laško in JSKD Velenje pripravilo srečanje literatov na Aškerčevi domačiji.
Ob topli peči v Aškerčevi sobi smo prisluhnili pesmim Dušana Milana Pirca, ki je izdal zbirko Besede. Sam pravi: »Besede so kot ljudje, imajo se rade in se sovražijo, veselijo se skupaj in se skupaj žaloste, smejijo se skupaj, skupaj jočejo, pridejo, odidejo ... Ostanejo same. Človek. Beseda.« Loteva se raznih tematik in poseže tudi po tematiki potrošništva. Kot v Šaleškem haikuju 10. »večni več ni več, je le pohlep imeti več in večni več«
Svoje pesmi sta prebirala tudi Jelka Kapun in Avgust Aškerc, ki zna svojo hudomušnost ujeti v prijetno sozvočje rim in stopic.
Za druženje po uradnem delu je poskrbel Gašper Salobir. Vendar se tudi potem nismo mogli izogniti pesnikovanju in pogovoru o pomembnosti sodelovanja med društvi.
Zadnjo novembrsko soboto (24. 11.) smo se družili s Triom Rožej in Pavčkovo poezijo na literarnem večeru, ki smo ga naslovili »In to je najlepša pesem«.
Tonetov Tone je avtor neštetih pesmi in pesniških zbirk, iz katerih smo izbrali pesmi v treh sklopih, in sicer Čudež rojstva in enajsta šola, Zorenje z ljubeznijo, V življenju je smrt. Prebirali smo jih J. Kapun, V. Pavlinc, A. Aškerc in M. Suhodolčan. Pavček zapiše:
»V srcu, če je tapravo, je zmeraj prostora za mnogo tisoč in več stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi.«
Zanj je ljubezen vse-beseda, saj se z njo hranimo ljudje in je sila, ki nas dviga k bogovom. Zaključili smo s pesmimi iz njegove čudovite zbirke Angeli.
Večer smo obogatili z videoposnetki in z glasbo Tria Rožej. Prisluhnili smo lahko narodnim pesmim in med drugim tudi že skoraj ponarode-li pesmi iz filma Cvetje v jeseni. Obiskovalci so bili navdušeni in z aplavzom so dokazali, da si želijo prireditev, ki ne napolnijo samo ušesa, ampak sežejo v srce in so hrana za dušo.
Pa še Pavčkova misel: »Še zmeraj pa tudi mislim - mnoge lepe pesmi ostanejo lepe, ker niso bile nikoli napisane.«
Toliko v razmislek in za idejo za dolge zimske večere s skodelico čaja v roki.
M. Suhodolčan
VOSCILO
»V srcu, če je »tapravo«, je zmeraj prostora za mnogo tisoč in več stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi.«
T. Pavček
V novem letu 2019 vam želimo, da bi bilo v vaših srcih mnogo prostora za lepe, pomembne, vredne, pogumne in dobrotljive stvari.
A
trVjK - Ph^f
Km .TI RMl CMLHUrVn
u I'J-.WI mri in.
Novoletni prazniki so pravi čas, da delimo lepe misli in želje ljudem, ki nam veliko pomenijo. Prijatelji in družina so na prvem mestu. Zato dragi člani in simpatizerji KD Rimljan ...
Za nami je naporno leto, a nabrali smo nove izkušnje ter iz njega izstopamo močnejši.
Hvala za vse, kar ste naredili za nas in naše društvo. Sodelovanje mi je v veselje, zato upam na nove skupne priložnosti in izzive.
Naj mir božične noči polni srca Vam vse dni v letu in naj bo 2019 predvsem mirno, srečno in uspešno.
Daniel Pavčnik, predsednik KD Rimljan
34
KULTURA
LJUDSKI PEVCI ŠENTLENARTČANI 5. LETNI KONCERT OKRONALI S PODELITVIJO MAROLTOVIH ZNAČK
V nedeljo, 25. novembra, je na Vrhu pri Laškem odmevalo ljudsko petje. Ljudski pevci Šentlenartčani so namreč priredili svoj 5. letni koncert z gosti, na katerem so podelili tudi visoka priznanja - Maroltove značke za uspešno in dolgoletno delovanje na področju ljubiteljske in folklorne dejavnosti.
Skupino pevcev ljudskih pesmi in viž - Šentlenartčane, definirajo dobra volja, nasmejani obrazi in želja po ohranjanju narodnih pesmi, katerim namenjajo svoj prosti čas in jih s svojimi glasovi obujajo v življenje. Ljudski pevci Šentlenartčani so bili ustanovljeni ravno z razlogom druženja in ohranjanja ljudskih pesmi. Leta 2012 so se namreč na pobudo JSKD odzvali povabilu enajstega območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Takrat so nastopali v zasedbi zbora Odmev z Vrha, ki ga je vodila Alenka Šon. Zbor je kmalu za tem razpadel, a želja po petju in druženju je ostala. »Zbora ni bilo več, v nas pa je tlela želja po petju in druženju, zato se nas je nekaj zbralo in se dobivalo na vajah, kjer smo prepevali ter si s tem krajšali svoj prosti čas«, je dejala Urška Knez, ena izmed članic skupine. Samostojni nastop so prvič izvedli na tradicionalnem Martinovanju v Laškem, po prebitem ledu pa brez njih ne mine nobena prireditev tovrstnega značaja več. Od takrat so izvedli že kar pet letnih koncertov. Svoj prvi samostojni koncert z gosti so uprizorili v domačem gasilskem domu v Šentlenartu, poimenovali pa so ga Zlati časi, kam hitite. Naslov letošnjega
koncerta so poimenovali z besedami stare ljudske pesmi, ki izvira ravno iz okolice Šentlenarta. »Letos smo si zamislili, da svoj koncert poimenujemo 'Ko bi bil jaz', saj besede izvirajo iz besedila pesmi, s katero smo se predstavili na koncertu,« je povedala Urška Knez. Pesem je zelo oportunistična, hudomušna in šaljiva, nekakšna satira, ki »okrca« glavne predstavnike družbe. Namen ljudskega petja je bil, poleg ohranjanja narodnih pesmi, tudi kritika in parodija, kar Šentlenartčani s pridom izkoriščajo tudi na svojih nastopih. Šentlenartčani pa na svojih nastopih velik delež namenjajo tudi povezovanju društev s sorodnimi interesi. Tako je tudi letos na njihovem koncertu z njimi nastopila Vaška godba Vrh nad Laškim in KD Anton Tanc. Za najslajše pa so poskrbeli otroci iz Vrha nad Laškim, ki so zapeli skupaj s Šentlenartčani. Svoje glasove so Šentlenartčanom posodili tudi Terezija Zupanc, Elizabeta Leskovšek in Martin Hrastnik, za kar se jim Šentlenartčani iskreno zahvaljujejo. Na koncertu so se spomnili tudi tistih, ki ljubiteljski kulturi namenjajo svoje življenje in kot dolgoletni aktivni člani pripomorejo k poustvarjanju narodne identitete. Maroltova značka je namreč jubilejna značka sklada, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udeležbo na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti, podeljujejo pa jih tudi ljudskim pevcem in godcem. Prejemniki bronaste Marolto-ve značke za več kot pet let aktivnega udejstvovanja so letos postali Rok Završnik, Ivan Kovačič, Vera Ulaga in Katja Čizmešija. Prejemnica zlate Maroltove značke je letos postala Urška Knez, ki je priznanje prejela za več kot petnajst let aktivnega delovanja na področju ljubiteljske kulture. Priznanja je podelil Gašper Sa-lobir, vodja območne izpostave JSKD Laško.
William Shakespeare je zapisal: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« Ljudsko petje je zavedanje naše identitete, z ljudsko pesmijo širimo obstoj naše besede, našega naroda. Skupine, ki s peto besedo plemenitijo pomen narodnosti in zavednosti, pripomorejo k širjenju tradicije in s tem poustvarjajo našo zgodovino. Takšna skupina je tudi skupina pevcev ljudskih pesmi Šentlenartčani, katerim smo lahko za doprinos k ljubiteljski kulturi v Laškem izjemno hvaležni.
Špelca Juhart
MePZ SPEV ZIDANI MOST POD ROGLO
Na povabilo MePZ Jurij Vodovnik Zreče smo se v nedeljo, 21. oktobra, odpravili v Gorenje nad Zrečami. V telovadnici CŠOD so organizirali vsakoletno prireditev »Pesmi prijateljevanja«. Vse nastopajoče je na začetku pozdravil tudi župan občine Zreče mag. Boris Podvršnik. V prijetni družbi organizatorja smo spoznali pevke iz Oplotnice in pevce iz Slovenske Bistrice. Glasovi vseh pevcev so lepo odmevali po prostoru. Po zaključku pa nas je najbolj presenetil pohorski lonec, res je bil odličen.
35
KULTURA
MARTINOV VEČER V RIMSKIH TOPLICAH
V Rimskih Toplicah smo 16. novembra imeli Martinov večer. Poleg domače skupine Rimski ljudski pevci in godci je večer dopolnil Mešani pevski zbor Jesen iz Laškega pod vodstvom gospe Šon. Prireditev je bila zaznamovana s pesmimi, ki opisujejo trgatev, vino in delo v vinogradih. Zato smo tudi v goste povabili vinarko Brigito Rižnar iz Juršincev, ki je predstavila svojo domačijo in delo na njej. Opisala je, kako urejajo vinograde in pridelujejo vina.
Seveda smo na Martinovem večeru tudi blagoslovili na novo nastalo vino. Škof Martin je namreč spremenil mošt v žlahtno vino. S svojo točko se je pridružil tudi samostojni umetnik Andrej Marinšek, ki je predstavil svojo satiro z imenom Brez naslova. Na zaključku prireditve smo lahko vino vinarke Rižnar tudi poskusili poleg zelo dobre ocvirkove potice, ki jo je spekla Majda Kokotec. Prireditev sem povezovala Štefanija Pavčnik. Bilo je prav prijetno druženje, polno prelepih ljudskih pesmi.
8. REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V RIMSKIH TOPLICAH
V oktobru smo imeli v Rimskih Toplicah v večnamenski dvorani gasilskega doma 8. Revijo ljudskih pevcev in godcev. Večer smo poimenovali Naj pesem pove kar čuti srce. Zbrali smo se ljudski pevci in godci, ki s svojo dejavnostjo ohranjamo ljudske pesmi in njihovo izročilo. Poleg domače skupine Rimskih ljudskih pevcev in godcev so nastopili tudi Florjanovci iz Jurkloš-tra, Fantje iz Prevorja, godca Drago Žekar in Bogdan Vodep, skupina Pit mi dej ter Brusači iz Radeč, ki so večer polepšali z gorenjskimi plesi. Za zaključek prireditve smo vsi skupaj zapeli pesem V dolini tihi, ki je postala himna naših prireditev. Večer je povezovala Brigita Pavčnik. Prav z veseljem je poslušati, kako se širi glas ljudskih pesmi po celi dvorani, ker s tem prenašamo zgodovino iz roda v rod.
Štefanija Pavčnik
NAŠIH DESET LET
... je bilo zapisano na vabilih za slavnostni koncert ob 10. obletnici delovanja Mešanega pevskega zbora JESEN Laško, pod vodstvom zborovodkinje Alenke Šon, ki smo ga izvedli 10. novembra, v Otročjem centru Kino.
Kot gosta sta na koncertu nastopila violinista Valentina Belej Šon in Daniel Perez Truijllo iz Celovca.
Ob polni dvorani nam je koncert odlično uspel, vsaj take so bile ocene obiskovalcev slavnostnega koncerta in to nam da vzpodbudo, da vztrajamo naprej in se trudimo, da z rednimi vajami držimo nivo, ki smo ga dosegli.
Kot doslej je tudi tokrat k uspešnemu koncertu svoje dodala povezovalka Petra Kolšek.
Na slavnostnem koncertu so bile podeljene Gallusove značke iz rok predsednika Sveta JSKD OI Laško Ivana Medveda. Gallusove značke so prejele:
-	bronasto značko: Irena Lazar, Jožica Potrafke in Irena Cirku-lan,
-	srebrno značko: Mija Šober, Lidija Hribovšek in Marija Mo-škotevc.
Prejemnice zlate Gallusove značke so postale: Hada Jazbec, Ljubica Pavlinc in Stanka Oberski.
Zbor je ob tej priložnosti iz rok župana Franca Zdolška prejel bronasto listino Občine Laško.
Skoraj uro in pol dolg koncert je v dvorani z izbranimi pesmimi in violinama ustvaril pridih nostalgije. Po uradnem delu pa je sledilo veselo druženje z obiskovalci.
Na koncu tega prispevka se kot predsednica zbora iskreno zahvaljujem vsem za uspešno izveden slavnostni koncert, obiskovalcem pa za obisk, kajti vi ste bili naše največje darilo.
Ljubica Pavlinc
36
35 LET MOPZ SEDRAZ
25. novembra so pevci Moškega pevskega zbora Sedraž s slavnostnim koncertom obeležili 35 let delovanja. Slovesnost je potekala v športni dvorani Podružnične osnovne šole Sedraž, kjer so premierno nastopili na novem montažnem odru, kupljenem v letošnjem letu. Zbor trenutno šteje 14 članov in ga v letošnji sezoni 2018/19 vodi zborovodkinja Mateja Škorja.
Začetki Moškega pevskega zbora Sedraž segajo v leto 1983. Pred 35. leti so se takratni fantje in možje zbrali, da bi svoje petje uglasili in ga predstavili širši javnosti. Skromni začetki so kmalu dali rezultate in pevci so se začeli predstavljati svojim poslušalcem. Postali so nepogrešljiv udeleženec krajevnih proslav in prireditev. Bili pa so tudi pobudnik ustanovitve kulturnega društva v Sedražu, katerega aktivni sestav so.
V 35 letih so pevci MoPZ Sedraž prepevali na vseh prireditvah v našem kraju, sodelovali so na vsakoletnih medobčinskih srečanjih pevskih zborov občine Laško- Radeče, v koncertih izven našega kraja, trikrat so nastopili na vseslovenskem srečanju pevskih zborih v Stični in v letu 2012 v Kumrovcu na proslavi ob 25. maju. Njihova pesem je spremljala poroke, praznovanja in na žalost tudi zadnje slovese.
Čeprav so bili začetki zbora težavni, saj so imeli težave z prostorom za vaje in finančnimi sredstvi, so pri svojem petju vztrajali in med njimi se je razvilo pravo tovarištvo, katero jih krasi vseh 35 let.
Sedraž je v svoji zgodovini zaznamovalo rudarjenje, saj je bilo v preteklosti največ ljudi zaposleno v rudniku Laško in Hrastniku. Rudarjenje pa je pečat kraju pustilo tudi drugače. Še je živ spomin na idilično vasico Govce, ki je bila zaradi tega izbrisana iz površja. Tudi pevci so bili povezani z rudarjenjem, saj so v začetku nekaj let nosili ime Moški pevski zbor Rudar Laško, ki je bil tudi njihov pokrovitelj. Z njegovo pomočjo so si kupili prva svečana oblačila. Po zaprtju rudnika so pevci sicer izgubili svojega pokrovitelja, ne pa veselja do petja. Svoj prostor so dobili v prostorih KS Sedraž in ga lično opremili s svojimi priznanji in zahvalami za svoje delo. Ob svoji 20-letnici 2004 so prejeli občinsko priznanje Antona Aškerca.
In še na eno posebnost so pevci zelo ponosni. Vsako leto na predvečer dneva državnosti priredijo koncert pod lipo, katera je zasajena pri farni cerkvi sv. Jedrt v Sedražu. To verjetno edinstveno praznovanje dneva državnosti je v letošnjem letu potekalo že 21. zapored in je preraslo v pravo druženje vseh krajanov. Prva lipa, ki se je na žalost kasneje posušila in so pevci na njeno mesto posadili novo, je bila namreč posajena prav na predvečer razglasitve samostojne Slovenije in tudi naši pevci so pri tem sodelovali.
V 35 letih so zbor vodili sledeči zborovodje: od 1983 do 1991 Ivo Jernejšek, od 1991 do 1998 Mateja Škorja, od 1998 do 2001 Simona Završnik, od 2001 do 2006 Mojca Lukmar, od 2006 do 2012 Mateja Škorja, od 2012 do 2015 Janja Brlec, od 2015 do 2018 Dominik Jakšič in od 2018 ponovno Mateja Škorja. Za njihov trud so jim pevci iz srca hvaležni.
Ker Javni sklad republike Slovenije za kulturno dejavnost pevce za njihovo delo nagrajuje z Gallusovimi značkami, je naše pevce z njimi na slavnostnem koncertu nagradil predstavnik JSKD Gašper Salobir. Prejemnik bronaste značke je bil Damjan Škorjanc. Srebrno značke so prejeli Matjaž ulaga, Benjamin Černoša in Luka Debelak. Dobitniki zlate značke so bili Florjan Klopčič, Janko Černoša, Toni Funkelj in Franc Nemec. Dobitniki največjega priznanja - častne Gallusove značke pa so bili Jožef Jernejšek, Svetozar Nemec in Jožef Grešak. Ob svoji 30-letnici delovanja zbora pa so častno Gallusovo značko že prejeli Miro Mišmaš, Zvonko Debelak in Jožef Lapornik.
Na letošnjem koncertu so pevci pred številnim občinstvom (ocena je bila, da si je koncert ogledalo preko 150 poslušalcev) predstavili izbor slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, za kar so bili nagrajeni z bučnim aplavzom. Za popestritev svojega koncerta so povabili tudi goste in sicer Plesno skupino Podružnične osnovne šole Sedraž pod vodstvom mentorice Maje Lapornik, ki je predstavila plesno točko z naslovom Prebujanje spečega vulkana. S tem plesom so bili otroci letos prejemniki zlatega priznanja na državnem tekmovanju v Velenju. Poudariti je potrebno, da so zlato priznanje v skupini plesnih šol prejeli že tretje leto zapovrstjo, kar je še toliko vrednejše, ker v skupini plešejo vsi učenci šole. Druga gostja je bila ena najuspešnejših citrark v Sloveniji in Evropi Janja Brlec, ki je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu ter magistrirala na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Njeni največji uspehi so trikrat osvojeno najvišje mesto na najuglednejšem mednarodnem tekmovanju za citre v Munchnu.
Prijetno druženje petja, plesa in glasbe je kar prehitro minilo in pevci so ga ob spremljavi citer sklenili z zborom hebrejskih sužnjev iz Verdijeve opere Nabbuco. Tudi zaključek koncerta je bil poseben, saj so Slakovo Ne prižigaj luči zapeli skupaj s plesalci osnovne šole in Janjo Brlec, pri zadnji Slakovi V dolini tihi pa je z njimi zapela tudi vsa dvorana.
Pevci MoPZ Sedraž so ponosni na svoje dosedanje delo in upajo, da se jim bodo pridružili tudi novi člani, da bo njihova pesem še dolgo zvenela.
Jožef Lapornik
37
KULTURA
SUNRISE KONCERT
Letošnja sezona se je za nas začela res intenzivno. Povabilo s strani pianista, dirigenta in umetniškega vodje Lovra Freliha, da se pridružimo projektu »Sunrise« smo z veseljem sprejele. Pa vendar ni bilo tako enostavno! V mesecu in pol smo morale naštudirati 100 strani notnega gradiva. Sledile so intenzivne vaje, učenje po posnetkih, skupinske vaje v Ljubljani, pa Celju in še in še. Toda želja, da nam uspe predelati celotno gradivo do prvega koncerta, je bila tako velika, da smo premagale vse ovire in zapele v vsej svoji veličini. Zahvala gre tudi naši umetniški vodji, Anji Zalokar, ki nas je pripravljala na koncert. Njena energija in motivacija sta bili nepogrešljivi na poti do našega cilja.
Sunrise ni le koncert, je projekt, ki je združil 70 pevcev in komorni godalni orkester, pod taktirko Lovra Freliha. Lovro Fre-lih je zborovodja, korepetitor, pianist in organist, ter idejni vodja projekta Sunrise. V Sunrise KONCERT je v celoti vključil dela norveškega skladatelja Ola Gjeilo (1978). »Mašne dele v Sunrise Mass je avtor poimenoval po sferah, saj je želel prikazati prehod iz vesolja oz. prostranosti do zemeljskega. S tem opisuje duhovni in fizični razvoj človeka. Najprej samo ideja, nato pripotujemo mimo Sonca, iščemo identiteto in se ustalimo na Zelji.«
Lahko rečem, da smo tudi pevci pri izvedbi Sunrise KONCERTA doživljali nekaj podobnega. Najprej je bila samo ideja in sledilo je povabilo k sodelovanju. Potem smo dobili v roke notno gradivo (Sonce), med učenjem smo definitivno iskali identiteto, a na koncu smo se le vrnili na Zemljo in izvedli 3 koncerte v enem tednu. 13. oktobra smo gostovali v Šenčurju, 14. oktobra
v Radovljici, 17. oktobra pa smo zapeli še v prestolnici. Koncert v Uršulinski cerkvi v Ljubljani je bil vrhunec našega glasbenega popotovanja. Koncert uspešen v vseh pogledih. Če povzamem besede nekaterih poslušalcev: »Kakšna glasba, kar jokali smo, kako pevci žarijo, neverjetno, veličastno, brez besed ...«
Pri Sunrise KONCERTU smo moči združili štirje zbori: Ženski pevski zbor Petrol iz Ljubljane, Komorni moški zbor Celje, Komorni pevski zbor Mysterium iz Kranja in Vokalna skupina Vodomke Laško. Svojevrsten pridih svežine pa je dodal še Komorni godalni orkester (priložnostna zasedba, ki so jo sestavljali študenti, akademiki in profesorji). Pevci smo neznansko uživali in to so začutili tudi naši poslušalci.
