NI SPORAZUMA!
'TUTOVI odnosi z Vzhodom se hlade in z malo J- zamudo se ogrevajo odnosi z Zapadom. V tem počasnem procesu, ki se utegne nadaljevati, nenadno prekiniti ali pa zavzeti novo smer, smo prišli tako daleč, da šušljajo o razgovorih emigrantskih nekomunističnih osebnosti s Titovimi zastopniki. Ne da bi verjel v nenadno spo-korjenje Tita, se mi taki razgovori ne zde neverjetni. Utegne se zgoditi, da se osebnostim v emigraciji ponudi lepša prilika, kot pa je “ vodstvo ” emigracije. Ali z drugimi besedami, vidnim osebam emigracije se utegnejo ponuditi v domovini položaji, bolj donosni, kot je sedenje v emigraciji. V tem primeru nas ne sme začuditi, ce se bodo hitro otresli balasta, ki ga predstavljajo begunci, morda tudi bremena krščanskih in demokratičnih načel, pa odšli domov—za njih na boljše, a v veliko škodo nas zunaj in onih doma, ki niso zadovoljni s komunizmom.
Ne moremo spregledati te možnosti, kadar računamo o prihodnosti. Verjetnost ji daje dejstvo, da so take osebnosti, ki bi prišle v poštev, malo napravile, kar bi škodovalo Titu in se tudi danes ne zganejo iz otrpnjenja. Res je lažje molčati kot pa kaj storiti, ze po starem reku. A resno se moramo vprašati, ali ta molk ne samo ni koristen, pac pa ze škodljiv. Zasledovanje Titovega zunanjega preoblačenja nam odgovarja zelo krepko.
Ne smemo sanjariti v rožnatih barvah, kaj bi lahko bilo, ce bi imeli v emigraciji pravo demokratsko vodstvo, ki bi bilo primemo potrebam. Ob taki primeri, pa četudi ni preveč rožnata, izpade revščina dejstev tem bolj črna. Tudi ce vzamemo drugo, pozitivno presojanje, namreč, kaj je sploh bilo storjenega, ni slika nie lepša. Mogli bi se razpisati do onemoglosti o enem in drugem, kaj je oziroma ni in kaj bi bilo, a zaključek se ne bi omajal : namreč da je molk in nedelo naših “ vodilnih ” škodljivo stvari demokracije, ne pa Titu.
Od tega zaključka je le kratek skok do nezaupanja vodilnim. Ker je duševno skakanje pogost pojav, čeprav ne izključno logičen, nas govorice o pogajanjih nekaterih osebnosti emigracije s Titom ne morejo začuditi. Kot navadno je tudi v teh govoricah zrno resnice, katero, upajmo, ne bo ppg" nalo kali. Upajmo, pravim. Kajti z našimi izkušnjami si ne moremo predstavljati, da bi se volk spremenil v ovco, ce obleče bel kožuh—ah da je Tito postal demokrat, ce mora trgovati z Zapa- ★
★ ★
dom in bi morda rabil par “ demokratov ” za kamuflažo. Pod takim kožuhom bodo se vedno ostali zobje tajne policije in milice, kremplji vojske in možgani komunistične partije.
V takih razmerah bi bile tudi volitve nesmisel in bi se odigrale po preizkušenem receptu nacistov in komunistov. Prepričani smo, da bi komunizem pri nas do tal pogorel, ako bi narod mogel izražati svoje mnenje in odločati. To vedo tudi komunisti in iz tega sledi, da bi zavestno odvrgli oblast, ako bi dovolili kaj bolj svobodne volitve. Takega pozrtvovanja jim pac ne pripisujemo. Kaze torej bolj, da bi Tito izvedel volitve le kot pesek v oci zapadnim demokratom.
