-—■ Ml HI M Sij JU Edini slovenski dnevnik [Q v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 [j] Ima 10.000 naročnikov TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. The only Slovenian daily in the United States Issued every day except U] Sundays and Holidaysfjl TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 119. — ŠTEV. 119. NEW YORK, THURSDAY, MAY 21, 1914. — ČETRTEK, 21. MAJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK XXH. Pričetek posredovalnih pogajanj v Niagara Falls. Stališče Huerte. —z ■ _ PRVI DAN SE JE OPRAVILO FORMALNE POSLE. ODPO-SLANIK HUERTE JE IZJAVIL, DA JE SLEDNJI PRIPRAVLJEN ODSTOPITI TER DA LEŽI NJEGOVA USODA POPOLNOMA V ROKAH ODPOSLANCEV. Villa pred Saltillo. ZANESLJIVA POROČILA PRAVIJO, DA SO FEDERALCI V RESNICI USTRELILI AMERIŠKEGA VOJAKA PARKSA, KI JE BIL POMOTOMA ALI VSLED NENADNE ODSOTNOSTI DUHA ZAŠEL PREKO AMERIŠKE OBRAMBNE ČRTE. Beckerjev proces. Sodnik Seabury ni pustil, da bi se ponovila izjava morilca Franka Cirofici-ja. Prejšnji policijski (poročnik Charles Becker ne bo nastopil kot priča. Kakor kaže, se bo jutri dopoldan začela baviti z zadevo porota, ker bosta imela že danes popoldan državni pravilnik in zagovornik svoja zaključna govora. Sodnik »Seabury ni dopustil, da bi se ponovila izjava morilca Franka iIo to neobhodno potrebno, ila se reši konflikt lued njegovo vlado ter Združenimi državami. Senor Habasa, eden odposlancev, pa je energično demontiral to vest. Mexico City, Mehika, 20. maja. —■ Angleški poslanik, Sir Lionel Catrden, je imel danes dveur-no posvetovanje z lluerto, ki je vzbudilo veliko pozornost. Ni se pa izvedelo, za kaj se je šlo pri tem pogovoru. General Blan sporočil, da so neznanci toliko časa pretepali u-rednika lista "Takung Pao"' z bambusovimi palicami, dokler ni mrtev obležal. Napadli so ga za-raditega, ker ni hotel izdati, kdo je pisal neki 'članek o procesu, ki se je vršil proti nekaterim ustašem. Zopet na varnem. London, Anglija, 20. maja. — 7. aprila so izpustili iz zapora sil-fragetko May Richardson, ker se je morala dati operirati na slepiču. Včeraj so jo zopet aretirali in dovedli nazaj v celico, kjer bo morala presedeti še pet mesecev. Riehardsonova je razrezala slavno Velasquezovo sliko "Venera z ogledalom''. Nobene milosti za žepne tatove. Pred kratkim imenovani policijski sodnik Fohvell v New Yorku je izjavil včeraj v Gates Ave. policijskem sodišču v Brooklvnu, da bo z največjo strogostjo nastopil proti žepnim tatovom in priganjačein. Varščina bo zahteval tako visoko, da bo težko kateri dobil potrebne poroke. 22-letnega Harry Cohen-a, katerega se je aretiralo radi dozdevne žepne tatvine, je poslal za 6 mesecev na Blackwell's Island. Živalski serum proti raku. Hartford, Conn., 20. maja. — Na tu zborujočern letnem kon-ventu Connecticut Homeopathic Society je izjavil dr. W. H. No-well iz Bostona, da se je v številnih slučajih raka z uspehom uporabilo neki živalski serum. Dr. Nowcll pa je svaril pred tem, da bi se sredstvo predčasno čez mero hvalilo in ga uporabljalo. T^r** Zdravstveno stanje papeža. Rim, Italija, 20. maja. — Včeraj zvečer so zopet krožile vznemirjajoče vesti glede zdravstvenega stanja papeža Pija X. Izkazale so se pa kot povsem neosno-vane, kaj ti sveti oče je sprejel danes veliko oseb v privatni av-dijenci. Zdravniki so mu nasve-tovali, naj kolikor mogoče varuje svoje moči za konzistorij, ki se bo vršil v kratkem. Budimpešta, Ogrsko, 20. maja. Skupni zunanji minister grof Berchtold je pojasnil- v današnjem zasedanju delegacij seda-nje razmere v Albaniji. Potrdil je vest, da so aretirali albanskega governer j a in prejšnjega turškega generala Essad pa^o, ker je začel kovati svoje načrte in Ščuvati ljudstvo proti knezu. — moštva z avstrijskih in ita-ljanskih bojnih ladij — je rekel, se je izkrcal na albanski obali in opravlja sedaj žandarmerijsko službo. Nam je bilo že pred časom znano, da se razburjeni duhovi v Albaniji ne hoda dali kar tako čez noč pomiriti in zadovoljni smo lahko, da se ni zgodilo kaj hujšega. Dunaj, Avstrija, 20. maja. — Avstrijska križarka "Admiral "Spatin je dobila povelje takoj odpluti v albansko vodovje. Berlin, Nemčija, 20. maja. — "Lokalanzeiger" je priobčil ne-ofieijelno brzojavko, ki naznanja, da je odplula od otoka Krfa proti Draču nenuška križarka Breslau'', na kateri se nahaja 50 mož posadke. Drač, Albanija, 20. maja. — Včeraj se je vršila tukaj konferenca, pri kateri sta bila navzoča razen kneza in drugih albanskih državnikov tudi italjanski odposlanik in avstrijski poslanik. Knez Viljem I. je sklenil prejšnjega governerja Essad pašo poslati z nekim parnikom v Brindisi. Predno se to zgodi, mora pa še prejšnji governer svečano izjaviti, da se ne bo vrnil brez izrecnega knezovega dovoljenja v Albanijo. r Pastor prodal cerkev. Bartlesville, Okla., 20. maja. Pastor Breeze metodistovske cerkve je napravil s člani svoje cerkvene občine kratke proces, ko mu niso hoteli slednji plačati zaostale plače v znesku $40. Prodal je cerkev, da pokrije s tem svojo terjatev. Ko so hoteli delavci podveti cerkev, je prišlo med njimi in člani cerkvene občine do takih pretepov, da je moral šerif poseči vmes. Cerkev je sedaj zastražena. Fordovi delavci. Detroit, Mich., 20. maja. — Danes se je zbralo pred pisarno Gray Construction Comp. kakih 200 delavcev, katere je bil pred kratkim odpustil Ford iz službe. Prosili so, da naj jih vzamejo na delo. Ker jih drugače niso mogli odpoditi, so začeli brizgati nanje vodo. Gray Construction Co. je prevzela gradnjo nekega poslopja, ki bo stalo $1,500,000. Denar so zahtevali. Včeraj je obkolilo v Yonkers kakih 600 italjanskih mož in žen hišo udove pokojnega bankirja Nichola Grillija. Pobili so skoraj vse šipe in zahtevali, da naj jim izroči denar, katerega zaradi nekega še nedokončanega procesa noče izplačati. Italjani imajo v banki baje za kakih $20,000 vlog. Razburjeno množico je slednjič razkropila policija. Nova blokada. Santo Domingo, Dominikanska republika, 20. maja. — Vlada je vnovič odredila blokado pristanišča Monte Christi na severni obali. Svoje postopanje opravičuje s tem, da se vrše velika tihotapstva čez haitsko mejo. Obleganje Puerto Plata se nadaljuje in vladne čete se drže v svojih postojankah. Voditelji ustašev v Puerto Plata so naprosili za pogovor z zastopniki predsednika Bordas, ki naj bi se vršil na krovu bojne la-dije Združenjih držav "Washington". Vlada ni hotela sprejeti njihovega predloga, da bi sedanje stanje ostalo neizpremenje-no do časa, ko se bodo končale volitve. Predsednik Bcfrdas za« hteva, da ustaši takoj izroče Puerto Plata. ._ _ _ "vjAi .^ifer'.ir-iilS.frirr-- T GLAS NARODA. 21. MAJA 1914 u GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the Slovcnic Publishing Co. (• corporation.) FRANK SAKSER, Presidenu JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : S Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Zs celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " feto za mesto New York........ 4.00 M pol leta ta mesto New York ... 2.00 Evropo za vse leto...........4.60 ......pol leta............. 2.55 " ** četrt leta............ 1.70 , "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _farvzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00. AflfftUement on agrecmwnt Dopisi brez podpisa in osobnesti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje hivslii^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: * "GLAS NARODA" 81 Cortlandt St., New York City. Telefon 46Cortlandt. } vi. Miru pa ne bo — in naj veje ta ali ona zastava — ako se ne bodo vladajoči razredi uklonili fak-tora nove situacije. 1 Zemljiški veleposestniki v Mehiki, ki so stali za Iluerto in ki ga sedaj zapuščajo, ne bodo mogli vzdržati z zvijačo to, česar niso mogli vzdržavati niti s surovo silo. Oni so stali za protirevolu-cijo proti Maderu, a njih nakana se je izjalovila. Oni imajo še vedno toliko upliva, da vznemirjajo deželo še naprej, a nemogoče je, da bi dobili nazaj stare privilegije. Predsednik Wilson je prepričan, da se ga bo čez deset let imenovalo soustvaritelja prave civilizacije v Mehiki. Raditega pa tudi noče slediti nasvetom ljudi, ki so manj dalekovidni kot je on. Dopisi. Posredovanje in potem. Pittsburgh, Pa. — Dne 17. maja smo imeli v Pittsburghu sveto birmo. Msgr. škofa so sprejela društva polnostevilno. Po sv. birmi so se podali birmanci v K. S. Dom, kjer so jim delničarji pripravili prosti "lee Cream". — Na zadnji mesečni seji se je sklenilo, da se napravi veselica na "Decoration Day", to je 30. maja. 25% Čistega dobička se pošlje za slovenske trpine štrajkarje v Colorado, ki se bojujejo že 6 lfie-seeev za zboljšanje svojega obstanka. Kruti kapitalisti pošiljajo na nje vojaštvo, katero strelja žene in otroke kakor zajce. Pričakuje se, da bo pri tej veselici obilna udeležba, ker ima blag in plemenit pomen. Gotovo se vas bodo tudi štrajkarji s hvaležnostjo spominjali in nam priskočili na pomoč, kadar se jim časi zboljša-jo. — Iz Mehike so pripeljali v če v zakonskem stanu! Pozdrav vsem čitateljem in čitateljieam G. X. — Naročnica. Sheboygan, Wis. — V 111. št v. je bil priobčen dopis, na katerega moramo nekoliko odgovoriti. Ni naš namen opisovati tukajšnjih razmer, to bomo storili drugič. Naslednje vrstice naj bodo le kot odgovor dopisniku, ki je zvrnil vso krivdo na cerkveni odbor, češ, da je on kriv, da ni bil pokojni Frank Vrabec pokopan po cerkvenih obredih. Dopisnik piše: "Odbor cerkvenih mož in gospod župnik sta bila odločno proti temu. ker ni bil pri spovedi in da zato ni katoličan." Dopisnik naj si zapomni, da župnik nima pri cerkvi nič drugega, kot u-pravljati cerkveno premoženje, pa še tega ne samovoljno, ampak tako, kakor določi večina faranov na vsakoletni seji. Verske zadeve pa ne spadajo v delokrog odbora. Dopis je zasnovan tako, da pada vsa krivda na cerkveni odbor. Dokler dopisnik ne dokaže, da je imel odbor z župnikom ali brez njega kako posvetovanje, ali da je le eden izmed odbornikov rekel kako besedo proti cerkvenemu pokopu, oziroma da je kedo, ki je imel s pogrebom opravka, vprašal tozadevno kaj cerkveni odbor, ostane dopisnik v naših očeh lažnik in obrekovalec. Če niste pred pogrebom vedeli za cerkveni odbor, bi bilo boljše, če bi ga tudi sedaj pustili v miru. — Odbor: Josip Goličnik, tajnik; Mat. Sič, II. tajnik: Peter Drol, blaga inik; Janez Prisland, II. blagajnik. Davno minula povest. Povsem lahko se domneva, da bo ostala politika administracije, , , , tekom posredovalnih pogajanj v »'"»burgh umrlega praporščaka. Niagara Falls ista kot je bila do- katere&a je ustrelil neki melu-sedaj. Predsednik Wilson se ni iz-1 kail*kl ,U8tP°koP50 tu kazal dosedaj za moža. ki bi me-! na.BlJt.ler ^ P^pa^cu z vsemi njavai troje mnenje. Kakor hitro|voJ»«knui častmi. Koliko milijo-misli, da je kak načrt dober in | ^v vtMidar stamgo vojske koliko moder, *a ni mogoče dovesti dJ!?udl ^ubi življenje! Ko bi se ta tija. d<- i/,»remembel^ar JTablV,V k°mt delavstva' I bi ne bilo toliko gorja na svetu. W nn 1. K o izprem enkrat započete politike. Kaj so pa glavne točke mehiške politike administracije v ortonu? Nato vprašanje ni dgovoriti. iminarijy Iluerte kot za-i neustavne, despotične kateri je predsednik preda ne more napraviti v miru. Raditega je nemo-i bi Združene države prigovor, ki bi obsegal 50 priznanja Iluerte. dt Kljub prosti carini je draginja vedno večja, plače so pa enake ali pa še slabše. Tako se še vedno držimo pregovora: lio že Bog dal, da ne bomo nikdar nič imeli. Tu je dosti