V tem trenutku bi se Vodomke še enkrat želele zahvaliti Lo-vru Frelihu za povabilo in nepozabno izkušnjo. Verjamemo pa tudi, da koncert še kdaj ponovimo ©
VS Vodomke, Sandra Pavlin
VOKALNA SKUPINA VODOMKE VABI ...
Pevski sprehod z baklami po ulicah Laškega četrtek, 20. 12. 2018, med 17.00-20.00
Pohod z baklami in Božični koncert na Celjskem gradu torek, 25. 12. 2018, ob 18.00
Novoletni koncert v cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah petek, 4. 1. 2019, ob 18.00
Še vedno vabimo nove članice, da se nam pridružijo. Če rada poješ, se nam javi na mail vs.vodomke@gmail. com ali pogumno pokliči na 031 482 191 (Zdenka).
VISOK JUBILEJ JAKOBA JEŽA
Pred dnevi, 23. novembra, je Jakob Jež, eden najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev, proslavil svojo 90-letnico. Gospod, ki velja za poznavalca in nadaljevalca dela skladatelja Marija Kogoja, je pri svojih letih še čil in ustvarjalen. Koncert ob visokem jubileju so mu v celjskem Narodnem domu pripravili 8. novembra. Ob tej priložnosti so se nekdanjemu dijaku celjske gimnazije s svojimi nastopi poklonili pevci zborov iz obeh celjskih gimnazij (Mešana mladinska pevska zbora I. gimnazije v Celju in Šolskega centra Celje, DPZ GCC, Nonet GCC in FAVOZA ! Gimnazije Celje -Center s svojimi zborovodji) in Otroški zbor OŠ Nazarje, ki velja trenutno za najboljši otroški zbor v Sloveniji. Posebna točka koncerta je bila krstna izvedba skladbe Zlatolase deklice, ki jo je Jakob Jež napisal letos. Koncerta se je udeležil tudi del Vodomk, pevskega sestava, ki deluje že vrsto let v Laškem, nastale pa so na pobudo zborovodkinje Jožice Soko. Na koncert niso šle zgolj zato, ker bi občudovale delo Jakoba Ježa, pač pa tudi zato, ker jim je naslovno skladbo Vodomke na prošnjo zborovodkinje Jožice Soko Jakob Jež
tudi napisal. Obisk tega koncerta so vzele kot svoj moralni dolg, da se avtorju svoje velikokrat izvajane skladbe, ki ji občinstvo vedno nameni bučen aplavz, oddolžijo. Besedilo zanjo je napisal Ervin Fritz. Vodomke so nanjo seveda zelo ponosne.
BH
38
KULTURA
RAZIGRANI MUZIKANTI PREDSTAVLJAJO DVE NOVI SKLADBI
Ansambel Razigrani muzikanti deluje od leta 2008 in ga sestavlja pet glasbenikov z dolgoletnimi izkušnjami v igranju v različnih zasedbah po Sloveniji. Vsi izhajajo iz Laškega in okolice. Srečati jih je moč na različnih zasebnih zabavah, veselicah, koncertih, TV oddajah ter ob drugih priložnostih, ko skrbijo za dobro voljo in odlično razpoloženje.
Veliko pozornosti posvečajo preigravanju zabavne in pop glasbe, kjer postrežejo z največjimi slovenskimi kot tudi tujimi uspešnicami. Takrat poprimejo za instrumente kot so bobni, klaviature, električna kitara, saksofon, pozavna. Lotevajo se tudi akustičnih izvedb, prav tako poskrbijo za humor s svojim pestrim »show« programom.
Tisti, ki jih tudi osebno poznajo, pravijo, da so resnično razigrani in ni naključje, da se jih je prijelo ime RAZIGRANI MUZIKANTI.
V mesecu, ko slavimo praznik martinovega, so Razigrani muzikanti predstavili povsem novo pesem. Pesem nosi naslov Na Martinovo nedeljo v Laškem in je delo klarinetista Boštjana Gradiča, ki je avtor besedila kot tudi avtor skladbe. Aranžma so naredili Razigrani Muzikanti.
Ideja in želja občanov je bila, da bi pesem posvetili prazniku sv. Martina in ker imamo v Laškem cerkev, ki je posvečena sv. Martinu, so se fantje odločili, da javnosti predstavijo pesem, ki opeva naš praznik, Martina in kraj.
Skorajda sočasno so predstavili še eno skladbo, ki nosi ime Spomin na dedka. Besedilo in melodijo je ustvaril Sebastjan Skrbinek, aranžma Razigrani Muzikanti. Posvečena je staremu očetu avtorja Sebastjana. Tudi on je bil namreč muzikant, ki je Sebastjanu pokazal prve prijeme na harmoniki in ga popeljal v čudovit svet klavirskih tipk.
Več informacij o zasedbi najdete na www.razigrani-muzikan-ti.si in na FB profilu Razigrani Muzikanti.
TANCI SE PRIBLIŽUJEMO 40. OBLETNICI DELOVANJA
V tem jesensko-zimskem času imamo člani Kulturnega društva Anton Tanc iz Marija Gradca kar veliko dela. Poleg rednih petkovih vaj smo namreč v preteklih tednih večkrat nastopili v Laškem in okolici. Sodelovali smo pri praznovanju ob Martinovem v Kulturnem centru Laško, zaplesali na dogodku ob 100. obletnici Ruske steze v Rimskih Toplicah, nastopili na 5. koncertu Ljudskih pevcev Šentlenartčanov na Vrhu nad Laškim in bili še marsikje.
S prihajajočim novim letom pa nam je vedno bližje tudi 40. obletnica delovanja društva. Konec leta 1978 je bilo naše društvo namreč uradno ustanovljeno, z delovanjem pa je pričelo v začetku leta 1979. Tanci bomo ta veseli dogodek in jubilej obeležili aprila prihodnje leto s posebnim koncertom v Kulturnem centru Laško. Sami smo s pripravami na koncert že pričeli. Ker pa se zavedamo, da bi se društvo brez vseh članov, ki so kadarkoli v društvu sodelovali, težko ohranilo, smo se odločili, da k sodelovanju vabimo
vse, ki ste kadarkoli, kakorkoli sodelovali v društvu. Če imate kanček želje po ponovnem snidenju z vašimi soplesalci, po folklornih plesih ali le po obujanju tistih časov, se nam, prosim, le pridružite! Kontaktirajte našega predsednika Matjaža Gučka na tel. št. 041 290 922 ali nas obiščite kakšen petek na vajah (še vedno so ob osmih zvečer). Vaše vaje se bodo predvidoma pričele že v decembru, vodila pa jih bosta Marina Pokleka in Matjaž Turnšek. Vabljeni!
Jasmina Ferme
OBDOBJE PRAZNIKOV JE CAS VESELJA ...
Je čas, ko se ozremo v prihodnost in se predvsem po dobrih stvareh spominjamo preteklosti. Verjamemo, da smo vsi skupaj izkoristili priložnosti in se uspešno soočili z izzivi, ki jih je pred nas postavilo iztekajoče se leto.
Likovniki smo to skušali upoštevati in smo dva meseca pridno obiskovali tečaj slikanja v akvarel-ni tehniki pod vodstvom znanega slikarja Pavla Ščurka iz Ljubljane. Vsak mentor nam da svoje poglede na delo, nam poda svoj način slikanja, mi pa ustvarjamo po najboljših močeh. Imeli smo
kar nekaj odmevnih razstav v kraju kakor tudi izven.
Najbolj pa smo ponosni na našo Galerijo, ki smo jo z pomočjo Občine Laško in naših pridnih članov vzorno uredili. V njej imamo razstave in dobre pogoje za naše likovno ustvarjanje. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali. Hvala tudi vsem našim donatorjem, ki nas pri našem delu že vrsto let zvesto podpirajo.
... naj bo novo leto nov list v knjigi časa - bel in čist. Narisali vam bomo želje - mir, ljubezen in veselje!
SREČNO 2019!
Likovno društvo Laško
39
ZELENE RAKETE PONOVNO PREMIKAJO MEJNIKE
Za malimi in velikimi zelenimi raketami, ljubljenkami občinstva in vzornicami mnogih drugih klubov po Sloveniji in Evropi, je še eno uspešno tekmovanje. Dekleta so se od konca avgusta pa vse do oktobra pripravljale na nov izziv. Udeležile so se prvega Evropskega pokala, ki je potekal v Makedoniji, natančneje na Ohridu, pod okriljem zveze ADA - Alpe, Donava, Adria. Na tekmovanju je nastopilo več kot 500 tekmovalk iz štirinajstih mest in kar petih držav - iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Moldavije in Makedonije. Mnoga odrekanja in intenzivne priprave so se obrestovale, saj so se dekleta domov vrnila kar z vsemi tremi sijaji medalj.
Četrtek in petek sta bila za naše rakete bolj sproščena. Dekleta so imela predvsem čas za regeneracijo po dolgi in naporni vožnji z avtobusom ter sprehod po mestu. Vzele so si čas za ogled lepot Ohrida in se z ladjico popeljale po čudovitem Ohridskem jezeru.
V soboto se je tekmovanje za Laščan-ke začelo zares. Zjutraj so dekleta opravila uspešen uradni trening, nato pa je sledila otvoritev novo ustanovljenega evropskega pokala. Po slavnostni otvoritvi sta se v boj za medalje najprej podali naši dve solistki, ki sta tekmovali v kategoriji solo junior. Na njuno izvedbo in rezultate je ponosna celotna ekipa. Ti-meja Stožir je pometla s konkurenco in si z vrhunsko koreografijo priplesala najelitnejši naslov zmagovalke Evropskega pokala ADA. Tik pod vrhom je stala tudi Pika Penko, ki si je priplesala zavidljivo 4. mesto. V soboto sta se občinstvu in sodnikom s parado predstavili tudi obe formaciji. Laške kadetinje in seniorke so z izvrstno odplesanima koreografijama in zaključenim prvim delom tekmovanja tako imele odlično iztočnico za nedeljski del pokala.
Nedeljski del tekmovanja je bil za naša dekleta ključen. Najprej sta se v kategoriji par kadet s konkurenco pomerili naši kadetinji, Tjaša Iršič in Tia Klenovšek, ki sta osvojili odlično 6. mesto. Kmalu pa je sledil še sklepni del tekmovanja, na katerega so vsi
nestrpno čakali. Na parketu so se z drugimi ekipami naše kadetinje in seniorke pomerile v figurativi. Ekipi sta poskrbeli za pravo evforijo navijačev in tekmicam pognali strah v kosti. Kadetinje, lani
še precej neizkušena dekleta, so s svojo izjemno energijo in očarljivostjo prepričale sodnike ter na veliko veselje njihove izvrstne trenerke in koreografinje Valerije Jakopič z velikim veseljem stale na stopničkah z bronasto medaljo okoli vratu. V kategoriji senior je bil boj za najpre-stižnejšo medaljo zelo napet. Mažorete Laško in Trebnje so imele namreč enako število prvih in drugih mest, na koncu pa so naše zlate seniorke pod trenerskim vodstvom Anje Podkrižnik za dve točki in pol zgrešile najvišjo stopničko v najelitnejši kategoriji in postale evropske pokalne podprvakinje.
Na dekleta smo lahko ponosni tudi zaradi njihovih inovativnih koreografij, ki jih za spremembo od drugih skupin vedno pripravljajo same. Za letošnji izvrstni koreografiji kadetinj je zaslužna Valerija
Jakopič, pri sestavi izvrstnih seniorskih koreografiji pa so poleg trenerke sodelovale tudi Lana Zajc, Gaja Lapornik, Neja Lapornik, Valerija Jakopič, Patrici-ja Knap in Larisa Knap.
Uspehi naših zelenih raket ne prihajajo kar čez noč. Dekleta trdo garajo in se odrekajo mnogim stvarem, da so popolnoma pripravljena na tekmovanja. V njihove uspehe je vloženega ogromno truda, odrekanj in predanosti tako s strani trenerk in mentorice Sabine Seme, kot tudi s strani vsake posameznice. Krepi jih zelo velika povezanost, pripadnost klubu in neuničljiv ekipni duh, ki je tisti pravi ključ do uspeha.
Na tem mestu bi se male in velike zelene rakete rade zahvalile staršem, prijateljem in zvestim navijačem, ki so jih spodbujali in podpirali z ohridskih tribun. Zahvaljujejo pa se tudi vsem staršem in občanom, ki so jim po vrnitvi iz Makedonije pripravili čudovit sprejem. Hvala Občini Laško in STIK-u Laško za sprejem ter Thermani Laško za odlično torto. Prav tako bi se rade zahvalile vsem donatorjem ter krajanom, ki so jim omogočili potovanje na Ohrid z zbiranjem papirja ali kakor koli drugače.
Mažorete Laško so čudovita dekleta v zlato-zelenih uniformah, katerih srce bije kot eno. So velik ponos našega kraja in vzornice malim dekletom, ki jih mažore-te navdihujejo. Dekleta že stremijo k novim zmagam, še bolj odločne kot prej in pripravljene na premagovanje novih ovir. Zagotovo pa se vsi strinjamo, da si zaslužijo le najboljše.
Gaja Lapornik, članica Mažoret Laško
^
2
46. božično-novoletn^ koncert Laške pihalne godbe in Mažoret Laško
27. december 2018 / 19.00 / Dvorana Tri lilije Laško
40
ZDRAVSTVO
ZDRAVSTVENI DOM
Cenjene bralke, cenjeni bralci!
Vodstvo zdravstvenega doma je dolžno javnosti pojasniti in predstaviti nekatera dejstva v zvezi z delovanjem zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah in drugih neutemeljenih očitkih, ki jih nekateri posamezniki kljub večkratnim pojasnilom ZD Laško širijo v javnosti na različne načine. Gre za trditve, ki podajajo izkrivljen pogled na dejansko stanje v ZD Laško in ki spodbujajo nestrpnost glede dejavnosti ZD Laško ter zdravstva na splošno. Neresnične navedbe posledično škodijo tako zdravnikom, zdravstvenemu osebju kot tudi vodstvu ZD Laško. Na nekatere kritike odgovarjamo v nadaljevanju članka.
Pojasnjujemo, da nikakor nimamo namena zapreti ene ambulante v ZP Rimske Toplice!
Trditve nekaterih, da se bo kakšna ambulanta v ZP Rimske Toplice zaprla, niso resnične in bralke in bralce prosimo, da takšnim novicam ne nasedajo. V ZP Rimske Toplice je bila v obdobju od 15. 1. 2018 naprej vsak dan odprta ena ambulanta, druga pa 2 do 3-krat tedensko. Razen v času dopustov je v ZP Rimske Toplice vedno delovala ena stalna zdravnica. ZD Laško je zaradi odhoda zdravnice v Rimskih Toplicah na porodniški dopust zaposlil specializanta, ki je specializacijo že zaključil. Prihodnje leto se v juniju s porodniškega dopusta vrača odsotna zdravnica, v mesecu aprilu pa ZD Laško pričakuje še eno specializant-ko, ki svojo specializacijo zaključuje. Prihod novega strokovnega osebja za potrebe zdravstvene oskrbe občine Laško pa z veliko verjetnostjo pomeni njeno izboljšanje in ne nasprotno. Z novim zdravniškim kadrom bomo končno ločili nujno medicinsko pomoč (NMP) od rednega dela, kar je tudi naša obveznost po pogodbi z ZZZS. Tako bomo tudi razbremenili zdravnike v Laškem, ki (še vedno) poleg svojega rednega dela v ambulanti izvajajo NMP v ambulanti in na terenu! S sistematičnim in racionalnim pristopom, zaradi katerega smo morali poslušati kritike nekaterih, smo uspeli pridobiti nove kadre v ZD Laško. V ZP Rimske Toplice zdravniki in osebje ves čas izvajajo zdravstveno dejavnost z vso skrbnostjo in
strokovnostjo in jo bodo tudi v prihodnje v obsegu, ki pokriva potrebo po medicinski oskrbi prebivalk in prebivalcev tega območja. Ob splošnem pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji, slabim stanjem za druge zaposlene v zdravstvu ter drugih ovirah v zdravstvu, lahko zapišemo, da izvajamo našo dejavnost tako po kvaliteti kot po obsegu na visokem nivoju.
Nadalje ne držijo navedbe nekaterih posameznikov v javnosti, da direktorica ZD Laško ni storila ničesar, da bi ob začetku leta 2018 zadržala zdravnico, ki je prej delovala v ZP Rimske Toplice. Vodstvo ZD Laško pojasnjuje, da bi zahtevam zdravnice lahko ugodilo le pod pogojem, če bi se ta bila pripravljena pogajati in najti ustrezno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Zdravnica je svoj obstoj v ZD Laško pogojevala z izpolnitvijo zahtev, ki niso bile združljive z javnimi interesi ZD Laško in bi zavodu povzročile velike težave v poslovanju zavoda. Pri čemer ne govorimo izključno o finančnih vidikih problema. V primerih dvostranskega sodelovanja mora obstajati zadovoljstvo oziroma volja do sodelovanja na obeh straneh. Ker je bila zdravnica poleg še enega zdravnika edina, ki je v zavodu lahko sprejemala paciente, je bilo več sto pacientov iz drugih koncev občine dejansko primoranih hoditi v njeno ambulanto v Rimske Toplice namesto v njim bližji zdravstveni dom v Laškem. Vodstvo ZD Laško je na navedeno stanje ter na prostorsko stisko večkrat opozorilo tudi Občino Laško. V kolikor ne bi bilo prostorske stiske, bi si njeno ambulanto lahko delila ZD Laško ter ZP Rimske Toplice, kar bi bilo za vse paciente ugodneje, saj naročenim pacientom iz Laškega ne bi bilo potrebno hoditi k zdravniku v Rimske Toplice in obratno.
Ker se ZD Laško neutemeljeno očita kovanje dobičkov na račun pacientk in pacientov, ZD Laško javnost opozarja, da javni zavod sploh ne more ustvarjati dobička. Pri poslovanju lahko zgolj ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ki
jih nameni pokrivanju izgub iz preteklih obdobij oziroma investicijam v novo, kakovostnejšo opremo, s čimer se izboljšuje kakovost zdravstvene oskrbe. Presežki prihodkov nad odhodki so tako porabljeni zgolj in izključno v korist pacientov. V kolikor bomo uspeli odpraviti bistvene težave s pomanjkanjem prostora, bomo lahko našo dejavnost z novimi kapacitetami in opremo, ki je v naših načrtih v Laškem, še izboljšali z novimi, dodatnimi storitvami.
Do spremembe delovnega časa direktorice ZD Laško iz delovnega časa 4 ur dnevno na 6 ur dnevno prišlo zaradi povečanega obsega dela. ZD Laško je namreč v letu 2013 s prihodom sedanje direktorice prevzel vse naloge računovodstva, pravne in kadrovske službe ter informatike iz SZOZD-ja, s čimer smo znižali stroške za približno 35.000 EUR letno, vendar pa je zaradi prenosa teh nalog potrebna večja angažiranost direktorice. Računovodske storitve v ZD Laško izvajajo izključno zaposleni pri nas in ne k akšni pogodbeni partnerji.
ZD Laško je v kratkem času odpravil izgubo pri svojem poslovanju, izvedel precej investicij tako v opremo kot tudi v prenovo ali izboljšanje svojih prostorov in je na dobri poti, da svojo dejavnost še razširi in izboljša z izgradnjo dodatnih prostorov v Laškem, če se bo za takšen korak odločila ustanoviteljica. V ZD Laško sprejemamo utemeljene pripombe naših pacientk ter pacientov in pozdravljamo vsak dialog s prebivalci ter lokalno skupnostjo s pozitivnimi nameni za vse. Ne moremo pa pristati na to, da nekateri posamezniki kljub našim številnim pojasnilom še vedno zatrjujejo neresnico z očitnim namenom očrnitve našega dela. V ZD Laško predano opravljamo zdravstveno oskrbo za vse naše pacientke in paciente ter si želimo, da so tudi oni zadovoljni z našim delom.
