. , LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 26. OKTOBRA 1973 LETO XXIV. - ŠTEVILKA 17 PD RAZUMEVANJA K URESNIČENJU r Republiški aktiv ZK Slovela področje vzgoje in iz-tevanja je sklical v petek, oktobra sejo, katere dnevni je obsegal eno samo zelo embno točko: Nadaljnji °j družbenoekonomskih ■’“:Ii°Sov 'n samoupravljanja na bočju vzgoje in izobraževa-* vidika ustavnih sprememb, .kratko povedano: gre za raz-’ našega šolstva. Navzoči so Predstavniki Zveze prijate-niladine, osnovnih in sred- njih šol, univerze, Zveze delavskih univerz, sindikata, Socialistične zveze, izobraževalne skupnosti SR Slovenije, zavoda za šolstvo SRS, sekretariata za prosveto in kulturo, pedagoškega inštituta, gospodarske zbornice in seveda CK ZKS. Vse to naštevamo zato, da bodo bralci spoznali, kako je skrb za naše šolstvo, za vzgojo in izobraževanje na vseh stopnjah postalo - lahko bi rekli -združena skrb vseh. Naj nave- dem zgoščene misli iz razprave: V zvezi z novo ustavo ter mestom vzgoje in izobraževanja v njej nam mora biti najprej jasno, kaj pravzaprav pomenita za področje vzgoje in izobraževanja pojma „svobodna menjava dela“ in „interesna skupnost". Ali to dvoje v prihodnje izključuje klavrno možnost, da bi bili eni tisti, ki ustvaijajo narodni dohodek, drugi (v našem primeru šolstvo), pa bi stali pred vrati, ponujali svoje usluge p tosvetne perspektive, diagonale in horizontale ... Foto: M. Kambič in prosili za razumevanje. Ne pričakujemo niti ne želimo kakršnegakoli privilegiranega položaja za vzgojo in izobraževanje — zavedati pa se moramo, da je tudi to področje enakopravno z drugimi. Nobena delovna organizacija ne bi mogla uspevati, če ne bi bilo šol. Zdaj je nujno, da sestavimo program izobraževanja in ga ovrednotimo. Tudi izobraževanje in vzgoja sta vrednoti. K šolskemu delu je nujno treba prišteti tudi predšolsko vzgojo in zunanješolske dejavnosti. Te dejavnosti v ustavnih osnutkih še vedno niso zajete v temeljne izobraževalne skupnosti. Toda vzgoja otrok se ne začne ob vstopu v šolo! Za dobro predšolsko vzgojo so tako družba kakor tudi posamezne družine enako zainteresirani. Škodljivo je govoriti le o „predšol-skem varstvu" — vzgojo pa prepuščati naključju. Svobodna menjava dela naj bo odslej temelj vseh naših razprav, predvsem pa vseh načrtov za nadaljnji razvoj šolstva. Te velike novosti v vsem našem družbenem ustvarjanju ne moremo in ne smemo zožiti samo na financiranje. Treba je upoštevati potrebe celotne družbene reprodukcije — to se pravi: poleg dela gospodarskih panog je potrebno tudi delo družbenih dejavnosti, ki pripravljajo kadre za gospodarstvo ali pa to gospodarstvo usklajujejo. Doslej smo v šolstvu še vedno samo popravljali narejeno. Zdaj je treba preiti na nove odnose: tudi šolstvo se mora vključiti v potrebe družbe. To pomeni za področje prosvete pojem združeno delo. Za družbo pa je jasno: če bo ostal sistem financiranja šolstva tak, kot je bil doslej, se bodo deformacije nadaljevale. (Sicer pa je mogoče, da bodo izstopali področni interesi.) Toda odločiti se je treba: ali v šolstvu (Nadaljevanje m 2. strani) SLABO NAGRAJENA VARČNOST L ^srednji točki dnevnega reda es Riavne seje izvršnega odbora ii- Tubliške izobraževalne skup-e- J0sta bili uskladitev osebnih J- phodkov na področju vzgoje v R izobraževanja v drugem pol-e- ,Rlu letošnjega leta in razprava W P ■zhodiščih za nadaljnji razvoj j- tružbenoekonomskih odnosov e. ;r o oblikovanju novih samo-jj Pravnih interesnih skupnosti A področju vzgoje in izobraže-v Vanja. 13 d u J® znano> je treba osebne v ! °hodke prosvetnih delavcev n kaditi z veljavnimi samo-l Pravnimi sporazumi tako, da n zveča vrednost točke na 9,52 i- J41 farjev. Na podlagi obračunov J heba zbrati za vso republiko e R^aj nad 112 milijonov 940 v >soč dinarjev. V tem izračunu i. !,ls° predvidene spremembe \> "Rnoupravnih sporazumov za snovno in visoko šolstvo, ki so iJRavkar v postopku. Republiška °braževalna skupnost je pred obračunom razlike sredstev za sanacijo osebnih dohodkov opozorila vse zavode pa tudi temeljne izobraževalne skupnosti, naj pri ugotavljanju primanjkljaja poiščejo vse možnosti glede na denar, ki je na voljo. Gre predvsem za denar, ki ni bil porabljen zaradi zamrznitve osebnih dohodkov v prvi polovici leta pa tudi za druge prihranke. Na seji so ugotovili, da so nekateri zavodi upoštevali priporočilo bolj dosledno kot drugi. Tisti, ki so gospodarili vse leto varčno, so se znašli v precej slabšem položaju. Prvi bodo namreč morali svoje prihranke, namenjene modernizaciji pouka in izboljšanju materialnega položaja, porabiti za sanacijo osebnih dohodkov, drugim pa bo treba z dodatnim denarjem kriti vso razliko povečanih osebnih dohodkov, saj so ves denar sproti porabili. Na seji so opozorili na ne- odgovornost nekaterih zavodov, ki niso pokazali nobenega zanimanja, da bi se zadeve pravočasno uredile. Omenjene podatke je bilo namreč treba sporočiti do 20. septembra 1973. Mnogi zavodi in temeljne izobraževalne skupnosti so podatke poslali z zamudo, štiri temeljne izobraževalne skupnosti — Brežice, Logatec, Moziije in Sežana — ter 19 srednješolskih zavodov pa podatkov do seje izvršnega odbora sploh ni poslalo. Na seji so se dogovorili, da bo republiška izobraževalna skupnost prispevala 'osnovnim šolam na območju dopolnjevanih temeljnih izobraževalnih skupnosti 72 ostotkov potrebnega denaija za sancijo osebnih dohodkov, nedopolnjevane občine pa bodo morale kriti razliko same. Izjemi sta občini Kočevje in Ravne na Koroškem, ki sta zaradi letošnjega materialnega položaja v izobraževanju tako rekoč „po sili razmer" izpadli iz skupine dopolnjevanih temeljnih izobraževalnih skupnosti. Za posebne, srednje in visoke šole pa velja: pri tistih, ki bodo lahko razliko krili sami, bo treba kasneje, po končnem računu pogledati nastali položaj. Tistim pa, ki lahko razliko krijejo le delno, bo republiška izobraževalna skupnost znižala višino dosedanjih dotacij za 5 odstotkov. Razliko, tako so sklenili, pa bo krila republiška izobraževalna skupnost dijaškim domovom in visokošolskim knjižnicam; denar, ki so ga te ustanove namenile za kritje razlike v osebnih dohodkih, lahko porabijo za nakup apreme, novih knjig itd. V nadaljevanju seje so razpravljali o izhodiščih za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov ter o oblikovanju no-(Nadaljevanj e na 2. strani) Delavske univerze ob ustavnih spremembah Tako kot druge izobraževalne organizacije so se tudi delavske univerze v zadnjem letu kritično ukvarjale z vprašanji družbene * angažiranosti in idejne usmerjenosti, čeprav so se problemi pri njih pojavljali v posebni obliki. Ugotovili smo nekatere negativne težnje, ki so se v zadnjih letih izražale v tem, da se je delež ■ družbenega in splošnega izobraževanja v celotni programski strukturi relativno in absolutno zmanjševal, da se je izobraževanje nagibalo bolj k vodilnemu osebju kot pa k delavcem, ki so jim delavske univerze v prvi vrsti namenjene; da je strokovno izobraževanje vse bolj rabilo tehničnim, ne pa tudi delavčevim samoupravnim funkcijam in širšim kulturnim potrebam itd. Takšni pojavi so imeli seveda širše družbene vzroke, čeprav ne bi mogli reči, da same delavske univerze niso bile za to vsaj deloma soodgovorne. Pomembna je ocena, da sta način financiranja (dohodek ustvarjajo delavske univerze skoraj samo iz plačil za posamične, enkratne izobraževalne storitve) in družbenoekonomski položaj delavcev v delavskih univerzah zelo vplivala na programsko in družbeno fiziognomijo, zlasti pa nista dajala možnosti za napredek kakovosti (kadri, opremljenost itd.) delavskih univerz. Kritične ocene, dogovori o programski preusmeritvi ter širša družbena podpora (stališča sekretariata CK ZKS, sklepi predsedstva RS ZSS itd) so vplivali, da se je začelo stanje korenito spreminjati na boljše. Ta problematika je zajeta tudi v naših razmišljanjih o uveljavljanju ustavnih sprememb na tem področju. Delavske univerze so in morajo biti že po svoji posebni funkciji tesno povezane z delovnimi organizacijami, z njihovimi kadrovskimi in izobraževalnimi potrebami Posebno vlogo imajo pri usmerjanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti, pri čemer je poudarjeno zlasti sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami. Usmerjene so k splošnim kulturnim in izobrazbenim potrebam občana. Ta kompleks naj bi bil strnjen v celotni kadrovski politiki občinske skupnosti kot sintezi posamičnih potreb in interesov. V skladu s tem naj bi oblikovali tudi samoupravna razmerja, zasnovana na svobodni menjavi dela med izobraževalnimi organizacijami ter delovnimi ljudmi na drugih področjih dela. Na tej osnovi že oblikovane družbenoekonomske odnose med delavskimi univerzami ter zainteresiranimi občani in posamičnimi delovnimi in drugimi organizacijami bo treba brez dvoma še razvijati in krepiti medsebojno odgovornost. Pomembno je, da je podana osnova za to v temeljnih samoupravnih aktih organizacij združenega dela. Glede na probleme, ki sem jih omenil v uvodu, pa se bo treba vključevati tudi v tako zasnovana samoupravna razmerja, ki bodo zagotavljala, da bo upoštevan širši in dolgoročnejši družbeni interes. Sodelovanje družbenih predstavnikov pri upravljanju delavske univerze lahko le delno opravi to junkcijo. Zato se zdi pomembno, da statut občine opredeli vlogo te izobraževalne organizacije, medsebojni odnos ter pravice in dolžnosti občana. Pomembno je, da družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini med drugim podrobneje določi, katere globalne naloge naj opravi ta ustanova. Na vse izobraževalne interese občinske skupnosti bi bilo treba opozoriti v temeljni izobraževalni skupnosti, v kateri bi sodelovali delegati iz organizacij združenega dela (ne le krajevnih skupnosti); v tej bi bilo možno tudi dogovarjanje o razvojnih programih, o tem, kako bomo solidarnostno omogočali izobraževanje delovnim ljudem glede na širše interese itd. Zato menim, da bi morali ob zakonu o izobraževalnih skupnostih razmisliti o značaju in nalogah teh temeljnih skupnosti, ki bi naj bile po osnutku samoupravnega sporazuma („Občan“ št. 19f 73) zasnovane tako, da bi ohranjale sedanjo „delitev“ le z vidika ustanavljanja otroškega varstva in osnovne šole. Razmišljamo tudi o alternativni možnosti: isti smoter bi dosegli tako, da bi se delavska univerza oblikovala kot samoupravna skupnost, vendar bi bil potreben razmislek, ali ne bi vodilo to k drobljenju izobraževalnega sistema in politike v občinski skupnosti. Poleg tega bo potrebno najti ustrezen način, da bo ustvarjena relacija med tem izobraževalnim področjem in delovnimi organizacijami prek poklicnih ali posebnih vzgojno-izobraževalnih skupnosti. Potreben bo tudi dogovor, katere skupne potrebe izobraževanja odraslih naj pokriva republiška izobraževalna skupnost. Ta in še druga vprašanja so aktualna z več vidikov. Izobraževalne organizacije, kot so delavske univerze, so po svoji vlogi programsko prožne in polivalentne. Njihov razvoj (razširjena reprodukcija - kadri, materialno-tehnična opremljenost, programiranje) ter splošni izobraževalni politiki ustrezajoča programska in dmžbena fiziognomija se ne moreta primemo uresničevati le prek posamičnih, enkratnih pogodbenih razmerij ali njihove vsote. Določene izobraževalne vsebine je možno zagotavljati le po načelu solidarnosti Če ne bomo upoštevali tega, se bodo ponovno okrepile težnje, ki jih želimo odpraviti, saj so nezaželene in tuje vlogi izobraževanja v samoupravni socialistični družbi MARJAN LAH OSNOVNIM ŠOLAM - PODPISNICAM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja v osnovnih šolah objavlja vsem osnovnim šolam — podpisnicam samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v osnovnih šolah v vednost naslednji dopis, ki ga je skupni komisiji poslal republiški sekretariat za delo: POTRDILO Republiški sekretariat za delo je na podlagi 21. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26/73) ter po prijavi skupne komisije za samoupravni sporazum delavcev organizacij združenega dela s področja dejavnosti OSNOVNIH ŠOL z dne 2-10/1973 vpisal v razvid samoupravnih sporazumov dne 10. X. 1973 spremembo določb o povečanju kalkulativnih osebnih dohodkov prvih treh obračunskih skupin v samoupravnem sporazumu, ki velja in se uporablja od l.Vn. 1973. Namestnik sekretarja BORUT ŠNUDERL Iz tega sledi, da znaša število točk za: 1. nekvalificiranega delavca - NK 132 točk 2. polkvalificiranega delavca — PK 145 točk 3. kvalificiranega delavca — K 188 točk Predsednica skupne komisije MILENA BOROVAC1. r. Nagrajevanje po delu Samoupravni sporazum o osebnih dohodkih delavcev v osnovnih šolah določa tudi nekaj sredstev, ki so namenjena za nagrajevanje kakovostnejšega dela in boljših uspehov. Bliža se konec leta, ko bo treba tudi ta del sredstev obračunati, vsaj na tistih šolah, ki razdelitve nimajo urejene s pravilniki, po katerih bi tudi ta delitev potekala načrtno že med letom. Ne vemo, na kolikih šolah so to že tako uredili. Ker se je samoupravljanje marsikje skrčilo le na formalnosti ali pa odtod dalje še ni prišlo, predvidevamo, da tudi v tem pogledu na mnogih šolah ni bilo mnogo narejenega. Ta domneva se zdi utemeljena tudi zato, ker doslej ni bilo pomembnejše akcije, ki bi načrtno urejala to problematiko za vso Slovenijo. Na takih šolah torej delijo prej omenjena sredstva na najrazličnejše načine. Na nekaterih linearno, s čimer se na videz izognemo zameri in zdraham, kot nekateri zmotno mislijo, drugod pa po zelo sumljivih merilih, o katerih delovne skupnosti prej ne razpravljajo in zato nosijo brez izjeme pečat subjektivnih ocen, ki so lahko le izraz občutkov, včasih simpatij, le redko pa posledica objektivnih opazovanj. Zakaj so v zmoti tisti, ki menijo, da linearna delitev ne povzroča zamere? Reakcije ob linearni delitvi so vsekakor manj burne kot pri delitvi po neobjektivnih merilih. Veijetno zaradi tega, ker je ob taki delitvi posebej nagrajen tudi poprečni ali pa celo podpoprečni delovni uspeh in je tako večje število članov skupnosti tam, kjer nočejo videti posebne prizadevnosti posameznikov, lahko zadovoljnih. Drugi, zaradi znanih zakonitosti manjši del, ki opravlja delo nadpoprečno ali se vsaj trudi, da bi bilo delo vedno boljše in bolj učinkovito, pa se v večini primerov za denar ne meni toliko, da bi dvigal prah zaradi že tako nepomembnih vsot. Seveda pa ima ob taki delitvi prav ta manjšina le grenak občutek, da je bilo kljub posebni prizadevnosti nekaterih ponovno potijeno demagoško geslo, da smo vsi enako prispevali k izpolnitvi nalog. Poleg zagrenjenosti je posledica take delitve splošno zmanjševanje prizadevnosti celih kolektivov; to je še posebno kritično tam, kjer večja zavzetost ni posebno zaželena. Vsekakor več hude krvi, in to upravičeno, pa povzročajo delitve, ki niso plod dobro premišljenih in v javni razpravi sprejetih meril, torej, če niso pred dokončno odločitvijo delovali vsi potrebni samoupravni mehanizmi, ker so v tem primeru merila vsiljena. Sredstva, ki so namenjena za kakovostnejše in bolj uspešno delo, morajo biti za to tudi uporabljena, a le na podlagi meril, o katerih je lahko povedal svoje mnenje vsak član delovne skupnosti in če so bila sprejeta v soglasju z veliko večino. Pot do sprejemanja takih meril pa ni lahka. Takoj lahko pribijemo, da ni mogoče izdelati enakega pravilnika za vse šole, saj so delovne razmere tako različne, da to onemogočajo. Kljub temu pa lahko izkušnje z raznih šol, ki so se že podale na to zahtevno področje odnosov, mnogo pomagajo onim šolam, ki želijo ubrati podobna pota. Menim, da se je pred tem treba odločiti, kaj ocenjevati: ali kakovost, ki je dokaj težko merljiva, ali samo rezultate dela, ki ponavadi niso takoj vidni, ali večji obseg dela, ki vsekakor daje boljšo kakovost. Veijetno bi bilo treba iskati ravnovesje med naštetimi dejavniki. Glede večjega obsega dela, ki prispeva k boljši kakovosti učno-vzgojnih prizadevanj, ni težav. Sem lahko štejemo preglede pismenih domačih izdelkov, pripravljanje učnih listkov, samostojno izdelavo drugih učnih sredstev, npr. plakatov, stenskih slik, grafikonov, učil itd. Tudi uvajanje sodobnih metod zahteva več priprav in študija kot tradicionalni pouk, prav tako uporaba tudi avdiovizualnih sredstev. K boljši kakovosti je treba šteti tudi prizadevanja tistih učiteljev, ki pomagajo kot mentoiji v organizacijah učencev, npr. v pionirski, taborniški in drugih, ali v raznih krožkih, saj prav ti prispevajo pomemben delež k vzgojnemu vplivu šole zunaj učilnic. Velik del vseh teh dejavnosti lahko tudi količinsko zajamemo in