En razlog smo brali za podpiranje Tita. Pisec je menda upošteval, da ni demokratske protiutezi Titu in meni, da bi ob njegovem padcu prišla na oblast edino Kominforma. To bi bilo škodljivo za Angleže in Amerikance, a ljudje doma se ne bi mnogo zmenili, ce bi se spremenili gospodarji v Beogradu, komunizem bi pa ostal z vsem pritiskom. Težko je reci, da bi bilo zanje mnogo slabse. Nesmiselno je izbiranje med večjim in velikim zlom, ce pa nobeno ni potrebno in neizbežno. Kdor bi trdil drugače, bi zanikoval, da je svoboda sploh možna. Res je morda Kominform močnejši 'hitov nasprotnik kot nekomunistična emigracija, res obstoja možnost, da se Titov komunizem zamenja z moskovskim, a to ni izgovor, da bi vrgli puško v koruzo in obupali nad svobodo, krščanstvom in demokracijo.
Kdor bi tako storil, bi bil v veliki meri kriv narodne nesreče v bodoče. Ne samo da bi obupal, temveč bi celo pomagal zlu komunizma. Kajti Titu gotovo manjka zunanjega lepega videza za občevanje v Zapadom. Vprašanje je, ako tak videz nujno rabi. Ce ga, bo zadoščalo par obupancev, da jih postavi kot demokratsko kuliso. Za njimi ne bi bil nie boljši kot preje, čeprav bi bil na zunaj priden demokrat. Ti obupanci bi le zakrivali totalitarizem pred svobodoljubnim svetom.
Zaključki so jasni. S totalitarizmom ni sporazuma. Sporazuma ni zaradi temeljnih razlik. Ce te odpadejo, potem ali totalitarizem ni vec totalitarizem, ali pa demokracija ni vec demokracija. Svoboda je ali jo pa ni. Zdravilo v današnjih razmerah niso pogajanja s Titom, pac pa združeno in organizirano delo za svobodo, krščanstvo in demokracijo.	M. Tavčar
★
USTANOVITEV SLOVENSKEGA DRUŠTVA V VELIKI
V soboto 30. julija se nas je zbralo okrog sto Slovenk in Slovencev iz raznih krajev Anglije in Walesa na 77, Lancaster Gate v Londonu k ustanovitvi slovenskega socialnega in kulturnega društva v Vel. Britaniji. En sam pogled na to veliko družino Slovencev, njeno prisrčnost in domačnost, mi je povedal, da smo se zbrali k doslej najveeji slovenski manifestaciji v tej deželi. Sam potek te manifestacije pa je tudi dokazal, da je z malo dobre volje možno ustvariti taksno slovensko skupnost, kakršno si zeli vsak posten Slo-ec v emigraciji in doma.
BRITANIJI
OTVORITEV
Zborovanje je vodil sklicatelj g. župnik Kunstelj. V otvoritvenem nagovoru je pozdravil vse navzoče in povdaril, da bo namen zborovanja dosežen, ako bomo zadovoljni drug z drugim. Gospod dr. Alojzij Kuhar je nato kot najstarejsi " slovenski Anglež ” v daljšem izlaganju karakteriziral pomen slovenske skupnosti v Angliji. Med drugim je dejal :
“ Danes moramo počastiti to našo skupnost, ko sie se v lakem številu zbrali z vseh strani. Taka jCKiena povezanost in medsebojno zaupanje naj nas navdaja tudx potem, ko se vrnemo domov, rrea 20 xeti sem si zeiei v tujini srečati Slovenca, kogarkoli ze, vseeno kateri stranki pripada. In nasei sem ga, pa sva si bila prijaielja, čeprav sva ugotovila, da nisva sedela na istih stolih. Po tele-nj.uoA.ein imeniku sva nato našla se tretjega Slovenca . . . " — “Mi bomo s tako skupnostjo počastili vse one žrtve, ki so bile dane in katerim se Klanjamo. Vodi nas neugasljivo upanje, da se bomo vrnili v domovino . . .	— “ Prav je, da
v^ak s svojo giavo misli, toda v enem pravcu smo si vsi enotni : v pravcu kriza, v katerem se je razvijal slovenski narod. Po poti kriza bomo skupno korakali z isto mislijo v srcu za našo domovino, da ne bomo po vrnitvi prinesli s seboj
razprtije, ampak skupnost.” — Govor g. dr. Kuharja je bil sprejet z dolgotrajnim ploskanjem.