Zdravstveni dom Laško
41
Človek ne more voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje.
Preproste majhne stvari in pozornosti ustvarjajo čudeže ...
Da jih bo v letu 2019 čim več, vam želimo zaposleni ZDRAVSTVENEGA DOMA LAŠKO.
ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
FELDENKRAIS VADBA
ČVRSTA ZADNJICA_
Zadnjične mišice so skupina mišic, ki ležijo v plasteh na zadnji strani medenice, od sednih kosti do boka in ledveno--križničnega predela. Odgovorne so za stabilnost kolkov, medenice in hrbtenice. Preveč sedenja povzroči prenapete, zakrčene in neelastične zadnjične mišice. Posledično se spremeni drža, kar privede do bolečin v kolku in hrbtenici.
S Feldenkrais vadbo skozi gibanje prepoznamo naše vzorce in navade. Ko ležimo s hrbtom na podlagi, preletimo občutenje telesa: kateri deli se dotikajo tal, koliko mišic je okrog zadnjice, kakšna povezanost je z nogami, stopali in navzgor z rameni.
Ležimo na hrbtu in roki damo pod zadnjico. Če so zapestja boleča, ko položimo dlani na podlago, obrnemo dlani na hrbtno stran. Nežno stisnemo zadnjico in zadnjično odprtino, in si zamislimo, da nočemo dobiti svečke, nato sprostimo. Ugotovimo, ali je pri vadbi napenjanje ene strani zadnjice hitrejše ali močnejše od druge, koliko površine se aktivira. Na hitro stisnemo obe zadnjici, pri tem se sramna kost odmakne od podlage in
trebuh potegnemo navznoter. Počivamo in opazujemo dihanje.
Stiskanje zadnjice leže na trebuhu, glava počiva na dlaneh, nogi ležita, da sta peti obrnjeni navzven. V tem položaju, ko stisnemo zadnjici, nam je bolj jasno, da gre sramnica v tla, ko se trebuh odlepi od podlage. Peti se hočeta obrniti ena proti drugi. Roko položimo na eno in nato na drugo zadnjico ter jo stisnemo in sprostimo. Cilj je, da počakamo naš sistem v telesu, kdaj je pripravljen, da to naredi, saj ločeno stiskanje mišic običajno ne izvajamo. Ves čas vadbe iščimo udobje.
Stiskanje zadnjice sede s stegnjenimi nogami in rokami oprtimi zadaj. Podaljša se celotna hrbtenica, trebuh gre navznoter, hrbet je okrogel. Kam pri tem potujeta peti? Stisnemo eno zadnjico in pogledamo v tisto smer, kamor nas obrne, lahko nas podaljša v smer kolena. Poskusimo stiskati malo hitreje, se sprostimo, opazujemo dihanje in potem ponovimo še z drugo zadnjico.
Stiskanje zadnjice kleče, kolena postavimo malo širše, za širino kolkov, pod stopala si lahko nekaj podložimo, pete so usmerjene navzven, palca navznoter. Pri stisku zadnjice kolena potisnemo v tla.
Vadbo zaključimo leže na hrbtu. Za test stisnemo zadnjico in spustimo. Zaznamo trebuh, hrbet in pustimo, da nogi sledita stisku. Počasi preko boka vstanemo, stopimo k steni in nanjo položimo roki. Stojimo na desni nogi, leva noga se s prsti dotika tal. Stisnemo desno zadnjico in občutimo vzdolžni lok stopala, naslonimo se na zunanji rob stopala, dvigne se notranji del stopala in palec se pokrči v smeri pete. Po počitku naredimo vajo, ki nam lahko zmanjša bolečino v križu, ki seva v nogo še z drugo nogo.
Majda Anžin, fizioterapevtka
OBMOČNO ZDRUŽENJE V Rečici smo v uporabo RDEČEGA KRIŽA LAŠKO dobili defibrilator
Konec leta je v Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica še posebej pestro in delavno.
Najprej želimo omeniti, da smo veseli, ker smo s pomočjo Občine Laško in ostalih pobudnikov v krajevno skupnost Rečica dobili javno dostopni avtomatski defibrilator AED, ki je nameščen na Sindikalnem domu v Hudi Jami. Ob zastoju srca lahko z njim pomagamo ohranjati življenje, dokler ne pride reševalno vozilo z usposobljenim kadrom in ustreznimi aparaturami. Želimo, da bi ob nujni situaciji znalo čim več krajanov uporabljati defibrilator, zato smo jih nagovorili, da se prijavijo na izobraževanje. Stroške izobraževanja bo krila Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica iz svojih sredstev, organizacijsko in vsebinsko pa ga bodo pripravili pri Območnem združenju Rdečega križa Laško. Za pridobitev znanja je sodeč po vrnjenih prijavnicah kar precejšnje zanimanje, kar je dobro. Na javni predstavitvi in prevzemu defibrilatorja, ki jo je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Laško-Radeče v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rečica in Krajevno organizacijo RK Rečica, so bili prisotni tudi predstavniki Občine Laško, direktorica občinske uprave Tina Rosina Košir, poveljnik Gasilske zveze Laško Gašper Klemenc in predstavniki ostalih organizacij v kraju ter naši krajani. Nagovorili so nas župan Občine Laško
42
Franc Zdolšek, predsednik KS Rečica Matjaž Pikl, s postopki oživljanja ob uporabi defibrilatorja pa nas je seznanil predavatelj prve pomoči Rdečega križa Boris Ojsteršek. Za dobro vzdušje so poskrbeli člani KUD Lipa Rečica, naše marljive prostovoljke Rdečega križa pa so pripravile dobrote in pogostitev.
Bliža se konec leta, zato se pripravljamo, da bomo obiskali naše krajane po domovih in v domovih upokojencev. Zanje pripravljamo drobna darila. Pri tem smo letos združili moči s Krajevno skupnostjo Rečica, z Društvom upokojencev Rečica in Društvom za ohranjanje vrednot NOB Rečica. Družinam in posameznikom smo razdelili pakete s prehrano, da bodo morda lažje preživeli skok v novo leto.
Ob predstavitvi defibrilatorja pri Sindikalnem domu

ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Da bomo lahko finančno pomagali ljudem v stiski, smo tudi tokrat organizirali delavnice, na katerih smo izdelovali venčke, voščilnice in novoletne aranžmaje. Zahvaliti se moramo starejši gospe, ki nam je darovala zares lepe kvačkane angele kot prispevek naši organizaciji, in gospe Milici, ki jih je »poštirkala« ter zlikala. Hvala tudi Trgovskemu podjetju TUŠ, ki nam je omočilo, da smo v njihovem centru v Debru s prodajo izdelkov zbirali sredstva za našo organizacijo, hvala pa tudi vodji centra za njeno prijazno pomoč.
Vsem želimo lep konec leta, za vse nas pa velja, da opravimo še kakšno dobro delo, morda obiščemo nekoga, ki je osamljen ali koga presenetimo z drobno pozornostjo, da nam bo še bolj prijetno.
Marija Šmauc
Krajani Vrha in krvodajalci skupaj_
Po stari tradiciji in lepi navadi nas je tudi letos, zadnjo soboto v oktobru, lep, sončen, čeprav malce hladnejši jesenski dan vabil v dvorano gasilskega doma na Vrhu. Več kot sto krajanov naše KS, starih 70 in več let, in okrog 30 krvodajalcev je bilo na seznamu naše Krajevne organizacije Rdečega križa, da jih skupaj s krajevno skupnostjo, Območnim združenjem RK Laško in Občino Laško povabimo medse in jim izkažemo pozornost. Slaba polovica vseh vabljenih se je srečanja tudi udeležila. V tem šopku udeležencev je bilo kar lepo število takšnih, katerim smo namenili še posebno pozornost, in sicer trinajstim jubilantov z okroglo 70-letnico in petim s častitljivo 80-letnico. Naši zvesti krvodajalci pa so za njihovo okroglo število darovanj krvi, ki so ga dosegli v tem obdobju, prejeli eno od priznanj. Zares zasluženo, saj so nekateri to dragoceno in nepogrešljivo tekočino darovali že tudi več kot 50-krat. Med njimi je Franc Zapušek prejel priznanje za 50-krat darovano kri, Peter Čadej za 60-, Dominik
Na Vrhu so pozornost namenili jubilantom in krvodajalcem.
Pungeršek za 70- in Zvonko Planko za 90-krat darovano kri. Vsem iskrene čestitke in najlepša hvala.
Vsi pa so uživali v zanimivem kulturnem programu in druženju, ki so nam ga tudi tokrat pomagali oblikovati učenci z učiteljicama na Osnovni šoli Vrh in članice ter člani domačega kulturnega društva s pevsko skupino in godbeniki. Tako kot je že običaj so prisotni ob slovesu tudi prešerno zapeli. Na koncu smo jim zaželeli veliko lepega in dobrega, da izkoristijo vsak dan posebej, da ostanejo zdravi in da jim v lepem spominu ostane tokratno srečanje.
Mladi gledajo na življenje kot na neskončno dolgo prihodnost, starejši pa pravijo, da je življenje zelo kratka preteklost. Treba je dolgo živeti, da vemo kako kratko je življenje.
Marija Kotar
Med našimi slavljenci
V minulem obdobju smo obiskali kar deset naših občank in občanov, ki so praznovali svojo okroglo obletnico 90-letni-co. Večina njih skrbno skriva svoja leta, česar smo še posebej veseli, hkrati pa tudi vemo, da žal vsem ni niti dano dočakati tolikih let, kaj šele, da bi jih z veseljem praznovali. Za vse, ki jim je uspelo dočakati tako lepa leta menimo, da je lepo, če svoj jubilej poleg domačih, sorodnikov, znancev in prijateljev počastijo še v družbi župana občine, predsednika krajevne skupnosti, predstavnikov Rdečega križa in če so člani društva upokojencev ali društva
invalidov tudi z njihovo prisotnostjo, vse z namenom, da jim izkažemo čast in pozornost, ki si jo zaslužijo.
Slavljenke in slavljence, ki smo jih obiskali, vam predstavljamo le v fotografiji, tonski in slikovni zapisi o njih pa ostajajo v spominih na naše slavljence.
Od vseh obiskanih smo odhajali z lepimi vtisi in zadovoljstvom, saj smo bili prepričani, da so nas bili veseli, ker se nam dozdeva, da jim kljub različnim tegobam dostojanstveno teče življenja reka in ker so nam skozi prijeten pogovor z njihovimi bogatimi izkušnjami ter odličnim spominom orisali marsikatero spoznanje iz preteklosti. Vsem slavljencem, ki smo jih obi-
skali, se še enkrat zahvaljujemo za njihov prijazen sprejem, hvaležnost in prijeten klepet. Iskrene čestitke še enkrat.
Vlado Marot
Ljudmila BREČKO iz Spodnje Rečice
Stanka HORJAKiz Podšmihela v Laškem Ludvik REBEVŠEKiz Ceste na Lahomšek Antonija OJSTERŠEK iz Brstnika
43
ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Marija HRASTNIK iz Kidričeve ulice v Laškem
Adam ŽIBERTiz Valentiničeve ulice v Laškem
Marta JERŠE iz Aškerčevega trga v Laškem
Janez HOCHKRAuTiz Zdraviliške ceste v Rimskih Toplicah
Martina IGLAR iz Mačkovca pri Šentrupertu
Fanika OJSTERŠEK iz Marija Gradca.
ZAHVALA IN VOŠČILO
Letošnje leto je bilo za Območno združenje Rdečega križa Laško-Radeče polno različnih dogodkov in presenečenj. Trudili smo se, da bi izpolnili glavnino naših vsebinskih nalog.
Posebej si bomo leto 2018 zapomnili po soorganizaciji zahtevnega regijskega preverjanja ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Veseli smo, da nam je kljub kadrovskim težavam zaradi daljše bolniške odsotnosti sodelavke uspelo urediti skladišče za oblačila, da nam je uspelo nabaviti novo vozilo in da nam je uspelo zamenjali plinsko peč za centralno ogrevanje. To so bili za nas in naše razmere organizacijsko, finančno in časovno dokaj zahtevni projekti, ki smo jih s pomočjo razpisov, pomoči obeh občin, krajevnih organizacij RK, donatorjev in marljivih prostovoljcev Rdečega križa uspeli za nekaj let spraviti pod streho. Veseli smo, da leto 2018 lahko zaključujemo s pomembno informacijo, in sicer da je s pomočjo občine Laško in vseh, ki smo se tako in drugače za
to trudili v vsaki krajevni skupnosti, nameščen vsaj en defi-brilator.
In ker se še eno leto z veliko naglico bliža svojemu koncu, se želimo vsem članicam in članom Rdečega križa, krvodajalcem, članom krožkov RK in mentoricam na šolah, prostovoljcem, sodelavcem, predavateljem, poslovnim partnerjem, vrtcem, šolam, krajevnim skupnostim, donatorjem, društvom, s katerimi sodelujemo, in občankam ter občanom iskreno zahvaliti za lepo, bogato, dobro in uspešno sodelovanje.
Voščimo vam lepe božične in novoletne praznike. V novem letu pa vam želimo, da bi vam bilo zdravje čimbolj naklonjeno in da bi vas obdajalo vse tisto, kar vas bogati in da bi imeli ob sebi veliko dobrih, pozitivnih in prijaznih ljudi.
Želimo in pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje imeli še naprej veliko čutečih ljudi na vsakem koraku, ki nam bodo naklonjeni in bodo izkazovali pripravljenost za sodelovanje.
Območni odbor Rdečega križa Laško-Radeče
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo LAŠKO
PREDHODNO SVETOVANJE IN MEDIACIJA
Zgornji naslov je tudi naslov četrtega poglavja Družinskega zakonika. V tem poglavju zakonik ureja proces svetovanja in družinske mediacije, s čimer spodbuja mirno reševanje postopkov razveze in postopkov varstva koristi otrok. To je po-
memben korak za omogočanje lažjega prehoda v novo družinsko obliko, za vse družine, kjer se partnerja ločujeta ali urejata razmerja v odnosu do otrok.
Ko se partnerja ločita (tukaj mislim na razvezo zakonske zveze in razpad zunajzakonske partnerske skupnosti), se v njiju vzbudijo različna, ampak zelo intenzivna čustva. Zaradi vseh teh čustvenih stanj, jima je v procesu ločitve težko sklepati dogovore in prepoznavati še potrebe otrok. Toda ravno potrebe otrok bi morale biti tiste, ki bi ju vodile in usmerjale pri urejanju nove družinske situacije.
Da sta partnerja prišla do zaključka, da se bosta ločila, je v odnosu verjetno prišlo do večjih nesporazumov, ki so najpogosteje posledica neprimerne oz. neustrezne komunikacije.
44
KOTIČEK za STARŠE
Menim, da je komunikacija neustrezna takrat, ko se sogovornika ne slišita oz. ne poslušata, ne razumeta (in ne poskušata razumeti) in v pogovoru nista spoštljiva. V družinski mediaci-ji pa za takšno komunikacijo ni prostora. Zato mi je všeč opis, ki mediacijo opiše kot »novo kulturo odnosov«.
Družinski zakonik v 13. členu opredeli mediacijo z besedami, da »... gre za postopek v katerem udeleženke ali udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb - me-diatork ali mediatorjev, skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij.«
Družinski zakonik prav tako določa, da se lahko mediacija izvaja pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka. Prioritetno pa se izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovanja predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predloga za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otrok, o njihovem preživljanju in o njihovih stikih s starši ali z drugimi osebami. Prav tako pa je predvidena tudi v postopkih o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
Mediacijo med sodnim postopkom izvajajo mediatorji v okviru programov, ki jih sprejmejo in uveljavijo sodišča v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Mediacijo pred začetkom in po koncu sodnega postopka pa izvajajo mediatorji, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Družinska mediacija poteka na način, da eden izmed partnerjev poda pobudo, da bi se vanjo vključila. Drugi se mora s tem strinjati in ob prostovoljnem soglasju obeh se lahko postopek prične. Prostovoljstvo je bistveno zato, ker lahko samo brez prisile bivša partnerja resnično sodelujeta v mediacij-skem procesu. Poleg prostovoljstva so temeljna načela media-cije še zaupnost, nepristranskost mediatorja, enakopravnost, spoštovanje, poštenost, nevtralnost, odgovornost in samo-od-govornost.
Mediacijo vodi ustrezno usposobljen mediator ali media-torka, večkrat pa mediacijo vodijo mediatorji tudi v paru. Pred začetkom se zapiše mediacijski dogovor, kjer sodelujoči dogovorijo vse potrebno. Vloga mediatorja je nepristranska, njegov namen je, da usmerja pogovor, ga ohranja spoštljivega in omogoča obema partnerjema, da sta slišana v enakem obsegu. Njegova pomoč je namenjena usmerjanju v skupno rešitev, katero izpostavita sama partnerja, pri čemer ju spodbuja, da se pogovarjata ona dva. Mediacija je namreč prostor za slišanje. To pa je mogoče samo preko medsebojnega pogovora, kjer bivša partnerja drug drugemu predstavita svojo resnico. S tem stopita v aktivno vlogo raziskovanja sveta drug drugega (na kar sta v partnerskem odnosu ali zakonski zvezi zagotovo pozabila) in spoznavanja skupnih rešitev za novo nastalo družinsko situacijo. Lahko bi tudi rekli, da je mediator tretji par oči, da vidi tisto, kar je prvima dvema zaradi močnih čustev (ljubezni, jeze, žalosti ...) v tistem trenutku zakrito. Mediatorjeva naloga je, da raziskuje zgodbo obeh posameznikov in postavlja vprašanja, ki so usmerjena k rešitvi.
Zaradi zgoraj zapisanega in še nekaterih bistvenih stvari je mediacija zelo drugačna od sodnega postopka. Pri sodnem odločanju odločitev sprejme sodnik. V mediaciji pa sta oblikovalca odločitve posameznika sama. Postopek je ravno zaradi tega bolj kratkotrajen in cenejši. Poleg tega je postopek neformalen, zaupen in prostovoljen. V vsem tem se razlikuje od sodnega postoka, ki je večkrat dolgotrajen in dražji (potreben je tudi odvetnik, kateri v mediacijskem postopku ni nujen). Prav tako gre za formalni postopek, ki je javen in pisen. Rezultat sodnega postopka je namreč sodba, ki jo zapiše sodnik. Pri mediaciji pa je rezultat mediacijski sporazum, ki ni pravno formalno zavezujoč (lahko pa tudi postane), je pa zavezujoč na podlagi dogovora sogovornikov in njunem medsebojnem spoštovanju in odgovornosti. Predmet sodnega postopka je tožbeni zahtevek (poudarek je predvsem na problemu, ki ga izpostavi tožnik), v katerem se zagovarja svoje pravice in stališča, pri čemer pa niso izraženi interesi posameznikov in njihove želje. Tako se (pre)večkrat sodni postopek spremeni v boj med bivšima partnerjema, kjer se izgubi bistvo, saj se na koncu samo še borita - onadva in njuni odvetniki. Mediacija pa je postopek, usmerjen v iskanje skupne rešitve, ki je najboljša za vse soudeležene. Tako se izpostavlja skupni interes, s posebnim poudarkom na potrebah otrok.
Znotraj procesa mediacije se odpre varen prostor za pogovor o stiskah in težavah, ki sta si jih partnerja v partnerskem odnosu težko izrazila. Večkrat si v procesu očitajo: »Zakaj to vlečeš na plano?!«, »Ne bom tukaj prala umazanega perila ...«, ampak ravno te pogosto potlačene zamere so ovire, ki stojijo na poti spoštljive komunikacije in skupnih rešitev. S pogovorom o tem pa je mogoče narediti zaključke, ki so pomembni za nadaljnji odnos in pogled v prihodnost. Osredotočenost na prihodnost je ena izmed pomembnih značilnosti mediacije, prav tako pa tudi opolnomočenje obeh partnerjev. Mediacija s svojimi temeljnimi načeli in značilnostmi ustvarja pomemben prostor, kjer lahko starša spoštljivo načrtujeta prihodnost njunih otrok, ki bo v njihovo največjo korist. Ob tem pa pridobita tudi izkušnjo, da se zmoreta, kljub težki situaciji, dogovoriti o pomembnih stvareh.
Pomembno se mi zdi, da še izpostavim, da družinska me-diacija ni terapija (se razlikujeta v veliko pomembnih stvareh), toda lahko deluje terapevtsko, zaradi česar rezultat mediacije ni vedno ločitev. Včasih se partnerja odločita, da odnos ohranita, toda v takšnem primeru največkrat tudi poiščeta pomoč. Pomoč, s katero se (na)učita spoštljive, iskrene in pozorne komunikacije.