ovrednotimo. Cilj, h kateremu nas bi moralo voditi to nagrajevnaje, naj bo v nenehnem posodabljanju učno-vzgojnega procesa in s tem v večji uveljavitvi vsake šole kot ustanove širšega družbenega interesa. Zanimivo in potrebno bi bilo seznanjanje šolskih kolektivov s pozitivnimi izkušnjami nekaterih šol, zato želim, da ta prispevek ne bi ostal osamljen. JOŽE PERNAT / \ ALI ŽE VESTE, DA IMAMO 1000 NOVIH NAROČNIKOV? v __________ J Odlikovanja učiteljem učiteljev Ob 25-letnici delovanja pedagoške akademije v Ljubljani je bilo devet njenih profesorjev odlikovanih za predano strokovno delo. Odlikovanja je podelila sekretarka za prosveto in kulturo SR Slovenije Ela Ulrih-Atena. Ob tej priložnosti je spregovorila o skromnih razmerah, v katerih je začela z delom takratna višja pedagoška šola: bilo je le 6 učilnic, 9 redno zaposlenih predavateljev in nad 30 zunanjih sodelavcev. Od tistih trdih začetkov se je razrasla - in dala slovenskim šolam do danes že okrog 3000 diplomantov. Visoko število odlikovanih profesorjev je priznanje šoli, njenemu skupnemu prizadevanju. Naj naštejemo odlikovance: Dr. ALEKSANDRA KORN-HAUSER, podpredsednica Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in mednarodno priznana znanstvenica na področju organske kemije ter izredna profesorica tega predmeta na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je bila članica pedagoškega zbora pedagoške akademije od 1963—1970; v tem času jo je vodila štiri leta kot njena dekanica in direktorica. S svojo razgledanostjo in neizčrpno energijo je ustvarila pedagoški akademiji eksistenčne možnosti in jo izoblikovala v kadrovsko šolo, ki vzgaja v skladu z zahtevami časa, družbenopolitične stvarnosti in hitro se razvijajoče znanosti, učitelje vseh profilov, kijih potrebujejo slovenske osnovne šole. Za svoje delo je dr. Aleksandra Kom-hauser odlikovana z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI. BORIS MERHAR, profesor za starejšo slovensko književnost, je že ves čas obstoja pedagoške akademije in njene predhodnice višje pedagoške šole član njenega pedagoškega zbora. Poleg pedagoškega dela, s katerim zbuja v svojih študentih zanimanje za domačo besedo in občutek za izrazno vrednost slovenskega jezika, se je uspešno uveljavljal kot publicist na področju slovenske književnosti. Za svoje vzgojno in publicistično delo je prof. Boris Merhar odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. LEOPOLD PETAUER, profesor obče zgodovine, je član pedagoškega zbora akademije že od 1. 1949. V tem času je objavil številna znanstvena in strokovna dela. Poleg pedagoške dejavnosti je na akademiji opravljal razne odgovorne funkcije. Med drugim je bil vodja in organizator izrednega študija prav v začetnem obdobju. Ža vse to delo je bil prof. Leopold Petauer odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. Prof. BLAŽ TOMAŽEVIC je član pedagoškega zbora višje pedagoške šole in njene naslednice pedagoške akademije že od ustanovitve. Nekaj časa je bil Inž. arch. JAKIČA ACCET-TO je že 22 let profesorica na pedagoški akademiji. Od njene ustanovitve je organizatorica in usmerjevalka oddelka za tehnično vzgojo. Sodeluje z Ljudsko tehniko in sorodnimi institucijami pri nas in v tujini in objavlja svoje prispevke v raznih strokovnih revijah. Na akademiji je sodelovala v organih samoupravljanja in raznih komisijah in si zlasti prizadevala za gradnjo novega poslopja akademije. Z letošnjim šolskim letom je postala tudi namestnica direktoija. Za svoje delo je inž. Jakiča Accetto odlikovana z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Prof. CIRIL BREZOVEC je z vsem svojim delom, publicistič- nim in pedagoškim, nosilec nove smeri v prevzgoji vedenjsko motenih otrok in mladostnikov. Kot profesor na oddelku za specialne pedagoge posreduje z živo besedo svoje bogato znanje in izkušnje študentom, ki najdejo v njem zgled pedagoga, ki zavzeto dela za napredek izredno občutljivega področja vzgoje in izobraževanja. Za svoje večkrat pionirsko delo je prof. Ciril Brezovec odlikovan z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Svečanost podelitve 01 vanj je še povzdignil Slo^1 oktet s svojim petjem. V imenu delovnega kol^ se je za odlikovanja zal1 profesor Leopold Petauer. drugim je dejal: „Visoka znanja sprejemamo kot sf obvl , ,S1 klici ne ( vseh Uče Pop sam tudi njun direktor in dekan. Njegovo pedagoško delo je bilo uspešno posebno na področju metodike pouka slovenskega jezika in na področju novejše slovenske književnosti, iz katere je tudi napisal vrsto študij in člankov. Za svoje pedagoško, publicistično in upravno delo je prof. Blaž Tomaževič odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. Prof. IVAN TOMŠIČ je kot strokovnjak in dolgoletni predstojnik bistveno prispeval k razvoju oddelka za razredni pouk. Kot temeljit poznavalec problematike razrednega pouka se je oglašal s članki v raznih revijah, pisal učne knjige in zasnoval modema učila. S svojim delom si je prof. Ivan Tomšič že zaslužil naziv pedagoškega svetnika, zdaj pa je odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. MILA VLAŠlC-GVOZDIC je kot prva predavateljica metodike pouka srbohrvatskega jezika zasnovala in izdelala to metodiko in jo s svojo serijo učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov tudi prenesla iz teorije v prakso. S tem je dala tehten prispevek k poglabljanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Z zbirko Učinilo mi se, da su zvijezde, izšlo v Mostarju 1969, seje uveljavila tudi kot subtilna lirska pesnica. Za svoje pedagoško in literarno delo je tov. Mila Vlašič-Gvozdič odlikovana z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. budo in obvezo, da bomo W prihodnje z vsemi močfl11 vsem svojim znanjem prisp Pov svoj delež k napredku ^ ,z°t upravne družbe. To obljv^— mo mi — učitelji učiteljev." s Dr. Aleksandra KornhJ1 tila, je dejala: „Ves kolektiv ni (lobi; jel odlikovanja zato, ker se lokov deljujejo posameznikom. T': ,f) Sp vse, kar je bilo ustvarjenePpre teh petindvajsetih letih, je ^ijsk stalo v rokah, v mislih in z nas vseh. Čutim, da smOfjo. skupaj delovali kot organiZp p( — za to usklajenost bi se dajfopc rada iskreno zahvalila. Teh efti n kovanj in tega cvetja danesf sp bi bilo, če ne bi bilo skupfJp] prizadevanj.11 Čestitala je af#vlje demiji k njeni 25-letnici. NaJpo ta šola učiteljev tudi po dffošte benem priznanju - in prostorne (še danes po tolikih letih nif:lQ svoje zgradbe; predavalnice rUs raztresene v šestih dokaj od^ oel Ijenih zgradbah) postala tis|| ? kar je po svojem delu, po s'|, a< jem učnem kolektivu/* N. &va Pter OD RAZUMEVANJA K URESNIČENJU TOMAŽ VVEBER, prof. metodike pouka zgodovine, že dolga leta sodeluje pri reformnem prizadevanju našega šolstva. K modernizaciji pouka zgodovine je prispeval učbenike, priročnike, scenarije diafilmov in projekcijske komplete. Na akademiji sodeluje v organih samoupravljanja, je predsednik upravnega odbora in član več komisij. Za svoje vsestransko delo je prof. Tomaž VVeber odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. (Nadaljevanje s 1. strani) vztrajamo na modelih ali hočemo funkcionalnost? Izobraževanja in vzgoje ni mogoče iz dneva v dan spreminjati — to je najmanj desetletna naložba. Pri nas pa imamo vedno modernejše koncepte — izpeljave le-teh pa so zastarele, reakcionarne. Treba se je odločiti. Zdaj. Tu. In tudi v naši ustavi. Nastane vprašanje: kdo naj bi bil po novi ustavi ustanovitelj šol? Naj bi o osnovnih šolah odločale občine? Samoupravne interesne skupnosti naj bi odločale o srednjem šolstvu (ali tudi glede ustanavljanja in ukinjanja šol). Kakšna je ob tem vloga gospodarske zbornice? Kdo je ustanovitelj izobraževalne skupnosti SRS in temeljnih izobraževalnih skupnosti? S samoprispevkom smo zgradili doslej prenekatero novo šolsko poslopje - nismo pa našli denaija za kadre. (Mar ni tudi to vzrok za pomanjkanje prosvetnih delavcev? Bi bilo bolje, če bi neposredni proizvajalci sami odločali, koliko se bo dalo za vzgojo in osebne dohodke učiteljem? ) To pomeni, naj bi v prihodnje v izobraževalnih skupnostih imeli svoj vpliv (in svoje mesto): predstavniki delovnih občanov v krajevni skupnosti, predstavniki organizacij združenega dela in predstavniki vzgoj-no-izobraževalnih zavodov. Tu ne gre za dvodomnost — preštejemo, kdo bo zmagah prosveta ali proizvodnja. Gre resnično enakovrednost det obojih in za skupno načrto^jL nje. Obstaja bojazen, da p4^ stavniki iz proizvodnje ne bi M vselej dovolj razgledani in bila njihova udeležba pri 1%^ črtovanju dela v prosveti ali Plij0 razreševanju problemov fonn%e, na. Gotovo pa bo njihov smis|0 za stvarno in potrebno pomag^p naši šoli pri hitrejšem posoda^ Ijanju. N SLABO NAGRAJENA VARČNOST (Nadaljevanje s 1. strani) vih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Dokument je bil sprejet brez pripomb, sestavljal-cem pa so na seji izrekli vse priznanje. V razpravi o delovnem osnutku zakona o izobraževalnih skupnostih so poudarili, da je v njem premalo očiten delež vseh, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, da so šole le del celote, ki bi morala zajeti tudi npr. delavske univerze itd. Zakon bi moral močneje in jasneje uveljaviti načelo sprejemanja programov na temelju samoupravnega sporazumevanja. V predlaganem besedilu je še vse preveč očitna vloga države, zato bo treba besedilo razčistiti. Država naj namreč poseže šele tedaj, ko s samoupravnimi sporazumi tega ni mogoče storiti. Poudarili so tudi, da mora biti program rezultat dogovora, ne pa da ga predpisuje država. Sestavljalci predloga so na seji nanizali nekatera vprašanja, na katera bo treba jasno odgovoriti. Na primer: Kako naj bo sestavljena samoupravna delegacija izobraževalne organizacije, ali naj bodo v njej samo prosvetni delavci ali tudi učenci (študenti) ter starši. Drugo tako vprašanje je, ali opredeliti tako imenovane obvezne skupne funkcije in kako je treba to storiti. Sestavljalci so se pri tem odločili za kompromis, češ da so samo nekatere funkcije postavljene kot obvezne. Pri sestavljanju besedila se je pojavilo tudi vprašanje, ali naj izobraževalne skupnosti prevzemajo vso družbeno odgovornost za izobraževalno politiko. Ali je smotrno, da so za osnovno šolstvo odgovorni samo občani v krajevni organizaciji in občini, za srednje in nadaljnje stopnje šolanja pa delovne organizacije? Predlagano besedilo so na seji z nekaterimi pripombami (opozarjali so tudi na nejasnost) sprejeli. Pri tem so poudarili, da je treba že sedaj začeti ustanav- ljati temeljne izobraževalne skupnosti v skladu z ustavnimi določili. Razpravljali so tudi o osnutku družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, predvsem o poglavju, ki govori o vzgoji in izobraževanju. Sklenili so, da bodo sestavljalce opozorili na dikcijo dokumenta, saj iz sedanjega besedila ni najbolje razvidno, da so samoupravne interesne skupnosti v dogovoru enakovredno udeležene. Ugotovili so, da je vsebina predloga ustrezna. V razpravi o tej točki dnevnega reda so opozorili tudi na nekatere probleme, ki nastajajo pri izobraževanju ob delu. Na nedavni seji izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti so razpravljali še o osnutku predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pedagoški službi in o poročilu pedagoškega svetovalca za slovenske šole v Italiji za minulo šolsko leto. NADJA PENGOV Gospodarska zbornica mefl1 da so enotna stališča na p1? dročju šolstva tudi vnaprej nuj' na. Ne moremo vsega razdf° t0| biti. To nam je že v gospod^/ stvu prineslo prenekatero do. Ni pa možno tudi združe vati vsega - n.pr. po posain^l nih področjih - kakor kdo ž®1 ali hoče. Še naprej naj bi obstajala # obraževalna skupnost SRS, •? sicer zaradi: enotnih norma11' vov za vzgojno-izobraževalI1<, L delo, solidarnostnih ukrep0*' % enotne administrativno finali'k ne službe (morda celo kot ije'H, posreden financer) in kot vršilni organ. Lahko se nami^ / pripeti, da bi v posebnih izobfa'fe ževalnih skupnostih prevladal1 ii>0 interesi trenutne potrebe v pr°' «t( izvodnji nad načrtnim izobraže' vanjem. Treba se je domeniti 0 fn enotnem vrednotenju učitelj6" kjf vega dela — nevzdržno je nan1' itn reč, da dobijo učitelji za enak0fc, delo v različnih občinah rat' lično plačilo. ; Aktiv ZKS za področje vzgo^L je in izobraževanja pa ima na !ier logo, da usmeri komuniste ''4 šolstvu k posodabljanju druf ie benoekonomskih odnosov 113 področju vzgoje in izobraževanja. Ni dobro prenašati očitk°Vi prav tako ni dobro očitati. Na to dvoje pa je večkrat usmer" i^, jena dejavnost komunistov a3 r9. šoli. Ljudje so utrujeni od več' k nih dilem. Temeljne izobraže- k valne skupnosti za osnova0 fo izobraževanje se lahko zača° k ustanavljati povsod (iz zastopal' po kov krajevnih skupnosti, temelj' 0, nih organizacij združenega del3 in predstavnikov šolstva). 2° srednje šolstvo pa se je treb3 re odločiti — in se prebiti skoz* o; mnenja, da bi posamezne delo*" o, ne skupnosti odločale o tem. «/ Na osnovi te razprave bod° tj člani komisije pripravili koa- 4 cept sklepov. Te je treba posre- o dovati komunistom, ki delaj0 ic na področju prosvete. Kajti " J ni modrost razumeti ustavoi (j modro je, če si predstavlja* i uresničevanje tega, kar je v njej zapisano. NEŽA MAURER ^ e od Slov«1 kol zal? uer. soka ot no t« iočnJ 3 ris; n s«! 'ek klii lev. rnha^i Sinteza znanja — splošna izobrazba Slabost našega dela je v predmetizaciji predmetov. Počno urejen predmet pomeni predmetizacijo vzgoje, torej 1,6 daje celostne izobrazbe. Pomembno merilo za sestavo Jseh učnih načrtov naj bo vedno zmogljivost učencev. Učenci morajo snov resnično „znati“, vsaj 80 % jih mora sf °Madati gradivo, sicer je načrt neustrezen — treba ga je Popraviti, krajšati. Česar večina ne osvoji, naj odpade. Ne gre '"A Sa”10 za razumevanje, potrebno je tudi znanje. Združeno in ip«1 Povezano znanje je pomemben del vzgoje, je prava splošna sa? ‘Zobrazba. !l»N— To 0 so misli, predlogi in opo-ki so jih povedali 4. v ni I tobra strokovnjaki na seji 'r “kovnega sveta zavoda za šol- jenež Vejeli so popravljene gim-l> ie, !liske učne načrte za zgodo-*n “j?> zemljepis, fiziko in psiho-smo Sjo. Načrti so sprejeti z manj-gan#1 p0pravkj in dopolnili. Ve-;e da1, opozoriti, da so gimnazijski eh o Pi načrti kompromisna reši-anes , sprejeta iz nuje, ki jo zah-skupj; a praksa. Čeprav skrbno pri-je a* H e ni, kaže, da so bolj stro-. Na) Jno obdelani in da ni dovolj 0 df ^števana sinteza znanja. Ude-'DStd^Hei seje so sprejeli sklep, da ih ni< Po člani interdisciplinarne nic« fisije pri zavodu poskrbeli j od1*'celostno povezavo zahteva- 1 tis* w znanja. po s*, 3dalje so člani strokovnega N. sprejeli nov učni načrt iz ateniatike od 5. do 8. razreda ‘“ovne šole. Načrt je, kot so “darili strokovnjaki, logično ‘Paljevanje načrta nove mate-5tjke iz nižjih razredov osnovale (ki ga že tretje leto uvaja )l1'0) in je povezavo z reformi-Ja]) i P,0 srednjo šolo (uvajamo prve Pred C,rte v gimnazijo in tehniško d^dnjo šolo). Načrt je bil pred-,rtovi?en komisiji pri DMFA Slove-p ki se je strinjala s predlo- l r0t kaže, je načrt prožen in ri no usnlerien> tako da ga ali Pr ° učenci zadovoljivo obvla-)rm%lQ' Uporaben in koristen je za imisr sam0 za ki nadalju-rnaž^° ^udij- Kot seje pokazalo v odafeVi’,jennaČrt’VPri^fljaViS '“Skr ali drugimi načrti v so-metf \ kh deželah, prej skromen. pj ‘'ačrt je kompromis med ma-■ nUj Matičnim sistemom in aplika--jrff l0- Prevladuje induktivni po-“Pek, torej definicija na pod- odnf šk^ ruž« me?! , že^ lagi primerov. Podrobna navodila niso bila dana, ker bo poskrbljeno za premišljeno sestavljene polprogramirane delovne zvezke, kjer bodo naloge razporejene po težavnosti. Učitelji pa bodo prejeli podroben metodični priročnik. Tako bodo s pridom nadomestili dosedanji neprimerni učbenik. Dobili bomo torej domače učne knjige od 5. do 8. razreda osnovne šole. Člani strokovnega sveta so načrt sprejeli. Dogovorili so se, da bo pri sestavi priročnikov in delovnih zvezkov upoštevano mnenje, ki so ga izrekli udeleženci. Veljalo naj bi za vse sestavljavce: v priročnikih naj bo jasno opredeljena vsebina, ki naj jo učitelji še posebno utrjujejo. Nakazano naj bo, kaj naj poskušajo doseči in kaj lahko izpustijo pri gradivu. Zvedeli smo, da bo zavod za šolstvo SRS pripravil novembra tiskovno konferenco; 6. novembra pa bo prek šolske televizije posredoval informacijo za.starše o poteku pouka nove matematike v prvem razredu osnovne šole. Člani strokovnega sveta so še sprejeli temeljne zasnove osnov predmetnika in osnov učnih načrtov za gostilničarja in predlog osnov predmetnika in osnov učnih načrtov za poklic globinski vrtalec. TgA DOMINKO ;>» na»-| ali'0 b. O literarnem ustvarjanju otrok V l t^torjev literarnih krožkov in (/ktfr glasil in srečanju pionir-jj. dopisnikov v Kopru) ireč Verat, prebran na posvetu jVobenih oprijemljivih metodo jali fC'^ izhodišč nisem imel za jr0.L™° temo: delal sem po svojih ižc tnerilih - prvenstveno ti«|f P*satelj, ^i govori svobodno ijj. Pozna nujnost svobode pri jrH' '?arianju- Seveda so mi pri jkOjto ~ kot praktičnemu peda-- pomagale dolgoletne iz-^/e dela z otroki. fi0. Spise^ ki so bili poslani na ni \ečai »Pisuna beseda" in ka-, y sem prebiral ne samo iz už' V žnosti, marveč tudi iz osebni L radovednosti, označujeta va. d vsem dve poglavitni sla-jV, [sti: da imajo značaj šolskih h °k aH Pa značaj m silo literate ilranih pripovedi. Ti dve zvrsti ni ' Sanja pa nastajata slejkoprej v •i- If^rah in ozračju že tradi-°nalne pristranske literarne iofcf ,f^0/e pri pouku slovenščine in zunaj nje, ter kajpada /■“ pod vplivom naših stan-jj. ^nih slovenskih „Beril“. la i7hle ~~ ta^° ž‘va vzgoja kot h !