Predstavnik odbora za tehnično izvedbo zborovanja je nato v imenu slovenskih Londončanov pojasnil program in namen zborovanja ter tudi težave z organiziranjem tako velikega sestanka Slovencev, dosuh izven Londona. Takoj nato pa je g. Mirko Gornik otvonl pevski program s pesmijo “ Uce, mati . . . ”, ki smo jo prav od srca in v obujanju starih spominov zapeli vsi prisotni. Pesem se je vrstila za pesmijo od “ Starčka ” pa do “ Hej, Slovenci ” in nase narodne so odmevale v veliki dvorani poljskega kmba ter ponovno potrjevale pravilo, da je slovenska pesem ona, po kateri spoznas Slovence, pa naj se ze nahajajo kjerkoli na zemeljski obli.
USTANOVNI OBČNI ZBOR
Po sv. masi, ki jo je daroval g. župnik Kunstelj, smo se ponovno zbrali v sejni dvorani. Sklicatelj g. Kunstelj je poročal o pripravah za ustanovitev društva, ki so potekale od 15. februarja t.L, ko je bila objavljena anketa, pa do danes. V članstvo se je takoj prijavilo 131 Slovencev. Sporočil je pozdrave Hrvatskega društva v Vel. Britaniji ter pozdrave Slovencev, ki niso mogli prisostvovati zborovanju.
Po izvolitvi zapisnikarja se je prešlo na dnevni red. Osnutek pravilnika je bil ponovno predelan od člena do člena. Predlog, da bi se društvo imenovalo “ Slovenija — jugoslovansko društvo v Vel. Britaniji,” je bil z veliko večino glasov zavrnjen. Uraden naslov, ki je bil sprejet, se glasi: “ Slovensko društvo v Vel. Britaniji.” Društvo je prostovoljno in nepolitično združenje Slovencev na teritoriju Vel. Britanije in njegov namen je nuditi pomoč elanom v materialnem, socialnem in prosvetnem oziru. S tem je odpadel vsak razlog, zakaj bi nek Slovenec ne bil elan društva in predlog, da se nudi pomoč tudi nečlanom, je bil upravičeno zavrnjen. Pac pa ne more biti elan društva oni, katerega delovanje je nasprotno krščanskim in demokratičnim načelom ter ugledu in koristim slovenskega naroda. O tem bodo odločali društveni organi, ki so : občni zbor, društveni odbor in svet.—
Pravilnik je bil soglasno sprejet in se je nato prešlo na tajne volitve za društveni odbor. Pravico glasovanja so imeli vsi prisotni elani. Volitve sta nadzorovala dva za to izvoljena elana.
Postavljene so bile tri kandidatne liste, katere pa mi zal iz razumljivih razlogov ni mogoče objaviti. Izvoljena lista je zmagala s 45 glasovi od 86 možnih. Volilo je 93 elanov. Neveljavnih je bilo 7 glasovnic.
POSTA
Klub slovenskih akademikov-beguncev v Vel. Britaniji.—1. avgusta se je v prisotnosti 17 slovenskih visokosolcev vršil v Londonu ustanovni občni zbor navedenega akademskega kluba z namenom povezati vse slovenske akademike v Vel. Britaniji v stanovsko skupnost in posredovati njih nadaljno izobrazbo. Klub je prostovoljno in nepolitično združenje ter vključuje kot izredne elane tudi vse srednješolce, ki so opravili najmanj malo maturo.
Ker je potrebno, da se cimpreje ugotovi dejansko stanje in število, poziva tem potom uprava kluba vse akademike in srednješolce, da se prijavijo Tajništvu najkasneje tri dni po prejemu “ Klica Triglava” na naslov : Tajništvo Kluba slovensk h akademikov-beguncev, 24 Astons Road, Moor Park, Northwood, Middx.
Od 20. avgusta do 4. septembra pa se obrnite na naslov tajništva : 50, West Common, Harpen-den, Herts.