Prihajajoči prazniki so lahko idealna priložnost, da pričnete tudi vi »trenirati« spoštljivo in iskreno komunikacijo, iz katere bodo vaši odnosi postajali še lepši. Želim vam, da bo leto 2019 sr(e)čno!
Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del., samostojna svetovalka Centra za socialno delo Celje -
enota Laško
45
HIŠA GENERACIJ
15 LET DELOVANJA SKUPINE ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
O)
CENTER S1ARE|ŠIH HIŠA GENERACI)
Naj pričnem s starim vzhodnjaškim pregovorom, ki pravi:
»Skalo lahko odplaknemo s kapljanjem vode po njej, le čas je potreben in mnogo kapljic.«
Tudi naša skupina in njeni člani so male kapljice, ki želijo odplakniti goro laži o alkoholizmu in povedati resnico o tem, kako lahko člani skupine pripomorejo in pospešijo kapljanje proti tej gori laži o alkoholu, ki prevladuje v naši družbi.
Najprej in najbolj očitno moramo reči:
-	mi ne bomo pili, postali bomo dober
zgled,
-	drugim bomo rekli, da ne pijemo.
Ni se nam treba skrivati z izgovori, da smo bolni, da nam je zdravnik prepovedal ... Le preprosto recimo: »Hvala, ne pijem!«
Povejmo drugim o svojih izkušnjah, ki smo jih imeli zaradi alkoholizma, pri tem pa ni potrebno pretiravati, saj so te izkušnje vedno zadosti slabe.
Kaj pa sploh klubi oziroma skupine, kot je naša, predstavljajo?
Klubi predstavljajo nujno, nezamenljivo poslednjo stopnjo zdravljenja rehabilitacije ljudi, odvisnih od alkohola. Predstavljajo terapevtsko skupino, katere člani so že nekaj časa trezni in imajo že nekaj izkušenj.
Vztrajanje v abstinenci in pot v kakovostno življenje sta bistveno lažji v družbi z drugimi nekdanjimi odvisniki od alkohola. Cilji kluba so v poglobitvi uvida v lastno odvisnost, posledice in vzroke odvisnosti, v iskanju zdravih načinov življenja in odpravljanje vsakdanjih težav, v samopomoči pri vztrajanju abstinence ter rehabilitaciji na vseh področjih življenja, še posebej v odnosih.
Zdravljenje samo izgleda kot skupinska terapija, kjer že preko pogovorov, nasvetov, izmenjave izkušenj poskušamo spoznati, kaj alkoholizem sploh je, zakaj do njega pride, kako se izogniti pastem recidiva, kako se ponovno integrirati v družbo kot zadovoljna in srečna oseba,
Predpogoj za uspešno zdravljenje, za katerega si mi prizadevamo, je popolna in trajna abstinenca. Drug razlog pa je v tem, da mora skupina paziti na svoj ugled, kajti mi nismo skupina pijancev (kot to mnogi radi rečejo), marveč smo
46
skupina urejenih, zadovoljnih ljudi, ki točno vedo, zakaj so tu in kaj želijo s tem doseči.
Poudarjam, da ne gre samo za abstinenco, gre za dvig kvalitete življenja, za izboljšanje medsebojnih odnosov, za učenje pozitivnih človeških kvalitet ... Gre za osebnostno rast.
Delo skupin se razlikuje od skupine do skupine, te razlike pa so odvisne od terapevtov, njihove izobrazbe in njihove naravnanosti do odvisnosti od alkohola in ljudi nasploh. Te posamične razlike pa ne motijo osnovnega cilja vsake skupine, to je nekdanjega odvisnika usposobiti za kvaliteto življenja brez alkohola.
Raziskave kažejo, da je doseganje smotrov zdravljenja bolj pomembna motivacija odvisnikov kot pa način vodenja skupine.
Prav zaradi tega se mi zdi, da smo morda mi nekoliko drugačna skupina, kajti srečujemo se ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z sočlani, mi znamo prisluhniti drug drugemu in nesebično pomagati v vseh trenutkih življenja.
V	15-letnem delovanju je bilo v našo skupino včlanjenih 70 članov in včasih tudi njihovih družinskih članov, ki so sodelovali pri zdravljenju, torej bi lahko rekli, da smo imeli približno 120 članov.
Nekaj članov je sodelovalo zelo kratek čas, nekaj samo zato, da so izpolnili pogoje za odpust iz bolnišnice, drugi zato, ker so jim to naložili preko ukrepa sodišča, spet tretji zaradi ambulantnega zdravljenja itd.
V	tem času le redki člani vztrajajo že od samega začetka. Trije so člani že 15 let, štirje so člani od 10 do 13 let, pet članov je v skupini od 5 do 10 let, pet članov pa od enega do treh let. Članstvo se skozi leto spreminja, na žalost je tudi 6 članov, ki niso redno obiskovali skupine, oziroma se jim to ni zdelo pomembno, umrlo.
Opažamo pa, da je zadnje čase vedno manj ljudi, ki bi se želeli vključiti v ta program rehabilitacije.
Kot sem že omenila, je vključitev v skupino prostovoljna, vendar za odpust iz bolnišnice obvezna. Pacienti imajo možnost obiska katere koli skupine in zelo težko se je odločiti, da prideš v kraj, od koder si doma, kajti v ljudeh je še vedno prepričanje, da je to nekaj slabega.
V	času delovanja skupine vsako leto organiziramo tudi izlet in poudariti je potrebno, da imamo zelo kvalitetne in poučne izlete, saj je ena izmed naših članic turistična vodička. Prepotovali smo vse od Dolomitov, Svetih Višarij s Trbižem, obiskali grad Miramar in Štanjel, pa dolino Soče, Benetke, Podrož in Ziljsko dolino, Dunaj, Orlovo gnezdo in Salzburg ter v letošnjem letu Krk in Goli otok.
Vsaka organizirana skupina ali društvo potrebuje za svoj obstoj in delovanje določena finančna sredstva. Naš proračun je od začetka delovanja financiralo tudi MZDDSZ in enake možnosti, vendar samo 5 let, potem pa so se ta sredstva ukinila.
Občina Laško nam vsako leto preko razpisa za področje socialno-humanitar-nih dejavnosti v občini nameni določena sredstva, za kar smo jim neizmerno hvaležni, delno pa se financiramo iz lastne članarine, ki je, mimogrede, že vseh 15 let enaka.
V	15 letih smo izdali tudi 5 glasil s prispevki naših članov, vsako leto pa obnovimo našo zloženko.
Že 13 let zelo intenzivno sodelujemo s skupino KZA iz Žalca, s katero nas druži ista želja po urejanju posameznika in njegove družine, ter izkušnje, ki si jih z našimi člani pridobivamo skozi kilometrino naših srečanj.
Skupaj se udeležujemo novoletnih srečanj, izletov, predavanj, ki jih organiziramo eni ali drugi in včasih tudi samo posameznega srečanja, ki ga ima naša ali njihova skupina.
Skozi 15 let delovanja se je odvilo približno 720 srečanj, saj se srečujemo vsako sredo v mesecu in ker naše srečanje traja 2 uri pomeni, da smo skupaj preživeli približno 1440 ur; eni več, eni manj, včasih se namreč enostavno zgodi, da na srečanje ne moremo priti.
To so prav gotovo zelo lepe številke, za katere ste zaslužni vi, ki vztrajate na svoji začrtani poti, ki se držite vseh smerokazov poti in veste, da boste prišli na cilj trezni.
Rada bi vam čestitala, saj ste prav vsi zmagovalci in prosim vas, vztrajajte še naprej na poti, ki ste si jo začrtali, kajti kot to vemo mi, je to edina in prava pot.
Darja Trupi univ. dipl. soc. delavka, strokovna delavka - vodja skupine
HIŠA GENERACIJ
turne aktivnosti ter računalniški, kuharski tečaj in tečaj igranja kitare. Program omogoča tudi individualno ali skupinsko družabništvo ter pomoč družini. V vse aktivnosti se uporabnik vključuje brezplačno in v skladu s svojimi željami in potrebami.
Ker so uporabniki s težavami v duševnem zdravju v družbi še vedno stigmatizirani, smo za laično in strokovno javnost v novembru pripravili sklop dveh predavanj o motnjah dušev-nosti in njihovem zdravljenju. Namen predavanj je bil ravno v destigmatizaciji duševnih motenj in ozaveščanju javnosti. Predavanja so izvedli psihiatri, zaposleni v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Na prvem sklopu predavanj, 15. 11., smo podrobneje spregovorili o anksioznih motnjah (dr. Metoda Vidmar Vengust) in urgentnih stanjih v psihiatriji (dr. Dušan Lunder). Drugo srečanje je bilo izvedeno 28. 11. V okviru tega predavanja smo se seznanili z odvisnostmi (dr. Barbara Fidler Vilč), motnjami razpoloženja (dr. Anja Cvikl Planko) in demenco (dr. Matejo Str-bad). Tekom predavanj smo udeleženci pridobili nova znanja, konkretneje pa smo se seznanili tudi s potekom zdravljenja motenj duševnosti. Oba sklopa predavanj sta bila dobro obiskana, udeleženci so se s svojimi vprašanji aktivno vključili v debato, nekateri pa so zbrali pogum in z nami podelili svojo osebno izkušnjo. Udeleženci so bili spodbujeni, da naj jih ne bo strah poiskati pomoč zase ali za svojca, če se jim kdaj pojavijo težave v duševnem zdravju. Bistveno sporočilo, ki so ga prejeli, je bilo tudi to, da lahko osebe s težavami v duševnem zdravju ob ustreznem zdravljenju in z ustrezno podporo iz okolja, dobro in kvalitetno živijo. Upamo, da smo z izvedenimi predavanji vsaj malo vplivali na destigmatizacijo motenj duševnosti.
Vse, ki bi se želeli vključiti v naš program, vljudno vabimo, da se v času uradnih ur oglasite v pisarni št. 1 na Centru za socialno delo Celje - enota Laško, pokličite 03 734 31 00 / 03 734 31 02 ali pišite na socialnoranljivi@gmail.com. Veseli bomo vaše udeležbe in vašega sodelovanja!
Vodja programa: Jasmina Špes, univ. dipl. soc. del.
PROGRAM ZA OSEBE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU »KRESNICE«
Program za osebe s težavami v duševnem zdravju »Kresnice« je socialnovarstveni program, ki v okviru Centra za socialno delo Celje - enota Laško letos uspešno deluje že 2. leto. Program je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju, kot tudi njihovim svojcem. Zagotavlja strokovno podporo in pomoč pri razreševanju osebnih stisk, uporabnika ponovno vključuje v socialno okolje ter ga usposablja z različnimi veščinami za samostojno življenje.
Program je financiran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in s strani Občine Laško. V okviru programa so na voljo različne oblike pomoči. Uporabniki se lahko dogovarjajo za individualno svetovanje s strani strokovne delavke, kjer je proces dela individualno prilagojen. Prostovoljno se lahko vključujejo tudi v delavnice za izboljšanje samopodobe in razvijanje socialnih veščin ter v skupine za samopomoč. V sodelovanju s Hišo generacij Laško je na voljo tudi ogromno ustvarjalnih delavnic, predavanj, športne in kul-
HIŠA GENERACIJ SE JE V LETU 2018 MORALA
POSLOVITI ...
Od vsega, kar v življenju doživimo, ostane tisto, kar hočemo, da ostane.
Spomini, neizpete življenjske melodije, dobre želje.
Zato vedno nekaj ostane, da lahko gradimo in ustvarjamo dalje .
In vse lepe stvari, ki so nam podarjene, nam dokazujejo, da življenje ni le to, kar vidimo z očmi.
Ljudje prihajajo in odhajajo iz našega vsakdana, pa tudi iz naših življenj. Za seboj puščajo drobce sledi, ki kot zvezdni prah v premnogih trenutkih zažarijo in osvetlijo spomin ter pogrejejo srce.
V 13 letih so si različne roke podajale kljuko vrat naše Hiše generacij Laško; nekateri so se in se še vračajo, spet drugi so odšli svojo pot.
A nekaterim je minljivost življenja odvzela možnost izbire, da bi še kdaj
prestopili prag Hiše, v kateri se mnogokrat nehote in nevede spletejo trdne prijateljske vezi.
Mi ostajamo, z bolečino izgube, a s toplino spomina, ki nas greje in privabi nasmešek na lica, ko nam skozi misli privrejo besede, podobe, dejanja ljudi, ki so v Hiši generacij Laško pustili vidne sledi.
V januarju letošnjega leta se je v 86. letu poslovila Jožefa Kerin. Aktivna in
družabna upokojenka, ki je rada raziskovala domovino in Evropo, si nabirala energije na morju ali v gorah, še največ pa v dobri družbi, kjer je rada pokramlja-la, prisluhnila dobri šali in se ob njej iz srca na ves glas nasmejala. Joža, kot smo jo klicali, je rada imela oddihe ob morju, z družino ali s prijatelji iz DU Laško. Ko so noge še utegnile dohajati njeno energijo in željo po druženju ter raziskovanju, je pri svojih rosnih 65 letih splezala na najvišji vrh Slovenije, se s kolesom vozila iz Marija Gradca v Laško na sestanke, družabna srečanja, telovadbo in delavnice ročnih del. Njeni prsti, ki so na prvi pogled bili okorni, so se spremenili v urne, spretne, predvsem pa marljive »mravlje«, ki so v svet podarjale čudovite, v drobnih detajlih osupljive izdelke. V Hiši generacij se je pred več kot desetletjem pričela ukvarjati z izdelovanjem rož iz najlon nogavic in ob vztrajnem prigovarjanju se je sčasoma opogumila ter stopila v prostovoljske vrste. Tehnike qul-
47
HIŠA GENERACIJ / DOM STAREJŠIH
linga-papirnatega filigrana, kjer 2-3mm široke trakove s posebno paličico zvijaš in nato s prsti oblikuješ v željeno obliko, le-te pa nato sestaviš v motiv, se je naučila v Hiši, na eni izmed delavnic, nato pa sama, z nenehnim poizkušanjem, iskanjem informacij preko knjig in inter-netnih virov, izpopolnila do te mere, da so voščilnice prerasle v slike in slike v 3D podobe snežink, novoletnih in velikonočnih okraskov.
Greta Dremel je zadnjih 13 let prihajala iz Rimskih Toplic v Laško in v Hiši generacij na pobudo koordinatorke pred 12 leti pričela s klekljanjem. V začetku je bilo pet gospa, željnih, da izpod njihovih
prstov s pomočjo sukanca, bule, klekljev, papirca in bucik, nastane čipka, ki so jo do tedaj občudovale samo na razstavah izven občine Laško. Nato pa je reklama od ust do ust ter želja po klekljanju prerasla v klekljarsko skupino Hiše generacij Laško, ki si je nadala ime KITICE, prvega pol izdelka, s katerim se tudi najlepša čipka prične. Greta s svojim znanjem ni nikoli ravnala sebično, ampak ga je z veseljem razdajala vsakomur, ki je bil pripravljen prisluhniti, pogledati in tudi poizkusiti, nato pa sam ustvarjati dalje. V svoje delo je vpletala ljubezen do otrok, narave, knjig, lepe besede in glasbe, tako igrane kot pete. Energijo je črpala iz svoje primarne družine in iz prostovoljstva
Število obolelih za demenco zaradi daljše življenjske dobe z leti strmo narašča.
V Sloveniji je za to boleznijo obolelih že več kot 32.000 oseb, zanje pa skrbi še vsaj trikrat toliko ljudi.
Zato je temeljnega pomena, da oblikujemo demenci prijazno okolje. K temu pripomorejo tudi demenci prijazne točke, kjer lahko oseba, ki se znajde v stiski, pridobi informacije o bolezni, o tem, kako
48
v različnih društvih in organizacijah, kot tudi v Hiši generacij Laško. Za svoje večletno delo je prejela številna priznanja, vendar, kot je sama rada poudarjala, jo le-ta niso gnala k sočutju do človeka, k nenehnemu učenju novih spretnosti, katere je nato potrpežljivo in jasno podajala naprej, k njeni neustavljivi potrebi pomagati drugim in narediti nekaj za skupno dobro. Vse to je bilo v njeni naravi kot taki - mehkoba, sočutje, ranljivost in marljivost, ki se je skrivala za zunanjo ostrino, doslednost in načelnost, ki jo je prekrival njen smeh ter odločen in energičen korak, vedno usmerjen v prihodnost.
Imela je čut do soljudi, v sebi je gojila dobro prakso promotorstva, znala je povezovati ljudi in jih vzpodbujati k vztrajnosti in vsemu temu tudi sama dosledno sledila. Njeni dnevniški zapisi so najbrž ne samo osebno ampak tudi družbeno bogastvo, ki hranijo zgodbe iz Hiše generacij in Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško.
Še na letošnjem pikniku na Okroglicah smo se družili in smeh se je razlegal preko tvojega obraza in uživala si v omamnih vonjih zelišč ter barvah travniškega cvetja, ki si ga izmed vseh rož imela najrajši. Nato pa je bolezen zarezala v jasen dan in ti odvzela življenjsko moč, nam pa odvzela priložnost, da se poslovimo.
Justina Škorja se je rodila pred 86 leti in bila vse do upokojitve dobra matema-tičarka in ekonomistka. Na prvi pogled dve suhoparnosti, ki nikakor ne gresta skupaj s srčnostjo, empatijo in posluhom za sočloveka in vse lepo, kar človeka obdaja. A Justi, kot smo jo radi klicali, je v svoji skromnosti to premogla. Ljubila je naravo, ljubila je življenje in ljudi v njem. Svojo ljubezen do lepe besede, glasbe ter gorskega sveta je prenašala na svoje otroke, skupaj z možem, s katerim sta naredila nešteto skupnih korakov, ki niso vodili samo po ravnini, ampak so se vztrajno vzpenjali po planinskih poteh.
prepoznati njene prve znake, o tem, kako pristopiti in komunicirati z obolelim za demenco, kakšne pravice lahko uveljavlja, itd. Točka je namenjena tako osebam, ki so obolele za demenco, kot tudi njihovim svojcem in znancem ter vsem zaposlenim, ki se pri svojem delu srečajo z obolelimi za demenco.
Prva takšna točka je bila na pobudo Združenja za pomoč pri demenci Spomin-
Pred 16 leti se je Justina udeležila izobraževanja prof. Ramovša in bila ena izmed prvih v občini Laško, ki se je usposobila za prosto volj enje v obliki družabništva z osamljenim človekom in v obliki vodenja skupine za kakovostno starost. Tako je postala članica Medgene-racijskega društva Laško, obiskovala posameznike in skupaj z Irenco in Rezi vodila skupino Marjetice v Domu starejših Laško. Svoje prostovoljsko delo je opravljala zvesto in z odgovornostjo. Skrbno je zapisovala vsa srečanja, izobraževanja, nagradne izlete in intervizijska srečanja. Cenili smo njene vsebinsko bogate prispevke v obliki prebranega članka, dobre misli in tudi zapisana doživetja ter občutja. Bila je tiha in skromna, a v svoji notranjosti iskriva in topla. Ni bila rada v središču pozornosti, a kot dobra začimba je s šalo ali z novim spoznanjem začinila skupna druženja. Njeno življenje je pred štirimi leti pretresla izguba moža, s katerim sta spletla neuničljivo vez. Justi je še naprej opravljala svoje prostovoljsko delo, a bolečina ji je vse bolj slabila srce in misli. In ko ji je bilo najtežje, se ni predala obupu, a tista iskrivost pogleda ter brezpogojna pozornost sočutja je počasi ugašala. V oktobru letošnjega leta je njena sveča življenja dogorela in objel nas je hlad slovesa in dokončnosti.
DOM STAREJŠIH LAŠKO JE PRIDOBIL NAZIV DEMENCI PRIJAZNA TOČKA
DOM STAREJŠIH
čica ustanovljena julija 2017 v Ljubljani, oktobra letos smo takšno točko ustanovili tudi v Domu starejših Laško.
Za vzpostavitev demenci prijazne točke smo se odločili zaradi dejstva, da je tudi v našem okolju vedno več obolelih za de-menco. Posledično opažamo, da se svojci in tudi ostali, ki prihajajo v stik z obolelimi za to boleznijo, srečujejo z občutkom nemoči, saj pogosto nimajo znanja in informacij, kako se spopasti z nastalo situacijo.
Demenca je namreč težavna bolezen, ki mnogokrat prizadene svojce prav tako močno kot same obolele. Svojci so ob večletni skrbi za obolelega za demenco mnogokrat izpostavljeni velikim psihičnim, fizičnim in čustvenim obremenitvam in izgorevanju, zato potrebujejo ustrezne informacije, znanje in podporo.
d i Ht F:\-.U,m „ik, SPOMINČICA - ALZHEIMER SLOVENIJA
DOM STAREJŠIH LAŠKO THERMANA D, D,
Oemerici prijazno točko
diu 1«. 1«. »U	JiwillBfln
Zaradi navedenega se nam zdi zelo pomembno, da širimo znanje o demenci, podiramo tabuje in tako vzpostavljamo prijaznejše okolje tako za obolele kot tudi za njihove bližnje.