zavednih rojakov, ki se trudijo na vsa moč za napredek slovenske naselbine, pa vseeno bi bilo potrebno malo bolj zavednosti in moštva. Pozdrav in na svi-denje :10. maja v K. S. Domu! — Fran Hrovat. Lloydell, Pa. — Z delom gre 2. Nasprotovanje vsem prizade-|tukaj Čimdalje slabše. Razen dveh a njem m narrtomza splošno o- rovov, v katerih se dela vsaki Mehike od strani našili dan, obratujejo drugi komaj po uirjenje posameznih dr- en ali dva dni v tednu. Veliko nas Me m, iki d< Solnce se je nagibalo kot rdeče-žareča plošča k zatonu. Vsa pokrajina je odsvitala v magičnih svetlobnih efektih, ki jih ne more • naslikati noben slikar, ne more popisati nobeno pero. Svetli ognjeni svit bledi in sive sence se razširjajo. Temnejše in temnejše postaja — v ozadju pa naznanja svoj prihod mesec. Na Kal vari j i sem. kjer slonim je sanilo v grmovju! Zona ga je ob znamenju. Brdo nad našim tr-|obšla in Q je ^^ J. gom nosi to ime. Prav rad se mu-l^ na hudic.a p , ^ 2iekaj dim tu m danes mi je prav- toplo trenutkov, pa je zasigurana naj-pri srcu. Vsa brezglasna tiliota, , ^ bo(ioC.nost s Tončko! snivajoci večer v gozdu, ki obda-j Tončka' Pst! Zopet se je zganilo dračje. Tesno, grozno!... Iz bližnjega grmovja se dviga lnik je prepričan, da anci bolj zmožni napra-r lastni hiši kot pa Anie-Armada želi iti v Mehi-dsednik želi ostati zunaj ima zadnjo in odločilno be- in bodrenje vsem skušujo v Mehiki aupaeijo čet ti r po žav. Pred so Mehiki viti red v rik&nci ko, a j in on »edo. 3. Simpatije Mehikancem, ki zopet uvesti ustavno vlado. Iz tega izvira popustljivost napram napakam mož iz severne Mehike, ki se niso hoteli ukloniti tiran-•tvu. ter se neumorno borijo za u-stvarjenje boljše civilizacije v Mehiki. Ni res. da je sedanja administracija proti priznanju katerekoli revolucije. Naša dežela sama se je porodila iz revouicije. Vendar pa je razlika mini revolucijo in revolucijo. Ako si bosta Carranza iu Villa, ki nista imela ničesar, ko sta pričela, priborila pot do Mexico City,_poteni se lahko upravičeno domneva, da predstavljata onadva mehiški narod. Njih moralna upravičenost do vlad« moža, tem, d straži! i rabi! pravili pu iz\ •ds uka. Mi bil bo vli na m p lja, i go ten j. La p M< Predi zaj Dne je brezposelnih, ki imamo dovolj časa za uživanje krasne spomladi. Veliko jih je že odšlo drugam s trebuhom za kruhom. Letos prinaša štorklja Slovencem same dečke. Pred kratkim se je oglasila pri farinerju Jožefu Matičiču in mu podarila krepkega prvorojenca. Društvo sv. Petra in Pavla priredi 30, maja svojo letno veselico. Začetek ob drugi uri popoldan. Društvenik, ki se je ne udeleži, zapade kazni $1. Za obilno udeležbo se priporoča društveni odbor. Pozdrav! — L. Šv. Steelton, Pa. — Dne 5. in 33. maja so imeli naši šolski otroci sledeče gledališke predstave: "Marijina hči pred nebeškimi vrati", "Ten little Nigger boys" in "A joke on -doetor Curem on April fools day by his servant Jeremiah". Igralo je več kot 50 o-trok, fantov in deklet. Igrali so jako izvrstno, brez vsake pomote. Občinstvo je bilo naravnost razočarano. Predstav se je udeležilo tudi veliko število Američanov, kateri so potem v angleških, časopisih pohvalili naše otroke. Najlepša hvala igralcem in igralkam. Vsa čast in priznanje pa gospodu župniku Rev. F. J. Ažbetu in dobrim sestram Notre Dame, ki so se zelo trudile, da so v tako kratkem času priučile otroke igram. Z delom gre še vedno slabo. Vre- _______.me imamo prav lepo, poljski pri- ; ne bojdelki izvrstno uspevajo; kot kaže, bo posebno sadja veliko. Pozdrav! — M. Kofalt. Joliet, HL — Zadnji teden smo postane peon J imeli jako deževno in hladno vre-P red o Igo je že me. Z delom se tudi ne morem dnik "Wilson ne pohvaliti, ker je še vedno dosti nazadnjaškeI brezposelnih; veliko je delavcev, ki delajo samo po tri ali štiri dni na teden. Radi tega imajo naši bo povsem različna od one ki je prišel^ do oblasti s je podkupil vojake, ki so Narodno palačo ter upo- ike da umori predsednika ne sme izročiti os", to je sred-ražeuemu stanu, če zagotoviti born, da ? posesti, dasi-dobljena na kri-ika ne bo dobra Prišel je v družbi pomagačev po zaslužek. Široko razkoračeno je stal na pragu Grudnik, a Tončke — blondinke — ni mogel videti. Mož mu je naštel srebrnja-kov, izrazil je svojo zadovoljnost, a kaj je bilo to, ko pa je sanjal mladenič na mnogo lepše plačilo. Malodušno se je obrnil ter hotel oditi, tedaj pa pokliče starec prišlece v vežo in jim ponudi penečega vina v častni dan svoje Tončke, kateri je ukazal zaročiti se z "rdečim Janezom", ki ima precej pod palcem. Vre z vinom je krožil v družbi, marsikatera kapljica se je popila na zdravje "rdečega Janeza", le eden je stal tiho, zamišljeno, okamenelo... Kako se je vrnil, bi nam povedal Matevž zelo težko. Vsa narava se mu je rogala in bridko je čutil sarkastičen smeli svojega tekmeca v srcu. Vrgel se je na posteljo in iskal tolažbe, rešitve v najnemirnejših urad v življenju. Da bi imel denar! . . . Planil je pokonci. Silna misel mu je šinila v glavo. Zaklad, zaklad! Tam na Kalvariji je zakopan in straži ga sam hudič. O polnoči bi ga moral izkopati. Tz-govoriti bi ne smel besedice, četudi bi stopil k njemu satan... Da, tedaj bi stopil k Grudniku! Vedno je slišal tako govoriti o zakladu in rastel mu je pogum, srečati se magari s hudičem. Temna noč je plavala nad zemljo. Vse je bilo tiho, le redko sko-vikanje se je strahotno zaslišalo v gozdu. Bližal se je polnoči čas. Kar se priplazi temna postava skozi gosto drevje na Kalvarijo. Plahi pogledi so zrli predse, na prostor, kjer leži zakopan zaklad. Matevž je odložil orodje, zelišča. Hipoma se strese po vsem životu. Zagledal je znan plamenček v najbližji razdalji pred seboj in objela ga je težka groza. Pobegnil bi, toda, pogum! Podoba svo-ije deklice, žalostna prihodnjost brez nje sta mu vlivala srčnosti in že je risal kroge, stopivši na prostor, kjer mu je plamenček — duh — kazal pogreznjeno bogastvo. .. Sova je zaskovikala, nekaj se ja brdo. sanjavi mrak v dolini in j poezije bogato nebo, vsa ta har monija vzbuja v človeku razpolo- ženjedo sanj, sedanjost se potopitpošast Vegj& ^ ve(,ja oroznejla v reki Leti in stari; pozabljeni ea-!postaja Bliža se, Mateyž h za_ si zopet ozive. 1i,i 1 I kričati, pa ne more odpreti ust. Pod menoj zrem selo, nad ka- hoče zbežati, pa ne more dvigniti termi plava blagoslov počitka, fnog. Divje zre predse in noge se Tudi to selo se oživlja. V starih mu tresejo, kot bi stal v mlinu, časih je gospodaril tu mož, o ko- Pošast se bliža. V očeh ji gori mur je znano danes samo njegovo' ogenj, iz glave ji rastejo rogovi ime, o vsem drugem se je poza-' bilo. Pripovedka nam pripoveduje to-le: V Rovtih nad Kalvarijo je stala oglarska koča, v kateri je stanoval — miren, priden oglar, ka-|jev glas. Polna ljubezenskega ko-teremu pa so se ljudje radi ogi-|Pruenja hiti k oknu, gleda, poslu-bali, ker so bili mnenja, da je v ša, kliče... Ali se je motila/ zvezi z elementarnimi duhovi, ki| Veter potegne preko njene gla-so se kazali zvečer kot plamenčki j vice in neko trpko čuvstvo je pri-v trohnelem lesu stare lipe, ki se vrelo iz dna srca. je dvigala ob robu koče. | Kako je nesrečna! Le njega Akoravno je ugledal Matevž ljubi in ga hoče ljubiti! Zakaj ji luč sveta v omenjeni koči, so ga kali srečo "rdeči Janez", ki ga smatrali ljudje kljub temu za pri- ne more ljubiti? tepenca, saj so prišli njegovi sta- Tedaj udari ura v farnem stolpu dvanajst... Tedaj odpre Tončka svoje oči. Zazdelo se ji je, da jo kliče oglar- riši s tujine, ko so se polastili koče. Po smrti starih je oglaril sin Hitro se je raznesla vest o nesrečni smrti Matevža. Sledovi so bi hotela pognati pcona »taro suženjstvo. i Porlirija Diaza se ne mo- fantje dovolj časa, da si izbirajo rejo nikdar vrniti. Lovei na kon- cvetlice in jih odvajajo iz lepega eenijtt in ulična $vojat bo morala prostega vrta v zakonski stan. priti do spoznanja, da je stari re-JDne 13. t. m. se je poročil pri-fim za vedno končan. Zatirani, ljubljeni rojak Martin Goršie z mehiški kmetje so spoznali, da gospodično Rozi Papež v cerkvi njihovi mojstri niso nepremaglji- 'sv. Jožefa. Častitamo! Obilo sre- dalje, žgal je ogle in bil je ob- govorili o kopanju zaklada. Ljud-enem drvar. Skromen delež je'stvo je bilo mnenja, da so vzeli imel na življenskem veselju, ki'nesrečnežu dušo duhovi, s kateri-ga mu je odmerila usoda, pa je mi je bil itak v zvezi. Iskal je bo-bil popolnoma zadovoljen, dokler gastva, da bi si kupil srce, ki ga mu ni pričelo biti srce močneje,1 je ljubilo...; hitreje, radi česar je vzkipela kri,'— — — — — — — — ki se ni dala umiriti; dokler ni' Nesrečno se je čutila od tedaj ugledal v farni cerkvi deklice, ki j Tončka. Večkrat je hitela na ga je zazibala v sladke sanje. Ve- kraj. kjer je našel smrt njen ljub-del je, da so te sanje brezupne, ljenec, kot nesrečna žrtev ljubez-saj je vzljubil hčerko ošabnega, ni.. Postavila je tja tudi zname-trmoglavega kmeta Grudnika, ki I nje, kjer je gorela večna luč, ki je gospodoval skoro vsemu selu gori še danes, da kaže v zmotah v dolini pod Kalvarijo in kateri se nahajajočim pravo pot. je meril ceno svojega zeta edino — — — — — — — — Prav radi obiskujejo Jeseničani in Savčani Kalvarijo, kjer najdejo toliko razvedrila in miru... Večkrat se začuje od tam večerna molitev, ki jo opravijo dobra srca v obliki zveneče godbe. Mar-sikako uho se ustavi in posluša glasove, ki done v mračno dolino. Ima pae ta kraj davno minule povesti veliko romantike. Leon P. m samo po številu srebrnjakov. Tončka, seveda, je sodila drugače. Razumela je ljubezensko hrepenenje, ki je že zrlo iz temnih oglarjevih oči, in vabljenju teh vročih pogledov ni mogla nasprotovati. Večkrat sta se sestala in kakor se je jima zdela njih ljubezen brezupna, sta si vendar obljubljala živeti tej ljubezni za čas in večnost. Ko je prejel Matevž od Grudnika večje naročilo, uvidel je v tem odlikovanje. Zdelo se mu je to delo svoje Tončke in vzbudil si je mnogo upanj. Hitro je izvršil naročilo. Zadovoljiti je hotel skopega kmeta.1 Računal je na dobro plačilo in poleg še na svidenje s Tončko. Morebti še več,— veliko vee. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. • Razne zanimivosti. Katoliška cerkev. Po koledarju, ki &o ga izdali pallostinski očetje, šteje katoliška cerkev 301,087,152 duš. Nad-škofij in škofij je vseh 1257, od teh jih je v Evropi 637 latinskega in 17 vzhodnega obreda. V Italiji sami je 286 škofij. V Rimu samem je 57 župnij, 365 cerkev in kapelic, 87 moških in 122 ženskih samostanskih naselbin. V Rimu živi 550 svetnih in 890 redovnih duhovnikov. Katoliških deških šol imajo v Rimu 11 s 1095 in 19 ženskih s 3360 otroci. Vse druge šole so državne brez veronauka. Kje je najbolje preskrbljeno za žejne ljudi? j V Belgiji! Belgija se lahko ponaša, da ima od vseh dežel naj-, več samostanov in največ gostiln, j V Canadi pride na 9000 prebivalcev ena gostilna, na Švedskem na j5000 prebivalcev, v Severni Ameriki na 3S0, v Nemčiji na 246, v : Avstriji na 204, na Nizozemskem .na 200, na Angleškem na 181, v .Italiji na 170, na Francoskem na j 87 n v Belgiji na — 51 prebivalcev ena gostilna! Zločini v Avstriji. Leta 1910. so obsodili v Avstriji 32,631 zločincev. Najmanj zlo-eineev imajo razmeroma češke dežele, kjer pride na 100,000 prebivalcev komaj 70 zločincev. Na Tirolskem pride na 100,000 prebivalcev 130, na Koroškem 147, na Solnograškem 152, na Štajerskem 165 in na Predarlberškem 168 zlo čincev na 100 000 prebivalcev. Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Brnu je obsodilo 231etnega Jurija Bathelta na smrt na vešala. Bathelt je bil lani v novembru umoril in oropal logarjevo vdovo Ulehlo. Dobil je pri njej prav neznatno svoto denarja. Strahotno dejanje v Galiciji. V vasi Bredzianowice je 211et-ni hlapec Pvra napadel s sekiro svojo ljubico, njeno mater in svojega nezakonskega otroka, samo da bi se odtegnil plačevanju za otroka. Vse tri je težko ranil. Da odvrne sum od sebe, je zažgal nato še hišo. Mati dekletova in o-trok sta zgorela, dekle se je rešilo, kljub temu, da je bilo težko ranjeno. Morilca in njegovega brata, ki je sokriv, so aretirali. Senzacij onalna tatvina aktov v Aradu. Iz Budimpešte poročajo: Pri aradskem obratnem ravnateljstvu ogrskih državnih železnic so zasledili, da je zmanjkalo 51 aktov, ki se nanašajo na razstreli-tev konstrukcije železnega mostu pri Branieki. Skoraj gotovo se je izvršila tatvina. Most vodi čez reko Maros med Piskijem in De-vo. Ta proga je najkrajša zvi-za med Sedmagraškiin in Romunijo. Upor kaznjencev. Iz Pariza poročajo: Kaznjenci kaznjenške kompanije v An i an e pri Montpellierju so se uprli. 48 kanznjencev je .pobegnilo. Izvršili so različne zločine. Orožniki in kmetje so šli na lov kaznjencev, ki so pobegnili v gozdove. — Iz Petrograda poročajo: V kaznilnici v Žitomiru se je uprlo 86 kanznjencev, ker so slabo ravnali z njimi. Poklicati so morali vojaštvo, ki je nastopilo z orožjem. Sest kaznjencev in en paznik so bili ustreljeni. Bratovaka "ljubezen". iz Rima poročajo: V Resini je prišlo do prepira med bratoma Cozzolino. — Eden od bratov je mestni svetovalec in odvetnik, drugi pa višji gozdar. Oba stanujeta s svojimi sinovi v isti hiši. Očeta sta zgrabila za puške in tudi sinovi so se oborožili. V jedilnici je prišlo do boja. Sorodnik, ki je skušal posredovati, je bil ustreljen, oba brata težko ranjena, sin starejšega brata pa lahko ranjen. Sin mlajšega brata je pobegnil in ga zasleduje orož-ništvo. Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA MARKO-VIČ. Doma je iz vasi Gabrje pri Mokronogu. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Judež, Box 108, Van Lear, Kv. (2123—5) > EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestave ia tujih jezikov. Obrnite se zaupno na nje^a, kjer boste točno in solidno postreženi. EEEEEj^O] EjEEj iEEEEE Kadar je kako društvo namerjrno kupiti bnndero, zastavo, regzlijr, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan it i., ne kupita prej nikjer, da tudi mene za cena vpra-ate. Upra?»eje Vas stane le 2c. pa ei bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst po-iljam brerplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK. Coneniaug'n, Pa. Box 328- Najboljša Slovensko-angieška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnic i Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E. Frank Petkovšek Javr.i Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAL'KEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje žpranje te izvrstni smotke — patent, zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih Črv. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ■ ■ ■ aa E3EJ Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materij alom in je največja slov. nnijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO BELO da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno so obrnete kam drugam, piiite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo pot« rebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio m mm. . 'lil w . . , ----!- GLAS NAHODA, 21. MAJA 19X4 ' - - — ------• T ' vrsta, 1 m. Kaji i, uajKj in i it in tefui jat in ii 1« in i rt vi Kaznjenec. Za "Glaa Naroda" priredil Z. N. Krognokrog mrke kaznilnice **• razprostira vrtiko dvorišče, obdano od Mila visokega obzidja. Po njem »e vije šestkrat po dvoje krogov, razhojenih od tisoč in in ti*oe utopili j. Kaznjence pode po teh krogih, in te gonje »o njihovi izprehodi. To /nunske muke. Janeza Rrodarja so bili ugnali it- docela. Dovoljeno mu je bilo izprt ha jut i se v najmanjšem krogu, ki je bil pazniku najbližji Ali to dovoljenje je bilo nekaj '•» ♦"a ' akor obsodba. Po dva ali tri take jetnike je bilo videti v tern krogu, in vlekli so se kakor jesenska megla naokrog. Pre našati niso mogli več ostrega :ti urnega pohoda v tistih ogromnih in dolgočasnih krogih, in zdravnik j.- dovolil, da se smejo izpre-h a jati kar najzložnejše. Tud; ni-o nosili v-č črnih ovratnic kakor drugi, pač pa rmene. To je bilo v dno znamenje, da imajo prestati še zadnjo tretino svoje kazni. Mnogi tudi niso bili več gladko obriti in na golo ostriženi, ampak ohadne in mršave brade so jim ščetinasto štrlele z o-braza in sivi lasje* so jim silili spod kazenskih čepic. Vni niso bili tako stari, kakor so to kazali sivi lasje. Ali jetniško ozračje, sirogi red podnevi in ponoči, ke-sanje nad preteklostjo in skrb za bodočnost posivlja nevrjetno naglo. Nikogar pa ni zdelalo in postaralo kesanje in strah tako kakor Janeza Brodarja. Kajti letom o-bupa so sledili meseci upanja, in zdaj se bližajo dnevi odrešenja. Se teden dni in št. 1.J6 se povrne Spet med ljudi. Od pro se vrata, katera so se pred šestimi leti s tako grozno težkim ropotom zaprla za njim. Kaj ga eaka neki odzunaj ? Ali ga pričakuje kdo z ljubečim in koprnečim srcem tam med ljudmi? In zbral je kaznjenec vse svoje duševne moči, po šestih mesecih šele, in se pripravil z ravnateljevim dovoljenjem pisati pisfno. Da, začel je pisati pismo. Vsako besedo je premislil in pretehtal, a jo spet zavrgel. NVkaj nedelj je bilo treba, in napisal je tisto pisanje ta človek, ki je unieeno klečal na tleh in «e ke-sal. Njegovo kesanje je bilo ravno tako globoko, kakor velik je bil njegov greh, in njegova smrt j in njegovo življenje je bilo odvisno od milosti v pismu nago vorjene osebe. • Lase smejo imeti samo oni ijenci, ki imajo presedeti še mesece »voje kazni. Mu-li odgovori njegova ženaf In če mu ne, ali pa če mu poreče, da mu ni odpuščeno, potem i bo dan prostosti hujši od onega, na katerega se je bil poslovil od od sveta. Da, zares strašno hudo je grešil, in zanj ni več odpuščanja. Vsled ničvredne vlačuge je bil os-leparil svojega dobrega gospodarja in prekanil svojo ženo, ki je žrtvovala svoje zadnje gro-še, da je imel dobrega zagovornika. Še pred sodiščem je lagal in tajil kakor zlokoben paglavec začutivši davečo roko boginje Maščevalke na svojem vratu in osumljal in obdolževal nedolžne ljudi. In to zadnje mu je še povečalo in poostrilo zasluženo kazen. Od tiste strašne ure, ko ga jt- držalo šestnajst rok, da so ga ostrigli, obrili, skopali in naslikali, da, odtlej je neprenehoma klical koprneče angela smrti v svojo temnico. Po ozkih in temnih hodnikih posamičnih celic so jecali grozni kriki napol blaznih kaznjencev. Blazneli so vsled strašne samote, uničujoče in preteče teme, blazneli in se v neznanskih mukah zvijali pred paz-nikovimi očmi, ki so se zdajpa-zdaj pa leče zasvetile skozi majhne odprtine liki hude sanje, ali •ret»V-i in ostekleneli poslednji pogled nesrečnega umorjenca. Ob tej tesnobni strahoti in temni samoti je bila že saino pot v cerkev velika sreča. Četudi se ni smelo iagovor>ti svojega soseda, pa se je slišalo vsaj svoj lastni glas med petjem pobožne cerkvene pesmi. Kakor povratek med ljudi s«- j«- zdela kaznjencem uvrstitev med delavce. Čeprav so bile de-avniee podobne grobovom, ne-prozorna bila trojuata omrežja, in čeprav so bili delavni stroji tako zastar. li, da so si kaznjenci le z velikimi napori mogli zaslužiti kot tkalci, krojači in stru-garji osem vinarjev na dan, se je vendar prišlo izza neusmiljenih, topili in gluhih sten samotne eel ice ter se videlo druge ljudi. Je-li dovolj muk in trpljenja? -»•stkrat je že zapadel in skop-nel sneg, šestkrat se menjali strahovito dolgi letni časi. Da, druž-»i je zadoščeno. Je pa zadoščeno udi njegovi ženi? Kadar se je vzbudilo v Brodarju upanje na ljubezen in odpuščanje njegove žene, s,- je povrnila sreča v njegovo opustošeno srce za nekaj minut, in njegova duša je zasanjala o prelestnem življenju na solnčnem jugu, kjer ga je neko-hko okusil takrat na svojem že-nitvanskem potovanju. Morda ga • živi š, kdaj kot priprost in skromen težak, ki nima drugih želj kakor to, da ga ne pozna stihe«- in s! sme trgati nohte s svojih prstov za svojo oboževano Ženo. Ali te prelepe sanje so se porajale le poredkoma. Mrša-vo, izmučeno in izmozgano telo le hram strahu in ne veselja do življenja. Kaznjenec je začutil brezmejno zapuščenost v srcu. Tako preklet in zavržen se je zazdeval samemu s -bi, da se je izogibal celo mili na svojo ženo, kamoli da bi ji bil pisal,, odkar je v tej hiši zavržencev in izrodkov. Kot zaničevan potepenec se bo klatil v ščemečem mrazu mrzle zime in v pripekanju žarkega solnca v vro-'•«•111 poletju. Beračil bo in kra-bl, pil žganje, spal po cestnih jarkih in se valjal pijan v smrdljivih grapah in blatnih mlaku-žah. Potem ga zalote ob ulomu, ga uklenejo v težko železje ter ga priženo kakor divjo žival v ječo. Ila, ha! Krasna bodočnost! ( emu ni poginil takrat tam v bolnišnici f Takrat, ko je ležal med bolnikom, ki je baje hlinil svojo bolezen priklanjaje se zdaj naspred, zdaj navzad nepretrgoma skozi tri leta, med samomorilcem, ki se cele mesece ni zganil na svoji postelji, in med je-tičniki, ki so hvaležno poljubo-vali zdravniku roko, ker jim je obljubil, da gotovo okrevajo dotlej, ko pojdejo na prosto. Odtakrat se ni Brodar iznebil d učljivega kašija. Nadlegoval gaje nepretrgoma podnevi in ponoči in do solza. Vse moči mu je bil že izžel, in ponoči so ga preklinjali njegovi tovariši v skupni spalnici. Udušiti ga je hotel pod tenko odejo. Zaželel si je silno, da ga zadavi. Toda ne, še živi in kašija, in zaman so vse muke. Morda ga pa mu solnce... "136", jekne rezko in ostro znani glas strogega paznika po dvorišču. Brodar zatrepeta prestrašeno — kaj neki mu grozi? Kakor brez volje se opoteče proti pazniku, ki je prišel ponj in mu zaukazal: "Umijte se in si denite snažno ovratnico za vrati V obiskalnici čaka Vaša žena na Vaa." t Brodar obstane na vsaka dva i koraka. Sram ga je in se kesa. Obrniti se hoče in zbežati. Ali navajen pokorščine dospe s svojim spremljevalcem do govorilnice. Da, ona je, njegova žena. Na klopi, široki in leseni, sedi, čaka in si otira solze z oči. V peklu ni hujših muk napram krivici, ki je razorala ta obraz, upognila to postavo in uničila srečo te ženske! Prišla je in odpustila aiu to strašno krivico. Kaznjenec se ji hoče vreči pred noge, ali skoraj onesveščen vsled silnega razburjenja in trepetaje po celem životu se mora udati onemoglosti. Zgrudi se uničeno na drugi konec klopi. Paznik se oddalji v kot. Počemu neki bi ga stražil tega bolnega slabiča ? Saj je le še prav malo življenja v njem! Zena si obriše solze ter šele zdaj pogleda svojega moža. Ali njen pogled je površen, ravnodušen, hladen. Cisto nič sočutja ni v njem, in nobene besede ne iz-pregovore njene uvele ustne. Ta brezčutni pogled zapre kaznjencu sapo. Torej je res, da se mu je prišla žena odpovedat in pre-povedat, prestopiti še kdaj prag njenega stanovanja. Zapodi ga kakor gobovca, kateremu je za-branjen povratek med ljudi! Brezmejna nesreča mu zapira u-sta, in tako sedita mož in žena nemo vsak na enem koncu klopi nekaj časa. Ko se je zazdelo pazniku sumljivo to mučno molčanje, zakašlja tam v kotu. Tedaj se obrne žena proti svojemu sosedu z vidno bojaznijo in opr zno nevoljo: "Pardon, o-•irostit«'! Obljubilo se mi je, da pride moj mož semkaj. Morda je pomota. Moj mož se zove Janez Brodar." IV