Rio de Janeiro.—Študentje, ki bi želeli nadaljevati študije v Braziliji, naj ne hodijo sem. Brazilci namreč ne priznajo nobenih inozemskih sol in diplom. Začeti bi bilo treba torej z gimnazijo.
Po izvolitvi društvenega odbora in njegovem konstituiranju je bila predložena enotna lista za 9 elanov sveta, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika sveta je bil izvoljen g. dr. Alojzij Kuhar. V nadzorni odbor sta bila izvoljena dva elana.
Ko smo končali z volitvami, je občni zbor razpravljal se vprašanje članarine. Predlog 1/-mesecno se je zdel vsem docela umesten in primeren, saj društvo mora dobiti sredstva, ako hoče uspesno vršiti svojo nalogo in sem prepričan, da bo v tem pogledu naletelo na polno razumevanje vseh Slovencev v Vel. Britaniji. Slovenke, ki zasluzijo v gotovih slučajih manj od moških, so odklonile vsako misel, da bi bila njih članarina manjša. Na licu mesta pa je bilo zbranih okrog £10 prostovoljnih prispevkov za prve potrebe društva.
S tem je bil ustanovni občni zbor zaključen in za skupnim kosilom je sledil obisk londonskih znamenitosti, medtem ko smo se zvečer zbrali k družabnemu večeru, kjer ni manjkalo pesmi, plesa in razgovora do pozne ure.
★	★	★
To je suhi popis tega, kar se je zgodilo in kar predstavlja velik korak naprej v naši emigrantski skupnosti Je pa to obenem, kot sem ze omenil na začetku, dejansko tudi dokaz, da morejo Slovenci, kjerkoli se ze nahajajo in na kateremkoli področju ze delujejo, doseči polno koordinacijo delovanja edino na osnovi slovenstva in demokratičnosti.
Stanič Ivan
★	★	★
Za vse informacije tikajoče se društva pišite na naslov : Slovensko društvo v Vel. Britaniji,—222, Wahn Lane, London N.W.2.
+ * *
JAVNO MNENJE
Pogajanja med Titom in emigrantskimi politiki.—Uredniku Klica Triglava !—Zadnje čase se precej govori o nekih pogajanjih med Titom in emigracijo, oziroma med Titom in zapadnimi zavezniki. Vas list stvari doslej ni posvečal kakšne pozornosti. Smatram, da do resnega političnega sporazuma ne more priti, ne da bi ta izzval dale-kosezne posledice za to ali ono stran.
Problemi so jasni, nedvoumni :
Gre za svobodo naroda—to je vendar osnova. To pa mora tudi biti baza kakršnegakoli sodelovanja emigrantskih politikov s Titom. Svobode narodu pa ni in ne bo brez svobodnih volitev. Te so možne, ce bo prej depolitizirana vojska, ce bo ukinjena OZNA in ce bodo opozicionalne politične stranke mogle začeti s svojim delom. Jasno je, da to pomeni predhodno popolno politično amnestijo in depolitizacijo sodstva. Ali pa je vse to za trajno mogoče doseči, ljudstvo pa osvoboditi strahu, da enkrat razpuščena OZNA ne bi bila cez noc zamenjana s se hujšo politično policijo, brez zapadne oborožene garancije (podobno kot v Grčiji) ! ? Se vec : ali ne bi tak prehod iz komunisticno-obsednega stanja v normalno stanje
povzročil notranjo vojno med Titovci in Komin-formisti ? Le prisotnost zapadnih vojaških sil bi mogla to preprečiti.
Oni, ki se s Titom pogajajo, vse to premalo ali sploh ne upoštevajo, ali so tako naivni, da spet verjamejo v komunistične obljube in lazi, ali pa so politično ze tako skorumpirani, da jim gre le za donosne položaje—na račun trpljenja naroda !