Širjenje znanja o sami bolezni, o tem, kako pristopiti k obolelemu, kako z njim komunicirati, pomembno prispeva k ustvarjanju demenci prijaznejšega okolja. Ozaveščeno okolje lahko bistveno prispeva k temu, da lahko oboleli za demenco dlje časa kvalitetno živi v svojem domačem okolju.
V Domu starejših Laško se kontinuirano zavzemamo za širjenje znanja o demen-ci. Za lokalno okolje organiziramo predavanja, Alzheimer cafeje, v sodelovanju s Hišo generacij Laško smo že dvakrat zapored sodelovali pri t. i. »Sprehodu za spomin«, ki se odvija ob mednarodnem dnevu alzheimerjeve bolezni. V mesecu oktobru smo v sodelovanju Združenjem Spominčica organizirali Program usposabljanja za vzpostavitev demenci prijaznega okolja. Udeležilo pa se ga je več kot 20 poslušalcev iz različnih organizacij, ki so imeli možnost prisluhniti številnim priznanim strokovnjakom, med drugim tudi prof. dr.
Zvezdanu Pirtošku iz Nevrološke klinike Ljubljana.
Z ustanovitvijo demenci prijazne točke smo naše dosedanje aktivnosti nadgradili še z možnostjo svetovanja vsem, ki se bodo znašli v stiski.
Nadalje pa bomo skrbeli tudi za izobraževanje naše kadrovske ekipe. V letošnjem letu 14 zaposlenih doma obiskuje intenzivni tečaj Inovativne validacije; gre za sodobne pristope dela, ki se uporabljajo pri obolelih za demenco. Prav tako smo v tem letu zaposlenim omogočili udeležbo na delavnici z naslovom Svet obolelega za demenco.
Pri stiku z obolelim za demenco je namreč zelo pomembno, da imamo ustrezno znanje za ravnanje ter da smo strpni in em-patični. Kot je nekoč dejal izr. prof. dr. Aleš Kogoj, dr. med., spec. psihiatrije, ustanovitelj Spominčice:
"V središču naj bo človek in ne bolezen. Zato bodimo strpni in prijazni. Vzemimo si čas za jasen in enostaven pogovor. Pristopimo počasi in prijazno, dotaknimo se osebe, ne prepričujmo je v nekaj, česar ne dojame."
Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših
MODNA REVIJA IN PRAZNIČNI DECEMBER V DOMU STAREJŠIH LAŠKO_
Konec novembra smo v Domu starejših Laško pripravili prav poseben dogodek -modno revijo. Organizirali smo jo skupaj
s trgovino, ki je specializirana za oblačila seniorjev.
Stanovalci so se z veseljem odločili za sodelovanje in se za nekaj časa spremenili v prave manekenke in manekenke. Priprave so potekala že dan prej, stanovalci so bili polni navdušenja in pričakovanja, saj modne revije pri nas še ni bilo.
Modeli so si izbrali oblačila, ki so jim bila všeč, za sprehod po modni pisti pa so nekateri potrebovali tudi pomoč zaposlenih.
Tudi stanovalci, ki so modni dogodek le opazovali, so bili navdušeni. Skupaj smo ugotovili, da nikoli nismo prestari, da bi se preizkusili v čem novem, še neznanem.
Priprave na najbolj praznični mesec v letu so se v Domu z adventno delavnico pričele že v novembru.
Izdelali smo adventne venčke in mnogo druge dekoracije, ki krasijo naš Dom.
Prvič smo na našem notranjem dvorišču postavili veliko smreko, ki smo ji nadeli praznično obleko. Ustvarili smo tudi lampijončke, ki krasijo domski park.
Vse, ki se radi sprehodite mimo našega Doma, vljudno vabimo, da pokukate v preddverje in recepcijo ter naše notranje dvorišče, saj smo se letos še prav posebej potrudili z dekoracijo.
Mateja Gotar, delovna terapevtka
Spoštovani bralci, ker se leto 2018 počasi, a vztrajno izteka, dovolite, da Vam tako stanovalci kot tudi zaposleni Doma starejših Laško zaželimo zdravo, uspešno in srečno 2019!
Dragi Božiček!
Letos si nas obilno obdarjal skozi celo leto: s podi, da bomo lažje puščali sledi korakov po Domu. Hvala tudi za čudovito lučko v preddverju, za nov aparat za kavo, ki je itak najboljša pri nas, še posebej, ker je postrežena z nasmehom. Neizmerno smo bili veseli udobnih stolov pred recepcijo, saj nas kar posrkajo vase. In seveda računalnika za krajšanje časa. Vsaka nova pridobitev v Domu nas razveseli, ker vemo, da mislite na nas, na naše počutje, da nam olajšate bivanje v laški dolini. In ker se približuje čas obdarovanj, imamo tudi mi dve želji. Kdo ve, morda nam ju izpolniš. Radi bi dušilce za stole v jedilnici, ker res moteče ropotajo. Radi pa bi tudi program TV Hrvaška. In kaj obljubljamo? Da bomo bolj strpni drug do drugega, nezahtevni in dobre volje. Ko-rajža velja!
Pa srečno!
V imenu stanovalcev Doma starejših Laško
Tatjana Grošelj
49
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
»CIRKUS« v dvorani Tri lilije_
V petek, 15. novembra, smo otroke presenetili in navdušili z gibalno urico v dvorani Tri lilije. Prva vesela novica je bila vožnja z avtobusom. Otroška srca so zaigrala, ko so stopili na avtobus, in v zadovoljstvo nam je bilo deliti te trenutke sreče z njimi. S ponosom smo se pripeli in prepustili varni vožnji. Otroci so vzravnani sedeli na svojih sedežih in z navdušenjem zrli skozi okna. Pot ni bila dolga in kmalu smo se pripeljali na cilj.
V	dvorani so nas toplo pričakali dijaki četrtega letnika Gimnazije Celje Center, programa predšolska vzgoja, pod vodstvom mentoric Laure Kerin Jevtič in Tine Bradeško. Otroci so se pripravljali na gibanje in zrli naravnost v sredo dogajanja. Na parketu, mnogim poznanim kot košarkarsko igrišče, nas je pričakal »Cirkus«. Prizor ni pritegnil le otrok, ampak tudi vzgojitelja in vzgojiteljice. Nestrpno smo čakali na navodila in zapestnice, ki so pripomogle k brezhibni organizaciji pri tako številčni skupini otrok starejših skupin vrtca Laško. Za vse to so poskrbeli dijaki pod vodstvom svojih mentoric. Dejavnosti so se izvajale na štirih različnih postajah. Vse so bile skrbno zastavljene in zamišljene. Otroci so s pomočjo slikovnega materiala, realij in gibanja sodelovali na vseh delavnicah. Ena izmed njih je bila angleška delavnica, ki je potekala v angleškem jeziku. Tukaj gre prav gotovo izpostaviti visoko znanje angleščine dijakov te delavnice. Dijaki so sproščeno komunicirali z našimi najmlajšimi in pridobili njihovo zaupanje, medtem ko so sami preko izkušenj pridobivali in razvijali veščine bodočega vzgojitelja. Gibalne delavnice so bile posebne, ker so spodbujale vsa področja otrokovega razvoja in medsebojno sodelovanje. Dijaki so oplemenitili športne rekvizite, ki so otroke popeljali v svet čudes in domišljije. Spodbujali in pomagali so otrokom na slehernem koraku. Navodila, ki so jih podali, so bila razumljiva. Otroci so se sprostili in sodelovali z nasmeški na obrazih.
V	hipu je bila urica naokoli in pred dvorano nas je že čakal avtobus. Želeli bi si, da bi vožnja trajala še trenutek več, saj so se nekateri z avtobusom peljali prvič. Polni vtisov smo odkorakali proti našim igralnicam, z zadovoljstvom in željo po takšnem sodelovanju tudi v prihodnje.
Ana Lukic, vzgojiteljica Vrtca Laško
Glasbeno dopoldne v vrtcu Debro_
18. 10. so nam v enoti Debro dopoldne popestrili člani seks-teta Policijskega orkestra Ljubljana.
Glasbeniki so nam ubrano zaigrali različne zvrsti glasbe od klasične, zabavne do narodno zabavne. Seveda pa se vsaka pomembna prireditev začne s himno, zato so jo na začetku zaigrali tudi nam. Otroci so s ponosom vstali in resno poslušali.
V	nadaljevanju so nam na hudomušen način predstavili instrumente. Zaigrali so na klarinet, saksofon, bobne, prečno flavto in kitaro. Po vsaki predstavitvi instrumenta so nam zaigrali pesem in zraven tudi zapeli.
Koncert je bil zabaven, vesel, sproščen in hkrati poučen, saj so otroci spoznali nov poklic in različne instrumente.
Alenka Vasle, dipl. vzg.
Medeni zajtrk v vrtcu Rimske Toplice_
V	vseh oddelkih se je dan začel s tradicionalnim zajtrkom, ki ga sestavljajo domač kruh, maslo, med in jabolka. Po njem pa sledijo medene dogodivščine, v vsakem oddelku malo drugače.
Na obisk čebelarja smo se strokovne delavke in otroci predhodno pripravili s temo »Čebelice, čebelice«. Pri načrtovanju in izvedbi teme smo upoštevali načela in cilje kurikula.
V	knjižnici smo si sposodili knjige o čebelah in se ob njih pogovarjali. Strokovne delavke smo preko različnih dejavnosti popeljale otroke v čarobni svet čebel. Temo smo obogatile z likovnimi, glasbenimi in plesnimi dejavnostmi.
Vsi smo se veselili obiska čebelarja, saj smo se za ta dan oblekli v čebelice.
Obiskal nas je čebelar Tone Krivec in nas popeljal v svet čebel, katere so simbol pripadnosti, varčnosti in čistega okolja. Odrasli pa občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost.
Otroci so s čebelarjem opazovali čebele, spoznali pomen matice in njihovo vlogo za zarod. Spoznali smo čebelarjeve pripomočke in z njimi rokovali. Ogledali in oblekli smo čebelarsko obleko ter spoznali pomen čebelnjaka.
Na koncu smo čebelarju postregli z medeno limonado, katero smo naredili skupaj z otroki.
Ob koncu smo vedeli veliko več o čebelah, obenem pa je ukvarjanje s to vsebino spodbudilo tudi govorni razvoj, fino motoriko in spodbujalo otroke k razmišljanju o naravi in naši odvisnosti od nje.
Ivanka Skalič in Branka Labohar, skupina Palčki
50
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Popestritev športnega dne
Letošnji jesenski pohod smo si v tretjih razredih matične šole Laško odločili popestriti s povabilom staršem in starih staršev, da se nam pridružijo. V sodelovanju z našo socialno delavko Metko Čulk smo se tako pridružili k projektu Simbioza giba. Na naše povabilo se je odzvalo veliko staršev ter dedkov in babic. Na začetku našega športnega dne smo se vsi zbrali v jedilnici šole, kjer nas je pozdravil ravnatelj Marko Sajko. Ob skupnem zajtrku in kavici smo se pogovarjali o šoli nekoč in danes. Slišali smo zanimive dogodke naših prostorov. Medtem ko je eden od dedkov, ki je hodil v šolo okoli leta 1949 povedal, da so bili tudi takrat otroci zelo živahni, neposlušni in v šolo so radi hodili zaradi druženja. To pa je tisto, kar tudi veliko šteje v življenju. Preden smo se odpravili na pot so nas na šolskem igrišču razmigale učenke višjih razredov. Pripravljeni smo se odpravili v sončno dopoldne. Pohod s toliko družbe in nasmejanih ljudi ni bil ne težak in ne predolg.
Na tem mestu se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so se našega jesenskega pohoda udeležili. Še posebej hvala gospema Cajhen in Kamenšek, ki sta držali tempo in vodili to dolgo četico.
Ana Cestnik
Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk
16. novembra 2018 smo tudi v OŠ Primoža Trubarja Laško obeležili Dan slovenske hrane in pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Pred zajtrkom so učitelji namenili nekaj besed pomenu zajtrka in lokalno pridelane hrane. Nato smo učencem za zajtrk tradicionalno ponudili med lokalnega čebelarja, gospoda Krivca, maslo in mleko iz mlekarne Celeia, kruh iz peči gospe Deželak iz Debra in jabolka gospoda Aškerca iz Rimskih Toplic.
Učenci so se zajtrka tudi letos zelo razveselili. Na razredni stopnji so zajtrkovali v svojih učilnicah, kjer so uživali v skoraj družinskem vzdušju. Prav veselo jih je bilo gledati, kako jim je teknil zajtrk. Nekateri so šli v kuhinjo še po dodatne porcije. Predmetna stopnja je zajtrkovala v jedilnici.
Učenci 1. triletja so na šolskem igrišču na prijetno toplih sončnih žarkih zaplesali in zapeli pesem Čebelar.
Tudi za kosilo smo se trudili pripraviti čim bolj tradicionalne in slovenske jedi: kislo zelje, krompir z ocvirki in pečenico, dodali pa smo še puding, da so se učenci na koncu še malo posladkali.
Mira Siljan
Sodelovanje gasilcev z najmlajšimi na Vrhu_
Člani PGD Vrh nad Laškim so nas lansko šolsko leto v času energetske sanacije šole prijazno sprejeli pod svojo streho. Proti koncu šolskega leta pa so za naše učence pripravili pravo doživetje. Pri gasilskem domu so prikazali gašenje požara, jim raz-kazali gasilsko vozilo, preizkusili so lahko gasilsko opremo in se urili v spretnostnih vajah. Tudi pogostili so nas. Otroci so bili več kot navdušeni, zato so se nekateri včlanili v njihov krožek.
Letos, v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, pa smo v obnovljeni šoli, z njihovo pomočjo izvedli tudi požarno evakuacijo. Prikazali so nam reševanje iz prostora, ki je bil poln dima, gašenje objekta, povedali pomembne telefonske številke ter nas dobronamerno opozorili na določene pomanjkljivosti in napake. Na koncu smo si še enkrat ogledali gasilsko vozilo in se preizkusili v točnosti usmerjanja vodnega curka. Tudi na skupno »gasilsko« fotografijo nismo pozabili.
Iskrena hvala članom PGD Vrh za sodelovanje, za zanimivo predstavitev in izvedeno evakuacijo.
Marija Kotar Foto: Arhiv PGD Vrh nad Laškim
Petnajst let šole Debro_
Na šoli Debro, ki je podružnica Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, smo 7. oktobra 2018 obeležili petnajst let njenega obstoja. Za to priložnost smo pripravili kratek kulturni program v telovadnici šole, po hodnikih šole pa smo razstavili slike, pesmi in zgodbe, ki so jih za to priložnost ustvarili učenci pod
51
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
mentorstvom učiteljic. Na praznovanje smo povabili župna Občine Laško Franca Zdolška, Dimitrija Grila z Oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško, bivši ravnateljici in pomočnice ravnatelja naše šole ter vodstvo Vrtca Laško. Seveda so bili na prireditvi prisotni tudi vsi učenci in učitelji, ki obiskujejo šolo Debro, prišli pa so se tudi nekateri starši. Veseli smo bili odziva, saj so se prireditve udeležili prav vsi povabljeni. Potrudile so se
tudi kuharice. Za vse učence so pripravile sladko presenečenje, ki so ga dobili pri malici.
Tako je bil praznični dan popoln, saj je k temu svoj kamenček prispeval prav vsak.
Pripravila Mateja Škorja Foto: Julija Pristovnik, mentor Andrej Gobec
TEDEN OTROKA PRI PRVOŠOLCIH
Vsako leto v prvem tednu oktobra obeležimo teden otroka. Tako smo se tudi v letošnjem letu trudili, da bi pričarali nekoliko drugačne urice našim najmlajšim, našim prvošolcem. Teden smo začeli s pravljično urico v šolski knjižnici, kjer smo ob pravljici Žabji kralj spoznali, kako pomembno je držati dano obljubo. Ob koncu druženja v knjižnici smo izdelali še žabice, ki so jih učenci odnesli domov.
Torek je bil namenjen igranju, igranju in še enkrat igranju. Učilnica se je napolnila s šolskimi igračami in tistimi, ki so jih učenci prinesli od doma in se tako spremenila v pravo igralnico. Tega, da je čas za igro prehitro minil, najbrž ni potrebno omenjati.
Sredino dopoldne je bilo namenjeno druženju z učenci podružnične šole Zidani Most. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do PŠ Zidani Most in se s tamkajšnjimi učenci podali na pohod v megleno jutro. Na našem cilju, v Bresnem, pa nas je že pričakalo toplo jesensko sonce. Napolnili smo naše želodčke, zatem pa preživeli še urico ob igri in druženju v naravi.
Že ob obisku sadjarske kmetije Aškerc v mesecu septembru, smo se z učenci dogovorili, da bomo uporabnost jabolk spoznali iz prve roke. Tako smo v četrtek na obisk povabili tri babice naših prvošolcev, ki so se z veseljem odzvale našemu vabilu. Pri kuharsko-pekovskih delavnicah so se nam pridružile gospe Dragica, Magda in Mira. Dogajanje v gospodinjski učilnici je bilo pestro in za učence prav posebno doživetje. Ob koncu dopoldneva smo se tako sladkali z jabolčnim zavitkom, jabolčnim kompotom, jabolčnimi krhlji in sadnimi nabodali. Ob tej priložnosti se vsem trem babicam še enkrat zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje.
Vsak dan je bil drugačen od drugega in petek je prišel, kot bi mignil. Ker je bila tetka Jesen letos res radodarna in otroci skupaj s starši zelo pridni pri nabiranju kostanja, je imel naš hišnik Primož ta dan s peko veliko dela. Poleg kostanja smo si privoščili še kuhan krompir z maslom, za katerega so poskrbele naše kuharice, jabolčni sok in jabolčni zavitek, ki nam ga je prinesla gospa Dragica. Na urico druženja smo povabili tudi otroke iz vrtca, ki so se nam pridružili skupaj s svojimi vzgojiteljicami.
Teden otroka je minil, mi pa ne bomo čakali na prihodnje leto, ampak bomo teden otroka razširili naprej, na mesec, leto, saj čas otroštva vse prehitro teče.
Klara Trkaj
52
GLASBENA ŠOLA

NF'-*, . * f	s

GLASBENA ŠOLA
LAŠKO-RADEČE
V drugi polovici jeseni je v glasbeni šoli še posebno pestro. Na oddelčnih nastopih so svoje delo predstavili učenci vseh oddelkov. Poleg naših rednih nastopov pa kulturni program še soustvarjamo na drugih iz-venšolskih nastopih v občini. Prav tako naši učenci redno sodelujejo na državnih revijah in srečanjih. V novembru in decembru ste lahko naše nastopajoče opazili kar na 51 različnih dogodkih. Vseh nastopov ne bomo naštevali. Izpostavili bomo le nekaj večjih.
Kot zaključek srečanja študijske skupine za diatonično harmoniko, ki je bila tudi letos v Laškem, so naši učitelji harmonike pripravili 2. srečanje komornih skupin in solistov diatonične harmonike. Predstavili so se učenci iz cele Slovenije. Prisluhnili smo lahko priredbam ljudskih skladb, klasičnih melodij, narodno zabavnih polk in valčkov, tanga, popularnih skladb in pa tudi modernim avtorskim kompozicijam napisanih za dia-tonično harmoniko.
»Plesni preplet«
povezanih okoli 60 plesalcev treh plesnih oddelkov (Krško, Radeče in Laško) starih od 12 do 15 let. Izpeljava projekta je bila v dveh srečanjih. V oktobru so bili naši plesalci gostje v Krškem, v novembru pa so nadaljevanje izpeljali v Laškem. Idejna zasnova je bila vezana na plesno ustvarjalni proces na temo sodobnih medijev in mentorice Rosana Horvat, Lucija Boruta in Špela Medved so spodbudile mlade plesalce k razmisleku o uporabi mobilnih naprav ter drugih sodobnih medijev ter jih pozvale, da svoja razmišljanja pretvorijo v gib. Nastale plesne koreografije so
Srečanje komornih skupin in solistov diatonične harmonike
Druženju, sodelovanju in povezovanju namenjamo veliko pozornosti. Učiteljice flavt so skupaj s kolegicami iz zasavskih glasbenih šol pripravile čudovite nastope v Laškem, Hrastniku in na Bledu. Predstavile so glasbeno pravljico »Lunina flavtica«, delo Jake Puciharja za sekstet flavt in pripovedovalca. Pravljico je doživeto pripovedovala Špela Juhart. Slikovno pa jo je opremila naša učenka Mija Zdouc. Pod budnim očesom mentorja Simona Sande so nastale ilustracije posameznih zgodb, ki jih bomo v začetku novega leta razstavili v glasbeni šoli in si jih boste lahko tudi ogledali.