besede zadenejo kaznjenca kakor strela. Silno se mu razširijo oči na obrazu, a oči njegovih spominov tudi. Naniah se spominja, kako se je prestrašil obrazov večine kaznjencev, ki niso bili več podobni ljudem. Topi obupi so se jim zajedli globoko v obraze, poživalili jim poteze, plahi pogledi so bili brez bleska, n dolgotrajni zapor jim je za-buhnil obraze, ali jih pa posušil do kosti. Njihova hoja, njihovo vedenje in zadržanje je bilo su-žensko. Doslej je to opazoval le na svojih tovariših, a nobeno zrcalo mu ni povedalo strašne resnice, ki se je tikala njega samega in so jo pravkar izgovorila usta njegove žene. Ne pozne ga ga več! Če ga je kdaj ljubila, ga ie ljubila drugačnega. Brodar ve sedaj natanko, da je varal s svojimi upi samega sebe, in natanko mu je znano, da ni izgubil samo zdravja, moči in časti, samozavesti in upanja na novo življenje, ampak tudi samega sebe, svojo zunanjost. Zdaj je uverjen docela, da je zaznamovan zavse-lej in stopa kot propala razvalina pred svojo ženo. ~ "Jaz sem Janez Brodar", reče hripavo in le napol slišno, in glava mu kakor mrtva omahne na ursa. Tedaj vstane žena s klopi, ;>ogleda kaznjenca natančneje ter se potem zgrudi nezavestna na tla... To je predzgodba samomora, izvršenega na štv. 136. Ljudje se niso mogli načuditi temu žalostnemu dogodku. Saj je manjkalo možu samo še nekaj dni do prostosti. Toda zdravnik ga ni obžaloval, Vedel je namreč, da bi bil živel kaznjenec na št. 136. tudi brez zadrge srajčnega traka okoli vratu le še nekaj tednov. Malenkost je taka žaloigra najpram zunanjemu svetu ! Življenje je šlo kljirbtemu nemoteno dalje kakor človek, kadar dirja po travnikih v cvetju svojih let, stopa na hrošče in mravlje ter misli, da ima pravico do takega početja. Deklica i meseca. Iz japonske literature v desetem stoletju. — Priredil J. T. Sanuki, stari nabiralec bambusa se je prestrašil; v neki cevki je zapazil krasno, komaj tri palce visoko bitje — malo deklico, ki ga je prijazno gledala s svojimi ljubkimi otroškimi očmi. Nesel jo je domov in jo dal svoji ženi v rejo. Vsi so se čudili, ker je za par mesecev popolnoma odrasla, in svečenik Atika iz rodu Imke ji je dal ime "Nayotake (vitki bambus) Kaguyahime". Za ženitev zreli deklici so pre-vezali lase, in tri dni se je neprenehoma pelo v prej tako mirni hiši Sanuki-ja. No, ljudje so tudi vedeli, zakaj so bili veseli najdenke. Odkar je bila namreč pri njih, je svetila nad streho zvezda sreče, in Sa nuki je dobival v bambusovih palicah obilico zlata ter je v najkrajšem času obogatel. Kmalo se je raznesel po celi deželi glas o dekletovi lepoti. Dan-jnadan je prihajalo večje število snubcev. Sanuki je pa vedno rekel: — Kaguyahime ni moj otrok in jaz ji nikakor ne morem zapovedati. Pišite ji ali se pa oglasite sami pri njej. Deklica ni odgovorila na nobeno pismo in je vrgla vse pesmi neprebrane v ogenj. Razen treh snubcev so vsi odšli. Ostali so samo princi: Itsisu, Kuromahi in Otomo. Starca so toliko časa nadlegovali s prošnjami, dokler ni sklenil vprašati dekleta za mnenje. Sprva je molčala, slednjič mu je pa odgovorila: — Dobro. Enega izmed teh treh bom vzela za moža. Ker pa ne vem, kdo me najbolj ljubi, naj store kaj velikega in mi s tem pokažejo svojo ljubezen. Sanuki je stopil pred hišo, kjer so sedeli snubci. Prvi je sviral na piščalko, drugi je pel, tretji je pa taktiral s svojo pahljačo. Ko jim je povedal dekletovo željo, so bili zadovoljni in so ga prosili, da naj pove, kaj jim je storiti. Pokazal jim je tri tablice, na katere je bila zapisala sledeče: — Princ Itsisu naj mi prinese kožuh, napravljen iz kožie kitajske ognjene miši. — Otomo naj prinese petero-barvni dragulj iz zmajeve glave. — V Vzhodnem morju leži gora, katero nosijo same želve; na njej rastejo drevesa s srebrnimi koreninami, zlatimi vejami, na na njih so pa mesto sadja sami biseri. Od tega drevesa naj odlomi princ Kuromahi vejo in naj mi jo prinese, če me res ljubi. Ko so slišali take pogoje, so mislili, da jim ni več obstanka na svetu. Samo ljubezen do lepega dekleta jih je navdajala s pogumom in sklenili so podvzeti vse. samo da ji prinesejo zaželjeno, pa naj velja, kar hoče... Princ Itsisu je pisal trgovcu Okei-ju, da naj mu preskrbi kožic oil ognjene miši. Okei, ki je dobro vedel, da se ne more dobiti take kože niti v v Kini, niti v Japanu, niti nikjer drugod na svetu, in ni hotel princa žaliti, mu je poslal v dragoceni škatlji krasen kožuh. Princ je bil silno zadovoljen, obrnil se je proti Kini in se zahvalil za dar. Nato je šel k hiši Sanuki-ja in ga naprosil, da naj izroči kožuh dekletu. Kaguyahime je rekla: Poskusimo, če je res kožuh od ognjene miši. Ce ne bo zgorel v ognju, je pravi, in princ bo moj. Komaj so ga položili v ogenj, ga že ni bilo več. Zaploskala je z rokami in mu poslala dragoceno škrinjo nazaj. Otomo je zbral svoje ljudi in jim rekel, da bo izpolnil onemu, ki mu prinese biser iz majeve glave, vsako željo. Ker se ni nikdo oglasil, jim je dal silne svote denarja in jih poslal v svet z naročilom, da naj poiščejo zmaja. Medtem je bil sezidal krasotici krasen grad, odpustil iz službe vse svoje žene in nestrpno čakal svojih služabnikov. Ker jih po preteku enega leta še ni bilo nazaj, je sedel sam na ladjo in se napotil iskat zaklada. Blizu Tsukuši je nastal grozen vihar, in ladja se je potopila. Princ sam si je komaj rešil življenje. Sprevidel je, da je deklica zahtevala nekaj nemogočega od njega. Ves jezen je pometal še ono, kar je imel pri sebi v morje, in se napotil v puščavo. -fnjeni očarljivi lepoti. Zapovedal jo je pripeljal na dvor in obljubil starcu veliko bogastvo. Dekleta pa -ni bilo nikamor spraviti. Ko so jo plašili s cesarjevo jezo, je rekla: — Rajši me ubite. Za ves svet ne grem tja. Cesarja je to seveda jezilo. Premišljeval je precej časa in si zmi-slil zvijačo. Ko je bil na lovu v onem gorovju, je stopil v starčevo hišo in zagledal dekleta. Ko jo je prijel za svilnati rokov, si je zakrila oči in rekla: — Ne sili me. Ce bi bila od tega sveta, bi ti ustregla; tako pa ne morem. Ko jo je prijel, hoteč jo pone-nesti v svojo nosilnico, mu je nenadoma izginila izpred oči. Takrat je vedel, da je nadnaravno bitje. Prosil jo je, da se je zopet, spremenila v žensko in žalosten odšel. Od tistega časa sta si cela tri leta dopisovala. ki daje nesmrtnost poslala po Ta-komo Okuni v glavno mesto. Nato je slekla obleko, pritrdila peroti in sedla na oblak. In v trenutku je izginila z drugimi vred... Sanuki in njegova žena sta bila vsa omamljena. Odkar je odšla Kaguyahime, jima ni bilo več obstanka na svetu. Kmalo nato sta legla in nista več vstala. Tudi cesar je bil globoko ganjen. Dolgo časa se je postil in odpustil vse svoje ženske in živel samo v spominih nanjo. Od jedila, ki daje nesmrtnost ni hotel ničesar jesti. Zapovedal ga je odnesti na vrh gore Fusiva-ma in ga tam zažgati. Tli še danes — pravijo ljudje — se kadi iz gore proti nebu. POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Ko so začele cveteti črešnje, ko je zopet napočila spomlad, je postajala Kugayahime z vsakim dnem bolj žalostna. Skoraj neprenehoma je jokala. Rednika sta ji svetovala, , Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Boy 105, Ely. Minn." Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, *Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN J. IYLC, tv. 114., Ely, Minn. Vfci doi si ti'nj i sa uradn'h zadev kakor tudi denarne poši iatve naj se pošiljajo r>a glavn* ra tajnika Jednote, vge pritožb* ■ » na predsednika porotnega od'ora. Na os. na al; neuradna pisma od strani članov se nebod- tiralo Dmitveno glasilo: "GLAS NARODA". na T-in. Xa umetnem vališču je tleh ateljeja. Tat pleza po tej vedno po petdeset in .še vee ja-j razpeti kulisi, m fotograf ga na-jec. Zato lezejo skcaj nepretr-; slika izviška ob tem plezanju s gema p si'eta iz njih. Tako se kuliso vred. — In kaj je zanimi-j lahko posname i/, ju j -e ležečih vejše kakor polet aeroplana (zra-pišeet, koliko se jih ravno hoče. j koplova) "čez kanal Rokav (med !>a s.- vitli na filmu, kako pogra- j Francijo in Angleško). Kdor vila gospodar vseh p t tdeset plščet jdi ta .polet v kinematografskem v prgišče in mu slednjič ostane gledišču, se pač vprašuje, se ga samo eno v roki, je treba gluma- je-li posnelo na pod njim plove-ske izurjenosti in preslepila. Vsa .čem parniku ali z še višje leteče-piščeta se porine v n-vidno ko- ga zrakoplova. Ker govore proti t an jo razen enega. Tega vtakne obema možnostiina razni pomisle-gospoilar v ponarejeno jajce, ka- ki. je uganka občinstvu nerazre-t ere ga porine potem pod kokoš. (šljiva. Ali stvar je v resnici čisto — I V se hoče pokazati na filmu i priprosta. Zrakoplov, ki leti čez brstenje, razcvit in osutje vrtne; kanal, ni še nikoli videl morja, rože, je tivba postaviti kinema- j iji ni nič drugega kakor priprosta tografski aparat pred brstečl otroška igrača. Štirioglasta in z SLAVNI SLOVENSKI NASELBINI V GREATER NEW Y0R-KU V PRIJAZNO NAZNANILO. »t v IIIO [m>< ; J. da | porno■ S. K. »lov. ina. in dram. društvo "Domo-onold m n I'M4 deset-tka. Kaša triletno do Iru- vse ter osti i vi- in ii na kitije slav "in š ■•s Eni ■ r. Mar Bank •i p< >t 11 i odbor d» i K or ni< Pr njegovi godn< on p /-••Iji. 1. V litra Spored: o 30. maj mša V eei 21 it. Bi Nas* Ivn. ii izlet v Henry Wal-1 )(•<•<>- j t« Em raid Park, Myrtle Ave., in Ave., Gleiidale, L. I. s • začne točno ob 1. poldan. I/žreli, ii bode krasen f o i togra f >'ovenskimi ploščami. < '{»sli dobitki na kegljišču. Igrala bode naša slovenska godba obstoječa iz 12 mož. Opomba. Kdor izmed slavnih goltov se namerava udeležiti ban-1:•■■.!, inj se prijavi ne kasneje kot do 26. maja pri tajniku F. G. Ta^sottiju. 130 Seholes Street, Brooklyn. Nadajoč se obilne udeležbe kli-eerno rojakom: na zdravo in ve->elo sv:d- nje dne 30. maja 1914 v prijaznem Glendalu. Z odličnim spoštovanjem inslo-veiisko-bratskim pozdravom. mašo poje | Slavnostni odbor. ijn to, da rediti in v * •dimni , ob 10. uri I vi sv. Dru- it Ave., Gr 0 kinematografski umetnosti. v vidii ne Ve Ve kine , L t ►irra diti •diščih čemer kaj <'asa nad kavino sko-•r jo samaodsebe napolni •i če s.' slik. in i/delov izmišljati vse Kfoe ' dogodke, jo občinstvo Posluževati se nih 'trikov', p lil. rsiKaj i a vso moč. s j »odriva ki-r pictures) ži-vsod in se U-i-tti svetli. Seli 'premikajo-nove in nov . ov si moi'ajo oče in nemo-m no! mogo da tembolj vleče-v kin niatografe. morajo takozva->tom katerih izde lajo prav glumaške prizore. Za primer vzemimo film 'Začarana mizarska del-tvnica*. To je mizarska delavnica, v kateri dela vse orodj • kar samo odseli'-. Kako s - naredi tak film? Fotograf posname s svojim aparatom potom elektrike vsako najueznatnejše premikanje mizarskega orodja. Vprizoritelj potegne in premakne Žago. ob lir. desko, SVedtr in tako dalje za en ali več milimetrov nazaj ali naprej, in aparat posname sliko, a inscener s< odstrani. *To s* ponavlja tolikrat, do kler ni posnel aparat več b g posameznih predmetov zapovrstjo in posamič, in to natanko tako, kakor bi jih premikala delavčeva roka. osode vanjo Vse to početje s,- fotografira zapovrstjo, sproti in natančno. Seveda se vidi 1 udi vrvica ali trak na sliki. Z:\> dovršen film je 1- treba retušira-i ti vrvico proč, in magična kavi-ua posoda je narejena docela. A* nekem drugem filmu se vidi koš. ki znese jajce. Takoj nato i/.l ze iz jajca pišč •. To zraste kar p-red očmi in znese tudi jajce. Iz tega jajca se izvali spet piš-e itd. Tako se izvali v nekolikih trenotkih petdeset piščet in znese