■ °r pripovedi v naših berilih, ,3 'Jera še zmeraj veljajo za vzo-j\ ^ dobre antologije - zavoljo v* /j P^Čnosti svojih didaktičnih i “Ce?, preživele čustvenosti, .. aične miselnosti, konserva- O/i K(?a .. -»-ric miselnosti, Kunserva- ^Oria vsefl fjarv -m vrst -[n n£ v°ijujeta otroku - ne kot v 'h 0 Wci encu, še manj kot ustvar- il hi ‘a, da bi v njegovih spisih i Zlvel radikalni humor, prosta d ^jšljija, svobodni pristop do °življajev iz njegovega vsak- danjega življenja. Zamejen v ta okvir otrok korespondira na ravni odraslega (in postaranega), opravlja nad svojim sestavkom (pod posrednim ali neposrednim vplivom) nasilne korekcije, ki so sicer v uslužnost-nem odnosu do sveta in zahtev odraslih, nikoli ali pa malokdaj pa v skladu z njegovim realnim ali domišljijskim svetom, z otrokovo duševno in starostno stopnjo, z njegovo simpatično nezrelostjo, na višini njegovih dimenzij in perspektiv, v kakršnih se mu prikazuje svet. Lepota oziroma poetika (če smemo v tem primeru uporabiti to najvišjo estetsko kategorijo) je v pričujočih spisih poetika štiri-deset-petdesetletnikov, ne pa poezija tistega zgodnjega obdobja, v katerem je človek pravzaprav personifikacija lepote same. Na račun ,globoke mo-ralnosti“ in vseh drugih koven-cionalnih načel žrtvujejo otroci prav tisto, kar bi bilo za vzgoj-nika, za družbo, in ne nazadnje za analitika (kot obetajoče gradivo za raziskave) najzanimivejše in najdragocenejše; svojo otroško naravo, sebe celega, svoje enkratne skrivnosti in atraktivnost svojega mišljenja. Zdi se, kot da bi živa vzgoja in šolska leksika kar hiteli v tekmi za tem, da bi se otrok kar najhitreje znebil svojega otroštva kot nekakšne bolezni. Postavlja se mi torej vprašanje, kaj storiti, da ne bi otroka še kar naprej pošiljali na kamnito strmino lažnega literarnega mojstrstva in demonstri- SESTANEK NOVEGA ODBORA Letošnjega 4. oktobra se je prvič sestal nanovo izvoljeni odbor Društva defektologov Slovenije — sekcije strokovnih delavcev v vzgojnih zavodih, ki je bil izvoljen na januarskem občnem zboru. Razen sprotnih organizacijskih zadev je odbor obravnaval tudi nekatere pereče probleme, ki bolj ali manj tarejo vse vzgojne zavode v Sloveniji. Med njimi je vsekakor na prvem mestu vprašanje strokovnih delavcev. Mnogi namreč zapuščajo težko delo v vzgojnih zavodih in se zaposlujejo v drugih učno-vzgoj-nih ustanovah, kjer so za neprimerno lažje delo bolje nagrajeni. Razpisi delovnih mest so največkrat neuspešni, o kakšni izbiri pa sploh ni mogoče govoriti, čeprav je osebnostna struktura kandidata najpomembnejši dejavnik, od katerega je odvisen uspeh pri delu (v enem od vzgojnih zavodov nujno potrebujejo štiri vzgojitelje, pa jih ne morejo dobiti, niti študentov ne). Razen težkega dela v vzgojnih zavodih je treba iskati vzroke za takšno stanje v premajhnih osebnih dohodkih, krajših dopustih, nedeljskem, prazničnem in nočnem delu, pomanjkanju stanovanj itd. Odbor je menil, da bi morali ta vprašanja bolj učinkovito razreševati, ker bo sicer v teh zavodih vedno slabše. Obravnavali so tudi druga vprašanja, kot npr. o strokovnih aktivih pri sekciji, o strokovni literaturi, ekskurzijah itd. Odbor je sklenil, da mora nujno poživiti svojo dejavnost in se odločno zavzemati za reševanje sedanjih problemov. Delavci v vzgojnih zavodih pričakujejo, da bo nanovo izvoljeni odbor sekcije učinkovit organ, ki bo prisluhnil naštetim problemom in jih bo voljan tudi razreševati. MIHA PAJK Skrb za učbenike Pred nedavnim je bil na zavodu za šolstvo SRS posvet o problematiki izdajanja in oskrbe šol z učbeniki, udeležili pa so se ga predstavniki založb, ki izdajajo učbenike za osnovne in srednje šole. Na posvetu so nakazali temeljne probleme, ki nastajajo pri izdajanju učbenikov in poudarili, da bo treba uskladiti družbeno-pedagoške zahteve vzgoje in izobraževanja po večji načrtnosti izdajanja učbenikov z materialno-tehničnimi zmogljivostmi založb. Kot prvi problem so obravnavali cene učbenikov. Zavod zahteva, da morajo založbe natančno upoštevati pogodbeno določene cene. Ne smejo jih zviševati niti po izidu učbenika niti pri ponatisih, razen, če ni to utemeljeno z večjimi tiskarskimi stroški in ceno papirja. Založbe ne smejo dopustiti, da bi avtorji potem, ko je v pogodbi že določena cena učbenika, zahtevali drugačno opremo. Kakovost opreme učbenikov je treba določiti tako, da bo oprema ustrezala le našim sedanjim možnostim in da ne bo preveč draga. Zavod za šolstvo bo v zvezi s tem poskrbel za dopolnitev razpisov o izdajanju učbenikov. Prav tako je zavod opozoril založnike na tiste določbe pravilnika o postopku za potrjevanje učbenikov, po katerih morata biti pogodbeno določena cena in višina naklade natisnjeni v kolofonu vsakega učbenika. Še večje težave so s cenami učbenikov, ki izidejo v majhni nakladi (500-3000 izvodov). Njihove ekonomske cene so tolikšne, da učenci teh knjig sploh ne morejo kupiti. Do leta' 1969 je take učbenike subvencioniral republiški sklad za založniško dejavnost, danes pa ni zanje pravzaprav nobenih subvencij. Pri tem so prizadeti posebno učenci poklicnih in srednjih strokovnih šol. Ob začetku vsakega šolskega leta so starši, učitelji in šolarji vznemirjeni: novi učbeniki ne izidejo pravočasno, v knjigarnah, posebno v podeželskih, je naprodaj premalo izvodov. Problem ni tako preprost, kakor ga prikazujejo nekateri časopisni članki, saj je pravočasni izid učbenika odvisen od številnih dejavnikov in ne samo od zavoda in založbe. Na primer: avtor ne predloži rokopisa do določenega roka, recenzenti zahtevajo nove popravke, ilustrator prepozno izdela ilustracije, tiskarni zmanjka papirja itd. Vzrok slabe založenosti knjigarn z učbeniki ob začetku šolskega leta je dostikrat tudi to, da knjigarne ne vedo natanko, koliko učbenikov bodo šole potrebovale, premalo so povezane s šolami in včasih tudi brezbrižne. Da bi bilo teh nevšečnosti, ki povzročajo staršem ob začetku šolskega leta kar precej skrbi, konec, in da ne bi bilo več nepotrebnih posrednikov, ki zvišujejo cene učbenikov, proučuje zavod možnosti, naj bi šole same prevzele distribucijo učbenikov. Razprava na sestanku je pokazala, da bo treba izdajati učbenike bolj načrtno in smotrno, pri tem pa sodelovati z drugimi jugoslovanskimi zavodi, ki se ukvarjajo z učbeniki. Založniki so opozorili na ekonomske težave, ki nastajajo ■pri izdajanju učbenikov, saj poslujejo založbe v zelo neugodnih razmerah. Načrti za izdajanje učbenikov naj bi bili sestavljeni vsako leto posebej, pa tudi za več let naprej, avtorji bi morali pravočasno oddajati rokopise, v šolah naj bi odpravili skripta za predmete, za katere so učbeniki že na voljo, natančneje pa naj bi bile porazdeljene tudi naloge med zavodom in založbo pri izdajanju učbenikov. Knjigarne naj bi še naprej prodajale učbenike; če bi jim odvzeli to nalogo, bi jih bilo treba zaradi premajhnega prometa ponekod kar zapreti. To pa bi povzročilo kulturno škodo krajem, kjer so sedaj take knjigarne. Stalna komisija za učbenike, v katero bodo imenovali svoje zastopnike zavod in založniki, bo podrobneje izdelala nekatere sklepe o izdaji učbenikov. Določena je bila tudi delovna skupina, ki bo pripravila predlog dogovora med zavodom in založbami 6 izdajanju učbenikov, pa tudi elaborat o tej problematiki. S. M. ranja ,,zrelosti", ki je še daleč izpred njegove mentalne starosti, a da pri tem vseeno ne bi prizadeli načel in metode vzgoje in učenja (v prvi vrsti vzgoje, ki je eno izmed najpomembnejših področij človekovega ustvarjanja, povsem enakovredno znanosti in umetnosti in prav nič manj pomembno od njiju). Literarna vzgoja zadeva kajpak učitelje materinščine, predvsem pa mentorje raznih literarnih krožkov in glasil na naših šolah. Pot v prostejšo doziranje estetske vzgoje je pokazala že likovna, pri nas deloma tudi že glasbena vzgoja: pri teh dejavnostih dopuščajo otroku že malodane svobodno ustvarjanje, ne da bi se vzgojniki odvečno vmešavali s korekcijami v početje svojih varovancev. Vloga literarnega mentorja je seveda neprimerno težja, ker je kompleksnejša — pač zato, ker je književnost najbrž mnogo širša umetnost od likovne ali glasbene in ker z razliko od njiju literatura ne ponuja mentorju nobenih metodičnih sredstev ali pomagal (različne likovne tehnike, pri glasbi preprosta zvočila, nato instrumenti) za njegovo stopnjevano delo v ustvarjalni skupini otrok. Menim pa, da bi moral biti mentor predvsem občutljiv, po modemi literaturi in stvareh življenja razgledan človek, ki pozna svoje varovance, njihovo mentaliteto, dojemljivost, temperament, otrokovo senzibiliteto, njegovo osnovo, skozi katero gleda in vidi svet. Mentorjevo delo-vplivanje - bi moralo biti za to posredno. Vplivati, da mora otrok izbrano temo realne ali domišljijske narave izpeljati po pozitivističnih načelih, v znani izpeljavi, v vzneseni poetiki docela v nasprotju z zamislijo otroka in sveta okoli njega, bi moralo postati nekaj nedopustnega. Končno tudi vsi, ki se praktično ukvarjamo z vzgojo otrok, vemo: vse, kar ga učimo, kar mu svetujemo, pojasnjujemo, poteka pod njegovo kontrolo in cenzuro. Otrok predela vse sam, nekaj sprejme vase, drugo zavrže. Kar v osamljenem stremljenju vseh svojih sil, v spanju in vedenju ni priredil sam sebi, ne osvojil, ostaja prazna lupina, neznana podoba, nasilno breme. To ne bo rastlo in dozorevalo. Prav tako nedopustno bi moralo biti, kar se na žalost pogosto dogaja in čemur sem bil že sam nemalokrat priča - da je mentor favoriziral tiste otroke, katerih literarni izdelki so popolnoma zadovoljili načela „zrelega“ mišljenja in sklenjene literarne oblike, in da so po drugi strani zavirali tiste, ki so mislili s svojo glavo in so bili s svojim radikalnim svojevrstnim mišljenjem v nasprotju s „prid-nimi", tj. pravzaprav z mentorjem kot zrelim človekom, ki je hotel svoj mir ali je stremel za prevzetim vzorcem nekakšne idealne klasične umetnosti. Ravno ti vprašljivi otroci pa so najboljši ustvarjalci, zanimive človeške narave, katerih posebnosti bi bilo treba še spodbujati in negovati. Stvarni, logični, ponosni, odrezavi so pričakovali od mentorja nekakšen recept, ker je ,,človek z izkušnjami". V takih primerih bi moral ravnati svetovalec prav narobe, kot to počne: namesto da bi v krožkih oz. podobnih literarnih jedrih gojili povprečni nivo dojemanja, čustvovanja, cvetlični stil itd., itd. in silili posebneže pod vijake takih splošnih regu- lativov (ali pa, če se temu upirajo, celo izključevali iz literarnih skupin), bi morali najti najbolj naravno pot, da bi bili povprečni otroci v čim pogostejšem stiku z nadarjenci v svojih skupinah, ker bi, v to sem prepričan, dvignilo splošno raven vseh pišočih otrok. Razumljivo je, da mora biti pri nujnih „teh-nicizmih" - popravljanje slabega jezika, slovnice itd. delo mentorja v literarnih jedrih veliko neposrednejše. Vendar bi moral biti tudi tu na dvojni preži, da s preveliko puristično vnemo ne prizadene osnovne podobe otrokove predstave, a da ga po drugi strani vendarle karseda neopazno pripelje na zakonito pot jezika. Jezikovni nadzor naj bi bil torej po mojem edini direktni poseg, pomoč, da si otrok razjasni svojo podobo o svetu, pa seveda veliko posrednejše, previdnejše, iz distance. Sem pa tja ne bi škodil neposredni poseg v proces tako zastavljene vzgoje in to v obliki ter s pomočjo opazovalnih vaj; otroci naj bi zapisali stvar ali dogodek - (kraj, ki so ga vsi skupaj videli, srečanje, kateremu so bili vsi priča, ali karkoli že, kar se jim je vsem hkrati negodilo). Spisek takih tem, motivov bi bil širok, segal naj bi od najbolj profanega do najbolj osebnostnega doživetja. (Nadaljevanje prihodnjič) OPOMBA Razmišljanje pisatelja Lojzeta Kovačiča navezuje na spise, ki jih je zbrala Zveza prijateljev mladine Slovenije kot odziv na pobudo, naj bi pionirske igre tega dveletnega obdobja spodbujale tudi otrokovo besedno ustvarjalnost. Jugoslovanske pionirske igre posegajo v otrokov prosti čas, tisti voden, usmerjen, organiziran. Posebno mesto je bilo v teh Igrah namenjeno, kot že rečeno, otrokovemu besednemu izrazu — pesmi, pripovedi, dramskemu prizoru. Neposredno spodbudo je dal Pionirski list z razpisom natečaja, če že tako to imenujemo „Pisana beseda" in z objavljanjem boljših prispevkov. Mentorje glasil, krožkov, učitelje slovenskega jezika je spodbudil sam program Iger in njegova utemeljitev v Glasilu DPM. Kot je bilo pričakovati — odzivali so se tako posamezniki kot člani raznih krožkov, dopisniških, novinarskih, literarnih. Prozne sestavke je posebna žirija (Berta Golob, kije oblikovala osnovna izhodišča in smotre te vsebine Iger, Kristina Brenkova, Lojze Kovačič) ocenila pred srečanjem pionirjev — dopisnikov v Kopru, 12. in 13. oktobra letos, kjer naj bi avtorji najboljših sestavkov tudi sodelovali. Srečanja otrok pomenijo vedno tudi srečanja odraslih, mentorjev, ki so gibalo otrokove aktivnosti in ustvarjalnosti. Vsakokratno srečanje, ki je navzven le kratka manifestacija dela, pomeni korak v smeri boljšega poznavanja metod in načel dela z mladimi in poznavanje mladih samih. Tokrat so bili udeleženci srečanja učitelji slovenskega jezika, mentorji glasil in literarnih krožkov. Čeprav je pisatelj Lojze Kovačič v svojih razmišljanjih izhajal iz spisov „Pisane besede", menimo, da razmišljanja posegajo tudi v naš odnos do vsakega otrokovega besednega snovanja. A. V. Pozornost do učiteljev Zveza sindikatov obalnih občin, pododbor za prosveto in kulturo in. temeljna izobraževalna skupnost obalnih občin Koper so izbrali soboto, 20. oktobra, za dan prosvetnih delavcev. To je bila tudi družbeno strokovna manifestacija prosvetnih delavcev piranske, izolske in koprske občinske skupščine. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se na slavnostnem sprejemu v Portorožu zbrali upokojeni prosvetni delavci z obalnega območja in partizanski učitelji, ki so kasneje nadaljevali z zborovanjem prosvetnih delavcev in poslušali predavanja profesorja doc. Franca Strmčnika o didaktičnih problemih naše šole. Še pred bogatim kulturnim programom in prijetnim družabnim srečanjem so podelili nagrade in pismena priznanja šestnajstim prosvetnim delavcem. Nagrade za izredno uspešno delo v vzgojno-izobraževalnem procesu in posebna pismena priznanja so prejeli: ENNIO AGOSTINI z ekonomske srednje šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli; MARIJA BOLJE z osnovne šole Vojka Šmuc iz Izole; LJUDMILA BRClN, inštruktorica za nego bolnika v zdravstveni šoli v Piranu; MIROSLAV COK, dolgoletni upravitelj in kasneje ravnatelj osnovne šole v Luciji, letos spomladi pa je bil invalidsko upokojen; RADA JELINČIČ, knjižničarka v osnovni šoli Piran; ROŽA KOBAL, vzgojiteljica v koprskem dijaškem domu; MODEST KOCJANClC, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli Janko Premrl-Vojko v Kopru; JELKA KOKOLE, vzgojiteljica in vršilka dolžnosti ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda v Semedeli; MARA KOLJENŠlC, ki poučuje na posebni osnovni šoli pri bolnišnici v Valdoltri; HINKO KUKOVEC, ravnatelj vzgojno-varstvenega zavoda v Kopru; NIVES MANDIČ, učiteljica v italijanski osnovni šoli v Kopru; MILAN MARUŠIČ, ravnatelj gimnazije v Kopru; ZOFKA POPOVSKI, vzgojiteljica v vzgojno-varstvenem zavodu v Izoli; MARIJA TROŠT, zdaj že upokojena, ki je delala v oddelku podaljšanega bivanja v osnovni šoli v Semedeli; JOŽICA VRHOVNIK, učiteljica četrtega razreda v osnovni šoli v Sečovljah; MARJAN ŽERJAL, učitelj telesne vzgoje v osnovni šoli v Škofijah. Šole in zavodi na območju obalne temeljne izobraževalne skupnosti so predlagali za nagrade in priznanja kar 51 kandidatov. Izbira je bila torej izredno težka, čaprav je skupščina že konec letošnjega maja sprejela pravilnik o podeljevanju nagrad delavcem s področja izobraževanja in vzgoje na območju občin Izola, Koper in Piran. Na obalnem območju je kar 34 šol, v katerih poučuje le nekaj manj ko tisoč učiteljev in predavateljev, med katerimi je veliko takih, ki že desetletja ali dve in še več vztrajajo na delovnih mestih in svoje znanje nesebično razdajajo mladim. Zato so člani skupščine temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin v Kopru sprejeli sklep, da bodo vsako leto poleg nagrad prosvetnim delavcem in vzgojiteljem za izredne delovne uspehe podeljevali tudi javna priznanja dolgoletnim prosvet-' nim delavcem. -tu- Predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin v Kopru prof. DARKO OPARA: „Šole in vzgojno-varstveni zavodi so komisiji za podeljevanje nagrad zaslužnim prosvetnim delavcem in vzgojiteljem naprtili zelo težko in odgovorno delo: za nagrade so predlagali kar 51 kandidatov. Zavodi še vedno predlagajo, da bi nagradili delavce ob upokojitvi; zato je izvršni odbor sprejel sklep, da bodo podeljevali priznanja tem delavcem na slovesen način, ob koncu šolskega leta.