Tolkalni oddelek je v okviru delavnice v goste povabil Bobnarsko skupino Laške pihalne godbe, s katero tudi sicer uspešno sodeluje.
»Plesni preplet« pa je projekt, ki si ga je plesni oddelek zastavil v sodelovanju s plesalci Glasbene šole Krško. Vanj je bilo
povezali v krajšo predstavo. Medvrstni-ški plesni preplet je poleg plesnega dela ponudil tudi priložnost spletanja novih poznanstev in plesno ustvarjalnih izmenjav, kar je zagotovo pomemben razlog, da velja tovrstna srečanja negovati tudi v prihodnje.
Plesalci 6. razreda sodobnega plesa so novembra v Ljubljani še enkrat odplesali koreografijo »Atlantida«. Nastala je lansko šolsko leto za predstavo »V globini morja«, in je bila s strani državnega strokovnega spremljevalca Igorja Sviderske-ga uvrščena na Festival mladinske plesne ustvarjalnosti »ŽIVA 2018«. Z uvrstitvijo na državni nivo so plesalci prejemniki zlatega priznanja, za kar jim iskreno čestitamo. Po mnenju mentorice Špele Medved pa je še pomembnejše kot doseženo priznanje sam nastop in obisk plesnega festivala. To je nagrada za ves lanskoletni trud, priložnost širjenja obzorij in pomembna spodbuda za nadaljnje delo.
Kot vsako leto smo tudi letos v mesecu decembru pripravili praznične koncerte. Orkestri so se predstavili učencem osnovnih šol v Rimskih Toplicah, Bo-štanju, Radečah in v Laškem. Praznične koncerte pa smo zaokrožili s Koncertom solistov in komornih skupin.
Veseli smo, da lahko soustvarjamo kulturno dogajanje v občini in želimo si uspešnega sodelovanja tudi v prihajajočem letu.
Bliža se najlepši čas v letu. Čas, namenjen družini, prijateljstvu, vsem, ki so nam blizu. V letu 2018 pa naj vas spremlja glasba, ki nariše nasmeh na obraz, razveseljuje srce in ga napolni z novim upanjem.
Marko Razboršek
Lunina flavtica
53
MLADI / ŠPORT IN REKREACIJA
OD BRUCA DO AKADEMIKA
Zbornik ob 60-letnici Laškega akademskega kluba_
Zgodilo se je še zadnje dejanje ob obeleževanju LAK-ovih 60 let. V petek, 30. 11., smo imeli namreč predstavitev zbornika z naslovom OD BRucA DO AKADEMIKA. Predstavitev je potekala v Otročjem centru Laško, ravno na dan, ko je bil leta 1958 ustanovljen Laški akademski klub. Skozi lahkoten klepet sta nam Špela Lesičar in urednica zbornika Nika Teraž predstavili nekaj odlomkov vsebine, k dobremu vzdušju pa so prispevali tudi obiskovalci - akademiki in stare bajte, ki so z nami delili svoje zgodbe o času, ko so delovali v klubu.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastajanju zbornika, še posebej urednici Niki in uredniškemu odboru. Hvala tudi vsem zdajšnjim in bivšim članom, starim
I
bajtam in akademikom za delovanje in vztrajanje v klubu, saj brez vas LAK danes ne bi bil to, kar je.
Anja Bolčina
POHODI AKCIJE PO LAŠKIH POTEH 2018
V spomin na lep običaj iz 18. stoletja, ko so laški tržani prehodili trške meje in s tem potrdili, da so še vedno njihova last, smo se letos že dvajsetič podali na 11 km dolgo tematsko pot na levem bregu reke Savinje. Jesensko vreme nam je bilo naklonjeno in kolona 300 zgovornih udeležencev pohoda se je počasi vila med okoliškimi hribi. Prvič smo se ustavili na počivališču pod Žikovškim Brdom, nato v »kevdru« družine Pajek in nazadnje na Trojnem, kjer so se krajani ponovno izkazali kot zelo gostoljubni gostitelji. Postregli so nam s pijačo in raznovrstnimi, doma pripravljenimi dobrotami. Dišalo je na vsakem koraku. Pohod smo kot vselej zaključili z malico v Gostišču Čater na Marija Gradcu.
54
V letu 2018 smo v sklopu akcije PO LAŠKiH POTEH izpeljali osem pohodov, na katerih je skupaj hodilo in se družilo več kot 2000 pohodnikov. Organizatorji smo veseli, da vas je veliko akcijo vzelo »za svojo« in da se radi vračate ter redno obiskujete pohode. V letošnjem letu je naziv »zlati pohodnik« prejelo 15 pohodnikov. Nagrajeni so bili s priznanjem in vpisani v častno knjigo. Posebej izpostavljamo, da se je vseh petnajst »zlatih pohodnikov« letošnjega leta v minulih treh letih udeležilo vseh pohodov akcije, torej ne zahtevanih 15, ampak vseh 23 organiziranih pohodov. Iskrene čestitke!
Hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pripomogli k izvedbi in promociji akcije pohodov po urejenih tematskih pohodnih poteh na območju občine Laško. Med drugim hvala Občini Laško, vsem organizatorjem pohodov, Krajevni skupnosti Laško za finančno pomoč in ostalim krajevnim skupnostim, lastnikom zemljišč, po katerih so speljane poti, vsem društvom, vsem krajanom naselij in posameznikom, ki so nas na poti prijazno pogostili z različnimi dobrotami, še posebej krajanom naselij Trojno, Širje, Jurklošter, Strmca, Šmihel in Kuretno .. .Hvala posameznikom Mileni Suhodolčan, Branku Pušniku, Francu Lesičarju, Janku Cesarju, Tonetu Šterbanu ...; družinam Bevc, Sikovšek, Aškerc ... Hvala OŠ Laško (Mariji Čibej ...), Nadžu-pniji Laško ter ključarjem, Laški pihalni godbi in Pihalni godbi Vrh nad Laškim, vsem sponzorjem, še posebej JP Komunala Laško, Thermani Laško ... Hvala vsem organizatorjem, še posebej: PD Laško, Strelskemu društvu »Celjska četa« Mala Breza, sekciji za kulturno dejavnost, Etno odboru Jureta Krašovca pri ZKD Občine Laško »MOŽNAR«, KD Anton Aškerc Rimske Toplice, vsem sodelujočim gostinskim ponudnikom (Gradu Pavus, Gostišču Čater, AquaRomi Rimske Toplice ...) ter vsem ostalim, ki ste na različne načine pripomogli k uspešnim izvedbam pohodov.
Za vas se bomo trudili tudi v naslednjem letu, zato vas že danes lepo vabimo na pohode PO LAŠKIH POTEH 2019 - označite si 27. april 2019, ko se bomo v sklopu akcije podali na prvi pohod v letu, to je pohod na hum.
Naj vas premami narava s svojimi presenečenji, da boste v dobri družbi ter v gibanju storili tudi nekaj zase.
Dean Muhovec, STIK
SPORT IN REKREACIJA / DRUŠTVA
KKZLATOROGIN THERMANA LAŠKO OKREPILA SODELOVANJE
V KK Zlatorog smo izjemno veseli in ponosni, da lahko po novem naše mlajše selekcije nosijo ime KK Zlatorog Thermana Laško. Tako KK Zlatorog kot tudi Thermana Laško se še kako zavedamo pomembnosti lokalnega sodelovanja in s tem posledično večjega uspeha ter lažjega delovanja na vseh področjih.
KK Zlatorog v letošnji sezoni nima le novega vodstva, mlade in energične ekipe, izjemno motiviranega trenerja ter navijačev, ki se ponovno vračajo na domače tekme. Ima tudi izjemnega pokrovitelja, zaradi katerega dela lažje, bolje in učinkoviteje. Thermana Laško ni le pokrovitelj, je tudi prijatelj, na katerega se lahko vedno zanesemo.
Z njihovo pomočjo so domače tekme postale zanimive tudi za najmlajše, saj Thermanini maskoti Vodom-ček in Vodomka skrbita za zabavo v
t.i. Thermaninem mini kotičku, ki se nahaja v dvorani Tri Lilije.
Mojca Leskovar, članica uprave družbe Thermana, d. d.: »Ena izmed pomembnejših vrednot družbe Thermana je povezovanje. Thermana Laško si prizadeva biti zanesljiv partner v odnosu do vseh deležnikov - gostov, zaposlenih, lokalne skupnosti, dobaviteljev, lastnikov. Povezanost, dobri partnerski odnosi in sodelovanje so temelj uspeha, zadovoljstva in ključ do dobrega poslovnega rezultata. Zato se trudimo biti aktivno vpeti v lokalno okolje
in znotraj tega iščemo sinergije in povezovanja, ki nas delajo boljše.
S košarkarskim klubom Zlatorog smo se povezali v želji, da pripomoremo k spodbujanju športnega udejstvovanja in zdravega življenja, še posebej med mladimi.
Tako smo še posebej ponosni, da smo eden izmed sponzorjev košarkaškega kluba in da so mlajše selekcije poimenovane KK Zlatorog Thermana Laško. Ustvarjanje dobrega počutja je osnovno poslanstvo družbe Thermana in to miselnost želimo širiti tudi v našem lokalnem okolju. S KK Zlatorog sodelujemo tudi pri nude-nju medicinske podpore igralcem, ki s Hitop terapijo (slednja predstavlja napredno elektroterapijo in deluje neposredno na metabolizem celic) dosegajo hitrejšo regeneracijo med naporno sezono. Aktivno sodelujemo tudi na vseh članskih tekmah in sicer s Thermaninim otroškim kotičkom, s čimer želimo polepšati otroško doživetje košarkarske tekme.
Druži nas tudi miselnost, da ni predaje...«
Verjamemo, da se bo odlično in uspešno sodelovanje v prihodnje še nadgrajevalo in raslo ter da bomo s skupnimi močmi dosegali izjemne rezultate.
Tanja Seme
REŠEVALNA VAJA APNENEC 2018
17. novembra smo gasilci iz Zidanega Mostu v podjetju Apnenec Zidani Most organizirali večjo gasilsko reševalno vajo.
V podjetju so se okoli 9.30 oglasili jav-ljalniki dima, kar je za zaposlene pomenilo takojšnjo evakuacijo na zbirno mesto in aktivacijo reševalnih enot. Na alarm smo se prvi odzvali domači gasilci, z izvozom treh vozil in 13 gasilcev. Pri vhodu
v podjetje nas je pričakal vodja izmene, ki je približno razložil, kaj se v podjetju dogaja. Povedal je, da se iz skladiščnih prostorov kadi, da je viličarista, ki je hitel umikati skladiščne zaloge, ukleščilo pod tovor, in da je na silosu podjetja (20 m visoko) ujet delavec, ki je opravljal vzdrževalna dela. Poveljnik društva in vodja intervencije (Urban Tržan) se je odločil aktivirati še PGD Rimske Toplice, matično društvo PGD Laško in nujno medicinsko pomoč (NMP) Hrastnik.
Na prizorišče so hitro prispeli rimski gasilci z dvema voziloma in osmimi ga-
silci. Dodeljena jim je bila naloga rešiti ponesrečenca z 20 metrov visokega silosa podjetja.
S pomočjo vrvne tehnike in obilo poguma so se spoprijeli z nalogo in uspešno rešili ujetega. Nekaj trenutkov za njimi so prispeli tudi laški gasilci z dvema voziloma in sedmimi gasilci. Ti so, glede na njihovo opremljenost, dobili nalogo rešiti ukleščenega delavca izpod tovora. Hitro so preučili situacijo in se s pomočjo zračnih blazin in hidravličnega orodja lotili reševanja. S svojim strokovnim znanjem in iznajdljivostjo so kmalu rešili ponesrečenca izpod tovora.
Za zdravniško oskrbo ponesrečenih sta poskrbela reševalec in reševalka nujne medicinske pomoči iz ZD Hrastnik, drugače tudi člana PGD Zidani Most. Ponesrečence sta na licu mesta oskrbela in ju z reševalnim vozilom odpeljala.
Najlepša hvala vsem sodelujočim na vaji, hvala ZD Hrastnik in seveda hvala vodstvu podjetja, direktorju Gregorju Uraniču, ki nam je omogočil izvedbo tako obsežne vaje v njihovem podjetju.
Zoran Mekše, predsednik PGD Zidani Most
55
DRUŠTVA
90 LET PGD ZIDANI MOST
15. septembra smo gasilci iz Zidanega Mosta praznovali svoj častitljivi jubilej, 90 let delovanja prostovoljnega gasilskega društva. Na našo slovesnost smo povabili vsa sosednja gasilska društva iz GZ Laško, GZ Radeče, GZ Hrastnik, GZ Sevnica, vsa lokalna društva in skupine, ki delujejo v kraju, župana Občine Laško, župana Občine Radeče, predstavnike GZ Slovenije, poslanca DZ Matjaža Hana in vse prijatelje ter simpatizerje društva.
Praznovanje smo pričeli z sprejemom gostov ob ubrani glasbi Železničarske godbe iz Zidanega Mosta. Sledila je slavnostna seja, katero smo morali žal začeti z minuto molka, saj se je le noč pred tem smrtno ponesrečil mlad gasilec iz gasilskega društva Vrh nad Laškim.
Pričeli smo jo z državno himno, kot se za takšne slovesnosti spodobi, ki so jo zapeli domači pevci iz Mešanega pevskega zbora SPEV.
Otvoritveni govor je imel predsednik društva tovariš Zoran Mekše, ki je v svojem govoru preletel zgodovino delovanja društva in predstavil nekatere dosežke, ki jih je v teh desetletjih društvo pridobilo. Poudaril je, da se časi tudi za gasilce in gasilske organizacije spreminjajo, da se moramo gasilci čedalje več izobraževati, a ne samo za gašenje požarov, ampak tudi za različne tehnične intervencije, ki jih je vse več, naj si bo to na cestah, infrastrukturi ali v naravi.
Po nagovoru predsednika društva je k mikrofonu pristopil župan Občine Laško, ki se je v svojem govoru zahvalil za korektno sodelovanje z društvom, iz-
postavil večne probleme z financami, se zahvalil vsem donatorjem, ki društvu pomagajo in nam zaželel uspešnega dela in sodelovanja še naprej.
Sledili so še nagovori predstavnika GZ Slovenije tov. Vižintina, predsednika GZ Laško tov. Matjaža Centriha, predsednika KS Zidani Most tov. Uroša Lukiča in poslanca državnega zbora Matjaža Hana.
Vsi so izrazili zahvale in čestitke za uspešno delovanje in sodelovanje in poudarili, da so gasilci zelo pomembni za kraj, tako na področju zaščite in reševanja, kot tudi na področjih družabnega delovanja v kraju samem.
Po končanih nagovorih smo najzaslužnejše člane društva nagradili z društvenimi priznanji, ki so jih prejeli: Cigo-le Mihaela, Lukič Uroš, Kolander Beno, Kolander Saša, Mekše Urban, Mekše Gašper, Ajdonik Klemen in Požin Aljaž.
Občinska priznanja, gasilsko plame-nico 3. stopnje so prejeli: Bohorč Špela, Hribšek Robert, Tržan Žan, Požin Gašper in Flis Jernej.
Občinsko priznanje, gasilsko plameni-co 2. stopnje je prejel Repovž Jernej.
Sledila so še najvišja državna odlikovanja. Aktualni predsednik Zoran Mekše je prejel gasilsko plamenico 2. stopnje, dolgoletni predsednik Vinko Kolander pa gasilsko plamenico 1. stopnje.
Sejo so po podelitvah zopet popestrili pevci MPZ Spev s svojimi ubranimi glasovi.
Za konec pa smo besedo prepustili našim gostom, našim tovarišem iz sosednjih gasilskih društev in zvez.
Z tem je bil slavnostni del prireditve zaključen.
Po kratki pavzi je sledil postroj vseh gasilcev in gasilskih praporjev pred gasil-
skim domom, od koder je ešalon krenil na prizorišče prevzema obnovljenega vozila Mercedes Unimog GV-GP2.
Kratek opis omenjenega vozila in pomen pridobitve za društvo je podal poveljnik društva tov. Urban Tržan, ki je poudaril, da bo to terensko vozilo izboljšalo operativno posredovanje na težko dostopnih krajih, ki jih v našem požarnem območju ni malo.
Za blagoslov vozila in gasilcev je poskrbel župnik Furman Janez, ki je s slikovitim nagovorom poudaril, da morajo tudi gasilci, ko gredo na intervencije, reševati imetje in osebe, najprej pomisliti tudi na svojo varnost in na svoje domače, ki jih čakajo doma.
Vozilo je bilo blagoslovljeno in lahko smo ga predali v uporabo. Za predajo ključev poveljniku društva smo zaprosili našega poslanca Matjaža Hana, ki je veliko pripomogel k pridobitvi tega vozila. Poveljnik je nato ključe predal prvemu vozniku tov. Robertu Hribšku, ki je vozilo spravil v pogon in preizkusil zvočna opozorila, ki jih uporabljamo ob intervencijah. S tem dejanjem, je bil svečani prevzem zaključen.
Sledil je družabni del prireditve, kjer smo vse obiskovalce pogostili, za zabavo pa je poskrbel domači ansambel ODSKOK.
Ob koncu bi se še enkrat rad zahvalil vsem, ki so se naše slovesnosti udeležili, hvala za vse izrečene lepe želje in spodbude, hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pridobitvi našega vozila, prijateljem, simpatizerjem in seveda našim članicam in članom za zvestobo in pripadnost društvu.
Hvala in NA POMOČ!
Zoran Mekše, predsednik PGD Zidani Most
56
DRUŠTVA
IZLET ZŠAM LAŠKO V PREKMURJE
Člani ZŠAM Laško smo se zadnjo soboto v oktobru svojimi družinski člani odpravili na izlet v Prekmurje. Kljub temu, da vreme zjutraj ni kazalo najlepšega obraza, smo se odpravili na pot polni dobre volje v upanju, da se bo tudi vreme izboljšalo.
Pot nas je vodila iz Laškega proti Celju, kjer smo krenili na avtocesto proti Lendavi. Na počivališču Grabonoš smo se ustavili na jutranji kavici in prigrizku. Nato smo se odpeljali naprej proti Strehovskim goricam v vinotoč Urisk -Urbanovo klet. Tu sta nas prijazno pričakala gospodar in gospodinja ter nam povedala nekaj zanimivosti o njihovi kleti. Pri njih najdemo s slamo krito staro »cimpračo« staro več kot 200 let. V svoji notranjosti skriva veliko zanimivega in je spomeniško zaščitena. Pogostili so nas z njihovimi domačimi specialitetami: prekmursko zaseko, pršutom, suho salamo, sirom, šunko, zelenjavo in domačim kruhom. Postregli so nas tudi z rujno kaplji-
co iz njihove kleti. Nato smo se odpravili proti Lendavi k najvišjemu stolpu v Sloveniji - Vinariumu. Stolp je visok 53,5 metrov, s katerega je prekrasen pogled na barvito pokrajino, katera se razprostira od lendavskih goric pa vse tja do porečja Mure, na ravnice in gričevja Slove-
nije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Na najvišjo razgledno ploščad so se nekateri povzpeli z dvigalom, drugi pa so premagali 240 stopnic in tako doživeli vzpon na najbolj pristen način.
Ustavili smo se še pri mlinu Kolenko, preden smo se zapeljali preko meje v gostišče »K Jeleni«, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Za dobro razpoloženje nas je pred odhodom domov s svojo harmoniko razveseljeval še naš član Simon Golouh.
Za organizacijo izleta se zahvaljujemo predsedniku Martinu Pušniku in tajniku Davidu Ožeku, M&M Toursu za najem avtobusa ter šoferju Silvu, ki nas je varno vozil po poteh našega izleta. Hvala tudi vsem, ki ste se izleta udeležili in se imeli lepo v upanju, da se naslednje leto ponovno odpeljemo na izlet v še večjem številu.
S šoferskim pozdravom: Srečno vožnjo!
Lidija Pavčnik Foto: David Ožek


JHŠJ\'M t'.iiš((? žtcjpcjh vn>;rnj č(e:n>m in nji&nim	' ■ ■
,	m	¿fiužinum iv.tcfc Božične pran tefsfečno, ■■
^rttwprtift<Ji£m pa t4irni> v Cetti20l9	i >
v v ■■ * -
g * ■■ P* .
■	■	-i-** iN^* . ■ ■
jpfTTTrj^ K - .
¡¡iT
u r. ■ . T.--
•-v* ^v-s: -
TISOČ IN TISOČ ZVEZD JE NAD NAMI, TISOČ IN TISOČ ZVEZD JE MED NAMI, NAJ GRE PO SVETU - RAMA OB RAMI -SVETLOBA Z NAMI!