ravno toliko jajce. Zatem se prikaže na dvorišču gospodar ter se prime vsled presenečenja za glavo. Vsa piščeta polovi v prgišče, jih stisne, in v roki mu ostane samo eno pišče. Tega potisne i ot in v jajce, in slednjič jajce v kokoš. Kako neki so prišli do takega posnetka? Kajti vsakomur je znano, da se nobena kokoš ne da videti, kadar nese jajce! S kinematografskim aparatom se j • fotografiralo najprej kokoš, in spod nje se je potegnilo na tenkem traku privezano jajce tako, da se je videlo, kakor bi ga znesla ta kokoš. Nato se je posli lo v umetnem vališču pišče, ki leze iz jajca. Potem pre gibajoča se j iščeta v različnih starostnih stadijih (dobah telesnega razvijanja-. Posamične posnetke se potem nalepi zapovrstjo drugega za drugim, in tako se vidi, kakor bi se to vršilo v razdobju nekolikih sekund v nepretrgani vrsti. Dora st I a kokoš znese enoga ali več jajce na že zgoraj omenjeni j rožni popek. To se ponavlja vsako jutro ob osmih, dokler se ro-j ža ne odpre in n ' uvent ; Ija tudi za kip, ki se kar redi pr d očmi strmečega občinstva. Iz gline narejeno figuro se toliko časa gnete s palcem, da postane brezlična krpa. To početje se vsako posamič fotografi-1 ra. iu vse te slike se prilepi zapovrstjo na film. In če se vrti j potem film od nasprotnega konica. raste in se izpopolnjuje omenjeni kip kakor iz tal pred nami. Sploh se da doseči t potom nasprotnih projekcij krasne 'trike', j Moža. ki dirja iz dalje proti nam, se večkrat fotograira. Ker je nam vedno bližji, je tudi na vsaki sliki večji. Ce odvijamo potem ta film od nasprotnega konca, j" mož vedno manjši in manjši. Na i ta način se n are j a iz starčkov o-I troke. — Nekaj izrednega nam .nudijo moving pictures ob prika-jzavanjih in izginjanjih raznih j oseb. Mnogim je morda nerazumljivo, na kakšen način izginja, se , prikazuje in izpreminja oseba. To sloni na počasn m zapiranju in i-totakem odpiranju objektiva — predmetnega stekla — na la način piihajajo, hodijo in odhajajo osebe. — Dandanes gleda občinstvo najrajše senzaeijonal-ii » drame in razburljive prizore. Zato lioč nio razložiti posnetke razburljivih in pretresujočih prizorov. ki niso težki, kakor bi se utegnilo domnevati. Naravnost riuiiii se moramo zla:-ti ameriškim in angleškim kinematografskim družbam, kako nevrjetno mnogo žrtvujejo za proizvajo privlačnih filmov. Tnko si j • najela neka taka družba n. pr. e 1 železniški vlak, ki je drdral po pusti preriji. Nenadoma se pojavi v daljavi na neosedlanih konjih cela tolpa divjih roparjev. Istočasno pa ] otegnej« njihovi tovariši, katerih je nekoliko na vlaku, samo krese izza pasov ter tako prisilijo vse potnike, da divgnejo roke kvišku. Strojevodja mora vstaviti vlak, in zatem se prične ropanje. Ko oropajo divjaki potnike docela, poskaeejo spet na svoje konje ter izginejo v divjem diru. Le še nekaj jih ostane na lokomotivi Vid: se natanko, kako se spoprijemajo, kako se streljajo in padajo iz drvečega stroja. Navsezadnje se posreči uiti roparjem iz lokomotive, in kurjač sam prispe z lokomotivo na prvo postajo ter javi napad. Tu se potem vidi. kako se takoj brzojavi na bližnjo postajo, vidi se brzojavni u-rad te postaje itd., dokler se ne alarmira čete, ki se zapodi za roparji. Kmalu na to se jih zasledi. Razdalja med njimi iu zasledovalci je čedalje manjša, in kmalu trčita sovražnika. Razvije se. nato hud boj, ki se konča ne-, ugodno za roparje. Seveda je treba za take filme ogromnih sredstev, kajti za take posnetke je treba filmov po več kilometrov dolgih. Dostikrat pa se doseže na enostavnejši način jako lepe in zanimive filme. Film naj predstavlja n. pr., kako povozi človeka avtomobil. V to s vrh o se poti- huje dveh popolnoma podobno narejenih oseb — moža z in brez nog. Pohabljencu se priveze dve leseni oblečeni nogi. Navidezno pijan leže čisto nepohabljen mož nasredo cest'. Avtomobil pridrvi ter obstane prav tik ležečega moža. Ob zaprtem objektivu se na- vodo napolnjena omara predstavlja morje in kanal. Na to vodno To ve-j površino se postavi dvoje izviška sam na-j naslikanih pokrajin, ki predstav-Ijet * francosko in agleško obalo. 'Med obema se razprostira kanal La Manche, na katerem se guglje n-kaj ladjic. Nad njimi leti zrakoplovu! mod d (vzorec), viseč na dv h tenkih vrvicah in premikajoč se polagoma s pomočjo dolgega droga z obrežja na obrežje. Da zadobi tudi morje naravno lice se lepo valovi in se pretaka po naravi, se tudi to naredi umetnim potom. V to svrho stoji v ozadju mož, ki proizvaja po toni električnega ventilatorja močan veter. Vse to se vrši pred fotografiranim objektivom, ki sprejem;: sliko za sliko. Seveda sta naslikana tudi traka, na katerih visi aeroplan. Ali ta je treba samo izbrisati, in film j dovršen. Na podoben način se izdeluje jako mnogo filmov, n. pr. železniške nesreče itd. !z navedenih si učni je v je razvidno. da se filmi izdelujejo po čisto naravni poti. Seveda je tre ba pri tem jako veliko premetenosti >11 pretkanosti. Tu izdelovalci filmov si tudi zmišljivjo vedno nov<- 'trike*, da tembolj vlečejo občinstvo v kinematografska gle-dišča. Raznoterosti. -—o— gGtovo antisufragetskega mišljenja, niso hoteli dati damam svojih čolnov na razpolaganje, marveč so raje odveslali, da spravijo v varnost svoje čolne. Sufragetke so samo par trenotkov premišljevale. Ker naienkrat pa sta dve krasni, mladi sufragetki slekli svoje elegantne kostume ter stale na splošno začudenje v napetem trikoju na obrežju. En skok iu o-be sta se potopili pod vodo, in plavali za čolnom. Ena je tudi dosegla čoln, skočila vanj ter takoj zmagoslovno razvila zastavo sufragetk. Plavalke so pa navzlic temu, da sta športno izvrstno rešili svojo nalogo, prepeljali na bližnji komisarijat, kamor jima je sledil neki gospod, ki je — brez plavalnega kostuma — skočil v vodo, da pomaga sufragct-kam. Ko so plavalkama oblekli suho obleko, so ju izpustili. Zagonetna smrt francoskega duhovnika. Iz Baclna pri Dunaju poročajo: V tukajšnji liathovi bolnišnici je pred kratkim umrl francoski ab-ue Pavel Robert, ki je živel tu že petindvajset let prav čudno živ-ijnje. Celo njegova osebnost je nekako skrivnostna. Abbe Robert je najprvo živel skupaj z damo, ki so jo splošno označevali kot njegovo sestro, v starem "Her-zeghotV'. Pozneje se je preselil v "Mozarthoi"7. Oba nista prav tič občevala z ljudmi in nihče ni smel priti v njuno stanovanje. Tupatam so videli malega abbe-ja v zdraviliškem .parku. Vedno je bil oblečen v črn havelok in vedno je imel mal zavoj, v katerem j * imel nakupljeni živež. Ker je bilo splošno mnenje, da je stanovanje teh čudovitih oseb popolnoma zanemarjeno, in ker so dvomili, je-li sta pri dobri pame-i. tedaj so ju dali pred par dnevi pod kuratelo in prepeljali v Rathovo bolnišnico, da opazujejo njuno duševno stanje. Tam je bbe ne j i;i»' loma umrl. Ko je uradna kom i si ~ a prišla v stanovanje, j da poišče oporoko, j - videla j stanovanje v groznem stanju. ■ Stanovanje j' bilo od 1 al do stro- E1EE 3EE Za smeh in kratek čas. Premisliti mora. Žena: Ah. ljubi mož, če bi jaz umrla — ali bi sr ti drugič ože-;nil? Mož: Nekaj časa gotovo ne, j malo bi si oddahnil — potem pa | hi že videl, kako in kaj. 3G Ujela ga je. Mož: Ce bi bil danes morda dlje časa zadržan v pisarni, bom pa to sporočil. Žena: Nič se ne trudi: to s; izročilo som že čitala; saj je imaš v žepu pripravljeno. Sufragetke v plavalnih kostumih, i ''f r(!im) in "»^zanosti, na [stcuan je ono polno pajcevm. Polne kopiae je bilo francoskih časopisov. Blagajniee so bile popolnoma prazne. V sobi so ležala ženska ki-ilt*, v katera so bili zaviti francoski in ruski vrednostni papirji. Zadnji kupon teh papirjev, katerih vrednost še niso dognali, so iz 1. 18J>4. Nadalje so našli za £0,000 kron gotovine in različen li.pš, k: je bil zašit v o-bleke ter mnogo francoskih pesem. 'Pudi so našli dve oporoki, v katerih se drug drugega postavljata za dediča. Oblast se je obrnila v Pariz, da more dognati identiteto obeh oseb. Vendar so londonske sufragetke našle sredstvo, s katerim se predstavljajo občinstvu od prijetnejše plati. Pred kratkim so hotele sklicati zborovanje v liv-deparku. Niso pa mogle mirno govoriti in agitirati, ker se številni sprehajalci v parku niso nič kaj prijazno obnašali napram njim. Tedaj je pa več sufragetk prišlo na idejo, da bodo najele čolne v serpentiuikem. ribniku v Hvdeparku ti r demonstrirale po vodi, ker tega niso mogle storiti na kopnem. Toda te ideje niso mogle izvršiti, ker čolnarji, ki so rtf&s cj^fito f&k> 'jftSb rftS* v i i i domesti zdravo osebo s pohabljencem. Ko se objektiv s]) d odpre, povozi avtomobil leseni nogi ter potem spet obstane. Povožen-cu ponudijo roko, da vstane. Med. tem se ob zaprt -m objektivu nadomesti pohabljenca z zdravim človekom. Ta vstane ter odide se-ve čisto zdrav in nepohabljen v veliko začudenje gledajočega občinstva. — Nič manj smešno se posname nevarne in zločinske dogodke. Vlomilec mora n. pr. splezati po visokem iri navpičnem zidu in potem priti skozi podstrešno okno na streho. Občinstvo strmi in se čudi, kako je to vendar mogoče. To je pa čisto enostavno in priprosto. Hiša je naslikana ha platnu, ki je razpeto po i i I i i i i i 4 je največje zlo za vsakega človeka, posebno pa za de-lavca, zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, hrani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početku prične zdraviti. Pri naročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mnogo brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno angleščine nezmožne priseljence in delavce. — Tisoče previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekarno PARTOS v New Yorku. kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušena in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor: PARTOLA začirfienje krvi in želoJca ter redno stolieo $1.00, 5 za $4.00 PAUTOWILL, za želodrne bolezni ,, l.oo, 5 za,, 4.00 PARTOtiEIiB za bolezni na ledieoh ,, l.oo 5 za,,4 00 KHEUMA-BALSAM & POWDER zz revmatizem in ko«=teniro ,,2.00, 5 za ,,4.00 PARTOGLORY za živine bolezni, slabost in slabo „ 1.00, 5 za „4X0 „ 1.00, 5 za „4.00 „ 1.00, 5 za „4.00 ,, 1.0O, 5 za,,4.00 ,, 1.00, 5 za,, 4.00 „ 1.00 f, za,, 4.00 „ 1.011 5 za „ 4 00 „ 4.00 , 2.00 ,» 2 00 „ 2.00 2.00 i I i i spacanje PARTuCOUGH za kašelj, prsne in pljučne bolezni PARTOCURA zoper glavobol PAKTOLIN /op^r izpaoaniein za pora?canj« las KRLAUER WATER & POWDER za očes=e bolezni PARTOCYL za kožno srbenje inmazufje PARTOS WE AT za pounje nog PARTO-BISQU1TS /a sifilis TRIPLETS Ko. 1. »a akutr.o tapavico [triper] „ 2. „ zastarelo „ ,, ,, 3. ,, polacijo ali gubitek semens ,, ,, 4. t> beli tok žen PARTOBRACE zoper onanijo in elabo možko naravo „ 1.0<", 5 za „ 4.00 PAHTFCEEAM & SOAP za one, kateri imajo ina- zulje po licu in one, kateri žele imeti gladko kožo 1.00, 5 za „ 4.00 ELSAWATER zoper osivele lase „ 1 00, 5 za „ 4.00 Nadalje vse, kar se v jedni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na: THE PARTOS PHARMACY, 160 - 2nd Ave., New York, N. Y. $ Ž I I i i t $ * i ZAMENJAVA. Jmn^ lui -r-1 d®Rr. rv ? /s' U V \ / lL ri Otifs * * L ^ J\ .-ž- 1 i ■ ^M- ' • f - ■ v u; ^" Žena zašepeče na koncertu na uŠ -sa svojega moža. ki dlje kima venomer: "Sram Te bodi, Vilček — kaj si .neki m' ljudje — koncertna dvorana vendar ni pisarna." Odgovor. Gost: Slišite, natakarica, ali se j vam nič čudno ne zdi. da je v pi-, vil polno muh ? Natakarica: Pozimi bi to bilo res čudno, poleti pa ne. Zmota. — Smatral sem vas za spodobil ga človeka. — Jaz pa vas ne . Obžalujem, potem sva se pač oba motila! Na vrtu v kavarni. Bodrilo. 