“ — Foto: T. Urbas BISTRICA PRI TRŽIČU: Vedno bliže cilju Pred dnevi je bila zgrajena osnovna šola na Bistrici pri Tržiču, prihodnjo jesen pa bodo dograjeni še: vzgojno-var-stveni zavod na Bistrici in v Križah, preurejeni bosta osnovni šoli v Podljubelju in Kovorju in razšiijena osnovna šola heroja Grajzerja. S tem bo uresničen program gradnje šol in vzgojn o-varstvenih zavodov. Z dograditvijo osnovne šole na Bistrici je namreč končana druga faza izgradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov. Nova šola, ki nosi ime po narodnem heroju Mirku Bračiču, ima kar 3900 kvadratnih metrov porabne površine. Urejena je tudi okolica šole, le igrišča ob njej bodo nared šele prihodnje leto. Velik prostor pred šolo bodo s pridom uporabljali učenci vseh treh tržiških osemletk pri pouku prometne vzgoje. Nova šola na Bistrici je skupaj z opremo stala nekaj več kot 10.700.000 din, s stroški za ureditvijo igrišč in okolice pa se bo skupna vsota povečala na 12.000.000 din. „Cimprej se moramo sestati z nekom, ki bi nam znal odgovoriti na vsa vprašanja, ki se porajajo ob ustavnih spremembah,“ pravi predsednik skupščine temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper profesor MIRAN HASL - Foto: T. Urbas Učitej in ustava Prejšnji četrtek so se sestali na svoji redni 20. seji člani skupščine temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin v Kopru. Živahna razprava o osnutku nove ustave, v kateri je sodelovalo veliko članov, je sicer zahtevala jasne odgovore na mnoga vprašanja, predvsem pa pojasnila glede nekaterih nejasnih določil ustave o sistemu izobraževanja, načinu financiranja, delegatskih odnosih in vplivu družbe na samoupravne določitve v posameznih šolah in vrstah izobraževalnih dejavnosti. Na območju temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin v Kopru je zajetih v sistem izobraževanja nad 10.000 učencev in dijakov in le nekaj manj kot tisoč učiteljev in profesorjev. Učitelji in profesorji z obalnega območja pozdravljajo določila v osnutkih nove ustave, ki priznavajo tudi izobraževalni dejavnosti značaj nematerialne RIBNICA NA DOLENJSKEM: Ni denarja ni kuhinje Šolska mlečna kuhinja ribniške osnovne šole je v kleti stare meščanske šole in že dolgo ni več primerna. Šola je sicer že pred nekaj leti, skupno s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva iz Ljubljane, izdelala načrte za preureditev kuhinje; za to bi potrebovali okoli 400.000 dinarjev, saj bi samo oprema stala dobrih 260.000 din. V sedanjih prostorih šolske kuhinje so do sedaj pripravljali vsak dan okoli 600 malic in 80 kosil. Letošnjo jesen pa bi morali v šolski kuhinji poleg 600 malic pripraviti — po sedanjih prijavah — še od 150 do 200 kosil. To pa v teh razmerah zagotovo ne bo mogoče. Zato so na nedavni učiteljski konferenci v Ribnici sklenili, da bo malice lahko dobival vsak učenec, ki bo želel, kosila pa bodo pripravljali v kuhinji le za šolarje v oddelkih podaljšanega bivanja, za učence vozače in učitelje, ki stanujejo v stanovanjih brez kuhinj. Ta „odlok“ bo veljal vse dotlej, dokler ne bodo dobili denarja za preureditev sedanje kuhinje. Na te težave pa je šola že od spomladi opozarjala temeljno izobraževalno skupnost in občinsko skupščino. POSTOJNA: Z referendumom hitreje do šol proizvodnje, saj učitelji s svojim družbeno pomembnim delom razvijajo v mladih ljudeh sposobnosti za nove, človeške, idejno napredne medsebojne odnose. Oblikujejo torej prihodnje samoupravljavce. Za tako pomembno in tudi odgovorno delo, ki ga opravljajo prosvetni delavci, so menili na seji, je potrebna tudi ustrezna materialna osnova, enotna politika obalne temeljne izobraževalne skupnosti, enotno zbiranje, nagrajevanje ter razdeljevanje denarja in — seveda — enotno vrednotenje učiteljevega dela. Prehajanje učiteljev iz ene v drugo občino bi povzročilo veliko težav in nevšečnosti, posebno še na območju koprske temeljne izobraževalne skupnosti, ki na sorazmerno majhnem prostoru regionalno zajema več občin. Tako imenovane ,,mini skupščine “, o katerih so govorili na seji v Kopru, naj bi imele glede na ustavne spremembe pomembno vlogo. Strokovna služba naj bi jih povezala in ugotovila, če je ta oblika zares najboljša. „Čimprej pa bi se seveda želeli sestati z nekom, ki bi nam znal odgovoriti na vsa vprašanja, ki se porajajo ob ustavnih spremembah. Prosvetni delavci na Koprskem si želimo zgraditi takšne smotre, ki bodo kar največ prispevali k rasti družbeno razgledanega, svobodnega in z znanjem oboroženega človeka, zavestnega pripadnika naše socialistične samoupravne družbe," so še posebej poudarili na seji skupščine, ki jo je vodil njen predsednik profesor MIRAN HASL. TONE URBAS Na nedavnem družbeno-po-litičnem zboru kamniške občine so med drugim potrdili tudi program gradnje vzgojno-izobraževalnih objektov. S tem so sprejeli zahtevno in odgovorno nalogo. Program namreč zahteva, da je treba zagotoviti mladini in odraslim vse možnosti šolanja in izobraževanja za tiste poklice, ki jih potrebuje gospodarstvo, hkrati pa omogočiti otrokom od rane mladosti do polnoletnosti zdravo socialistično vzgojo v samoupravnem duhu. Skupščina občine Kamnik sicer že nekaj let uspešno zbira denar za naložbe v šolstvo. Vsako leto podpiše z delovnimi organizacijami dogovor o združevanju denarja v te namene. S tem delom bodo nadaljevali tudi v prihodnjih petih letih. Predlagani referendum o združevanju sredstev v prihodnjič petih letih v vseh kamniških delovnih organizacijah bodo pripravili 20. decembra letos. Ce bo referendum uspel, bodo delovni ljudje, ki so zaposleni na območju kamniške občine, prispevali po 0,8 odstotka od bruto osebnega dohodka za šole. Po petih letih bi tako zbrali okoli milijardo in 200 milijonov starih din. Za uresničenje sedanjega načrta bi potrebovali okoli 4.350.000.000 starih dinarjev. Potrebno vsoto denarja bodo zbrali iz sredstev za otroško varstvo, iz občinskega proračuna, nekaj posojila pa bodo dobili od republiške izobraževalne skupnosti. S tem denarjem naj b1 bližno do leta 1978 zgraj Kamniku center strokovni11 osnovno šolo z vzgojn0 stvenim zavodom na OT pomožno šolo v Kranj11 vzgojno-varstvene zavode Trškem polju, Mostah mendi in Šmarci. VOTLO PRI KRANJU: Preuredit ven« dela z zamudi Učenci osnovne šole iz klega gostujejo že nekaj č3: osnovni šoli v Šenčurju, i preureditvena dela na nji' šoli v Voklem še sedaj niso k čana. Stroški za dodatna so še enkrat tolikšni, kot str SVi šo sti predvidevali. Obnovljena os11 ( na šola v Voklem bo imela11 oddelek predšolskega varfln( otrok, zato bo del de n ar j3 obnovo šole prispeval temeljne izobraževalne nosti v Kranju še sklad za< ško varstvo. ne st; oc te V: m in te re V2 V2 L . Ka d llje\ ja l()sti po “bje sU oi PREDDVOR: Slabo kaže :;šai N »bra 'ati ie snd KOPER: Delo bo končano Lani oktobra so zač.eii v Kopru graditi nov vzgojno-var-stveni zavod, ki bo lahko sprejel okoli 230 otrok od drugega do sedmega leta starosti. Hkrati z gradnjo vzgojno-varstvenega zavoda so začeli preurejati tudi Pionirski dom, nekoliko kasneje pa graditi še kotlovnico, ki bo ogrevala obe zgradbi. Predvidevajo, da bodo vsa dela in oprema stali okoli 5,5 milijona din. Nove prostore prvih novembr- Kdaj bodo dobili v Pred11 e ru svoj vzgojno-varstveni j, ’ vod? V hiši, ki je namenjen1 ^ preureditev v vzgojno-varst^ ‘ zavod, so še vedno stanova' p1 Svet za otroško varstvo v b ^ 1 nju mora najprej dobiti tol denarja, da bo lahko kupi)*;)® novanja za stanovalce te hiš3, Načrti za preureditev st- ^ vanjske hiše v vzgojno-varst' ^ zavod bodo narejeni prihod)'| leto, šele 1. 1975 pa bodoza0*® prezidavah stare prostore. ;j ^ •nh Domačini | so prispevali k opremo Rar DUPUE: 'a d Prenovljena šola v DupHak bo dobila tudi oddelek pred* litji skega varstva. Spričo potreb na željo domačinov bodo' jetno odprli še en oddelek p'1 p šolskega varstva otrok, 4 “ bodo, po dogovoru s preds1 d krajevne skupnosti, 1, bodo odprli skih dneh. LITIJA: ni ki spevali del denarja za oprel prebivalci, del denarja ^ opremo domačini. H Ver Premalo denarja Že pred dobrimi štirimi leti so se občani litijske občine z tega sklada že skoraj 7.770.L din. Delovne organizacije, kj' ( referendumom odločili, da bodo s samoprispevkom pomagali k hitrejši izgradnji in preureditvi šol. Kljub vsemu pa je v litijski občini še vedno 19 (devetnajst!) organizacij združenega dela, ki doslej s skladom za gradnjo in obnovo šol še niso podpisali pogodbe za odvajanje sredstev v ta sklad; v njem seje do konca prejšnjega meseca nabralo skoraj 9.600.000 din. Za preureditev in gradnjo novih šol so v Litiji porabili iz # 1 .fiffei liPin, p “tv •e||oč (Plavr PtQ Štipendije glede na uspeh Temeljna izobraževalna skupnost v Postojni si zelo prizadeva, da bi v prihodnjih nekaj letih omilila kadrovske težave v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Manjka predvsem učiteljev za razredni pouk. Čeprav so štipendije vabljive, saj znašajo najvišje celo 900 din, so letošnjo jesen od enajstih razpisanih štipendij podelili le sedem. Štiri razpisane štipendije so torej ostale neizrabljene; ta denar bodo uporabili za zvišanje štipendij svojim 37 štipendistom. Družbeni dogovor o štipendiranju sicer določa višino šti- pendije, ki je v različnih letnikih različna, najmanjša pa vedno v prvem. V Postojni menijo, da to ni najbolj pravično, kajti študent v prvem letniku mora prav tako živeti kot njegov kolega v četrtem. podpisale pogodbe, v vtru ■ primerov redno izpolnjuj • |jj0 svoje obveznosti. V sklad so P spevale . nekaj več 1.635.000 din, okoli 3.350J din je sklad dobil posojil, n' nad 4.600.000 din pa so s moprispevkom prispevali čani. Kljub temu da denar v sl kar dobro priteka, pa vsota bo zadoščala za kritje vsehf^v treb. Program o gradnji in 'vr novi šol v litijski občini, ki' ' ga sprejeli pred petimi leti, treba nujno razširiti. Za uP ničitev novega programa ff1 nje in obnove šol pa bi po) bovali še okoli 15.200.000 & lili K aj iiad Omembe vredna je novost, ki jo uvajajo pri postojnski temeljni izobraževalni skupnosti: da bi svoje štipendiste še bolj spodbudili k študiju, bodo uvedli novoletne nagrade. Te sicer ne bodo velike, bodo pa vendarle nov poskus skrbi štipenditorja za štipendiste. * ČRNUČE: Gosnarjeva -ravnateljica v Črnučah del Skupščina občine Ljubija'hig Bežigrad je imenovala Mil)1 soc Gosnarjevo za ravnatelj1' osnovne šole Maks Pečat Črnučah. Stane Štember^ dosedanji ravnatelj te šole, prosil za razrešitev, ker je od' po na novo delovno mesto. iste so )elj jen 0( sed sed odi Plii 0 VZGOJITELJEVEM DELU V DIJAŠKEM DOMU NOVO ŽIVLJENJE V STARIH ZGRADBAH 'K rvm11 ojn" D«! anji> vo u, njij iso ^ Domovi za učence srednjih šol so pomembna družbena Sfedišča za vzgojo mlade osebnosti. Vse do danes so obdržali svoj prvotni namen: vanje sprejemajo mladino, ki živi in se šola zunaj kraja svojega stalnega bivabšča, ločena od svojih Maršev in pod vplivom novega okolja. Današnje internatsko življenje je precej drugačno od Nekdanjega, čeprav so zgradbe povečini še vedno tako zelo stare, kot je stara zgodovina o internatih. Spremenil pa se je odnos gojenec — vzgojitelj. Dolgo časa je bil poklic vzgojitelja v dijaškem domu pisarniško — administrativno delo. Vzrok za to sta bila že sam sistem domske vzgoje in pomanjkljiva vzgojiteljeva izobrazba. Toda hkrati z razvojem industrije se je večala tudi zahtevnost šolanja; profil vzgojitelja je bilo treba preoblikovati. Letos so končali študij prvi redni slušatelji pedagoške akademije pa oddelku za domsko s^gojo. To pa bo prav gotovo še pripomoglo h kvalitetnejši ^goji v dijaških domovih. i osi1 Kakšne so pravzaprav vzgoji-elal Tve naloge? Vzgojitelj naval* ^no organizira vzgojne dejav-iarja ^i, spoznava učenca ,jeot po “bjekt vzgoje", organizira sk bojne skupine, oblikuje živ-'ao1'11!®. delo in odnose v domu, 'banizira učenje, pripravlja 'tavanja za dopolnilno iz-“^ževanje, znati mora sveto-Jtiitn. J Se in 'še bi lahko našteval, 'red1, ar bi storil napak, če ne bi enj Posebej omenil načina, kako ijefl, ti z mlado osebnostjo, da arsr Varimo zaupanje, ki je nujno l0vai9 asPešno sodelovanje, v 1 Aav to je morda največ, kar tol ,ko dober vzgojitelj naredi, [pil: ^enir si lahko pomaga s stro-jiiS«. Ovnostjo, delo s človekom pa stj%eva osebno obravnavo, ki [rstv^m temeljiti na opazovanju hod jjjjekta in ne na „šablonizira- ,y šoli se pripravlja študent, ‘‘.bo nekoč vzgojitelj, na svoje Nhodnje delo: uči se psiholo-Ji®, pedagogike, metodike itd. smemo pa pozabiti, da bo tj svojem delu v domu potre- 1 .aval tudi ljubezen do dela, kot llan kolegija bo moral skrbeti i5 dobre medsebojne odnose, in iupiakor povsod, bo tudi tukaj re“ r,|Jjno teamsko delo. tret lo1 c p( NA RAZPOTJU i Poklic domskega vzgojitelja ;dst e danes na razpotju: Ali naj bo , 1J človek, ki se bo posvečal prefpi skupini, ali dober teoretik, a J bo znal pomagati pri učnih ali pa izvrsten organizator , organizaciji prostega časa. e,jetno bi bilo idealno, ko bi vse te lastnosti združile v eni .Set>i. Bolj stvarno pa bi bilo, 0. 0yvbi si razdelili delo tako, kot ki;'s°li; to pomeni, uvedli naj bi ,4\ realizacijo za posamezne juj^.Nke. Na primer: vzgojitelj naj op ! imel kot doslej svojo sku- fo, poleg tega pa bi moral ).(JI Nadati vsaj eno interno pod-nrf ^je ali kulturo, šport, teh-s; j?^0, glasbo, likovnost itd. De-t|lvnosti naj bi imeli gojenci v fr°stem času, ki bi bil s tem skl* 5°dstno izrabljen, taj Zavod za šolstvo je izdal h / 'brni vzgojni program za Ornove učencev srednjih šol. Id jpj vse mora narediti vzgojitelj, 1. 