IJ-
KRŠČANSTVO IN KATOLIŠTVO. — Toimenska razprava g. župnika Kunstlja je bila nedvomno zelo koristna. Mislim, da bi vse slovenske politične grupacije morale vzeti prav za prav vero in vse, kar je z njo v zvezi kot nekaj, o čemer sploh ne bi smelo biti debate. Naj večje zlo je prav za prav povzročilo ravno to, da so tudi politične stranke hotele najti politični odnos napram temu vprašanju. Kot se JNS ni mogla smatrati za zavetišče onih, ki niso hodili v cerkev, prav tako se SLS ne more smatrati obenem se za versko organizacijo. To naj se prepusti Cerkvi, v kateri smo domala prav vsi Slovenci in kateri vsak demokratični režim prizna kot nekaj samo po sebi umevnega vazen položaj v javnem življenju. Stvar Cerkve in verskih organizacij, ne pa političnih strank, je, da pazijo na religiozno plat državljanov, ker religija ni monopol nobene politične stranke. Ako bo tako, ne pa da z glasom na volitvah odločamo, ali smo katoliki ali “ katoliki,” potem bosta tako religiozna kot politična plat našega naroda na zdravi in edini pravilni podlagi.	—LS.
Mar se ni cas ?—V 8. številki ‘‘ Slovenije ” je pod rubriko Svobodna beseda objavljen dopis iz Rima. V imperativnem tonu postavlja pisec dopisa nekaj vprašanj piscu članka ‘‘ Se ni cas . . ? objavljenega pod isto rubriko v 6. številki. Eno izmed vprašanj je :
“ Ali ve dopisnik " Slovenije,” da je Slovenski narodni odbor, katerega predsednik je dr. Krek, edino politično zastopstvo naroda onstran zelezne zavese, ki se je skoraj docela konstituiralo ze v domovini ? ”
Po golem naključju pa so se malo po tem v Londonu ali Parizu vršila pogajanja med dr. Alešem Baeblerjem in Jugoslovanskim narodnim odborom.
Vsak Slovenec, ki postavlja narod pred stranko bo postavil rimskemu dopisniku Slovenije nekaj vprašanj :
Mar res se ni cas, da se “edino politično zastopstvo naroda onstran zelezne zavese —Slovenski NO prebudi in zazivi ?
Tito hoče stroje, dolarje, skratka pomoč in USA hoče Tita. USA hoče garancij in Tito jih bo dal (izpolnjeval jih itak ne bo).
Ali zadovoljujejo Slovenski NO dejstvo, da se Tito pogaja z londonskim jugoslovanskim narodnim odborom ?
Ob priliki sestanka Evropskega federalnega gibanja sta dr. Jovanovič in dr. Gavrilovic, ooa iz londonskega JNO, zastopala Jugoslavijo. Na protest čeških in poljskih delegatov, ces, da ni slovenskih in hrvatskih zastopnikov, sta oba omenjena doktorja odstopila z utemeljitvijo : Ako nočete Hrvatov, mi ne prisostvujemo.
Kako naj torej tak JNO predstavlja Jugoslavijo, ko ne vsebuje niti HSS, ampak le Veceslava Vilderja za hrvatsko samostojno demokratsko stranko, niti ne Slovencev ?
Mar se ni cas, da Slovenski NO, katerega ze skoraj pozabljeni program stremi tudi za sodelovanjem med jugoslovanskimi narodi, pokrene akci,o za zgraditev resničnega, življenja polnega Jugoslovanskega predstavništva ?
Mar se ni cas, da slovenski NO delegira svojega zastopnika v Evropsko federalno gibanje ?
Mar se ni cas, da slovenski NO podpre Slovence v Trstu, Goriški in Koroški ?
Mar se ni cas, da slovenski NO moralno podpre gibanje v domovini ?
Mar se ni cas, da slovenski NO vključi predstavnike mladih slovenskih gibanj v emigraciji ?
Mar se ni cas, da se slovenski NO zave, da ni le odbor slovenskih sekcij JRZ, JNS in JSS, temveč NARODNI odbor ?
Mar bo res ze cas, da se javno pove, da je obstoj slovenskega NO morda samo fikcija in kulisa za delovanje posameznih gospodov ?