14 liab rrrZ ' TP* ^ IT _ f" S- e ii- r^r^ Vj^ - r-^-ri* TL ^ ^ . /f f--V f I '""" I. (iospod zaverovan v časopis. 1 Dama z velikanskim klobukom, piše pismo. Natakar prinaša 11a-! roeena jedila in pijačo. II. Natakar Razpostavi naročeno na damiu klobuk. III. Dama se vzravna, iu vse zleti 1 na tla z njenega klobuka. Praktično. Student (prijatelju, ki ga je stražnik spremil domov) : Ali mu ne daš za toliko prijaznost nobene napitnine ? *" Bojim se, da bi zdaj : • 1: ■ mog' I prehranjevati žene." "<>!i, jaz j m * j em vendar i ko malo." Neredno vprašanje. Poštama teta: "Da. moj ljubi otrok, v svoji oporoki S'-m se spomnila nate z d s.-ttis > • ie-larji.'' Njena vnukinja: £,<). tet! a! Kako naj se Ti zahvaiim kar v. i-! boljše? Kako naj izrazim svojo h val žnost.' — Kako se počutiš danes j'' Primer. 3Ilada žena (v gledišču, k i-r nastopi slovita igralka kot «k. župan v Zgornjem I vi tako, da ga je oblila kri in da Tuiiin'ii, j< podpisal Alojziju se je usedel na stol ter dejal: *Se-Pot priča zaslišan izjavil, olil županu popisati gla-*ozneje pa se je Podbev-t»ga ravnanja ter na-gelmanu izjavil, da je al le vsled tega, ker so J vi Ni da gre domov, zgrudil pred gostilno na tla. Tam so ga pustili precej časa ležati. Ko pa so le videli. da ne pride k sebi, so ga odvlekli pod streho in drugo jutro v bolnišnico, kjer je. ne da bi bil ! prišel k zavesti, umrl. Pirea in ■lakšeta so zaprli. Prideta pred : poroto. napeljevali župan, njego-1 Kranjski deželni predsednik m Martin Zore. Tako so barcn Schwarz pojde baje na je-zat<<žno klop tudi ti. Za- sen v pokoj. Klerikalci bodo iz-j. bi!u okoli IS prič, ki gubili močno oporo z njim. Nje-govorile v prid ob- gov naslednik bo najbrže dvorni predstavljale Alojzi- svetnik grof Chorinskv, o kate-l kot pijanca in iz- rem trdijo, da je zelo pravičen, n«* ve, kaj govori. Pobožen je zelo, a za klerikalno te^ra pričevanja je politiko ni prav nič vnet. »instil vs<- obtožence; Ljubljanski frančiškani so se rtina Poljanska, tudi vpregli v klerikalni voz. Dona podlagi $ 23.! slej so bili mirni in se niso dosti j " j 10 K. eventual- menili za politiko. Sedaj pa nana ter v povrni-j znanja jo, da bodo izdajali "Gla-nih stroškov. Ob-'silo frančiškanske župnije", kii led obilo zašli- bo obravnavalo poleg drugega »I*:.«, obtoženci tudi "pereča verska vprašanja očjo prič zina-pri obrav-■ istih, ne- ii: »b a Vi ilo Nagajivi delavec u v . lie Jakob Oliriti pri zgradbi Ljubljani, se Kaj napil, na- l> Tt •g že n ed so STAJERSKO. Velik požar. V noči na 28. apr. ji- v parnem mlinu Hansa Marxa v Karčoviui pri Mariboru nastal požar, ki je vpepelil nanovo urejeni mlin s celo opravo in 12 vagonov pšenice. Škode je 100,000 ta stavbo ter tam j kron in je le deloma z zavarovalnini j i 'i izlil i/ niuo pokrita. Lastnik se je, ko je in uganjal razne ■ ogenj zapazil. on<%vestil. Ogenj i. Zato fra je re- ' je nastal i.ajbrže sam od sebe. — u u pa se je dela- Od Sv. Lenarta v Slov. goricah se uprl, ga zagrabil za , poroča, da je zgorelo celo domo-1 votel s -»ilo odvzeti vanje posestniku Simona Roška-tega pa ga je pso- riča v Zgornjem Gasteraju. Zgo-vadno, zagovar- rela je tudi precejšnja množina iščem tudi Glin- obleke, I»1J. ()bsojen ječe. istjo bil na G i»e*.«j?ev težk Napačno ime je povedal Kdv. blak. delavec v Ljubljani straž-ku, ki ga je svaril zaradi kale- ju nočnega miru. Bil je aretiran, »očetka je šel mirno, pod predo-)iu na Martinovi cesti se je pa iv.idil v stražnika, ga udaril po ladi in mu skušal iztrgati sab-. i/ nožnice. Posrečilo se je O-aku pub«'gniti. a je bil kasneje (Kui t* ne ob . ki »jen orodja in nekaj živine. Zazgal je nek šestletni nemški re-jenee viniearja Samperla. Zaradi škrlatice so morali poduk v nemški šoli v Vojniku pri Celju ustaviti. Umrl je v Mariboru poštni nad-ofieijal Ferdinand Stolla. Samomor. V ptujski hiralnici se je bil hiralec Kokol pregrešil proti hišnemu redu, nakar so ga j vtaknili v poboljševalno celico. V ; celici je Kokol zažgal posteljo in v dimu zadušil. Pcdivjana mladina. K N Kal :leja- s na 4 Padel raz streho. Dne 28. apri-jla zjutraj je delal zidar Martin je 26. Zupane v Celju na strehi hiše št. • » r vračal 4 na Cesar Jožefovem trgu, naen-.ega mesta krat mu je spodrsnilo in revež je d Ijeskovcem ležal na tleh. Težko poškodovane-' na velik ga so spravili v bolnišnico. Zu-cesto. Zlikov- pane je doma iz Ostrožnega. hudem oviri-, Pretepli pijanega. Iz Vojnika ofer zagledal poročajo, da so tam trije obrtni-ed seboj. Su- ški pomočniki silno pretepli neko-ipe na oknihjliko pijanega Jožefa Mačka. Stavka krcjaških pomočnikov v Gradcu je bila 30. aprila končana. Novi tarif bo veljaven za 5 I t. Stavka je trajala 4 tedne. la. pridržali so jo v zaporu. Poli-cija pa je med tem časom natančno poizvedovala ter izvedela, da žive trije nevarni tički zelo potratno. Aretirala je 321etnega težaka Angela Doviera, 221etnega Marcela Jamnika in 241etnega Karla Trampuša. Vsi trije, so zelo priporočljivi tički, ki imajo že davno svoje fotografije in življenjepis na policiji. Ti zreli tički so pa v zadnjem času kar čez noč obogateli. Na stanovanju Dovier-ja so našli 420 K denarja in vložilo knjižico tržaške "Cassa di Ri-sparmio", na katero je bilo vloženih 240 K. Na stanovanju ostalih dveh tatičev policija sicer ni našla mnogo denarja, a oba sta imela seveda zlati uri in verižici. Izvedelo se je tudi. da se je Da-vier v zadnjem času večkrat peljal v Benetke. Skrinjico so našli na vrtu poveljuištva e. in kr. vojne mornarice v dvorcu "Necker" pod ulico Massimiliano, kamor so jo gotovo tatovi sami vrgli, da se je rešijo. V kaki zvezi so ti trije uzruoviči in aretiranka, se še ni dalo dognati. Prebrisan slepar. Dalmatinec Milo Radonovič je hotel v Trstu zmenjati 120 K v francoske zlatnike. Ker pa ni bil še nikdar menjal tak denar, je naprosil svojega znanca Krpana, naj mu ta to preskrbi. V družbi Krpana pa je bil neki vojak bosensko-hereego-vinskega polka št. 4, ki se je sam ponudil, da preskrbi francoski denar. Res se je čez nekaj časa vrnil iu oddal Radonoviču G zlatov, nato se pa kmalu poslovil. Rado-nov:č je kmalu nato spoznal, da je bil ogoljufan za teh 120 K. kajti francoski zlatniki so bili navadne igralne marke. Naznanil je celo zadevo policiji, ki je onega vojaka kmalu izsledila ter ga oddala vojaškim oblastem. KOROŠKO. Splitski župan dr. Katalinič — cprcsčen. Pred celovško deželno sodnijo je bila dne 1. maja končana obravnava proti županu Kataliniču, ki je bil obtožen, da je ob priliki zmag balkanskih zaveznikov izrazil željo, da naj bi ti osvobodili tudi avstrijske Jugoslovane. Zaslišana je bila cela vrsta prič, ki so po ogromni večini zanikale, da bi rabil Katalinič o-menjeue besede. Vsled tega je o-prostil senat župana. Zagovarjal ga je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Radi repa obsojena vojaka. Meseca novembra lanskega leta sta na Ljubljanski cesti v Celovcu POZDRAV. Predno se podava na parnik, še enkrat pozdravljava svaka, njegovo ženo in otroke v Waukegan, 111.. Franka Suštaršiča in njegovo ženo v Chicagu, Marijo Čer-nof in hčere ter vse druge prijatelje, ki so naju prišli pred odhodom obiskat in naju spremili na kolodvor. New York. 20. maja 1914. Ignac Kavčič iu žena. Predno odhajam v mili rojstni kraj. pozdravljam še enkrat vse prijatelje, ki so mi iz prijaznosti na strani stali. Bog jih živi še mnogo let v vedni sreči! Posebno pozdravljam g. župnika Antona Sojarja, gospodično Ano Čeplak, rodbini Košiček in Retel. New York. 20. maja 1914. Marija Sterman. Na povratku v staro domovino pozdravljam tem potom se enkrat vse znance ter prijatelje v mestu La Salle, 111., osobito pa botra Mat. Baškovca z družino in one rojake, ki so me spremili na kolodvor. Živeli! Z Bogom! New York, 20. maja 1914. Janez Rabzel. NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami iu betonirana klet 16X24X6*,-», vse ograjeno. Sola na vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po dr-' žavni cesti. Prodam po aker;! Ena tretjina naplačati iu ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) ZASTONJ. Pošljite svoje ime in naslov iu mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na: Pescia & Co.. 1328 Broadway, New York City (29-4—29-5) SLUŽBO IŠČETA dve Slovenke pri Slovencih, bodisi v saloonu ali v kuhinji. Pi-šte na: L. M., Box 217, Farmington, W. V a. (21-22—5) POPRAVEK. V dopisu iz Ironwood, Mich., št. 112 G. N. se ima glasiti, da je umrl Janez Perušič in ne Mike Perušič. Iščem svojega svaka KARO L A SEGA, podomače Zevnikar. Njegova žena je prišla dne 11. maja iz starega kraja in je sedaj v Emporium, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj ga opozori na ta o-glas, ker on vem da ne bere, obenem pa pošljejo njegov naslov, ali naj se sam oglasi na: Frank Zbačnik. P. O. Box 322, McAVhorter, W. Va. (21-23—5) BRATA VOGRIČ, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk. Fina kuhinja, izvrstna domača napadla dva vojaka nekega civil^ imp0rtirana pijača, izborna lista, da vrgla na tla, mu vzela J postrežba. V nedeljo dopoldan uro z verižico in nekaj ^drugih j brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na raz- D osti zemlje Prave Lubasove HARMONIKE importirane iz Slovenjema Grade i iiti^m v zalogi in sicer: Model "H" trivrstr.a, dvakrat u?! šer.a................$ •«*>.('.> ,, "K" trivrstna, trikrat u^lušena ................">*». i H» ,, "K." trivrstna, štirikrat uglašena................•'-""».«WJ ,, "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena..............$ »>0.00 ,, **M" štiri vrstna, trikrat ujjiiišfna..............$ •"•-"». O0 "M" štirivrslna. štirikrat u{r!a.šriia............S 80 no Kranjski model, trivrstna. dvakrat uglašena............$ -I "mm Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena............S fiO.OO Kranjski rnodei, štiri vrstna, dvakrat uglašena... $ 00 oo Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena________S 70. Go Hromatično uglašena harmonika....................$ »',o.O<> Imam v zalogi tudi kr -če^e za harmonike po $ S CO Za natančnejši popii harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City. Da si bo vs«k rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v D»j>erji tlnetski (tmiriki ii>ie!kici-Wil1irijii v državi Wisconsin, smo letos j poleg zemlje v sedanji občini odprli še ; dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. Ne bodite VI zadnji! Vsa pojasnila, daje : LEO ZAKRAJŠEK. državni naselnišlci zastopnik za Wisconsin, n«s»»l-niški zastopnik Soo Line železnico ter za K. N E. zeleznic in upravitelj ADR1A COLONIZATION CO. 124--5th Street. Milwaukee, WU. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washingtcc St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. _Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene auue za spavanje. Obed (tri jedila) 25 centor. Spsvanje 25 cealov. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. HARMONIKK bodisi kakoršnekoH vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. v popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 1C let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZJbX 1017 E. 62nd S»., Cleveland, f . OGLAB. prednja kolesa v a na. Izun-ii j»a-«lva ranit-na. t WHsaa i« je i /godila Se več-»fer je j>rij»ove- lll 'Mtl pri vasi K a iti. I K, Ki PRIMORSKO. Umrla je v Crnieah 23. aprila Ktlo/)'ti rez eesto. v cvetu svoje mladosti, komaj 22 bilo to lahko o- U«t stara Pavla Le ban. Pokojniea 't a vil j.- avtomobil in od- bolehala več časa, končno je S.