'p?dar organizira svojo sku- Ob sprejemu je dobro, če ol,:ei sestavi oddelek učencev e8a razreda, iste starosti. Ker , spalnice manjše, naj vzgoji-.elJ v ‘ ‘ ‘ !enci sami izberejo, kateri fantje J v začetku pusti, da si go-. kis °do skupaj v sobi (bratje, so- edje, športniki itd.). ~ Nato naj izberejo pred-dmka oddelka in oddelčni “bor. V komisijah (npr. disci-.jiirjska, športna, prehrambena, [effcka’ idejno-politična) naj liji d, einje približno tretjina od-11 ?e|ka. Vzgojitelj naj jih seznani domskim redom, z dolž-j 0st,ni in pravicami. "Pri dolžnostih je predvsem Pontembno, da imajo vsi vzgo-ebi enotna stališča. " Sobni starešine bodo nad-°rovali urejenost sob, oddelek ^ naj bo celota, ki bo spo-i bna tako tudi delovati in bo °s nalogam. | Seveda pa skupina potrebuje vzgojitelja. Ali naj bo vzgoja popolnoma permisivna ali represivna? Ali naj vzgojitelj o vsem odloča ali naj prepusti odločitve oddelku in vodstvu oddelka? Menim, da v dijaškem domu mora prevladovati permisija. Dobri, zgledni učenci, dežurni, športniki naj bodo pohvaljeni, nagradimo jih z dobro knjigo, brezplačnim izletom, smučanjem, vstopnico za dober film itd. S problematičnimi gojenci naj se vzgojitelj pogovori sam ali pa vpričo gojencev oddelka. Skoraj vedno ima prestopek svoje vzroke, najbrž ni nastal na hitro. Če pa se zgodi v trenutku objestnosti, bi to lahko označili kot spodrsljaj, kar pa je seveda odvisno od primera samega. Vzgojitelj mora ugotoviti, j,zakaj se je to pripetilo". Ob razumevanju gojenca bo laže ukrepal in našel pravo rešitev. Samo vpitje in običajne fraze, kot so: „Kaj pa si domišljaš? Jaz sem bil v tvojih letih veliko pametnejši! Ali misliš, da bo družba podpirala take lenobe, kot si ti? “ lahko rodijo prav nasproten učinek in nepopravljivo škodo — to je popolna odtujitev. Za ilustracijo naj navedem dva zgleda: Vzgojitelj Xje vesten, natančen, vedno ima najbolj urejene priprave, ne zamuja, je urejen, vse hoče imeti v redu. Ni popustljiv, vedno zahteva točnost; če je bilo na kolegiju sklenjeno, da morajo gojenci ob 9. uri spat, ob 20.30 izklopi televizor, pogasi luči, vse nažene spat, ugovorov ne trpi, dosledno za vsak prekršek napiše ukore. Vzgojitelj Y je pravo nasprotje vzgojitelja X. V odnosu do gojencev je mil, za vsakega najde pravo besedo, ob plesu v domu bo podaljšal zabavo, ki si jo vsi žele, s fanti bo ob urah razvedrila in se ukvarjal s športom, vse bo dovolil, na red ne bo toliko pozoren. Prepričan sem, da opravlja Y svoje delo mnogo bolje, čeprav pride zaradi svojega načina v nasprotje s kolegom X. Vendar je mnogo bliže vzgojitelju kot poklicu, saj s svojim načinom prodira v „notranjost gojencev", gotovo jih tudi bolje razume. Seveda pa so v idelanem vzgojitelju združene lastnosti obeh opisanih tipov. Vzgojitelj naj bo natančen takrat, ko je to potrebno, npr. ob učnih urah, dnevnem redu... „prožen“ in razumevajoč pa takrat, ko mora pisati dovolilnice, ko mora odločati o odhodih domov, skratka, ob konkretnih situacijah internatskega življenja. Predvsem pa naj razume razvijajočo osebnost tudi v njenih težnjah in hotenjih, naj se ji zna približati. Potem bo tudi sam nagrajen: gojenci mu bodo njegovo pozornost vračali z razumevanjem, z zaupanjem, pri delu ne bo imel težav. Kaj menijo o vseh teh zadevah strokovnjaki, ravnatelji treh večjih internatov v Ljubljani: IVAN STRMOLE, ravnatelj doma tehniških šol, MARTA KURET, ravnateljica^ doma Anice Čemejeve in JOŽE PRE- LOG, ravnatelj doma železniških šol? Odgovorili so nam na tri vprašanja: — Kakšno naj bo vzgojiteljevo delo v dijaškem domu? — Kako naj vzgojitelj primerja uspešnost vzgojnega dela in kako si razlagate permisivno vzgojo v domu? — Ali mislite, da bo pri vzgojiteljevem delu potrebna diferenciacija, kot je v šoli? - Kakšno naj bo vzgojiteljevo delo v dijaškem domu? IVAN STRMOLE: „ Vzgojitelj ima mnogokrat premalo časa za pravo vzgojno delo, za delo v vzgojni skupini. Kve preveč ga mora porabiti za različne oblike nadziranja. Pri takšnem opravilu pa težko ostane ustvarjalen, kar je za vzgojiteljevo delo temeljno načelo. Če je vzgojitelj pri svojem delu dosleden v besedah, dejanjih, odzivanju, ukrepih in če opravlja le tisto, kar mu je v tej ali oni obliki naročeno (vzgojni načrt), bo sicer formalno zadostil zahtevam delovnega mesta, vendar bo vzgojno ostal neučinkovit. Zdravilo proti temu je nenehno širjenje kulturnega okusa in spremljanje družbenega dogajanja pa tudi strokovno izpopolnjevanje. “ MARTA KURET: „ Vzgojiteljevo delo mora biti vsestransko: oblikuje naj vse navade — od najosnovnejših higienskih do kulturnih, estetskih, družbenomoralnih in delovnih Ni dovolj, da je samo strokovno pedagoško usposobljen, imeti mora tudi dobršno mero volje in potrpežljivosti Najbolje je, če je njegov delovni čas strnjen, saj tako najlaže uresniči svoj delovni program. Domski pedagog lahko vodi dozorevajočo osebnost in ji v vzgojnem procesu predstavi življenje z vsemi pozitivnimi vrednotami le tedaj, če je ustrezno izobražen, dobro pozna oblike, metode in vsebino vzgojnega dela. Tak strokovno podkovan vzgojitelj bo lahko uspešno vodil vzgojno delo s posamezniki in obvladal skupino. Najbolje je, če je skupina homogena. Večkrat pa nas presenetijo izjemne situacije; v vsakem mladem človeku se porajajo številni osebnostni problemi, potrebna je vzgojiteljeva pomoč. Če znamo pomagati ob pravem času, potem smo svoje delo uspešno opravilu “ JOŽE PRELOG: „Vzgojitelj mora biti predvsem organizator vzgojne dejavnosti. Učencem mora neposredno pomagati pri razvoju in oblikovanju njihove osebnosti. Vzgojiteljevo delo je pomembno predvsem v tem, da vzpostavlja demokratične odnose z učenci in med njimi ter tako ustvarjalno vpliva na življenje in delo učencev v domu. Vzgojiteljevo delo v domu mora biti zaradi obširnih vzgojnih smotrov in nalog - načrtovano. Vzgojitelj mora skrbeti v domu za vsebino, obseg in oblike dejavnosti pa tudi za prilagajanje učencev skupnemu življenju in domskemu režimu. Vzgojiteljevo neposredno delo z učenci mora biti v vzgojni skupini in s posameznimi učencu Skratka, učence uvaja v sistem samoupravljanja, skrbi za učenčev šolski uspeh, biti mora mentor za posamezne interesne dejavnosti ter pri tem sodelovati s šolo, starši in drugimi vzgojnimi dejavniki. Pri vsem svojem vzgojnem delu pa ne sme pozabiti na idejno-marksistično usmerjenost in socialistično angažiranost domske vzgoje, ki mora predstavljati šolo za samoupravljanje. “ — Kako naj vzgojitelj preverja uspešnost vzgojnega dela in kako si razlagate permisivno vzgojo? IVAN STRMOLE: Vzgojitelj spozna, da je uspešen v domu, kadar čuti, da ga gojenci sprejmejo, da ga potrebujejo. Ob tem pa najbrž ne bi smel opustiti preverjanja zunanjih kazalcev, kot so: red, disciplina, učni uspeh, osip, izoblikovanost vzgojne skupine, aktivnost gojencev. Permisivnost radi ocenjujemo po pogostosti vzgojnega ukrepanja, kar pa ni vedno merilo za permisivni pristop k vzgoji, saj je to lahko rezultat nezahtevnosti. Bistvo permisije vidim v tem, da je vzgojitelj „med gojenci", ne pa „ob njih“, „pred njimi" ali celo „med njimi". Veljavnih norm vzgojitelj ne posreduje frontalno, pač pa skuša doseči pri gojencih občutek, da so norme sami oblikovati, zato jih bodo zavedno izpolnjevali. To velja tako za vsakodnevno izpolnjevanje dolžnosti kot za oblikovanje najvišjih družbenih vrednot. “ MARTA KURET: ,,Preverjanj e uspešnosti vzgojiteljevega dela je vsekakor zelo zahtevna naloga. Dosežki niso vidni takoj, pokažejo se šele v dobro izoblikovanih vzgojnih skupinah, v humanih in kulturnih medsebojnih odnosih ter prijetnem ozračju v domu. Kdaj smo lahko s svojim delom zadovoljni? Takrat, kadar so naše gojenke sproščene, se žele z nami odkrito pogovarjati in nam brez strahu povedati, kdaj niso bile zadovoljne z našim ravnanjem. Permisivna oblika dela se je v domovih zelo uveljavila pri interesnih dejavnostih in v domskih skupnostih. “ JOŽE PRELOG: „Naj odgovorim najprej na drugi del vprašanja - kako si predstavljam permisivno vzgojo? Metode in postopki pri vzgojnem delu v domu ob uresničevanju osnovnih vzgojnih smotrov domske vzgoje, ki motivirajo in aktivirajo učence v domskem življenju, razvijajo čut kritičnosti in ustvarjalnosti ter socializirajo njihove postopke, spadajo prav gotovo med načela permisivne pedagogike. Uresničitev naštetih smotrov in nalog, zapisanih tudi v Okvirnem vzgojnem programu za domove, ki ga je sprejel strokovni svet zavoda za šolstvo 6. dec. 1972, je odvisna predvsem od dela vzgojiteljev in njihove naklonjenosti permisivnem načelom vzgoje. Permisivna vzgojna načela zahtevajo skupinsko delo vzgojiteljev z učenci, ki morajo s tem imeti z učenci enakopravnejši položaj. Taka zahteva terja od vzgojiteljev predvsem pripravljenost, da sprejmejo pobude tudi od učencev, da usklajujejo skupaj zasnovane akcije, jih spodbujajo, razdeljujejo odgovornosti ipd. Prav gotovo je mogoče s primernimi oblikami in načini vodenja ter oblikovanja mladih v dijaških domovih doseči primerno stopnjo zadovoljevanja socialnih potreb mladih, ki pa tudi močno vplivajo na vedenje, prizadevanja in počutje učencev v domu in v družbi Dom, ki daje s svojim pedagoškim režimom ugodne socialne okoliščine, tudi zagotavlja učencem možnosti po uveljavljanju, razvijanju sposobnosti, ustvarjalnosti ipd. Zadovoljevanje socialnih potreb učencem pa daje prave možnosti za uresničevanje socialističnih smotrov vzgojnega dela Z uveljavljanjem permisivnih vzgojnih oblik in načinov vzgojnega dela v domu pa je nujno potrebno povezati tudi prizadevanja za uveljavitev samoupravljavske pedagogike. “ — In še o tem, kako preverja vzgojitelj uspešnost vzgojnega dela v domu: Stalno spremljanje in preverjanje lastnega vzgojnega dela je prav gotovo eden od pogojev za uspešno vzgojno delo vzgojitelja v domu. Resnični občutek, da ga učenci sprejmejo in potrebujejo, je prav tako merilo uspešnosti pri delu. Vzgojitelj pa tudi ne bi smel nikdar opustiti preverjanja zunanjih kazalcev vzgojnega dela, kot so učni uspeh, disciplina, red, humani odnosi med učenci ter aktivnost učencev v vzgojni skupini. Za žefeno uspešnost pri vzgojnem delu pa je prav tako potrebna tudi skrbno urejena pedagoška dokumentacija. “ — Ali mislite, da bo pri vzgojiteljevem delu potrebna delitev dela (kot v šoli — vsak učitelj ima svojo predmetno skupino)? IVAN STRMOLE: ..Primerjanje učiteljevega in vzgojiteljevega dela glede na strokovna področja ni mogoče. Vzgojitelj kot oblikovalec vzgojne skupine opravi pretežni del dela, ne glede na to, iz katere stroke ima diplomo. Učinkovito pa je, če pri specifičnih vzgojno-izobraževalnih nalogah občasno sodelujejo še strokovni sodelavci, ne samo v domu, pač pa tudi v okvirni skupini Za uspešno delo vzgojiteljskega zbora je dobrodošla čim pestrejša pedagoška izobrazba vzgojiteljev, kar vpliva na medsebojne pobude in daje širše možnosti za organizacijo interesnih dejavnosti, kot pomembnega dela vzgoje v dijaških domovih. “ MARTA KURET: „Zgolj s predmetno strokovno izobrazbo najbrž ne bomo izboljšali kakovosti vzgojnega dela v domovih. Izobraževalni proces z določenega predmetnega področja poteka že v šoli, medtem ko ima dom primarno vzgojno funkcijo. Vzgojiteljevo delo se nadaljuje tudi ob nedeljah in praznikih. Svojega delovnika največkrat ne konča z dopoldanskim turnusom, temveč ga nadaljuje v poznih večernih urah, ko se vrne v svojo skupino. Kljub temu da je vsak diplomant filozofske fakultete ali pedagoške akademije opravil izpit iz pedagogike, se je v praksi pokazalo, da njihovo znanje s tega področja za delo v domovih ne zadošča. Zato menim, da so delu v domovih lahko kos le strokovno usposobljeni pedagogi. “ JOŽE PRELOG: „ Učiteljevega dela v šoli in vzgojiteljevega v domu ni mogoče primerjati predvsem zaradi vsebine vzgojnega dela v domu. Vzgojitelj nastopa predvsem kot organizator in svetovalec življenja in dela učencev v domu. Pomembnejše za domsko vzgojno prakso in delo v domu pa je, kakšna naj bo strokovnost vzgojitelja, da bo kos odgovornim nalogam. Vsebina dela v domu, metode in oblike terjajo vedno več znanja iz pedagogike, psihologije in sociologije, pri tem pa je nujno, da vzgojitelj obvlada znanje s političnega, tehničnega, kulturnega in športnega področja. V dosedanji vzgojni praksi je bila najbolj uspešna teamska zasedenost delovnih mest; vzgojitelj ima v domu vzgojno skupino, po svojih sposobnostih pa odgovarja za določeno dejavnost v domu. Nujno potrebni pa postajajo teami vzgojiteljev, ki jih sestavljajo pedagogi, psihologi in sociologi. “ Verjetno ne dvomimo več o zahtevnosti vzgojiteljevega dela. Jasno je, da sta za ta poklic potrebni izobrazba in praksa. Ali je pedagoška akademija za tovrstno šolanje primerna ali ne, ali je za vzgojitelje v domovih potrebna visoka šola, o tem za sedaj ne bomo razpravljali. Menim pa, da so spremembe na tem področju prodor vsega tega, česar do sedaj nismo mogli ali hoteli videti. ALJOŠA REDŽEPOVIC 5. SREČANJE PIONIRJEV DOPISNIKOV Letošnje srečanje pionirjev-dopisnikov — peto po vrsti — je bilo že majhen jubilej. Za Dravogradom, Velenjem, Mursko Soboto, Trebnjem je letos sprejel dopisnike tudi Koper 12. in 13. oktobra. Srečanje so organizirali: Zveza prijateljev mladine Slovenije, zavod za šolstvo SR Slovenije, slovenski šolski muzej, uredništva časopisov: Pionirski list, Pionir, Ciciban, Kurirček, TV-15, Ljubljanski dnevnik, Dolenjski list, Primorske novice, Kmečki glas ter uredništvo mladinskih oddaj radia Ljubljane in Koper. Pioniiji-dopisniki so z mentorji prispeli v Koper ob 12. uri. Po kosilu je bil kratek kulturni program v gledališču ter ogled razstave pionirskih šolskih glasil v letu 1972/73. Letos je bilo razstavljeno že okrog 160 šolskih glasil. Ob 15. uri so si udeleženci srečanja ogledali koprsko pristanišče in odšli na kratek izlet z ladjo. Nato so se pionirji razšli na domove svojih gostiteljev, mentorji pa so imeli strokovni posvet. Pisatelj Lojze Kovačič je predaval o literarnem ustvarjanju otrok in njegovem intimnem odnosu do pisanja. Predavanje je nastalo ob prebiranju spisov, poslanih na natečaj Pisana beseda. Posvet se je nadaljeval naslednji dan ob 8. uri. Tokrat sta ga vodili profesorici iz Kranja Berta Golobova in Jolanda Pibernikova. Prva je govorila o tehničnem in literarnem, druga pa o likovnem urejanju šolskih glasil. Hkrati so se pionirji pogovarjali z uredniki mladinskih glasil ter s pesniki in pisatelji. Ob 10. uri je bila v kinematografski dvorani svečana podelitev nagrad najboljšim glasilom. Letos so nagrajena tale glasila: Iskrice z osnovne šole Ivana Cankarja v Mariboru. V novo življenje z zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Cik-cak z osnovne šole Valentina Vodnika v Ljubljani, Zarje z osnovne šole Trebnje, Vrtiljak z osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, Mladi ob Krki z osnovne šole Grm v Novem mestu. Nagrado za likovno najbolje opremljeno glasilo so dobili tudi letos Žarki z osnovne šole Šenčur pri Kranju. Nato je bilo prebranih nekaj najboljših sestavkov iz glasil ter nekaj pesmi in recitacij. Prihodnje srečanje bo drugo leto v Tržiču na Gorenjskem. TATJANA HOJAN k PIŠE: SILVO TERŠEK KROJAČI KULTURE? Zbegala me je njegova resnost. Zdelo se mi je celo, da bo prijateljsko odklonil klepet. V zbornici je vladalo popoldansko zatišje. Zunaj pa je kraljevalo sonce in dijakinje na hodniku so se prešerno smejale. Opravičujem se s pojasnilom, da bo vse skupaj ,načelno'. Komaj izrečeno besedo bi rad požrl. Ali je lahko misel neosebna, splošna in samo konkretna? Drobno pojasnilo: svetovali so mi, naj obiščem idrijsko gimnazijo. Idrijska gimnazija pa je postala ŠOLSKI CENTER s šti-ristoosemintridesetimi dijaki. V tem poslopju je administrativni oddelek, vzgojiteljski in gimnazijski. Torej... Gimnazija je prerasla v šolski center. Tako je prevzela tudi večje dolžnosti. Lahko bi se zgodilo, da bi bila gimnazija v kraju, kakršen je Idrija, odveč. Je prav, da so bile najrazličnejše strokovne šole zbrane samo v beli Ljubljani, da so zaradi krepke selekcije in velikega vpisa pobrale najboljše učence? No, včasih so morale tudi najboljše učence zavrniti. Tako kot drugod so se mladi vračali tudi v Idrijo in se vpisovali na gimnazijo - ker drugam niso bili sprejeti. Ali je m primer potrebna za vzgojiteljsko delo nadpoprečna nadarjenost ali so potrebne posebne človeške kreposti in sposobnosti ob sicer poprečni umski nadarjenosti? Slišal sem pripovedovati o načrtu, da bi ustanovili v šolskem centru tudi ključavničarski oddelek ali oddelek tehniške srednje šole. Težave? Ostri verifikacijski pogoji. Tehniška srednja šola zahteva od šolskega centra nekaj, kar menda niti Pod reflektorjem _____________________^ sama nima: inženirje z vsemi ustreznimi diferencialnimi izpiti. Saj se nekako da dobiti inženirja, ki bi bil pripravljen poučevati, toda mnogo teže takega, ki bi bil pripravljen zraven tudi študirati. Podjetja na idrijskem območju pa se za omenjeni oddelek želo zanimajo in so pripravljena pomagati tudi z denarjem. Ovire pa so tudi v tem, ker v republiškem merilu reorganizacija srednjega šolstva ni povsem opravljena. Iz dosedanjih načrtov je videti, da Idrija ni prišla v ožji izbor za katero- koli obliko srednje strokovne šole tehniške smeri za dijake. Menda je za idrijski šolski center edina možnost, da uvedejo dislocirani oddelek redne tehniške šole. Šola se razvija, utesnjenost pri pouku postaja resen problem. Letos je del pouka že v popoldanski izmeni. Na gimnaziji v Idriji (v šolskem centru!) poučuje sloven- ski jezik. Večina tistih, ki pozna prof. VINKA CUDERMANA, se ne bo čudila, če bova govorila predvsem o zunajšolskih dejavnostih in o kulturni dejavnosti v Idriji. Pred časom je bil mentor kulturno umetniškega društva Zorko Pre-lovec, v idrijskem mladinskem klubu. Imenovan je bil za najboljši klub v Sloveniji. „Pozneje se je v klubu pojavilo marsikaj, kar bi lahko imenovali ,huli-ganštvo'", je menil profesor Cuderman. „Zame je problem že v tem: zakaj se lahko pri nas pojavlja neke vrste huliganstvo? Zakaj osnovna šola v takem primeru ni zmogla v mladem človeku zbuditi niti enega interesa? Zagovarjam trditev, da osnovna šola opravi svojo nalogo, ko pošlje iz šole vsaj toliko .oblikovanega' človeka, da ima pred seboj življenjski smoter, nek interes in humane vrednote ...