Andrej Drobnič
★ ★ ★
OPOMBA UREDNIŠTVA: Zaradi pomanjkanja prostora prosimo vse cenjene dopisnike, da ne pošiljajo sestavkov za “ Javno mnenje ” daljših od 200 besed. V nasprotnem slučaju bo uredništvo dopis samo krajšalo, vendar pa tako, da se vsebinsko ne bo v ničemer izpremenil. Naprošamo tudi dopisnike, da ne pošiljajo dopisov, ki se tičejo člankov izislih v drugih časopisih. Edino v slučaju, da bi prizadeti časopis ne hotel objaviti takega dopisa, je rubrika “ Javno mnenje ” v KT odprta tudi temu.
NAROČITE IN PRIPOROČITE KLIC TRIGLAVA svojim znancem in prijateljem ! Naročnina znaša:	Anglija s 24/- letno, 6/-
četrtletno. Plačljivo potom Postal Orderja. Nemčija : 12/- letno, plačljivo preko prijateljev v C.M.W.S.
Kanada: 5 dolarjev letno, plačljivo potom Canadian Money Order.
Argentina: 20 pezosov letno, plačljivo dostavljalcu.
POLOŽAJ V SLOVENIJI
(po najnovejsih poročilih)
KOMINFORMISTI
Moc kominformistov pada. UDBA (Ozna) jih je s svojo proti-kominformisticno vohunsko službo uspela skoro docela likvidirati. Ako je nek komin-formovec nevaren državljan, potem ga zaprejo, ce pa ni nevaren, to je, da ne deluje v komunistični organizaciji, ga vržejo samo iz službe, s čimer seveda pride ob živilske nakaznice in v težak finančni položaj. Nato ga nastavijo v kaki tovarni kot težaka, kjer nanj pazi tovarniški sindikalni odbor. Oznovci se ponašajo, da odkrijejo vsako kominformisticno organizacijo tekom enega meseca in da nobena ne preživi vecih sestankov, ne da bi bila razkrita.
Agenti sovjetske NKVD (tajne policije) skusajo pridobivati ljudi kar javno. Toda njih propaganda z rezolucijo Kominforme je zastarela in ljudem nerazumljiva. Ozna budno pazi na vse, ki
jih NKVD pridobi in ako to niso nevarni tipi, jih OZNA pusti, da životarijo. Druge pa, kot n.pr. poznanega komunista Mrzela, zapro. Mrzel je bil elan neke univerzitetne kominformisticno celice, ki jo je Ozna odkrila in uničila. Zanimivo je, da je Ozna komaj sedaj ugotovila, da je bil Mrzel v koncentracijskem taborišču agent Gestapa in je pripadal Ozvaldovi skupini.
ANTIKOMUNISTI
Reakcija se je močno pojacala od Velike noči dalje. Danes je možno slisati ljudi javno zabavljati cez režim. V ožjih prijateljskih in rodbinskih krogih je možno celo slisati pogovore, koga bodo obesili, ubili, sodili itd. Partijce v raznili državnih podjetjih kar javno pomilujejo, ker morajo biti priganjači, po drugi strani pa jim ljudje tako delovanje zelo zamerijo.
V	zadnjih dveh mesecih so bile štiri množične aretacije antikomunistov. Zaprta sta bila : Engelman, lastnik trgovine “ Ciciban ” v bivši lavcarjevi ulici in Knez Ivan, znani ljubljanski trgovec in bogataš. Po večinoma so ljudje zaprti zaradi denarnih zadev in razlastitve ali pa nalaganja denarja v tujini ter kakih zvez s tujino sploh itd.
Ljudje so zelo dobro poučeni o mednarodnem položaju in redno poslušajo London, Glas Amerike,
Prst in Koper, 'trst se odlično slisi in ga najraje poslušajo, ker jo zalo agresiven proti komunistom.
Kadio posmsajo tudi na podeželju, kjer so ga kmetje dobili na bone, ki se izdajo le onim, ki so dovolj pridelali.