-i.l-j pa m» >i izbrali morala podleči neizprosni sušici. ost< r ovinek, da so tein Pokojniea je bila zavedno dekle, >< g!i svoj hudobni namen, bila je zelo nadarjena in inteli->■ s't^ati. so orožniki štiri gentna. Posebno erniški "Sokol" /e /.<• dobili ter jih pripe- ji je bil zelo pri srcu. ga sudišča, Umrla je v Gorici Marija Tisch-m. Želeti bi bilo. da sod- ler„ soproga M. Tisehlerja, vpo-divjake najstrožje kaz- (kojenega dvornega svetnika in stvari v skupni vrednosti 40 K ter zh ežala. Napadenec je takoj napravil ovadbo, toda zločincema ni bilo mogoče priti na sled. Šele meseca februarja so po naključju izsledili, da sta oni rop izvršila dva vojaka 17. pehotnega polka, in sicer neki infanterist in četo-vodja pri 7. stotniji Zima. Oba so aretirali in izročili garnizijskemu sodišču. Nedavno tega se je vršila obravnava in sodišče je obsodilo inlaiiterista na 1) let težke ječe. četovodjo Zimo, ki je bil obenem tudi degradiran, pa v petletno ječo. Tatvine. \z Beljaka poročajo, gal one $12, 10 gal on pa $25 Vino pošiljam po 28 in 18 gai Vinarnm i« dirtillerijs bliso po utaje. Pošljite vsa pisma na: Stephea Jackie. Box 1C1. St. Helena. Cal $19.00 zastonj. Ako kupite uro naravnost is tvornl-ee, si prihranite najmanj $1!» 00. ker bi morali plaeati vsakemu prodajalcu za isto uro najmanj $25 u0 »ločim je naša poseUna tvurtilčka ci;iia za i^to uro le Sfi.OO. Ako žalite kupiti $2.".00 vredno uro za $0 00. potem izr<-ž:te ta ufflas 'er Ka nam rlopošljit« z natančnim naslovom vred. nakar vam takoj pošljemo uro v krasni škatlji na ogled popolnoma zastonj. Zagotavljamo vr«;vi. da oni, ki kupi od nas uro. prav ničesar nt* riskira, ker ima p avioo da si ogrleda uro ter se sam prepriča, da je ura v resnici vredna $25, da je res pozlačena s 14-karatnim zlatom, garantirana od tvonice za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate agentu 'fH.oO In par centov za ekspresne stroške. Mi popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali jih pa izmenjamo za druge. opomba. Na zahtevo vam dopošljemo naš veliki, ilustrirani cenik zastonj. NATIONAL COMERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. Ill v g Ubcj. Kt i I pri idlji I koj«'iiega dvornega svetnika____.. . i predsednika podružnice Rdečega f rotirali a leti sum na nekega hlapca, ki je bil odpuščen pred kratkim časom iz službe pri tem gospodarju. Kje je JOHN PETEK? Doma je iz Spodnje Štajerske. Pred 4. leti sva bila skupaj v Orient, Pa., potem sva prišla v Cleveland, O., in tu sva se ločila. Če je komu znan njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Jolm Rožanc (podomače Svetnik), 2741 Commercial Road, Cleveland, O. (20-22—5) Dne 20. aprila so se stepli Križa v Gorici, iii "pri Cemtu" na Vrhu Pri čiščenju puške se ustrelil. btiu na DoK-njskem. Pri Orožnik Sehatzerl v Richembergu 11■ tu so .) /-'fu Knnt'i'ljeu prizad-'je čistil svojo puško. Sprožila se jali smrtaonevarni udarec na gla- j«, in orožnik je padel mrtev na vo. Ta j«' bil tako močan, da mil tla. j. porila lobanja in da j t- 27. apr.] Tatovi v cerkvi. Kapucinsko in tla bi .s«> /avi-dal. umrl. Kdo je cerkev v CJoriei so okradli nežna-pravi zločinec, š.> ni znano. Pripe- ni tatovi 27. aprila ponoči. Po-Ijali bo ga v kandijsko bolnišnico, brali so denar iz nabiralnikov, kjer io ga sodnozdravniško raz- Tatovi železni skrinjice kon- HRVAŠKO. Dr. Bcgumil Vošnjak v Zagrebu, Vseučiliščni docent dr. Vošnjak je odpotoval v Zagreb, kjer ostane do konea letnega tečaja, to je do začetka julija. Dr. Vošnjak je krčil pot slovenskim docentu-rani v Zagrebu. To leto ni več o- telesili. Vbiti je 351etni ozenjen zumne zadruge s 15,000 K. Kakor, sami j en, ampak poleg njega pre-11 nar in posestnik na Vrhu pri znano, bila je na zagoneten način dava dr. Iiešič in v najkrajšem Podljubnem. Zapušča ženo s tre- ukradena 6. ai»rila t. 1. skrinjica1 času se jima še pridruži tretji Slonu otroci od sedmih tednov do pe- konsumne zadruge v Trstu. V tej venski docent. Tako je našel ju-tih let. Po^-stvo je zadolženo. — skrinjici je bilo 15.000 K. Par dni'goalovanski kulturni pokret, ki' 84- poroča: po tatvini je bila aretirana Mari-(ga je započela. "Veda" s takim Rada bi zvedela za naslov svojega sina JOŽEFA SITARIČ. Doma je iz Semiča na Dolenjskem in sedaj se nahaja nekje v Cal if orni j i. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi svoji materi: Neža Sitarič, 89 Adams Ave.. Eve-leth, Minn. (20-28—5) Kje je moj sin JOHN ČUK? Doma je iz Drage pri Rakeku na Kranjskem. Star je 18 let, visoke, močne postave, okroglega obraza in kostanjevih las. Pred 7 meseci sem ga pustil v Cliis-holin, Minn., od koder se je baje podal v januarju letos v Ala-sko. Ker je to edini moj sin in ker sem prišel nazaj v Ameriko, prosim cenjene rojake, ako ke-do ve za njegov, naj ga blagovoli naznaniti, ali se pa naj sam javi na: Upravništvo "Glas Naroda" (za John Čuk), 82 Cortlandt St., New York City. (19-21—5) O tem "Slovencu in nenavadno živahen odziv. Dne 26. aprila je pilo v gostilni ja Mahorčič, uslužbenka zadruge, uspehom, tudi onstran Sotle uspe m—— ROJAKI NAROČAJTE SENA * * GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKT DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. WHT Denar mečete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in več. Pri O'ljVmu več kot 10 galon dajom pr-pust, ter se posnbr.o priporočam ?-lavn,ra aioven^kim «lruštvani ob priiixi kak« ve-e-lice, tu:ii onim za svatba. V zalogi imam izvrstne (iornače klobase in vsakovrstno gro< er)j^ko iilag«"!, katerrva ljubi naš narod. Pošli jutri clfn^r na vse strani svet* in parobrtuJnc littie vec proj^e. /,.H^to|>am "GlaaNaro«la", p>ro«lajam in kup.u?eTu avstrijski i W. 22bo Stre«}, JURJOVEC Cticaxo, Tli. Največ denarja iz Amerike nalaga se v MESTNI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad Hranilnih vlog nad 4-3*5 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 1| O 2 700 milijonov kron. Rez vrvnega zaklada nad 1,330.000 kron. 4 o brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu.. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let 82 Cortlandt SL, NEW YORK. 6104 St. Clair Ave., N. CLEVELAND, 0. _____________ GLAS NARODA, 21. MAJA 1914 Skrivnosti Pariza. SLIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. rt Get kov Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) — "Tem bolj««'!" pripomni nekdo med jetniki. — "Zakaj SV ni pritožil pri Starcu?" vpraša jetnik z modro čepico. "Razsekaj bi bil dobil svoj delež." "Tega si ni upal. Preveč se je bal in poskusil je rajši ubežati. Žalda ga je opazil Razsekaj, zdirjal za njim ter ga ulovil za vrat. Gringalet se je tresel po celem životu. Kajti prav dobro je vedel, kaj ga čnka." # "Ali povedati Vam moram tudi nekoliko o Gargnsi, katero je imel Razsekaj najrajši med vsemi svojimi živalimi. Zlobna opica je bila večja od majhnega Gringaleta. t'ujte, zakaj je ni dal več kazati Razsekaj na cesti kakor druge živali iz svoje meuežarije. Gargusa je bila tako hudomušna in močna, tla jo je mogel samo Avergnat, štirinajstleten in neustrašen dečak, krotiti in držati na verigi. Večkrat m je bi! že spoprijel z njo. Seveda je tudi večkrat s krvavim obrazom odšel s takšnega boja, zlasti, kadar je bila zlobna opiea postala muhasta. 'Čakaj', si je mislil mladec nekoč, 'ti že še posvetim'. Nekoga jutra gre z njo na cesto kakor po navadi ter ji kupi ovčje srce. Ko se je mastila s tem Gargusa, jo priveze mladec za drevo ter jo pošteno našeška." — "Tako je hilo prav!" — "Zivio!" — "Imenitno!" — "Da, imenitno jo je pretepel", nadaljuje pripovedovalec. "Slišati iu videti bi bili morali, kako je kričala muhasta Gargusa, kako škripala z zobmi, kako skakala in se zaletavala. Ali deček jo je nabijal dalje in dalje. "/ahia so opice ravno tako trdožive kakor mačke. Gargusa je bila prav tako premetena kakor hudobna. Zapazivši, kako se da oprostiti, skoči na kvišku, pade oh drevesu na tla, iztegne vse štiri od sebe, se potuhne ter obleži kakor mrtva. Avergnat jo popiha meneč, da je opica poginila, ter se ne vrne nikoli vee k Ra/s-kaju. Ko je bila Gargusa sama, pregrizne vrv ter se vrne k svojem gospodarju. Ta se je jeze razpenil ugledavši opico tako ra/tepeno. Odslej je kuhala Gargusa tako jezo na vse otroke sploh, da si jt> ni upal .lati Razsekaj nobenemu več boječ se kakšne nesreče. Gargusa bi bila utegnila otroka zadaviti in požreti." — "Pojesti moram svojo juho", izpregovori paznik ter gre proti vratom, "Zbadljivec izvabi s svojimi pripovedkami celo ptice v dreves ter jih prisili, da ga poslušajo. Bog ve odkod jemlje vse to, kar pripoveduje f" "Slednjič ga vendar nese vrag", de potiho Skelet debelemu Hromcu na uho. "Silno me ima krvoločnost. Glejte, da se prav na gosto postavit-' okoli ovaduha! Vse drugo je moja stvar —" — "Bodite mirni", de paznik ter hoče oditi skozi vrata. "Mirni kakor svetniki na oltarjih", odvrne Skelet bližaje nainu. Tudi debeli Hromeč in Nikolaj storita isto za par ko-sporazumivši se s pomenljivim namigljajem. 'Oh. got-pod paznik, ravno ob najlepšem mestu hočete proč', de Zhadljivee z oči t a joči m usmevom. Da ni zagrabil debeli Hromeč Skeleta za roko, pa bi bil planil na Gertnaina. — "Kako to, ob najlepšem mestu?" vpraša paznik obrnivši se proti pripovedovalcu. Mislim de Zkndljivec. "Ne veste, koliko lepega zamudite. Najlepše se šele pričenja —" — "Ne poslušajte ga", se oglasi Skelet, ki se je le iztežka premagoval. "Danes nima sreče. Meni se zde vse njegove besede neumne kakor tudi vse drugo —" — "Moje besedo neumne t vzraste Zbadljivec užaljen. "Go-»pod paznik, prosim Vas, ostanite do konca — povest traja največ se četrt ure. Sploh pa je Vaša juha že itak shlajena. Torej ne zamudit. nič.sar. Poz urim se, in lahko pojeste svojo juho, še preden se razidemo po spalnicah". "Ostanem; samo pripoveduj naglo", reče paznik ter spet stopi bližje. Tako je prav ! Ne bost. se kesali. Ne da bi se hvalil, Vas zagotovim, da š niste nikoli slišali kaj takega. Zlasti pa ne takšnega konca. Častno bt-sedo, tla je nekaj krasnega!" "Pa pripoveduj, ali naglo", tie paznik ter stopi k peči." Skelet se je tivsel od jeze, Skoraj gotovo ne bo mogel izvršiti nameravanega umora. Z hud iji veu sieer lahko prepove nadaljevati povest, ali pote;ri Je pa tudi prav gotovo, da ne odide paznik iz dvorane. ( 'Čestita gospoda naj sama sodi. je-li moja povest neumna', govori Zbadljiv e nadalje. "Zlobnejše živali torej ni bilo od velike opice (Jarguse, ki je bila razjarjena zlasti napram otrokom. — Kaj stori Razsekaj. tla kaznuje < Ji-iutraleta vsled poskušenega pobega* — To izveste takoj. — Cez noč zapre otroka spet v podstrešno sobo ter mu reče: 'Jutri zjutraj se pomeniva, ko bodo odšli vsi tvoji Tovariši po svojem poslu' — "Lahko si mislite, kako strašna je bila tista noč za Gringaleta, Skorajda ni /atisnil očesa vpraševaje so vedno in vedno, kaj neki hoče narediti Razsekaj z njim. — Ta misel ga jo slednjič tako izmučila, da je vendarle zaspal. Toda kakšno spanje je bilo to! Vrh-tega je pa še sanjal sanje, grozne sanje, to se pravi, sanje, ki so bile že takoj iz počet k a grozne. "Zdelo se mu je, da se je izpretueiiil v muho. Kot tak se je ujel v Veliko in močno mrežo, po kateri je kobacal in brcal na vse strani. Nato je videl, kako se mu počasi in potuhnjeno približuje pošast 7. Raz.sekajevim obrazom iu pajčjim telesom. -v "Moj ubogi Gringalet jame tedaj še bolj brcati in kopetljati. Ali eimbolj se prizadeva, tembolj se zamotava v mrežo. Kakor gp pa« godi muham.Slednjič se ga dotakne pajek, in revček začuti na sebi velike mrzle in kosmate noge strašne živali. Pajek ga zagrabi t - r vleče za sabo. — Bil je že napol mrtev Tedaj začuje nenadoma narahlo brenčanje ter ugleda lepo zlato muho nad sabo, ki j« vihtela lieno sulico, slično demantni igli, ter obletavala mrežo. Kmalu pa za«diši Gringalet prijeten glas zlate muhe: 'Uboga naihica! Reševala si muhe — in pajek naj —' "Zahia fcc prebudi Gringalet ravno v tistem trenotku in ne doživi konca strašnih in prijetnih sanj. Vendar pa se je pomiril v nekoliko ter si mislil: 'Morda bi bila zlata muha umorila pajka z demantno sulico, če bi bil dospal konec sanj.' "Zjutraj /aruno. ko je pozdravilo mlado jutro skozi malo o-kence otroke in živali v podstrešni čumnati, se je podvojila skrb !ii bojazen v (iringaletu. Kajti tisti trenotek. ko bo sam, se je bližal bolj i j bol j! Zato poklekne nesrečni otrok nasredo sobe, se zajoka ter prosi ihte svoje tovariše, naj prosijo Razsekaja milosti zuiij, ali {»a naj mu pomagajo, da pobegne. Ali nihče se ga ne usmili nekateri ne iz strahu pred gopodarjem, drugi iz lahkomiselnosti in tretji iz zlobe." "Hudobneži!" vzklikne jetnik z modro čepico. "Brezsrč-neži!" t __ '4 Res je ", m^ni drugi jetnik. "Tako ginljivo je in pretresljivo, fo vidii zapuščenega otroka." — "In brez zaščitnika", govori dalje jetnik z modro čepico Slov. samostojno podp. draitvo "EDINOST" V LA 8ALLE, IUL,. UtlsMvfrss 9. Baja 1M». bUpnu* fe 18. iTfiiit 1911 v drfaiTt lUlnofa. •lavni sOori Predsednik: Ivan Novak, Bon 17«, L Podpredsednik: Lavoelav Eevnlk, 1017 Snd It, L Tajnik: Fran Leplch, 11S6 trd St., La Bali«, UL Blasajnik : Jew. Barborich. 