“. In že sva pri ugotovitvi, da bi bilo potrebno osnovno šolo reformirati. Sogovornik meni, da sedemurni in tudi peturni pouk v današnji obliki ni sprejemljiv. Preprosta psihofizična analiza bi pokazala, da peturna koncentracija pri otroku ni možna. To naj bi veljalo tudi za srednjo šolo. Učenec mora najti pot, po kateri se bo izognil šolskim obveznostim in šolskemu delu. „Ob koncu šolskega leta so dijaki in profesorji pretresljivo utrujeni. Mislim, da je preveč formalnega' pouka in premalo dela v drugih dejavnostih. Morali bi preiti na seminarsko delo. Dijak mora svojim interesom zadostiti že v šoli. Današnji sistem šole ima torej veliko napako: pripravlja ljudi, ki bodo pozneje v življenju tudi znali izigravati m delati samo, kadar bodo k delu prisiljeni. Govorim o kampanjskem učenju in delu v šoli!" Ali je mentorstvo učitelja v zunajšolskih dejavnostih razvedrilo? Profesor Cuderman je prepričan, da je lahko, čeprav učne obveznosti tega ne omogočajo. Verjetno bi bila večje razvedrilo fizična, rekreativna dejavnost. Zato da delajo mladi v raznih dejavnostih je potrebno ustvariti primerno ozračje. Pred leti, ko je na šoli delovalo kulturno umetniško društvo, je bilo mnogo več zanimanja med dijaki za ta področja, kot pa ga je sedaj. Znano je tudi, da uspehi spodbujajo k sodelovanju. „Prek šolskega centra smo močno povezani s šolskim okoljem. Šolo smo začeli širiti zaradi zanimanja ljudi v kraju in družbe, v kateri živimo. Težko je reči, kako in koliko oblikuje gimnazija kulturno raven nekega kraja. Vsaka šola lahko to nalogo do neke mere uspešno opravlja; najbrž ne samo neposredno prek šole, marveč tudi s tem, da ljudje, ki delajo v šoli, krojijo usodo zunaj nje. Žal pa se s temi nalogami ukvarja največkrat premalo ljudi. Ni si mogoče zamisliti, kako vzgajati nekaj sto dijakov v kraju brez gledališča, brez kulturnega življenja ... “ Pravzaprav se nisva pretirano strogo držala osnovne teme pogovora. Zdi se, da to niti ni bil najin namen. Misli in ugotovitve so pronicale kakor neusahljiv vrelec. Mimogrede sva ugotovila, da je gimnazijska mladina kritična in da tudi ni .politična'. Prav gotovo tega tudi ni mogoče očitati večjemu delu učiteljev. „ V delu prosvetno-peda-goških delavcev je zelo . veliko idealizma. Kakovost učnih ur in stopnja znanja dijakov se je v zadnjih letih zelo izboljšala. Pri družbeno-politično nezainteresiranemu učitelju ne bi bilo tako; čeprav je res, da je naša plača ista, če v razredu žvižgamo ali prizadevno delamo... kar seveda ni pravilno. Učitelj tudi ni nagrajen za dodatno izobraževanje. Spoznavam, da se kolegi na gimnaziji v večini primerov s pravim fanatizmom' ukvarjajo s svojim predmetnim področjem. Da ne vzgajamo s kaznijo, pač pa s stimulacijo, naj bi veljalo za dijake in profesorje. Pri prosvetnih delavcih je čut odgovornosti zelo razvit. Vsak neuspeh se zelo jasno pokaže v neznanju dijakov. Pri nas je potrebno nenehno pE nje svojega dela. To pa ^ včasih človeka tudi preti1 samokritičnega. Mi pa ve0 so ljudje v drugih poklicih11 drugih dolžnostih pogosto nekritični. In za konec: izkušnje & kazale, da se je oblika šoli' centra v kraju, kakršen je !ajraj pokazala za zelo prakto jj |js Daje mnogo več možnosti ^ zaprti tip gimnazije. St\ ostajajo vprašanja kadrovsk materialnih možnosti. Gre P to, da omogočimo sred šolsko šolanje kar največj številu mladih. Socialno rali1 vanje se najbolj kričeče p0) prav v teh možnostih...? L več® tfi Nič več, sicer bi se popO' ska izmena zavlekla v Odkril sem, da zaskrbijo resnost tiči v plašču priti i satire, morda celo humof t pa je v prosvetno-pedagor k] poklicu včasih tako zelo p0* jujoč. '1‘tOZ! eg; leni Woi H iloi lteja Gimnazija v Idriji Foto: S. Teršek Sodobna pota vzgoje in izobraževanja PIŠE: DR. ANA KRANJC METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH IN DIDAKTIKA REDNE ŠOLE ZA OTROKE Kako drugačno je delo na področju izobraževanja odraslih v primerjavi z redno šolo! O tem so različna mnenja. Nekateri vneto trdijo, da je treba ravnati z odraslimi precej drugače kot z učenci v redni šoli. Trditev utemeljujejo z različnim psihološkim profilom odraslega, zrele osebnosti, ki samostojno opravlja že več družbenih vlog. Je prvi delavec, oče, mož, prijatelj, član športnega kluba, predsednik hišnega sveta in sedaj še - učenec. PSIHOLOŠKE RAZLIKE Vsaka življenjska doba ima svoje zakonitosti. Šest ali desetletni otroci so polni ritmičnega izraza, dojemajo predvsem slikovno, predstave so tako žive in bujne, da jih skoraj zamenjujejo z resničnostjo. Učitelj bo to ,;naravno sposobnost" izrabil pri pouku; upošteval bo le primerne tehnike in strogo izbrane metode. Pojmovno se otrok razvije šele v naslednjem obdobju, ko išče izkušnje in jih začne urejati, „eksperimentira in raziskuje" ter tako pridobiva pojme. Taka sta štirinajstletnik in njegova generacija. Nekaj let pozneje si mlad človek že ustvarja svoj odnos do sveta in okolja, intenzivno doživlja najrazličnejše vrednote in logično razmišlja. Pri odraslem so dozorele že vse psihofizične funkcije. Odrasel človek že trezno presoja, kritično misli, ureja svoje vtise in sam ustvarja nove vrednote. Ima obveznosti, prevzel je že razne družbene vloge v privatnem in družbenem življenju. Vse to ga sili k čim večji dejavnosti. Učenje je samo delček človekove dejavnosti, zato naj bi pri izobraževanju upoštevali tudi druga področja Trditev zveni jasno, ni je pa lahko upoštevati Pogosto uče odrasle učitelji iz rednih šol. Tam si pridobe najrazličnejše ustaljene navade, ki jih sicer uspešno uporabljajo pri delu z otroki, pri delu z odraslimi pa jih ovirajo. Tehnike in metode učenja ponavadi prenesejo iz „dnevne“ šole v „večerno“. Odrasli učenec ima v začetku veliko dobre volje, s katero skuša premagati odpor do suhoparnega dela „po starem", kakršnega se spominja iz nekdanjih šolskih klopi. Sedaj bi se rad bolj sproščeno pogovoril z učiteljem, pokramljal o tem in onem problemu, ki ga je odkril pri branju doma Kako imenitno bi bilo, če bi mu učitelj kar tako - med pogovorom - skiciral geometrijski lik, in pokazal shemo stroja, o katerem so govorili prejšnji večer. Odrasli učenci se ne morejo znebiti vtisa, da je predavatelj le „eden izmed njih". Otroke ima v istem vzgojno-varstvenem zavodu, z njim se srečujejo, pri nakupu v trgovini in celo na izletih. Odrasli spoštujejo predavateljevo znanje, to spoštovanje pa se ne sme spremeniti v tremo in odtujen odnos med tistim, ki se uči in učiteljem. Napetost, zlagana nadrejenost in vzvišen odnos dušita miselno, kritično in ustvarjalno dojemanje. DRUGAČEN ODNOS Odrasel učenec se tudi po svojih sposobnostih razlikuje od rednega učenca. Zaradi bogatih izkušenj in globlje motivacije za pridobivanje znanja, ki izvira iz drugih dejavnosti, je učenje odraslih bolj vsestransko, globlje povezano z drugim psihološkim doživljanjem osebe v učnem procesu. Zato naj bi imel tak učenec večjo možnost sodelovati pri pouku, kot pa jo je imel tedaj, ko je bil še šolarček. Izrabi naj to, kar že ima. Na začetniško pot pa bi ga postavili s frontalnim poukom. Z verbatizirano komunikacijo učitelja bi ga prej zdolgočasili, kot pa česa naučili. To pa ni naš namen. Učitelj in učenec, oba si prizadevata, da bi dosegla čim boljši uspeh. Tudi učitelj ne „meče rad v prazno" svojega truda in neupravičeni so včasih očitki, da predava ta ali oni učitelj honorarno na večernih tečajih delavske univerze samo zaradi dodatnega zaslužka. Poučevanje je ustvarjalni proces, zanj mora imeti učitelj poleg materialne nagrade tudi moralno spodbudo, če hočemo, da bo kakovostno delal. Odrasla oseba se želi čimveč naučiti, ker se je za nadaljnje učenje odločila prav zato, ker potrebuje znanje pri svojem delu. Napake pri tovrstnem izobraževanju torej ne nastanejo hote in zavedno. Včasih nastanejo zato, ker učitelj premalo pozna andra-gogiko, pa tudi področje didaktike za izobraževanje odraslih še ni povsem raziskano. Najlaže je sprejeti tezo, da se metode izobraževanja odraslih ne razlikujejo od metod v rednih šolah. „Kaj bi, učenje je učenje", pravijo praktiki, ki tega področja ne poznajo dobro. Na vprašanje. ali so metode dela z odraslimi drugačne od metod pri pouku oti dobivamo zelo različne odgovore, celo nasprotujoče si trditve- DIALEKTIČNO ODDALJEVANJE IN PRIB LIŽE VANJE METOD Izobraževanje odraslih je nastajalo v nekem drugem devinskem obdobju kot redni šolski sistem, zato ima svoje f stiki sta sebnostL V izobraževanje odraslih so zajete druge ekonottv družbenopolitične in kulturne razmere, kot pa v oblikovanih J sj skih sistemih. Teoretiki pravijo, da je izobraževanje odraslih'1 odsev sodobnega časa in sveta. Takšno želimo napraviti tudi te® šolo, zato jo nenehno spreminjamo. • Pomembna je ugotovitev, da razlike v metodah dela z odrasK 111 in otroki ne izvirajo samo iz različnega psihofizičnega profila- ® in drugih, temveč tudi iz različnega nastanka obej pojavov. Ko se je izobraževanje odraslih uveljavilo kot nov pojav, ie izrazit poudarek na tem, naj bi uporabljali pri delu z odrasf1 učenci povsem drugačne metode kot v rednih šolah. Tako misij1 je razumljivo, saj si pri uvajanju novega področja izobraževanja1,1 mogli kdo ve kako pomagati s starim načinom dela. Pri vsakdan! praktičnem delu se nismo znali dovolj ogniti tistemu načinu »ap for Pri skj ko tei ki smo ga uporabljali v redni šoli, saj so poučevali isti učiti Medtem pa sta gospodarstvo in družba začela zahtevati, naj spremenila tudi redna šola. Začele so se reforme šolskih sisteti ki naj bi privedle vzgojo in izobraževanje na sodobna pota. Redna šola se modernizira. Pri delu uvaja nove tehnike in rol]\ nove metode dela. Tako se izobraževanje odraslih in izobražef otrok in mladine vedno bolj približujeta Nikakor pa ne moremo pričakovati, da bi se ti dve podtipov sem izenačili Metode izobraževanja v sodobni šoli ne smej0 ne morejo zanemariti psihološkega razvoja učenca Razvojna psl logija je začrtala ostre meje med doraščajočo mladino in odrasti. Didaktika je bila v marsikaterem pogledu zastarela. Pojavljati-se razne oblike in se širile kot nove tehnike izobraževanja. Tati pa je veliko. Didaktika jih doslej še ni povezala v nove širše meti1 Strokovnjaki, ki so razvijali didaktika za izobraževanje odraslih' imeli malo možnosti, da se naslonijo na preizkušena spoznanju doživlja tudi didaktika redne šole svojo postopno preobrazbo. . V prihodnjem razvoju pa bo tudi redna šola našla na podrti' izobraževanja odraslih kaj ustreznega in uporabnega. Nekateri učitelji že sedaj zatrjujejo, da laže delajo z otirati, kot pa z učenci v rednih šolah. Motivacija za učenje je pri odrti' k močnejša, zato je tudi sodelovanje bolj sproščeno. sk TEZE ZA STATUT OSNOVNE SOLE i ii> ’0' ih" :W: so Uvajanje novih — neposrednih samoupravnih odnosov delavcev v združenem delu se zrcali predvsem v oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela, ki postajajo subjekti združevanja, samoupravnega sporazumevanja, uveljavljanja delegatskih odnosov in drugo - zahteva statusno urejanje teh odnosov; potrebujemo torej statut in samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Z oblikovanjem šole kot delovne organizacije, ki v svojem sestavu nima temeljnih organizacij združenega dela, seveda še ni končano oblikovanje organizacij združenega dela. Povsod, posebno v občinah, je treba nadaljevati z integracijskimi procesi na podlagi samoupravnih sporazumov, kar je naša skupna naloga v prihodnjem obdobju. Na željo mnogih šol objavljamo v tej prilogi teze statuta osnovne šole, ki lahko rabijo sestavljalcem tega akta v osnovnih šolah za izhodišče in pripomoček. Opozarjamo, da je pri izdelavi statuta posamezne šole treba upoštevati tudi določila zakonskih predpisov, predvsem pravilnikov ter posebne razmere, v katerih dela šola. Vse temeljne organizacije združenega dela obveščamo, da bo v naslednji številki prosvetnega delavca" objavljen tudi osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Dopisna delavska univerza Ljubljana nas je obvestila še o tem, da bo v novembru izdala publikacijo, v kateri bodo objavljeni vsi normativni akti, ki jih bodo lahko uporabljale vse vzgojno-izobraževalne organizacije pri urejanju svojih normativnih aktov. ki Š4 •slo ep ret ?čj‘ ■ai\ vd , Na temelju ustave SFRJ, ustave SR Slovenije, zakona o konsti-; j 'firanju in vpisu v sodni register organizacij združenega dela (Urad-n J* list SFRJ ... ) in zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS . . .) je IQr delavcev ... šole ... na svoji seji dne ..... sprejel STATUT osnovne šole I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen i, S tem statutom delavci šole skupno s starši, učenci, delavci v i D in delovni ljudje, organizirani v krajevnih skupnostih šol-rir®3 °lCC)l^a> uresničujejo neposredno samoupravljanje in druž-'tdi interes, določajo svoje pravice in dolžnosti v združenem delu, 7 j Nočajo naloge, ki jih zaupajo svetu šole, kolektivnim in indivi-vS j n7m izvršnim organom, urejajo pristojnosti in organizacijo sodelovanja vseh navedenih v samoupravljanju šole. S tem statutom P fejajo tudi druga vprašanja, pomembna za dejavnost šole. 2. člen j! Delavci delovne skupnosti šole so na svojem zboru dne ... na | ^dlagi svoje svobodne in neposredne odločitve določili, da pred-|| ^vlja šola (s podružnicami ah dislociranimi oddelki) delovno orga-H racijo, ki nima v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega J lela, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo. n. NAČELA ZA DELO IN URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA 3. člen Delavci šole, učenci in njihovi starši ter delavci TOZD in delovni Wje, združeni v krajevnih skupnostih, uresničujejo samoupravljajo v enotnem družbenoekonomskem sistemu, skladno z ustavo ™Rj, ustavo SR Slovenije, zakonom o osnovni šoli, družbenimi govori, samoupravnimi sporazumi in tem statutom. 4. člen , Uresničujoč načelo neposrednega samoupravljanja opravljajo de-‘avci šole zlasti te naloge: upravljajo šolo neposredno ter prek organov, kakor jih izbico in v katere so delegirani; " organizirajo izvajanje dejavnosti šole, skrbe za njen skladen ^voj, predvsem z oblikovanjem razvojnih in delovnih programov, 0 samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih [ 'Mtov šole, tako da posvetijo svoje umske in fizične sposobnosti, strokovnost in družbeno aktivnost največji vrednosti socialistične samoupravne družbe — človeku — uresničujoč smotre socialistične vzgoje in izobraževanja; — skupno gospodarjenje z družbeno lastnino, s katero delajo; — opravljanje obveznosti, ki izhajajo iz delovnega odnosa v skladu z zakoni in drugimi predpisi; — skrb za svoje družbeno in strokovno izobraževanje; — skrb za varovanje in povečanje ugleda šole in njenih delavcev; — skrb za varovanje strokovne in poslovne tajnosti; — medsebojno tovariško sodelovanje; — aktivno sodelovanje v strokovnih aktivih. 7. člen Starši in delegati TOZD ter krajevnih skupnosti imajo v izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa predvsem tele pravice: — pravico soodločanja v svetu šole o skupnih zadevah vzgoje in izobraževanja, v skladu s 5. členom statuta; — pravico spremljanja vseh ukrepov, ki jih uvaja šola zaradi izboljšanja organizacije in racionalizacije učno-vzgojnega procesa; — pravico sodelovanja in pobude pri vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za vzgojo in izobraževanje. Starši so še posebej dolžni: — spremljati vzgojno-izobraževalni proces s predlogi ter prevzemati obveze, ki jih dajejo ali sprejemajo na roditeljskih sestankih, v svetu staršev in svetu šole; — sodelovati s šolo pri vseh vzgojnih in drugih vprašanjih dela in življenju šole; — sodelovati z drugimi pristojnimi organi zunaj šole; — skrbeti za vzgojo otrok; — skrbeti za redno obiskovanje pouka otrok; — skrbeti za dostojno vedenje svojih otrok; — skrbeti za ustrezne delovne razmere doma in v okolju za delo učencev. 