(Tone Pavček)
V veselem prazničnem decembru vam želimo obilo vsega dobrega, v prihajajočem 2019 pa miru, zdravja in sreče ter razumevanja do bližnjih.
OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LAŠKO
Sekretar	Predsednik
Konrad Zemljič	(^f	Drago Zupane
57
V LETU OBLETNIC ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V RIMSKIH TOPLICAH
V letošnjem letu, bogatem s praznovanji in počastitvami okroglih in manj okroglih obletnic naše zgodovine, je Občini Laško, na pobudo domoljubnih in veteranskih organizacij, uspelo odkriti spominsko obeležje osamosvojitvenim dejanjem v letih 1990 in 1991 v Rimskih Toplicah.
Resnično bogato leto, ko se spominjamo 100-letnice konca I. svetovne vojne, častimo neprecenljiva dejanja generala Rudolfa Maistra v bojih za severno mejo, praznujemo enako letnico ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter združitev s Kraljevino Srbijo, se spominjamo ustanovitve prvih Slovenskih partizanskih divizij pred 75 leti itd., se znamo pokloniti tudi 65-letni-ci Zveze slovenskih častnikov (z njeno predhodnico ZRVS), častimo 50-letnico Teritorialne obrambe RS, spominjamo se ustanovitve Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega združenja Sever pred 25 leti. In čisto na koncu - deset let je minilo, odkar smo v Laškem odkrili spominsko obeležje osamosvojitvi Slovenije.
Kako drugače slaviti in počastiti vse to, se oddolžiti tudi našim veteranom, ki so leta 1990 in 1991 s svojo srčnostjo in pogumom prispevali svoj delež pri branje-nju osamosvojitvenih dejanj kot s spominskim dejanjem. Tokrat v Rimskih Toplicah.
V Rimskih Toplicah je svoje poslanstvo opravljalo medicinsko osebje v okviru VCMR - zdravilišča pretežno za pripadnike JLA. Bila pa je to tudi izredno dobra krinka za delovanje KOS (protiobveščevalne službe JLA). To je bilo potrebno osamiti in ji preprečiti delovanje v škodo novo razglašeni demokratični Sloveniji. Nalogo je odlično opravila četa TO Rimske Toplice s svojo obkolitvijo kompleksa zdravilišča ter na koncu z uspešnimi pogajanji pri predaji osebja in objektov.
Z izrednim razumevanjem lokalne skupnosti in tudi širšega okolja, je bilo obeležje postavljeno v rekordnem roku in na predviden dan tudi odkrito (ureditev še ni končana, bo pa ob ureditvi prometne zagate v bližnjem križišču).
Odkritje obeležja je potekalo v slavnostnem vzdušju ob izdatni podpori kul-
turnih izvajalcev naše skupnosti. Vrednost prireditvi pa so pridali tudi visoki gostje: župan Občine Laško Franc Zdolšek s kolegom iz Radeč Tomažem Režunom, poslanec Državnega zbora RS Matjaž Han, predsednik PVD Sever dr. Tomaž Čas, ki je pozdravil navzoče, slavnostni govornik - predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor dr. Alojz Šteiner, poveljnik Vojašnice Celje in 20. PEHP Slovenske vojske polkovnik Gregor Hafner, predsedniki in sekretarji sosednjih domoljubnih in veteranskih združenj z zastavonošami, svetnice in svetniki lokalne skupnosti ...
Ob zaključku slovesnosti je predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov stotnik Drago Zupanc zaslužnim predal tudi zahvale za njihov prispevek, posebni priznanji - plaketi Območnega združenja slovenskih častnikov Laško za njuno delo in razumevanje sta prejela župan Občine Laško Franc Zdol-šek in major Hinko Wimmer (plaketa mu bo vročena naknadno, ko se mu izboljša zdravstveno stanje).
Za izdatno razumevanje in pomoč se moramo zahvaliti Občini Laško z županom na čelu, osebju Komunale Laško in izdatnemu prispevku Marjana Salobirja, izvajalcema del Darku Šerganu in Francu Kokotcu, za izvedbo prireditve pa razumevanju in prispevku Vaški godbi Vrh nad Laškim, Moškemu pevskemu zboru Laško, osebju Aquarome Rimske Toplice, ŠMOCL-u Laško za »slišanje« in posnetke, TV Krpanu za video spomin ter gospodu Knezu za povezovanje programa, seveda pa tudi vsem udeležencem otvoritve.
Naj zaključimo s sloganom z obeležja:
NAJ NE BO NIKOLI POZABLJENO!
Še nekaj o aktivnostih, ki smo jih izpeljali med izidoma številk biltena
V okviru programa dela, ki smo si ga zastavili na letnem zboru članov OZSČ Laško, smo opravili tudi naslednje:
Z delegacijo in zastavonošama smo se udeležili slovesnosti ob 50-letnici Teritorialne obrambe Slovenije v Ljubljani. Izvajali smo aktivnosti za odkritje obeležja
v Rimskih Toplicah in se udeležili strelskega tekmovanja z vojaško pištolo velikega kalibra v Trbovljah ter istočasno
58
izvedli tudi interno tekmovanje za naše članice in člane. Udeležili smo se svečanosti ob obletnici TO v Trbovljah ter pomagali izvesti tekmovanje v pripravi in kuhanju vojaškega obroka, kjer smo tudi sodelovali. Mimogrede za samohvalo: naši ekipi sta dosegli res lep uspeh, saj sta osvojili prvo mesto (ekipa Jurklošter) ter tretje mesto (ekipa Laško).
Z delegacijami in zastavonošo smo se udeležili žalnih slovesnosti ob dnevu spomina na pokojne v Radečah, Štorah, na Svetini, v Laškem, Rečici, na Marija
Gradcu in Vrhu nad Laškim, delegacija s praporom pa se je udeležila tudi slovesnosti ob zaključku I. svetovne vojne na Krnskih jezerih. Obilo smo pripomogli k odkritju obeležja v Rimskih Toplicah, sproti pa izvajali tudi ostale potrebne administrativne in organizacijske zadeve za delovanje združenja.
O prihajajočih aktivnostih do zbora članov bodo članice in člani obveščeni preko pošte.
Konrad Zemljič
100-LETNICA RUSKE STEZE
17. novembra so v Rimskih Toplicah obeležili 100-letnico Ruske steze. Ruska steza je 1216 metrov dolga sprehajalna pot, ki vodi skozi park z zdravilnimi točkami v Rimskih termah in je pomemben del slovenske zgodovine.
Pot je leta 1917 začelo graditi 47 ujetnikov, večinoma ruske narodnosti, nekaj je bilo tudi Čehov, Slovakov in Poljakov. Oktobra 1918 pa je bila sprehajalna pot z imenom Ruska steza dograjena in se je v takšni obliki ohranila do današnjih dni.
V spomin na ruske ujetnike so 17. novembra pripravili slavnostni dogodek, ki so se ga udeležili župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednik KS Rimske Toplice Matjaž Knez, predsednik TD Rimske Toplice Samo Lah, direktor Rimskih Term Valery Arakelov, ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Gapuro-vic Zavgajev ter predstavnik ruskega veleposlaništva Anatoly Kopylov. Skupaj so nato odkrili spominsko obeležje, ki nas bo
spomnilo na zgodbe ujetnikov ter nam bo v opomin, da se kaj takega ne bo ponovilo.
Mojca Knez Jovan
OTVORITEV RUDARSKEGA MUZEJA V
Zdaj, ko nam v zasavski kadunji premoga dokončno zapirajo še zadnji rudnik Trbovlje-Hrastnik, smo se člani Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž odločili, da zbiralci rudarskega orodja in opreme ohranimo te eksponate za ohranitev in jih za ogled namenimo širši javnosti.
V letu 1992 je dokončno prenehal delovati rudnik rjavega premoga Laško. Klub temu, da so bile finančno podprte investicije za poglabljanje rudnika Laško pod glavnim rovom in bile tudi realizirane, je prevladalo mnenje o premajhnih količinah premoga in dokončnem zaprtju Rudnika Laško. Rudarji zbiratelji smo po svojih močeh skušali rešiti rudarske eksponate, kar je bilo še mogoče rešiti pred uničenjem.
V zadnjem hipu je naš krajan Sedraža Franc Grešak zaprosil za ročno vitlo, ki je bila namenjena za razrez. Do nedavnega je vitla krasila Francevo počitniško hišico pri Breznem. Ponudil ga je v nadaljnji prikaz Rudarskemu društvu sveta Barbara Sedraž. Zdaj že krasi zunanjost rudniškega portala Liše v Govcah. Posebna zahvala gre lastniku, Občini Laško, županu in predstavnikom občine, ki so našemu društvu v skrbništvo in upravljanje namenili rudniški portal,za kar se iskreno zahvaljujemo.
Pri izvedbi muzejske zbirke je prišlo do polletne zamude. V portalu je bila razstava p.h.15 sodobne umetnosti, ki ni bila v skladu z rudarsko tradicijo in ni bila v ponos rudarjem in njihovim družinam ter družinam z rudarskimi koreninami, ki jih je na področju Sedraža preko 60. Treba je povedati, da so se v tem zapuščenem objektu dogajale stvari, ki nikakor niso bile v ponos ne rudarjem ne krajanom.
GOVCAH
Zdaj je urejen rudniški portal namenjen zlasti prenašanju rudarske tradicije na mlajše rodove. Ob otvoritvi bi se zahvalil vsem nastopajočim: županu Občine Laško Francu Zdolšku, Rudarski godbi Hrastnik, Moškemu pevskemu zboru Sedraž, Kna-povskim puncam iz Zagorja, predstavnikom cerkve - dekanu Roku Metličarju, farnemu župniku Stanjku Domanjku za blagoslov objekta, Rudarskemu društvu Brezno Huda Jama, Muzejskemu društvu Zagorje, vsem rudarjem Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž in vsem krajanom, ki so si vzeli čas in nas počastili pri otvoritvi. Zahvala velja tudi Komunali Laško in ljubiteljem zlate tekočine, ter vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri našem prostovoljnem delu.
Drago Podreberšek, predsednik društva
59
Lovska družina Jurklošter
: - GrJbrr. 1 lit- ,>?T3 J.'h ..
JESEN VJURKLOSTRU
Za člani LD Jurklošter je zelo aktivna jesen. V septembru smo organizirali tradicionalni družinski piknik, na katerega so bili vabljeni vsi člani z družinami. V dobri družbi, ob dobri glasbi in enkratnih dobrotah, pripravljenih v našem novem zunanjem kaminu, se je vroča septembrska sobota kar hitro prevesila v noč. Po vseh debatah, ki so prav običajne za takšna druženja, so na dan privrele tudi ideje in predlogi, kako še izboljšati bivanje v koči in v njeni okolici. Dan kasneje, 9. septembra, pa smo se udeležili 20. Strelske tekme treh družin. Tokrat so bili gostitelji člani LD Šentjur. Priložnost smo izkoristili za že dolgo načrtovan podpis Listine o pobratenju: »V prepriča-nju,da tovariški odnosi med Lovsko družino Šentjur in Lovsko družino Jurklošter služijo blagostanju obeh družin, s spoznanjem, da takšen odnos med obema družinama predstavlja bistveno podlago za uspešen razvoj lovske kulture in ohranjanju lovske tradicije, z namenom služiti temu cilju z obojestranskimi obiski, srečanji, tekmovanji in skupnimi lovi, so člani obeh družin sklenili, da se družini pobratita. Ta listina naj bo za vse čase položen trden temelj sporazumevanja in prijateljstva.«.
Največjo organizacijsko preizkušnjo smo prestali 20. oktobra, ko smo skupaj
t * J

z VK za goniče in LKD Celje organizirali Državno tekmo goničev CACT-SLO 2018. Strokovni vodja prireditve in vodja sodniškega zbora je bil Slavko Žleb-nik, sodniki pa: Jurij Rihtaršič, Jože Ves-ter, Miloš Ambrožič, Jožef Verčko, Darko Grošelj in Janez Šumak. Tekmovalo je kar 15 tekmovalcev (4 posavski goniči, 2 brandl braka, 4 planinski goniči, 3 srbski tribarvni goniči in 3 istrski kratkodlaki goniči) iz LKD Zasavje, LKD Koroška, LKD Bela Krajina, LKD Celje I. in LKD Celje II. Pri organizaciji (t. j. priprava terena, vodniki, organizacija, kuharji, strežba .) smo sodelovali skoraj vsi člani LD Jurklošter, zato nam pohvala vodje sodniškega zbora Slavka Žlebnika, da
«1 W\
smo pripravili eno najbolj organiziranih tovrstnih tekem, veliko pomeni. Prav posebno pohvalo pa je LD Jurklošter prejela 7. novembra, ob prazniku Občine Laško. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in ohranjanje kulturne dediščine smo prejeli srebrni grb Občine Laško. Prihaja zima in skupni lovi so se že začeli. Upamo, da bo zima lepa in bela!
Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Srečno 2019!
Lovska družina Jurklošter
SREČANJE VODNIKOV PSOV KRVOSLEDCEV SLOVENIJE IN PRIVRŽENCEV KRVOSLEDNIŠTVA
Tako kot lansko leto, smo tudi letos, 21. 10., pod nadstreškom lovskega doma Lovske družine Loka pri Zidanem Mostu, organizirali srečanje vodnikov psov krvosledcev in privržencev krvosledni-štva.
Priprave za srečanje so se pričele že mesec pred prireditvijo. S pomočjo Komisije za lovsko kinologijo pri LZS smo v glasilu Lovec objavili vabilo za srečanje tistih, ki jim ni vseeno, kako bodo ravnali pri lovu, ko divjad ne obleži v ognju. V programu tega srečanja je bilo tudi strokovno predavanje lovskega tovariša Marka Malija, dr. vet. med.
Zjutraj nas je pričakalo neprijazno vreme z meglo in rahlim dežjem. Pozdravi
in stiski rok prijateljev, somišljenikov in vodnikov psov krvosledcev slabo vreme ni motilo. Prisotne je pozdravil organizator in starešina lovske družine Jani Krivec. Zaradi nepredvidljivega vremena smo se odločili, da bomo spremenili vrstni red programa srečanja, tako da je dr. Marko Mali predstavil temo »Poškodbe in pogini lovskih psov pri lovu«. Raziskave je v svojem diplomskem delu Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko, z enakim naslovom objavila Klara Podobnik. Predstavljena tema je bila za prisotne zanimiva, saj je ob koncu spodbudila veliko razpravljanja in vprašanj. Med prisotnimi je vznikni-la pobuda in vprašanje, kako to, da naša
krovna organizacija, Lovska zveza Slovenije, ne razmišlja o skupinskem nezgodnem zavarovanju lovcev in njihovih šti-rinožnih prijateljev. Dogovorili smo se, da bomo pristojnim na LZS predlagali začetek pogovorov z zavarovalnicami o kolektivnem nezgodnem zavarovanju lovcev in lovskih psov.
Nadaljevali smo s predstavitvijo poteka skupinskega lova v predelu pod Velikim Kozjem, kjer živijo gamsi, srnjad, jelenjad in divji prašiči. Močan poudarek je bil na varnosti vseh 52 lovcev na stojiščih in 12 gonjačev ter lovskih psov. Med lovom so gonjači priganjali divjad proti lovcem. Bilo je kar nekaj uspešnih strelov v tem predelu lovskega revirja. Po končanem lovu smo se zopet zbrali pred lovskim domom. Vreme se je popravilo, celo sonce nas je s svojimi žarki pozdravilo. Lovci so bili uspešni, tako da smo lahko opravili pozdrav uplenjeni divjadi.
60
DRUŠTVA / POLICIJA
Jani Krivec
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 60 210
vet.post.sev@sioI.net
Psička, srednje do večje rasti, ima rjavo krajšo dlako. Je prijazna in igriva, navajena na povodec in naučena že nekaj osnovnih ukazov. Stara je približno leto dni.zelo prijazna.
Črna samička, mešanka tipa terier, je stara približno 4 mesece. Je majhne rasti s kratko dlako. Je igriva in vedno polna energije.
Muca, stara 4 mesece, belo sive barve je zelo prijazna.
Kasneje je bilo potrebno opraviti še kontrolo dveh zgrešenih strelov.
Po pozdravu uplenjeni divjadi smo pričeli z družabnim delom programa srečanja. Pripravili smo hrano na žaru, tako da je lahko vsak pregnal lakoto in žejo.
Z željo, da se na podobnih srečanjih zberemo tudi naslednje leto, se je dan počasi poslavljal. S stiski rok, zahvalami in pozdravi smo se razšli. Vsi skupaj pa smo bili mnenja, da so podobna srečanja in debate koristni, kajti izkušnje in lovsko-kinološka znanja so v pomoč lovcem in lovskim družinam pri vsakodnevnih aktivnostih. Izsledki analiz iskanj v Sloveniji še vedno kažejo, da nekatere lovske družine nimajo nobenega iskanja obstre-ljene divjadi oziroma pregledov domnevno zgrešenega strela.
POLICIJA SVETUJE
Prihaja december, prihajajo božič-no-novoletni prazniki, za katere pa je najbolj značilna uporaba pirotehnike oziroma pirotehničnih izdelkov, ki na žalost v veliki meri predstavljajo nevarnost in ne veselje, radost, kot bi si vsi želeli. Zaradi tega vam v nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov in opozoril, ki se tičejo uporabe pirotehnike.
Leta 2008 je bil uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih iz-

delkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči).
•	Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let. Gre za ognjemetne izdelke, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom itd.
•	Izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let. Gre za
ognjemetne izdelke, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije, rakete itd. • Izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 gramov neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 gramov neto mase eksplozivnih snovi pa ni dovoljeno prodajati osebam, mlajšim od 18 let.
uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok,
61
POLICIJA
je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja.
V	stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni.
Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom staršev ali skrbnikov.
Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov.
V	policiji ugotavljamo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov.
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic.
UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne!
Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni!
DOVOLJ IMAM POKANJA!
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice ob-
62
jestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove.
Prodaja, posest in uporaba ognje-metnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana.
Kaj je ognjemet?_
Ognjemet je prižiganje pirotehničnih izdelkov za zabavo na tleh ali njihovo izstreljevanje v zrak. Pri tem dobimo različne svetlobne učinke. V zrak se izstreljujejo ognjemetne bombe različnih kalibrov in oblik, ki so napolnjene pretežno s črnim smodnikom in kovinskimi oksidi. Ti oksidi se v zraku ob vžigu smodnika razletijo in zgorijo na različne načine ter v različnih barvah. Ognjemet se že od 15. stoletja, v podobni obliki kot danes pa od 18. stoletja, uporablja za popestritev in poudarjanje slovesnosti na prireditvah in ob različnih priložnostih, saj ga ljudje zaradi raznoterosti oblik in barv sprejemajo z naklonjenostjo in občudovanjem.
Pravna opredelitev_
Pirotehnični izdelki po Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZE-PI)-(Ur. l. RS, št. 35/08) sodijo med eksplozive. Razvrščajo se v ognjemetne izdelke, to je pirotehnične izdelke za zabavo, v pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke. Za njihovo nabavo doma je potrebno dovoljenje za nakup, za nabavo v tujini pa dovoljenje za uvoz in prenos (transfer). Glede na količino eksplozivnih snovi so ognjemetni izdelki razvrščeni v štiri kategorije.
Ognjemete s pirotehničnimi izdelki kategorij 3 in 4 lahko izvajajo le strokovno usposobljene osebe s certifikatom usposobljenosti, ki poznajo tehniko in tehnologijo izvedbe, možne nevarnosti in vse varnostne ukrepe.
Za ognjemet je treba pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, na območju katere se izvaja. Lahko je del javne prireditve, za katero je tudi potrebno dovoljenje. Varnostne zahteve ter tehnični in drugi pogoji za izvajanje ognjemetov so določeni v Pravilniku o izvajanju ognjemetov (Ur. l. RS, št. 104/08).
Kje ognjemeta ni dovoljeno izvajati?_
Ognjemeta ni dovoljeno izvajati v bližini bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, v neposredni bližini objektov z lahko vnetljivimi snovmi, ob avtocestah, pod daljnovodi in v njihovi neposredni okolici, ob nadzemnih naftovodih in plinovodih, v neposredni okolici zdravstvenih domov, šol, vrtcev, športnih dvoran in igrišč ter objektov in prostorov, namenjenih za opravljanje verskih obredov, ko v njih potekajo dejavnosti, ter v zavarovanih območjih v naravi, kjer je tako določeno s predpisi.