V	Sloveniji je prišlo tako daleč, da so za režim izključno samo partijci. Vsi ostali so proti in o OF ni sledu.
V	ostalem pa položaj se ni tako rožnat, da bi se ljudje upali komunistom v obraz povedati, kar jim gre. Psihološko stanje je se vedno strahotno.
JNihce ne ve, kdaj bo zaprt in ali ni kaj takega storil, za kar bi lahko bil zaprt. Vsak samo čaka na mec, ki mu visi nad glavo.
STANJE NA DEŽELI
Kmečka obrambna taktika proti zadrugam je sledeča : kmetje se navidezno vdajo, da ustanove zadrugo, ko pa do nje pride, se skregajo za kako malenkost in vsa zadeva za nekaj časa zaspi. Tako gre v nedogled.
Glavna gonja je naperjena proti bajtarjem, ki imajo svoj košček zemlje v obdelavi in hodijo k premožnejšim pomagat, da se prežive. Komunisti bi raje videli, ko bi bajtarsko zemljo obdeloval samo en elan družine, drugi bi pa sli v tovarne delat. Toda bajtarji tega nočejo, ker so navezani na zemljo. Represalije so hude in bajtarji ne dobivajo kart za hrano, obleko itd.
Za letošnjo košnjo so komunisti organizirali delavne brigade, tako da je kmet kosil na svojem pašniku skupno z drugimi. S tem hočejo komunisti privaditi ljudi na kolektiv.
Žetev kaze dobro. Žito je sicer malo poležano, toda klasje je polno.
★ ★
KRATKE
WASHINGTON. — Ameriški zunanji minister Acheson je predlagal Kongresu, da odobri 1,450 milijonov dolarjev za vojaško pomoč Evropi. HONG-KONG. — Angleška fregata Amethyst, ki so jo komunisti pred meseci blokirali na reki Yang-tse in zahtevali, da angleška vlada plača odškodnino za škodo, ki jo je Amethyst povzročila s svojimi topovi kitajskim komunistom, je z nenadno akcijo prebila blokado in ušla komunistom.
WASHINGTON______Na informacijskem potovanju
po Evropi so se nahajali poveljnik mornarice admiral Denfield, poveljnik suhozemne vojske general Bradley in poveljnik letalstva general Vandenberg. Obiskali so Pariz, London in druge evropske prestolnice na Zapadu. Razgovarjali so z evropskimi vojaškimi poveljniki o akciji, ki jo bodo zapadne sile podvzele v slučaju vojne. Med drugimi so prisostvovali razgovorom tudi Norvežani, Danci, Italijani, predstavniki Beneluxa in Portugalske.
ŽENEVA.—Britanski predstavnik v gospodarskem in socialnem odboru OZN je obtožil Sovjete, da imajo taborišča, v katera so poslali okrog 10 milijonov ljudi na prisilno delo, kar je proti človečanskim pravicam. Zahteval je mednarodno preiskavo. Sovjeti so obstoj taborišč priznali, toda prikazali so jih v najbolj rožnatih barvah.
BEOGRAD.—Tito je v svojem govoru namenjenem Makedoncem izjavil, da se bo Jugoslavija branila, pa naj jo napade kdorkoli. Pozval je Bolgare in Albance na upor proti sedanjim komin-tormisticnim režimom v njih deželah.
WASHINGTON. — Mr. Dean Acheson, ameriški zunanji minister, je imel govor o položaju na Kitajskem, v katerem je dejal, da bo Amerika pomagala odpraviti jarem, ki ga Moskva pripravlja Kitajcem. Komunistična zmaga na Kitajskem bi
Kmetje v gospodarsko dobro stoječih krajih imajo se vedno nekaj denarja. Tako se je zgodilo, da je s Srednjo vasjo jpri Bohinju skoro pri vsakem kmetu pogorelo do ali pa preko 100.000 dinarjev gotovine in bilo uničeno veliko sira, surovega masla itd. Vročina požara je bila tako silna, da se je gasilcem vnela brizgalna in eksplodirala. Organizacija pri gašenju je bila baje zelo dobra in so prišli gasilci z vseh okoliških krajev in tudi Kranja ter vojska iz Bohinjske Bele. Zanimivo je, da je edino župnišče ostalo nepoškodovano.—Požar so skusali komunisti izkoristiti in zgraditi dve veliki stanovanjski hiši na državne stroske za vse prebivalstvo vasi. Toda ljudje so se temu uprli in dejali, da bo vsak raje na lastne stroske zidal svojo hišo.