8. člen Naloge šole izhajajo iz zakonov, sklepov in priporočil ter resolucij skupščine SR Slovenije in skupščine SFRJ ter pedagoške znanosti, ki zahtevajo, da temelji uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov šol na marksističnih znanstvenih temeljih, kar je pogoj za razvoj socialistične samoupravne družbe. Vzgojno-izobraževalna dejavnost se izvaja v skladu z zakonom o osnovni šoli, predmetnikom in učnim načrtom prek delovnega načrta šole. Zato mora šola zlasti: — razvijati in vsebinsko bogatiti vse oblike samoupravljanja z zavzetim sodelovanjem delavcev, TOZD, učencev in njihovih staršev ter delovnih ljudi kot enotnega procesa razvoja socialistične samoupravne demokracije; — nenehno izpolnjevati vzgojno-izobraževalne dejavnosti z uvajanjem sodobnih delovnih metod, tehnik in učnih oblik; — razvijati in izpopolnjevati merila delitve po delu s samoupravnimi sporazumi in svojimi samoupravnimi akti; — sodelovati z drugimi šolami ter strokovnimi ustanovami in samoupravno interesno skupnostjo zaradi zboljševanja organizacije dela, načrtovanja, delitve, strokovnega izpopolnjevanja in drugo; — sodelovati s starši, temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi in družbenopolitičnimi skupnostmi, strokovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter kulturnimi ustanovami; — uresničevati vzgojno-izobraževalne smotre socialistične družbe. m. STATUSNE DOLOČBE 9. člen Šola je samostojna in samoupravna organizacija združenega dela, ki ima lastnost pravne osebe in je nosilka določenih pravic v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. 10. člen Šola je ustanovljena z odločbo občinske skupščine št.... dne .... Pravice in dolžnosti ustanovitelja vrši skupščina občine. 11. člen Sedež šole je v..................ulica.................... 12. člen Šolo predstavlja in zastopa ravnatelj. Za zastopanje lahko pooblasti tudi drugega člana delovne skupnosti. 13. člen Ravnatelja zamenjuje v odsotnosti pomočnik ravnatelja (v šoli, kjer ga ni, pa učitelj, ki ga določi svet šole). 14. člen Ravnatelj je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta. Zato lahko posamično pooblasti tudi pomočnika. Računovodja podpisuje finančne akte obenem z odredbodajalcem. 15. člen Ravnatelj podpisuje splošne in posamične pravne akte. Za posamičen primer lahko pooblasti ravnatelj tudi drugega delavca šole. 16. člen V svojem poslovanju uporablja šola službeni pečat in štampiljko predpisane oblike z naslednjo vsebino: ... Žigosajo se vsi akti, s katerimi pristojni organ šole odloča ah službeno razpravlja z drugimi organi, organizacijami, ustanovami, delovnimi ljudmi in učenci. Štampiljka za izdajo spričeval vsebuje tale napis: . .. Štampiljka je okrogla, besedilo štampiljke vsebuje tudi ime in sedež šole. 17. člen Šola ima naslednji šolski okoliš: ,.. Vpisovanje in prešolanje otrok se v utemeljenih primerih ureja sporazumno med šolami v kraju. 18. člen Spremembe imena predstavnikov in zastopnikov šole, kot tudi spremembe v pravnih pooblastilih mora šola registrirati pri pristojnem gospodarskem sodišču. IV. ORGANIZACIJA SAMOUPRAVLJANJA Svet šole 19. člen Upravljanje v šoli se organizira tako, da o skupnih zadevah vzgoje in izobraževanja enakopravno odločajo delavci šole, delegati TOZD in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih šolskega okoliša ter starši. Z uresničevanjem delegatskih razmerij je omogočeno neposredno samoupravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in skrb za materialno osnovo in njeno razširitev v delu šole. 20. člen Skupni organ samoupravljanja je svet šole, ki ga sestavlja pet (deset) delegatov delovne skupnosti šole, pet (deset) delegatov TOZD in pet (deset) delegatov staršev. (OPOMBA: število delegatov v posameznih delegacijah je enako, odvisno pa je od števila delavcev šole, krajevnih skupnosti in delovnih ljudi v posameznem primeru.) 21. člen Svet šole deluje po načelu enakopravnosti ter sporazumevanja in dogovarjanja delegacij kot enotno telo in ima zlasti naslednje naloge: — daje soglasja k statutu šole; — sprejema delovne načrte; — oblikuje in obravnava kadrovsko politiko šole in sodeluje pri skupnem določanju ustreznih meril za njeno uresničevanje; — obravnava rezultate učno-vzgojnega dela; daje pripombe in mnenja za izboljšanje dejavnosti; — obravnava poročilo o poslovanju, periodične in zaključne račune; — daje smernice za sklepanje pogodb o povračilih za opravljeno delo; — obravnava poročilo samoupravnega delavskega nadzora v mejah svojih pristojnosti; — odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, statutu in samoupravnih sporazumih. Če pri obravnavi najpomembnejših vprašanj vzgoje in izobraževanja v svetu med delegacijami ni doseženo soglasje, morajo posamezne delegacije poskrbeti za mnenje svojih delegatov, nato svet ponovno obravnava vprašanje in dokončno odloči glede na svoje pristojnosti. Mandat članov sveta traja dve leti. 22. člen Svet dela na sejah; sklicuje in vodi jih predsednik, ki ga izvoli svet na svoji prvi seji. Med odsotnostjo ga nadomešča namestnik predsednika sveta. 23. člen Za učinkovito sodelovanje v svetu šole se pripravljajo delegacije na sestankih posameznih delegacij in v organih, ki so izbrali delegacije. Delegacije razpravljajo na teh sestankih o nalogah v mejah pristojnosti sveta šole, lahko pa tudi samostojno sprejemajo stališča in mnenja ter jih posredujejo zainteresiranim dejavnikom v šoli in zunaj nje. 24. člen Delegacijo delavcev šole izberejo delavci šole na zboru delovne skupnosti. Delegacijo staršev sestavljajo delegati, ki jih izbere svet staršev šole. Taje sestavljen iz delegatov staršev vseh oddelkov šole, , izbranih na roditeljskih sestankih posameznih oddelkov. Delegacijo učencev izberejo pristojni organi v teh organizacijah. Člani individualnih in kolektivnih izvršnih organov ne morejo biti delegati. Ravnatelj obvezno sodeluje v svetu šole. Samoupravljanje delovne skupnosti 25. člen Samoupravljanje šolskih delavcev je organizirano tako, da omogoča le-tem neposredno odločanje skladno s položajem delovne skupnosti, njenimi nalogami ter dolžnostmi do družbene skupnosti. Delovna skupnost je dolžna zagotoviti, da so v organih samoupravljanja temeljne organizacije združenega dela sorazmerno zastopani tudi delegati podružničnih šol. Delavci delovne skupnosti šole odločajo zlasti: — o organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela; — o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o skladu skupne porabe; — o finančnem načrtu in zaključnem računu; — o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu; — o sklepanju samoupravnih sporazumov; — o sprejemanju statuta ter drugih samoupravnih aktov šole; — izbirajo delegate ter kolektivne izvršne organe v skladu z zakonom in s tem statutom; — odločajo o drugih zadevah, za katere so pristojni po zakonu, statutu in samoupravnem sporazumu. 26. člen Upoštevajoč velikost podružničnih šol lahko vsi zainteresirani izvolijo družbeni organ upravljanja, v katerem so zastopani delegati TEZE ZA STATUT OSNOVNE ŠOLE (Nadaljevanje s 7. strani) delavcev podružnične šole in delegati krajevne skupnosti, na območju katere deluje podružnična šola. Delovna skupnost temeljne organizacije združenega dela zagotavlja s tem statutom sodelovanje delegatov tega organa tudi v svetu šole. 27. člen Delavci opravljajo vzgojno-izobraževalno in drugo dejavnost v šoli na način, ki omogoča doseganje najboljših rezultatov pri izvajanju nalog šole. Pri tem preudarno gospodarijo z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, in nimajo pravice lastništva do teh sredstev. 28. člen Zaradi vzgoje in izobraževanja kot družbene funkcije so člani delovne skupnosti dolžni aktivno sodelovati z družbenopolitičnimi skupnostmi, izobraževalnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter z družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami. 29. člen Vse" samoupravne splošne akte sprejemajo delavci šole neposredno na zboru delovne skupnosti. Zbor delovne skupnosti sestavljajo učitelji, strokovni in drugi delavci šole. 30. člen Zbor delovne skupnosti izbere predsednika in njegovega namestnika, ki sklicuje in vodi delo zbora. Zbor delovne skupnosti se skliče tudi na zahtevo ravnatelja, sveta šole ali osnovne organizacije sindikata. Mandat predsednika in namestnika traja eno leto. 31. člen Zbor vodijo predsednik in trije člani. Te člane določi zbor na vsakokratni seji z javnim glasovanjem. Zbor je sklepčen, če se ga udeleži večina članov in veljavno odloča z navadno večino udeleženih članov. Glasovanje je javno. O delu zbora se vodi zapisnik, ki ga podpisujejo predsednik zbora in dva overovatelja zapisnika. 32. člen Za pripravo gradiva za zbor delovne skupnosti, sveta šole in drugih organov je odgovoren ravnatelj, ki organizira in vodi izdelavo predlogov, načrtov in gradiv. Gradivo za dnevni red z vabilom mora biti vročeno vsem članom najmanj 5 dni pred sklicem seje. Samoupravni akti morajo biti v razpravi najmanj 15 dni pred sprejetjem. 33. člen Člani delovne skupnosti odločajo neposredno z javnim glasovanjem na zboru delovne skupnosti. O pomembnih zadevah se lahko zbor odloči, da se odloča z referendumom. Predlog za referendom lahko da tudi osnovna organizacija sindikata in svet šole. Referendum se izvaja predvsem takrat, ko za pomembne odločitve v zboru delovne skupnosti ni soglasja ali če so glede predvidenega sklepa šole različna mišljenja. 34. člen Za izvedbo referenduma imenujejo delegati delavcev v svetu šole posebno komisijo z nalogo, da opravi vsa potrebna pripravljalna dela in skrbi za zakonito izvedbo referenduma. 35. člen Odločitve na referendumu so tajne in se opravijo z listki. Rezultati odločitev morajo biti javno objavljeni najkasneje 3 dni po končanem referendumu. Odločitev je obvezna za vse člane delovne skupnosti. 36. člen Vsak član delovne skupnosti ima pravico pobude za vsa vprašanja, ki so splošnega pomena za delovno skupnost. Zbor delovne skupnosti je dolžan na svojih rednih sestankih take pobude obravnavati ter se o njih izreči; če je pobuda odklonjena, je treba obrazložitev v pismeni obliki v treh dneh sporočiti prizadetemu članu delovne skupnosti. Individualni in kolegialni izvršilni organi 37. člen Individualni izvršilni organ na šoli je ravnatelj šole, upravni odbor in komisije so kolegialni izvršilni organi. Njihovo delo je javno. Za omogočanje njihovega dela je odgovoren ravnatelj šole. Upravni odbor in komisije imenuje delovna skupnost in so lahko stalne ali občasne. S sklepom o imenovanju se določi tudi postopek in način njihovega delovanja. (OPOMBA: Upravni odbor se pojavlja kot oblika dela in bo najbrž imenovan le v velikih šolah.) 38. člen Ravnatelj je pedagoški in upravni vodja šole. Za svoje delo je odgovoren zboru delovne skupnosti, svetu šole in pristojni druž-beno-politični skupnosti. Skrbi za izvedbo zakonitih sklepov samoupravnih organov ter za izvajanje samoupravnih aktov. Ravnatelj šole je imenovan skladno z zakonom o osnovni šoli. 39. člen Ravnatelj šole opravlja tele naloge: — skrbi za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih nalog šole; — izvaja pedagoško svetovalni nadzor; — neposredno sodeluje z upravnimi in strokovnimi organi s področja šolstva; — predstavlja šolo in odgovaija za' zakonito izvajanje zakonov, predpisov, statuta in drugih samoupravnih aktov; — skrbi za pravočasno izvrševanje sklepov sveta šole, delovne skupnosti in učiteljskega zbora; — ukrene, kar je potrebno za izboljšanje dela strokovnih in svetovalnih organov; — izdaja odločbe iz medsebojnih delovnih razmerij v skladu s pooblastili v statutu in splošnih aktih; — odloča o porabi sredstev glede na določbe statuta in druge samoupravne akte; — odobrava odsotnost učencev od treh do deset dni; podpisuje spričevala; — izvaja druge naloge, določene z zakonskimi predpisi ter samoupravnimi akti; — obvezno sodeluje v delu sveta šole. 40. člen Delovna skupnost in svet šole dajeta mnenje o imenovanju in razrešitvi ravnatelja šole. Zahtevo za razrešitev ravnatelja lahko predloži svet šole ali delovna skupnost. 41. člen Razrešeni ravnatelj ah ravnatelj, ki ni ponovno imenovan za ravnatelja šole, ostane član delovne skupnosti in se razporedi na ustrezno delovno mesto po svoji izobrazbi. Če takega delovnega mesta ne sprejme, mu preneha delo po izteku določenega roka. Ravnatelj je Idrko razrešen tudi na svojo zahtevo; v tem primeru odreja občinska skupščina, koliko časa mora ostati na dolžnosti, ostati pa mora največ en mesec po sporočeni zahtevi. 42. člen Ravnatelj je odgovoren za zakonitost splošnih in posameznih aktov organov upravljanja. Če ugotovi, daje splošni akt v nasprotju z zakonom ali tem statutom, opozori na to organ, ki je tak akt sprejel. Če še naprej pristojni organ vztraja pri veljavnosti takega akta, je ravnatelj dolžan v treh dneh predložiti problem pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti, ki nadzoruje zakonitost splošnih aktov. Spornega splošnega akta ni mogoče izvajati, dokler niso sprejeti akti o nadzoru. 43. člen Ravnatelj ima lahko pomočnika, ki opravlja določene strokovne naloge po ravnateljevih individualnih pooblastilih. 44. člen Ravnatelj in drugi vodilni delavci so lahko imenovani za štiri leta in so po preteku tega mandata lahko ponovno imenovani. Za vodilne delavce šole se štejejo: (Našteti delovna mesta in pogoje!) 45. člen Upravni odbor kot kolegialni izvršilni organ izvoli svet šole in šteje ... članov. Naloge upravnega odbora so zlasti: — skrb za izvajanje zakonitih sklepov sveta šole; — skrb za uresničitev delovnega načrta šole; — obravnavanje problematike, ki nastaja pri delu na šoli in predlaganje ukrepov za izboljšanje dela; — soodločanje o nabavi in prodaji osnovnih sredstev v skladu s pooblastili sveta šole; — soodločanje o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora. 46. člen Na šoli delujejo tele stalne komisije: — komisija za sistemizacijo delovnih mest in kadrovske zadeve; — komisija za delitev dohodka in osebnih dohodkov; — komisija za splošni ljudski odpor; — komisija za stanovanjske zadeve; — komisija za pripravo in spremljanje samoupravnih aktov; — komisija samoupravnega delavskega notranjega nadzora; (OPOMBA: Šola lahko oblikuje druge komisije, če je potrebno.) 47. člen Komisije delujejo glede na pristojnosti, ki jih določita delovna skupnost in svet šole in so zapisane v pravilniku o delu komisije. Na splošno pripravljajo komisije ustrezne predloge in gradiva ter dajejo pobude in mnenja za izboljšanje dela na svojem področju pa tudi glede drugih vprašanj življenja in dela šole. 53. člen Pravico pobude za vsa vprašanja samoupravnega delavskega tranjega nadzora ima vsak član delovne skupnosti, ki lahko f laga tudi sprejem ustreznih ukrepov. f/Vaa 54. člen Komisija samoupravnega delavskega notranjega nadzora oprJ' svoje delo na sejah, na katerih se vodi zapisnik in izdaja ustr? sklepe. DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE V ŠOLI 55. člen Delo in pristojnosti organizacij in društev na šoli poteka po ffti] vilih teh organizacij in jim šola omogoča delovanje. Pc Aie. L; 'itir; Sc te Prim 56. člen ^qs1 Osnovna organizacija sindikata je sestavni del samoupravljan)! šoli. Prek nje delavci organizirano vplivajo na samoupravno ol r Čanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ter uveljavljajo pravici samoupravljanja. Organi upravljanja so dolžni obravnavati predi in pobude osnovne sindikalne organizacije, ki se nanašajo na žaj delovnega človeka in o tem obvestiti osnovno organizacijo. 'avc teče 57. člen Organi upravljanja so dolžni seznanjati s predlogi in pobud#1 osnovne organizacije sindikata, zlasti o vprašanjih, ki zadevajo: - odločanje o pridobivanju dohodka; - odločanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter up,!l^ Ijanja z družbenimi sredstvi; - realizacijo samoupravnih sporazumov; - delovne in življenjske razmere delavcev, varstvo njih o' samoupravnih pravic ter možnosti strokovnega in družbenega obraževanja. 58. člen Šola omogoča članom vodstva osnovne organizacije sindifc ustrezne razmere za njihovo delo in udeležbo pri delu sindikal11 organov zunaj šole. Če gre za odsotnost v rednem delovnem ča* jim prizna nadomestilo osebnega dohodka. ra- 66. člen Pouk poteka v materinem jeziku ali v jeziku narodnostne sku-™e. (V tem primeru je treba natančno določiti!) Lahko se oblikujejo tudi dvojezični oddelki (kar je treba še prebirati!) 67. člen ji Sola ima knjižnico, ki je sestavljena iz učne in strokovne litera-30(ture ter beletristike. Knjižnico vodi... (Navedite konkreten fbner!) tostovoljne dejavnosti vjC(l Sola organizira prostovoljne dejavnosti učencev, da bi z njim edljPKtabljala vzgojno-izobraževalno delo, spodbujala individualne j poRnjenosti, razvijala kolektivno zavest in družbeno življenje in za-j ”ayo učencev. Prostovoljne dejavnosti učencev se organizirajo po ^čelu prostovoljnosti in svobodne izbire vsebine ter oblik dela. strokovne aktive s svojim mnenjem In predlogi, ki zadevajo statut šole, organizacijo učno-vzgojnega dela, prostovoljne dejavnosti in drugo. 83. člen Šolska skupnost učencev deluje po pravilniku, ki ureja delovanje šolske skupnosti in razrednih skupnosti. Pravilnik sprejema zbor učpncev, pri čemer upošteva tudi mnenje sveta šole. ~ 84. člen Za aktivno in načrtno delo na področju družbenega in kulturnega življenja, tehničnega izobraževanja in telesne vzgoje oblikujejo učenci svoja društva in organizacije. Vse te organizacije so prostovoljne in temelje na samoupravnih osnovah. 