Zagotavljanje varnosti_
Za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja mora poskrbeti izvajalec s strokovnimi, organizacijskimi, tehničnimi in administrativnimi ukrepi, navedenimi v Pravilniku o izvajanju ognjemetov. Izvajalec mora izdelati elaborat, v katerem so navedeni potek ognjemeta in vsi varnostni ukrepi, ki se morajo izvajati ves čas trajanja ognjemeta.
Pred izdajo dovoljenja pristojna upravna enota preveri:
•	strokovno usposobljenost osebe, ki je odgovorna za izvedbo ognjemeta,
•	ustreznost elaborata, ki ga mora izdelati izvajalec ognjemeta in iz katerega so razvidni način in potek ognjemeta ter vsi varnostni ukrepi in po potrebi opravi ogled mesta izvedbe.
Nadzor nad izvajanjem v dovoljenju predpisanih ukrepov_
Za upoštevanje zahtev in pogojev za izvedbo ognjemeta je potreben stalni nadzor, ki ga izvajajo:
•	izvajalec ognjemetov, ki z elaboratom, dovoljenji in certifikati dokazuje, da strokovno obvlada vse elemente izvedbe,
•	inšpektorat RS za notranje zadeve,
•	policija, ki lahko nadzira upravičenost oziroma zakonitost posesti eksploziva.
Vsi skupaj poskrbimo, da bo letošnji december minil mirno in brez poškodb, ki bi bile posledica uporabe pirotehničnih izdelkov.
Vse lepo, predvsem pa mirno in varno, vam v prihajajočem letu želi PP Laško.
Vodja policijskega okoliša Robert Bezamovski
ZANIMIVOSTI
SREČANJE RODBINE GOTAR/GOTER
Konec oktobra je potekalo prvo srečanje Gotarjeve rodbine. Pobudo zanj je dal Miha Dergan, ko je sredi poletja razmišljal o svojih koreninah. Prišel je do zaključka, da je sorodstvo Gotar-jevih ogromno, da pa se nekateri med sabo že dolgo nismo videli, spet mnogo je takšnih, ki se sploh ne poznamo oziroma se morda poznamo na videz, a niti ne vemo, da smo si pravzaprav v sorodu. In padel je povod za organizacijo prvega srečanja številčne rodbine Gotarjevih, pri katerem je z natančnim poznavanjem našega rodoslovnega debla veliko prispevala Urška Aleš. Za vse udeležence je namreč pripravila obsežno rodoslovno zgodovino Gotarjevih, ki jo lahko na kratko povzamemo takole .
Rodbina Gotar je živela na Doblatini pri Svetini, tja se je priselila iz Moravč. Oče in mati sta kupila kmetijo, veliko preko 50 hektarjev, ki se ji je po domače reklo Zavije. Pri družini je bilo pet otrok - Terezija, Franc, Janez, Marija in Anton, ki je povezovalni člen vseh Gotarjev naše rodbine.
Anton, po domače Zavski Tona, je bil rojen leta 1876. 1902. leta se je poročil z Marijo Zupanc po domače Zdovčevo Micko, rojeno leta 1879 v sosednji vasi Kanjuce pri Svetini. Rodilo se jima je 7 otrok: Miha, Anton, Anzek, Jože, Angela Franc in Marija. Porod dvojčkov, torej 8. in 9. otroka - Cirila in Jurčka, pa se je končal s smrtjo obeh otrok kot tudi mame. Oče seveda vsega dela pri veliki kmetiji kot tudi s sedmimi majhnimi otroki ni zmogel sam. Tako mu tašča na
Dobrovoljni Stanko Gotar, z 91. leti najstarejši udeleženec srečanja rodbine in edini še živeči otrok očeta Antona, je bil nad srečanjem navdušen.
pomoč pošlje hčerko Heleno, mlajšo sestro pokojne Marije. Kaj hitro med njima vzklije ljubezen in tako se v letih, ki sledijo, rodi še 6 otrok: Terezija, Stanko, Peter, Alojz, Stanko in Helena.
Od 15 otrok, rojenih istemu očetu, a dvema različnima mamama, jih je preživelo 11. In v desetletjih, ki so sledila, so njihovi potomci ustvarili 5 kolen veliko sorodstvo, ki trenutno šteje slabih 400 sorodnikov. Najgosteje smo poseljeni po širni okolici Celja in Laškega, nekaj sorodnikov pa premoremo tudi na Švedskem, na Kosovem in v Nemčiji. V naši Gotarjevi rodbini danes najdemo veliko različnih priimkov, kot so Zupanc, Aleš, Sikovšek, Dergan in tako dalje, kakopak Gotar, pa tudi Goter. Do spremembe zapisa priimka je prišlo med II. svetovno vojno, ko so se bili primorani preimenovati na bolj nemško zveneč priimek Gotter, po končani vojni pa so odvrgli le en -t in ostali Goterji, med tem ko so trije izmed bratov in sester ohranili priimek Gotar.
Srečanje rodbine se je začelo na domačiji Gotarjevih na Doblatini in se nadaljevalo z zahvalno mašo v cerkvi Marije Snežne na Svetini, ki jo je daroval župnik Jože Hrastnik. Sledilo je družabno srečanje na Domu na Svetini, kjer se nas je zbralo kar 178! Najstarejši udeleženec srečanja je bil stric Stanko Gotar - edini še živeči otrok očeta Antona, ki nas je pri svojih 91. poln veselja do življenja in optimizma z navdušenjem pozdravil.
Bilo je nadvse prijetno in ker je bilo vzdušje ob srečanju pravo, verjamemo, da se gre veseliti tudi nadaljnjih Gotarjevih vsegeneracijskih srečanj. Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešno izvedenemu srečanju in hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili!
NPT
Foto: Maja Skrbinek
HITRO TEČE ČAS
Hitro teče nam življenja čas, tudi če stopamo lepo počasi. Luč zelena vedno nam gori, na vse ozke steze in poti.
Veliko vredna naša je stopinja, vsaka, ki puščamo jo za seboj. Naj nas sreča vedno spremlja in zvesto koraka pred teboj.
Narava nam lepote kaže, od pomladi pa do pozne zime. To niso le prazne fraze, pa vseeno tako hitro mine.
Nikogar ni, da bi čas ustavil, vedno bo tako ostalo. Čas ne bo nikogar ozdravil, nekomu pa le bo pripisal hvalo.
Stanko Gotar
Skupinska fotografija vseh zbranih Gotarjev
63
ZBRALI SMO SE
6. oktobra smo imeli srečanje sorodnikov, ki izhajajo iz številne družine KNEZ- MLAKAR, po domače Bregovšek iz Šentruperta 18. Ta družina šteje 11 otrok po dveh očetih, v naslednji generaciji pa imajo ti otroci 38 otrok. Teh 38 bratrancev in sestričen ima 78 otrok. Ta tretja generacija pa že ima 84 otrok in v že četrti generaciji imamo 8-mesečno punčko. Tako nas je sedaj z vsemi partnerji kar 321, od tega pa 28 umrlih. Od 11 otrok živita dve teti - Anica in Fanika oz. mama in dve ženi umrlih bratov.
Zbrali smo se na Kalobju še pri živeči teti Anici oz. pri sestrični Marici. Do tja smo nekateri prišli iz Šentruperta peš, nekateri so se pripeljali. Bilo nas je okoli 100, gostila nas je sestrična Marica z družino. Po dveh urah smo se z pol-
nimi želodci podali spet peš nekateri z avtomobili čez Jazbin vrh ter čez goro v Šentrupert k maši. Po peš poti od Ka-lobja do Šentruperta smo imeli par postojank, saj nas je že kar kmalu pričakala sestrična Jožica z družino (Brglezova) in nas gostila. V Šentrupertu sta nas gostila bratranec Stanko in sestrična Fanika z družinami. Tik pod cerkvijo so nas gostili še njihovi sosedje družina Mraz-Cen-trih. Po tej dolgi poti z obilico hrane smo odšli k maši v Šentrupert, kjer smo obudili spomin na vse umrle. Po maši nas je pot vodila nekatere peš, nekatere z avtomobili na njihovo domačijo z domačim imenom Bregovšek, kjer je bilo rojenih teh 11 otrok. Na poti do tja nas je spet gostila sestrična Danica z družino.
Po dolgi poti, obdarjeni z lepim vremenom in čudovito naravo, smo končno prispeli do Bregovske domačije, kjer so
naše korenine. Tu je sedaj gospodar bratranec Jože z ženo Anico in tremi otroci. Na cilju srečanja se nas je zbralo okoli 150 sorodnikov, vključno še z živečo teto oz. mamo Faniko. Gostila sta nas gospodar Jože in njegov brat Franci z družinami. Srečanje je bilo res veselo in kar prekratko, da bi lahko pokramljali med seboj in si povedali vse, kar bi želeli. Druženje ob glasbi in petju je trajalo pozno v noč, ko smo se razšli in si obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo.
Gostiteljem: Marici, Jožici, Stanku, Fa-niki, Danici in sosedu Mraz-Centrih ter Jožetu in Franciju na domačiji, kakor tudi vsem tistim, ki ste na tej kmetiji delali, v imenu vseh prisotnih, kakor tudi v najinem imenu, iskrena hvala in nasvide-nje v naslednjem letu.
Cvetka Špiler in Silvester Knez Foto: Damjan Kladnik
BISERNA POROKA IN 80 LET MARIJE MOŠKOTEVC
V življenju doseči 80 let in hkrati praznovati še biserno poroko, obenem pa biti še mladosten in vitalen, kljub občasnim zdravstvenim popravkom, ni kar tako.
To dobro uspeva naši dragi sopevki, altistki Mariji Moško-tevc, upokojeni gostinki iz Laškega.
Društvo MePZ Jesen iz Laškega je 13. oktobra letos skupaj s slavljenko, njenim življenjskim sopotnikom in njenimi sorodniki praznovalo oba jubileja. Najprej biserno poroko v laški cerkvi, kjer ju je MePZ Jesen s pesmijo popeljal pred oltar, v zabavnem delu v gostišču Čater pa ob slavnostnem voščilu laškega župana in Laški pihalni godbi odpelo venček pesmi, pripravljenih ravno zanjo.
Praznovanje je bilo izredno toplo in prisrčno. Društvo MePZ Jesen pa ji želi še nadaljnja zdrava in vitalna leta.
Lidija Hribovšek
64
NAPOVEDNIK
DECEMBER
Sreda, 19. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Torek, 18. december
•	Hiša generacij Laško: Po praznikih diši: darila iz kuhinje -slastni praženi mandlji, teranov liker in marmelada za dvig energije - ustvarjalna delavnica (18.00)
Sreda, 19. december
•	Hiša generacij Laško: 3D smrečica iz kataloga - ustvarjalna delavnica (9.00 - 11.00)
Četrtek, 20. december
•	Hiša generacij Laško: Po praznikih diši: praznični piškoti -ustvarjalna delavnica (9.00-11.00)
•	Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Dejanom, Ansambel Spev in Extra kvintet (19.30)
Petek, 21. december
•	Občinsko dvorišče: Predbožično rajanje z obiskom Božička (17.30)
Sobota, 22. december
•	Dom svobode Zidani Most: Koncert Godbe SŽ Zidani Most (19.00)
Ponedeljek, 24. december
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Sreda, 26. december
•	Vrt Savinje: Ribiška tekma s peko in degustacijo rib (9.00 -13.00)
•	Aškerčev trg: Žegnanje konj na štefanovo (11.30)
•	Avla Kulturnega centra Laško: Praznični koncert s Saško in Saro (18.00)
Četrtek, 27. december
•	Tri lilije: Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe in Mažoret Laško (19.00)
Petek, 28. december
•	Večnamenski objekt - Gasilski dom Rimske Toplice: Minilo je leto 2018 (18.00)
•	Občinsko dvorišče: Slovo od starega leta - koncert: Marvin, Vlado Kreslin in Mali bogovi (20.00)
Sobota, 29. december
•	Večnamenski objekt - Gasilski dom Rimske Toplice: Pravljica Juri Muri v Afriki v izvedbi Jelke Kapun in članov KD Anton Aškerc s prihodom Dedka Mraza (16.00)
Nedelja, 30. december
•	Gala dvorana hotela Thermana Park: Brezplačna otroška gledališka predstava Škratka Sladka in Piškotko Zmotko (ob 18.00)
Ponedeljek, 31. december
•	Silvestrovanje v Termalnem Centru Thermana Park - tematska zabava »Vstopi v svet pravljic«
•	Silvestrovanje v hotelu Zdravilišče Laško Občinsko dvoriš-
| če: Praznična Migetalnica (20.00)
£
C
| Ponedeljek, 31. december
I • TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
JANUAR
Petek, 4. januar
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00)
•	Hiša generacij Laško: KOLEDOVANJE - prireditev (10.00)
•	Novoletni ples v Veliki dvorani hotela Thermana Park (19.30)
Ponedeljek, 7. januar
•	Hiša generacij Laško: Brezplačno individualno pravno svetovanje - obvezna predhodna prijava osebno na Savinjskem nabrežju 6, Laško, po telefonu: 03-734-18-80, 051-436-240, ali po e-pošti: center.starejsih@siol.net (8.00 - 11.00)
Sreda, 9. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
•	Aškerčeva domačija na Senožetah: Aškerčev literarni večer z gostom - pisateljem Zoranom Šteinbauerjem (17.30)
Sreda, 16. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Četrtek, 17. januar
•	Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Dejanom, Hišni ansambel Avsenik, Savinjski kvintet in Ansambel Udar (19.30)
Sreda, 23. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Ponedeljek, 21. januar
•	Kulturni center Laško: Big Band RTV Slovenija in Klemen Slakonja: glasba v teatru - teater v glasbi (19.30)
Sreda, 30. januar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00) FEBRUAR
Petek, 1. februar
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00)
Ponedeljek, 4. februar
•	Hiša generacij Laško: Brezplačno individualno pravno svetovanje - obvezna predhodna prijava na: osebno na Savinjskem nabrežju 6, Laško, po telefonu: 03-734-18-80, 051-436-240, ali po e-pošti: center.starejsih@siol.net (8.00 - 11.00)
Sreda, 6. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Sreda, 13. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 11.00)
Petek, 15. februar
•	Večnamenski objekt - Gasilski dom Rimske Toplice: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (18.00)
65
tiliil'i
OGLASI IN OBVESTILA
OTEH 2019
27.4., Pohod na Hum 5. 5., Pohod iz Slog v Log i., Pohod po Aškerčevi poti 8., Pohod po Orionovi poti )., Pohod po Anzekovi poti
Pohod po poti treh cerkva .10., Pohod na sv. Trojico . 11., Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega
Več informacij TIC Laško, n PO LAŠKIH POTEH
IZBRANI DOGODKI V RIMSKIH TERMAM
29.12.2018
od 12. ure dalje -CELODNEVNI SAVNA SHOW SPEKTAKEL
V DEŽELI SAVN VARINIA Unikatni maraton savna programov v izvedbi izkušenih in profesionalnih savna mojstrov
21.12.-23.12.2018 -ZEN VIKEND
22.12.2018-5.1.2019
31.12.2018-GALA SILVESTROVANJE v
RESTAVRACIJI CESARJA FERDINANDA Z ŽIVO GLASBO IN PLESOM postrežen 4-hodni meni in toplo-hladni bife po 24. uri Že od 130 fina osebo
31.12.2018 ALLINCLUSIVE SILVESTRSKA ZABAVA Z DJ-JEM
PONUDBA TERMALNE OSVEŽITVE
V WELLNESS CENTRU AMALIJA
KOPANJE odrasli od 66 dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet]
KOPANJE otroci od5€ dalje (večerno kopanje po 18. uri, pon-pet)
SAVNANJE V DEŽELI SAVN VARINIA od 12 € dalje
(večerno savnanje
ISCES DELO? NOVE IZZIVE? SI ŽELIŠ DELATI IN RAZŠIRITI SVOJA ZNANJA?
Potem je ekipa RIMSKIH TERM pravi naslov zate.
Ne odlašaj - tvojo prošnjo
s kratkim opisom izkušenj pričakujemo na kadri@rimske-terme.si.
Zelo si ŽGlimo, da prav ti postaneš del kolektiva
IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE?
Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah.
Z vami bodo priznani specialisti medicine.
Informacije in rezervacije:
035742000 booking@rimske-terme.si
OGLASI IN OBVESTILA
Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije vabi na razstavo jaslic od 9. 12. 2018 do 2. 2. 2019 v kartuzijo Jurklošter.
Ogled je možen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 16. ure ter ob nedeljah od 8.45 do 10.15, lahko pa tudi po dogovoru (tel. št. 041 756 201). Vstopnine ni.
AKCIJA DO 31. 12. 2018! NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI
Najbolj zabaven, vesel In Izlet, poln šal!
TERMIN: 6.- 7. april 2019
CENA: 19-€ 120 € - za prijave do 31. 12. 2018
CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz, malica na poti, pol
penzion, kosilo drugi dan, ogled znamenitosti, stroški
muzikantov in spremljevalcev, stroški ansamblov, stroški
humoristov, vodenje in organizacija.
AKCIJA DO 31. 1. 2019 FIRST MINUTE - POČITNICE NA MORJU Z AVTOBUSNIM PREVOZOM
D0NJI KARIN
TERMIN: 13.-20. 7. 2019 FIRST MINUTE CENA: 425 €; REDNA CENA: 438 € (za najmanj 35 prijavljenih)
CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz z vsemi pristojbinami, animator, 7x polpenzion, izlet v Zadar, zabavni večeri, degustacija lokalnih dobrot, TT. DODATNI POPUSTI ZA OTROKE!
OTOK RAB-APARTMAJI GRCE
TERMINI: 22. 6.-29. 6. 2019; 23. 8.-30. 8. 2019 in 8. 9.-15. 9. 2019 FIRST MINUTE CENA: 335 i, REDNA CENA: 359 i (za najmanj 35 prijavljenih)
CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz, 7x polpenzion, 1 x enodnevni avtobusni izlet po mestu Rab in otoku Rab, 1 x večerni obisk mesta Rab, 1 x kopanje na rajski plaži San Marino v Loparju, zabavni večeri z našim animator-jem, TT. DODATNI POPUSTI ZA OTROKE!
OTOK VIS - HOTEL BISEVO
TERMIN: 22.-29. 6. in 31. 8.-7. 9. 2019 FIRST MINUTE CENA = 359 €, REDNA CENA: 389 i (za najmanj 35 prijavljenih)
CENA VKLJUČUJE: Avtobusni prevoz, prevoz s trajektom, 7x polpenzion, ogled mestnega jedra, zabavni večeri, spremstvo našega animatorja, degustacija lokalnega vina, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, TT. DODATNI POPUSTI ZA OTROKE!
NOVO V PONUDBI!
KOPALNI AVTOBUS V TERME 3000
TERMIN: 10. 1.; 31. 1.; 21. 2.; 7.3.2019 CENA: 25 €
V	CENO VKLJUČENO: Prevoz z modernim turističnim avtobusom, celodnevna vstopnica v bazenski kompleks, kosilo (dunajski zrezek, ocvrt krompir in solata)
KOPALNI AVTOBUS
V	WELLNESS ŽIVA BLED
TERMIN: 17. 1.; 14. 2.; 28. 2. 2019 CENA: 36 i
V	CENO VKLJUČENO: Prevoz z modernim turističnim avtobusom, Celodnevna vstopnica v bazenski kompleks, Kosilo (dunajski zrezek, ocvrt krompir in solata)
NAPOVEDUJEMO!
KONCERT M&M TOURS OB DNEVU ŽENA V THERMANI LAŠKO!
10. MAREC 2019 OB 16. URI KLAPA CAMBI
Cena vstopnice v predprodaji: 15 € (do 31. 1. 2019)
EEA MEDVED d.o.o.
Elektrolnstalaclje / Elektromehanika / AKU servis s.b. Podšmihel 1 C, 3270 Laško, Slovenija, EU
Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, obilo nasulo bi novo vam leto.
Vesele praznike in srečno 2019! Kolektiv
EEA MEDVED d.o.o.
67
NAMIG ZA
v
aznicno DAROVANJE
Podarite zdravje
in dobro počutje!
EDINSTVENA
WELLNESS RAZVAJANJA kar 40 % ugodneje

THERMANA Laško
Več na: www.thermana.si | info@thermana.si | 080 81 19

lil®
•v v. ... M^-V'../. .	_
.4 •'......'
• >
9\fovoi
Naj bo najdaljša noč v letu nepozabna!
Družinsko silvestrovanje • "	»AH Inclusive Svet pravljic«
v Termalnem Centru Thermana Park Laško ali Moulin Rouge silvestrovanje v hotelu Zdravilišče Laško
«P; ^
Za dober začetek leta ...
... •■•'■ ". ■'
i trr.	.	.
r&Vi,:?*- ■	' ■
W
■ -.X.
•T . • V -i •* ••• t*,
O . ■ ' vc; •	.'t.
• * • • * .