KOMUNISTIČNA PARTIJA
Partija je dosti bolj protisovjetska, kot pa to izgleda po časopisih in izjavah. Na partijskih sestankih se veliko govori proti SSSR in jo smatrajo za državo docela imperialističnega tipa.
Izguba Koroške je argument proti SSSR. Isto Grčija. Sovjetom očitajo, da hočejo Grčijo prodati in da so zato likvidirali Markosa. Za Kitajsko pravijo, da bo Rusiji se v veliko napoto in da je kitajska KP izjavila, da sicer priznava resolucijo Kominforme, da pa ni poučena o dejanskem stanju. Poleg tega Sovjetom kitajska vojna ni preveč vsec. ker povzroča preveč napeto mednarodno stanje, zaradi cesar je menda tudi Molotov sel, ker je vodil preveč ostro politiko.
Zanimivo je, da se KP ni nie začudila, da je dobila tako malo glasov na Svobodnem Tržaškem Ozemlju. Ko so tržaški KP-jevci prišli nato na posvetovanje v Ljubljano, so jim tam rekli, da so lahko veseli, da so sploh toliko glasov dobili.
Med partijci je velika borba za položaje. Večkrat se dogodi nalašč kaka sabotaža, samo da kak partijec odleti s stolčka. Da to ne ustvarja blagostanja, je razumljivo.
V letošnjem letu so ze večkrat poskušali napraviti atentat na Tita, pa se je ponesrečilo. Poslednjič bi se moral izvršiti na prvega maja na paradi v Beogradu, pa je Ozna dva dni pred tern aretirala atentatorje.
★
VESTI
ogrožala kitajske sosede, je dejal Acheson. To pa bi ogrožalo mednarodni mir in varnost.
Sedanja nacionalistična vlada, je dejal minister, je vlada, ki je izgubila vero vase. Vojaško ne more držati niti enega koščka Kitajske. Vzrok je v korupciji Cang-kaj-skovega režima in v ruskem imperializmu, ki ga sprovajajo kitajski komunisti. Amerika za ta položaj ni kriva, je izjavil Acheson. " Karkoli bi ze Amerika storila, bi bil izid isti. In karkoli je bilo možno storiti, je Amerika storila.” — Cang-kai-sek, je nadaljeval Acheson, nima nikakega namena vzpostaviti resnični demokratski režim. On je nejvecja prepreka kitajski enotnosti in sodelovanju z Japonsko. STRASBOURG. — 10. avgusta se je pričelo zasedanje Evropskega Sveta in Evropskega parlamenta. Svet tvorijo zunanji ministri, parlament pa predstavniki obstoječih parlamentov. Angleško delegacijo tvorijo :	Herbert Morrison, Ernest
Bevin in Winston Churchill.
Uradna zastava Združene Evrope je zelene barve z belim “E” v sredi.
Winston Churchill je odklonil predsednistvo. In je zelo verjetno, da ga bo prevzel belgijski minister Spaak.
OBLETNICA. — 15. avgusta 1948 je izšla prva številka “ Klica Triglava,” natisnjena na razmnoževalni stroj.
¥ * *
PAKETE Z ŽIVILI
lahko naročite zase in za Vašo družino ! Za informacije se obrnite na naslov :
J. B. SMITH
17, PELHAM COURT, KINGSTON ROAD STAINES, MDDX.
Naslov : Uredništvo KLIC TRIGLAVA—Miners’ Hostel, Two Gates, Tamworth, Staffs., England. Tisk tiskarne Johnson & Allsopp, 9, Market Street, Tamworth. Staffs., England.