1202 1st S tu. La Salle. 111. Zapisnikar: Maj k Tr. Kobal. 1026 - lat St., La Salte. 111. Zmtopni* sa Oflesby: Fran Jerlna at., Boa It, Ogtaafcy, NADZORNIKI! Franc Petek. 147 Union St., La Salle. 111. Tom Golobi«. 203 Uaion St,. La SaJle. III. Matev« Urban I ja, 1226 — 3rd St.. La Salle. III. je lična knjig«: "VOJSKA MA BALKANU" 1227—Srd St., La Salle, HL Joe Nnk Joe FY. Brfflea, Vine Klansek Poalance: Janez Golobi?. 208 Union St.. La Salle. III. Zaatavoneša: Anton Štrukelj, 202 — lat. St.. La Salle, 111, Redne mesečne eeje ae vršijo vsako droga nedelje v popoldan v dvorani eobrata Mat. Kompa. Ko Jaki v La Salle In okolici ao vljudno vabljeni k obilni earn pilitoft na glavi in v siv jopič oblečen. "Vsakdo je pomilovanja vreden, ki se ne more hraniti in mora potrpežljivo prenašati vse muhe svojega močnejšega nasprotnika. — O, če ima kdo zobe, potem je že vse drugače, potem že varuje svojo kožo." — "To je res", menijo mnogi jetniki hkrati. — "No* , krikne Skelet, ki ni mogel več skrivati svoje jezo, obrnjen proti jetniku v srvein jopiču: "Počemu ne držiš jezika za zobmi? Nisem zaukazal miru? Sem-li predstojnik, ali ne?" Mož z modro čepico ne odgovori ničesar. Pač pa pogleda drzno Skeletu v obraz ter mu pokaže osle. Poleg tega pa se še tako spakuje, da se zasmeje več jetnikov naglas, a drugi se začudijo predrznosti nanovo došlega jetnika. Kakor znano, se je Skeleta balo vse. Ta bandit zapreti s pestjo jetniku v modri čepici ter mu reče škrtaje z zobmi: — "Midva se pogovoriva jutri —" — "Te že naučim kozjih molitvic, ne skrbi!" — "O tem ni govora", odvrne Skelet mirno, samo da np bi ostal paznik še nadalje v dvorani. "Jaz moram skrbeti za red, in poslušati se me mora, kaj ne, paznik?" — "Na vsak način", odgovori paznik. "Nikar ne moti pripovedovalca, in Ti, Zbadljivec, nadaljuj, pa le naglo." IV. Triumf Gringaleta in Gargnse. — "Gringalet, zapuščen od vseh, se je moral torej udati v svojo nesrečno usodo", nadaljuje Zbadljivec svojo povest. "Zdanilo se je slednjič, in vsi otroci so se pripravili na odhod. Razsekaj odpre vrata-zaklopnieo ter pokliče drugega za drugim, da mu da kos črnega kruha. Vsi splezajo po lestvi navzdol, le Gringalet se stisne bolj mrtev kakor živ s svojo želvo v kot ter se ne gane žalostne zroč za odhajajočimi tovariši. Koliko bi bil dal, da je smel z njimi! — Slednjič zapusti zadnji podstrešno čnmnato. I bogemu otroku silno vztrepeta srce, dasi je zdajpazdaj upal, da pozabi nanj njegov gospod. Kaj še! Pravkar zavpije na lestvi Razsekaj z močnim glasom: "Gringalet! — Gringalet!" 'Dalje prihodaii* ^ Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sesitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 Btrani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p-15c, vseh 13 sesitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo RED STAR LINE Plovltba med New Yorkom In Antwerpom Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? i brzoparniki na dva vijaka ZEELLAND 11,304 tone FINLAND 12,760 ton. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za let« 1914. 1 iztis stane . • . 10c. Cene Blainikove pratike so iste. V zalogi i UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York; ma pai 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0 KROONLAND , 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. L.APLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna 'direktna železniška zveza. Posebno se Se skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoll od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in volne listke obraiti se je nai RED STAR LINQ No. 9 "Broadway New„York. 94 State Street Boston. Mass. 1319| Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle, Wash. No. 14 Dearborn St. Chicago. III. 1306 "F" St., N. W. Washington. D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipsg, Man. 319 Geary St. San Francis'ko. Cal. 121 So. 3rd St. Mineapoiia, Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Koledarjev imamo v »logi 1« le mekaj sto li kdor rojakov ga ie nima, naj »• podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv ia bolj obtežen kot drugi letniki. Cena m* j« ■ poštnino vred 25 centov. Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York City C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANT1QUE.| (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do HA VM, PARIZA, t VICE, INOMOSTA in LrfUBLJANB. Poštni parniki so: :"LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA FRANCE" na dr» riiika na itiri nitk« "LA PROVENCE" H dr« vijaka na dr* vijak« I POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH E KRANJSKIH KOS S V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerci skem. Iste se pritrdijo na koeieče z rinkcami. :-: ^iia Cena 1 kose je 1.10. e^r Kdor naroči G kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; E B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - s New York, N. Y. N A e I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaičsnl pobirati naročnin* ca "Glas Naroda" (n knjig«, kakor tutfl sa vm drua« v našo stroko apsdsjota pool*. Jenny Und, Ark. In okolica: Mlchasl Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob LovSln. Dsnvsr, Colo.: John Debars la A. I. TerboTC. Lssdvllis, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, Colo.: Feter Cull« In J. a. Raits. Ssilds, Colo, in okolica: Toola CoeteUe (The Bank Saloon). Waleenbur«, Colo.: Anton BafUeh Indlanopolle, Ind.: Frank Urajner. Oepue, III.: Dan. Badovlnss. Chicago. III.: Frank Jurjorss. La Salle, III.: Mat. Komp. MaUJa Llberšar in John Zaletel Mineral, Kane.: John Stale. Waukegan, III.:. Frank Petkorftek im Math. Ofrin. So. Chleate, III.: Frank Cerae. Springfield, ll|.: ICatlJa Barboxt*. Frontanac. Kana. In okolico: Frank Same. Mulbery, Kane. In okolico: Martin Koe Calumet, Mich m okolico: Pavel Bhalta In M. F. Koba. Manistlque, MI eh. m ekoiiee: U. Ke- South Rant«, Mich, in ekellee: M. D. Ukorlft. Chleholm, Minn.: K. Effona, Frank Medved in Frank Zagar Ouluth, Minn.: Joaeph Sharabon. Sly, Minn. In okolico: Inn GoaU, Jakob Skerjanc In E L Kapach. Eveleth, Minn, t JurlJ Kota« la Gilbert, Minn. In okolica: Lnda T< Hlbblng, Minn.: Ivan Poufla. Naahwauk, Minn,: Oeo Manrtn. Virginia, Minn.: Anton W. Fos St. Louie, Mo.: Mike Grabrtaa. Aldrldge. Mont.: Oresor Kobae Klein, Mont.: Mich. Krivec, r Brooklyn. N. V.« AtoMJ i-ittle Fade, n. y.: Frank Qreaorna. Cleveland, Ohio: Frank Bakaer, J. M-rinCiC, C has. Karllnjar in Frank Ko vaeie. Bridgeport, Ohio In okolico: Frank Hočevar. Barbeton, O. In okolico: Alois Balant-Collin wood, Ohio. Math. SlapnUL Lorain, o. In okolico: John Kumla Itlfi. E. 29th St. Youngetown, o.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin-Allegheny, Pa. In okolico: M. Itrlrt Bred dock. Pa.: Ivan Germ. Brldgevllis Pa.: Rudolf PleterAek Burdine Pa. in okolico: John Conamaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge. Pa.: Anton Jerlna. Canoneburg, Pa.: John Kokllch. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Dam. Export, Pa. In okolica: John Proator. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Frank Leben. Farrell, Pa.; Anton Valentin«*. Irwin, Pa. In okolico: Frank Dentor Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Maadow Lands. Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaCeb Pittsburgh, Pa. i Isnaclj Podvaanik, Ignaz Masister, Frank Bam bič in Z. Jaaše. Unity Sta.. Pa.: Joeepb Skerl) • Steel ton. Pp.: Anton M. Paplt Willock, Pa.: Frank Seme in Joaeph Peternel. Wlnterquertere, Utah: Louis Klasleh. Black Diamond, Wash.: Or. Porents Pvanadate. Wash.: Jakob Roniak. Thomas, W. Va. in okolleoi Frank Kodan in Frank BartoL Grafton, Wla.: John StampfsL Milwaukee, Wla.: Josip Tratnik ta John Vodovnlk In Jos Eupnnfi«. Scheboygsn: Nick Badovlnao In Frank Novak. wast Allls. Wla. t Frank Shaft. Mock Springs. Wye.: A. JaMi ta Tal Podpisati je iznaiditelj najuspešnej -še tinkture na svetu Alpen-tinkture in Alpenpomade - Ženskam in moškim, kateri jo rabijo, zrastejo v Šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem v Šestih tednih brada in brke, ki ne bodo izpadate in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma c zdramim revmatizem, kostibol, tr-»ranje po rokah, nog-ah in hrbtenici. Rane. opekline, bule, ture, kraste in kurja očesa, bradavice, notenje nos. zebfine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana y Washingtonu. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $51)0, Expresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rochambeaa" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl St., Chesebrough Bnlldinf. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka B7 N. m. t FRANCE 27. maja 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1914. +LA LORRAINE 3. junija 1914 tFRAXCE 24. junija 1914. *LA SAVOIE 10. junija 1914. -LA SAVOIE 4. julija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: tROCHAMBEAU 23. maja 1914. »NIAGARA 13. junija 1914. •CHICAGO 8. junija 1914. #ROCHAMBEAU 20. junija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. 4fstro-Amerikanska črta (preje bratje Coaulich) lajpripmoilSa io oalunilSi pirokridoi Irla za Slgnnci |d Hrvati. Wye. i V« Utrl parafk Kagultrna voinja V d spodaj navedeni novi pas^* brodi ns dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAUBA, MAETA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, TAISTO FRANZ JOSEPH L ■a in vijaka larii Wauwoioh"/ med New Aorkom, Trstom in Reko. Cena vožnih listkov iz New Yorka za III. razred so do: TRSTA ____ LJUBLJANE REKE ..... ZAGREBA . KARLOVCA ....... $25.00 ....... $26.18 ....... $25.00 ...---- $26.08 $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in Martha "Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph I od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, s Viakunn street, new jork\