85. člen Napredovanje učencev iz razreda v razred poteka skladno z zakonom o osnovni šoli. Vzgojni ukrepi 86. člen Učenci, ki se s svojim delom in vedenjem odlikujejo, so lahko nagrajeni ali pohvaljeni. Nagrade ali pohvale lahko dodeljujejo in izrekajo: svet šole, učiteljski zbor šole in razreda^ravnatelj, razredniki ter organizacije v šoli, skladno s pravilnikom o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev osnovnih šol ter o pohvalah, nagradah in drugih vzgojnih ukrepih. Učitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več opravljati vzgojno-izobraževalnega dela na osnovni šoli. 97. člen Delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo poln ali najmanj polovičen delovni čas, se zasedajo po razpisu v skladu z določbami zakona o osnovni šoli. Razpisi so redni, naknadni in izredni. 98. člen Osnovna šola mora razpisati tista delovna mesta za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov, za katere je ob upoštevanju učne obveznosti nezasedenih najmanj 20 ur tedensko. Redni razpis objavi šola vsako leto v času od 1. do 15. aprila, naknadni razpis pa v času od 1. do 15. julija. 99. člen Šola pošlje vsako leto republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo v objavo redni razpis najpozneje do 20. marca, naknadni razpis pa najpozneje do 20. junija. 100. člen Učitelji se morajo prijaviti na razpis v roku 15 dni po objavi razpisa. Šola odloča o izbiri kandidata in obvesti kandidata o izidu razpisa najpozneje v 20 dneh po izteku roka za prijavo. Mii i: ho* 'ga 69. člen , Nosilci svobodnih dejavnosti so učenci, učitelji in njihovi stro-^vni aktivi, ki dajejo učencem vso podporo in strokovno pomoč, iii p začetku vsakega šolskega leta določi skupnost učencev v sode-°vanju z učiteljskim zborom število teh dejavnosti. 70. člen Prostovoljne dejavnosti so zlasti: " sodelovanje v kulturno-umetniških sekcijah; - delo v krožkih; " sodelovanje v organizacijah v šoli in zunaj nje; " udeležba na tečajih; (Navedite primere!) u°datni pouk 71. člen •Jšola organizira za izredno nadarjene učence dodatni pouk. jjJpseg in organizacijo dodatnega pouka določi učiteljski zbor šole, r pence za dodatni pouk pa predlaga razredni učiteljsla zbor. ^polnilni pouk 72. člen Sola mora organizirati dopolnilni pouk v skladu s pravilnikom o ^ganizaciji dopolnilnega pouka v osnovni šoli. Ekskurzije ^ 73. člen ■j šola organizira ekskurzije, da bi z njimi poglabljala in utrjevala Pridobljeno teoretično in praktično znanje. Ekskurzije so sestavni ^1 pouka. 74. člen J Program ekskurzij izdelajo strokovni aktivi, potrdi pa ga uči-»n! pljski zbor. Vodja ekskurzije predloži pismeno poročilo o poteku lu1 ekskurzije, njenih rezultatih in stroških. Udeležba učencev na pkurzijah je obvezna. Krajše enodnevne ekskurzije odobrava rav-^telj, večdnevne pa učiteljski zbor. penjevanje 75. člen Ocenjevanje učencev poteka v skladu s pravilnikom o ocenje-,0t ^iju učencev v osnovnih in srednjih šolah. ll(0‘ h °klicno usmerjanje v 76. člen | šola organizira v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje poklicno fsmerjanje mladine v sedmem in osmem razredu. Delo opravljajo ifpitelji. ^ ^ 77. člen di|vod°la d^ddk P°Sebn0 komisij0 za Poklicno usmerjanje, ki jo , , Poleg tega da organizira usmerjanje, komisija tudi svetuje organi ni* tM^am z^ruženega dela, izobraževalnim skupnostim in družbeno-n) Političnim skupnostim, da štipendirajo po končani osnovni šoli sPosobne in marljive učence, ki nimajo denarja za šolanje. j} Učenci I 78. člen tj.y P1™ osnovne šole vpisuje šola v začetku šolskega leta «Je otroke. ki so do konca istega koledarskega leta dopolnili 79. člen ’ ^dmo leto starosti. Ji Sola praviloma vpiše tiste otroke, v katerih okolišu deluje. Iz 1 ^gih^ey^i-.raz^°^ov lahko vpiše v šolo tudi posamezne učence iz 80. člen Učenci imajo zlasti te pravice in dolžnosti: " da se marljivo učijo in delajo za svoj splošni in strokovni ‘hpredek; " da pomagajo uresničevati vzgojno-izobraževalne smotre šole; " da redno obiskujejo pouk; - da pri pouku aktivno sodelujejo, pridobljeno znanje pa begali0 pri svobodnih dejavnostih, z delom v strokovnih in družbenopolitičnih organizacijah v šoli in zunaj nje; , - da aktivno sodelujejo v organih samoupravljanja na šoli in kot ^legati v raznih samoupravnih asociacijah; " da spoštujejo in se ravnajo po pravilih o delu in življenju šole er opravljajo obveznosti, ki so določene za vse učence v sldadu s Pravilnikom o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev Snovnih šol ter o pohvalah, nagradah in drugih vzgojnih ukrepih. 81. člen La bi čim bolj prišli do izraza neposredna spodbuda in samo-"ojnost učencev ter medsebojno sodelovanje na vseh področjih in aa vseh ravneh, ustanavljajo učenci razredne skupnosti in šolsko ^Upnost učencev. 82. člen . Na sestankih skupnosti obravnavajo učenci vprašanja o življenju delu v šoli, prek delegatov seznanjajo samoupravne organe in 87. člen Za učence od petega do osmega razreda, ki ne izpolnjujejo šolskih dolžnosti, ter kršijo določbe tega statuta in drugih aktov šole, se uporabljajo tile vzgojni ukrepi: — razrednikov opomin; — ukori. Ukor lahko izreče razrednik, razredni učiteljski zbor, ravnatelj in učiteljski zbor šole. 88. člen Pri izbiri vzgojnih ukrepov je treba upoštevati osebnostno razvitost učenca, motive, okolje, v katerem učenec živi, škodljivost de-janja, postopnost izrekanja vzgojnih ukrepov ter pedagoške posledice tega ukrepa. 89. člen Vzgojni ukrep ne sme žaliti učenca in njegovih staršev. Telesne in denarne kazni niso dovoljene. 90. člen Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov mora bitii v skladu s pravilnikom o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev osnovnih šol. Razšiijena dejavnost 91. člen Šola se lahko poleg redne dejavnosti ukvarja z razširjeno dejavnostjo. Obseg in oblike razširjene dejavnosti določa delovna skupnost šole v skladu z zakonskimi predpisi, s posebnim pravilnikom in delovnim načrtom. (Primer - Izobraževanje odraslih v posebnih oddelkih itd.) Šola in okolje 92. člen Da bi razširili vzgojni vpliv šole na učence in okolje šole, organizira šola splošno-kulturno dejavnost v šoli in kraju. Ta obsega zlasti: — proslavo dneva šole; — proslavo začetka in sklepnega šolskega leta; — proslavo občinskega praznika in državnih praznikov; — proslavo pomembnih kulturnih dogodkov; — kulturno-umetniške prireditve; — literarne večere, razstave; — športna tekmovanja in prireditve; — sodelovanje v prostovoljnih akcijah itd. (Primer!) Učitelji in drugi strokovni delavci šole 93. člen Učitelji in drugi strokovni delavci šole so: — učitelji — predmetni učitelji — profesorji — strokovni sodelavci (Navedite konkretni primer!) 94. člen Pravice in dolžnosti učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izhajajo iz zakonskih predpisov ter tega statuta, so: — da svoje delo usmerjajo v vzgojo in izobraževanje učencev na temeljih socialističnega humanizma, samoupravnega socializma in patriotizma, kar izhaja iz marksistične filozofije ter pedagoške znanosti; — da se nenehno družbeno in strokovno izpopolnjujejo; — da bogatijo vzgojno-izobraževalno delo z novimi metodami, tehnikami in oblikami; — da spodbujajo ustvarjalnost in vedoželjnost učencev, upoštevajoč didaktična načela pri prenašanju generacijskih izkušenj; — da sodelujejo v samoupravnih in strokovnih organih na šoli in zunaj nje; — da delujejo v družbenopolitičnih organizacijah; — da vodijo in izvajajo vzgojnoizobraževalni proces v skladu z učnih programom in pedagoškimi normami. Učitelji so pri izbiri učnih metod in učnih oblik samostojni, njihovo delo pa mora biti usklajeno s predmetnikom in učnim načrtom. 95. člen Učitelj na šoli je lahko vsak delavec, ki ima predpisano splošno pedagoško in strokovno izobrazbo ter družbeno moralne lastnosti. Učitelj za razredni pouk na osnovni šoli je lahko vsak delavec, kije končal pedagoško akademijo — skupino za razredni pouk, učitelj za predmetni pouk pa tisti, ki je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo ah ustrezno visoko šolo. 96. člen Učitelji na osnovni šoli morajo opraviti strokovni izpit in se strokovno izpolnjevati v skladu z določbami tega zakona. Učitelji pridobijo pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojno-izobraževalnega dela, morajo pa ga opraviti najpozneje v petih letih. 101. člen Postopek izbire kandidatov poteka v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu. 102. člen Pravice in obveznosti ter odgovornost učitelja so urejene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Predlog, sprejemanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu ureja zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Strokovni organi 103. člen Šola ima naslednje strokovne organe: — učiteljski zbor — razredne učiteljske zbore — razrednike — strokovne aktive. 104. člen Učiteljski zbor sestavljajo učitelji šole, ravnatelj ter strokovni delavci. Učiteljski zbor je strokovni organ, ki na temelju zakonov in drugih predpisov s področja šolstva ter na osnovi določil tega statuta odloča o strokovnih — pedagoških problemih šole. 105. člen Učiteljski zbor razpravlja o problematiki na svojih sejah; te sklicuje ravnatelj šole, ki vodi delo učiteljskega zbora. Učiteljski zbor se skliče tudi na zahtevo tretjin? članov učiteljskega zbora ali sveta šole. 106. člen Učiteljski zbor zlasti: — obravnava letni delovni program, učni načrt, predmetnik ter skrbi za uresničenje postavljenih ciljev; — obravnava rezultate vzgojno-izobraževalnega dela ter odloča o vzgojnih ukrepih; — obravnava predloge, ki jih za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela dajejo svet staršev, skupnost učencev, drugi strokovni organi in svet šole; — predlaga razpored dela za posamezne učitelje ter določa razrednike; — odobrava razpored ekskurzij, predlaga program izpitov; — predlaga učence za pohvalo in nagrado; — obravnava delo strokovnih aktivov; — predlaga svetu šole ukrepe za racionalno poslovanje; — izdeluje program strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev in učnega osebja; — daje mnenja glede nabave učbenikov, učil in ponazoril; — opravlja druge naloge, kijih določa zakon o osnovni šoli; Izvajanje ukrepov učiteljskega zbora organizira ravnatelj kot pedagoški vodja šole. Na sejah učiteljskega zbora lahko sodelujejo tudi delegati šolske skupnosti, ko obravnavajo skupne probleme vzgoje in izobraževanja. 107. člen Razredni učiteljski zbor sestavljajo vsi učitelji, ki poučujejo v razredih. Ta zbor obravnava vprašanja iz 105. člena tega statuta, vendar glede na razred. Razredni učiteljski zbor obravnava tudi predloge in vprašanja razredne skupnosti učencev. Na sejah razrednega učiteljskega zbora sodelujejo tudi delegati razredne skupnosti učencev. 108. člen Razrednik je pedagoški in organizacijski vodja razreda. Njegove naloge so zlasti, da: — usklajuje vzgojno-izobraževalno delo v razredu; — vodi razredni učiteljski zbor; — skrbi za sodelovanje s starši, s svetom staršev, razredno skupnostjo ter drugimi strokovnimi in družbenopolitičnimi organi na šoli; — skrbi za redno obiskovanje pouka in učne prakse; — izreka pohvale učencem, ki jih zato predlaga razredni učiteljski zbor in predlaga razredni skupnosti ocene iz vedenja; — skrbi za sodelovanje učencev v svobodnih dejavnostih. 109. člen Učitelji enakih učnih predmetov ali podobnih učnih področij oblikujejo strokovne aktive. Njihova naloga je, da: — obravnavajo strokovno problematiko učnega področja in oblikujejo predloge za izboljšanje dela; — spremljajo uresničevanje učnega programa in skrbijo za pregled učnih uspehov; — pomagajo učiteljem - začetnikom in učencem pri učenju; — opravljajo druge naloge v skladu z zakonom o osnovni šoli; — predlagajo svetu šole ustanavljanje skupnih strokovnih aktivov z drugimi šolami. TEZE ZA STATUT OSNOVNE ŠOLE (Nadaljevanje z 9. strani) 110. člen Organi samoupravljanja in strokovni organi so pri svojem delu samostojni glede na določbe zakona o osnovni šoli, statuta in drugih samoupravnih aktov. Medsebojni odnosi vseh organov šole temelje na medsebojnem sodelovanju in sporazumevanju. Morebitna nesoglasja rešuje svet šole. Javnost dela 111. člen Seje organov samoupravljanja šole so javne, navzoči so lahko vsi delavci šole. Dokumente, ki jih izdajajo ti organi, objavi šola na oglasni deski ah kako drugače, najkasneje v petih dneh po seji. 112. člen Samoupravni organi so dolžni redno obveščati vse delavce o vseh vprašanjih, ki zadevajo samoupravne pravice in dolžnosti. 113. člen Šola je dolžna dostavljati poročila o svojem delu za šolstvo pristojnim organom v za to določenih rokih. Strokovna in podovna tajnost 114. člen Člani delovne skupnosti in delegati v organih upravljanja so dolžni varovati poslovno in strokovno tajnost, kar je določeno v zakonu in v tem statutu. Za tajnost se štejejo zlasti: — podatki v prošnjah, zahtevah in prelogih občanov — podatki o učencih. Prepoved ne velja za podatke, ki se dajejo pristojnim organom na temelju veljavnih zakonov. VII. SREDSTVA ŠOLE IN DOHODEK 115. člen Za trajno opravljanje svoje dejavnosti pridobiva šola sredstva: — iz sredstev, ki jih je prejela ob ustanovitvi; — iz povračil za opravljanje redne vzgojno-izobraževalne in razširjene dejavnosti; — z najemanjem bančnih kreditov; — z dotacijami, prispevki temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih ljudi; — z drugimi dohodki. 116. člen Sredstva za redno vzgojno-izobraževalno dejavnost pridobiva šola na podlagi pogodbe s temeljno izobraževalno skupnostjo v .. . Sredstva za razširjeno dejavnost pridobiva šola s pogodbo tudi z drugimi plačniki. 117. člen Namensko dodeljena sredstva šola izkazuje na posebnem računu in jih lahko uporabi samo namensko. 118. člen Sredstva, s katerimi upravljajo člani delovne skupnosti v skladu z veljavnimi predpisi in tem statutom, se delijo na: — osnovna — obratna — rezervna in — sredstva skupne porabe. 119. člen Šola ima tele sklade: — poslovni sklad — rezervni sklad — sklad skupne porabe. 120. člen Z letnim finančnim načrtom se določajo osnovna razmerja razporeditve dohodka v sklade. O dokončni razporeditvi dohodka v sklade in na osebne dohodke odloča zbor delovne skupnosti šole, pri čemer mora upoštevati samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, določbe tega statuta, predvsem pa: — da sredstva za osebne dohodke in za skupne potrebe delavcev določi v skladu z načeli delitve po delu v sorazmerju z doseženimi uspehi pri opravljanju nalog šole: — da zagotovi sredstva za razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti; — da izhajajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke iz zahtevnosti, pomena dela, odgovornosti in delovnih razmer, strokovne usposobljenosti in opravljenega dela. 121. člen Sredstva rezervnega sklada se oblikujejo tako, da se izloči 2 % dohodka, ki ostane po izplačilu osebnih dohodkov v posameznem J 122. člen Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo: 1. za nadomeščanje vrednosti osnovnih in obratnih sredstev v primerih, ki so s predpisi določeni; 2. za izplačilo osebnih dohodkov, če na žiro računu ni dovolj razpoložljivih sredstev; 3. za vlaganje v poslovni sklad in sklad skupne porabe. O uporabi sredstev rezervnega sklada odloča zbor delovne skupnosti, izjemoma po pooblastilu pa upravni odbor. 123. člen Sredstva sklada skupne porabe so materialna in denarna sredstva, namenjena za: — samostojne ah skupne naložbe z drugimi organizacijami v stanovanjske zgradbe in objekte družbenega standarda; ' — nakup stanovanj in stanovanjske kredite; — neobvezne zdravstvene preglede delavcev; — dotacije družbenopolitičnim organizacijam; — izobraževanje delavcev šole; — podporo in pomoč socialno šibkim delavcem; — kultumo-prosvetno dejavnost in rekreacijo delavcev šole. 124. člen O uporabi sredstev sklada skupne porabe odloča zbor delovne skupnosti, o posameznih izdatkih pa upravni odbor le glede na finančni načrt šole. 125. člen Za namensko in smotrno uporabo sredstev je odgovoren vsak delavec na delovnem mestu in člani organov upravljanja, ki odločajo o sredstvih. 126. člen Z delovnim in finančnim načrtom se določa okvirni promet z osnovnimi sredstvi. O prometu z osnovnimi sredstvi glede na načrt odločata upravni odbor in ravnatelj. Osnovna sredstva se odpisujejo po amortizacijskih stopnjah, ki jih za vsako leto določa finančni načrt. Ta ureja tudi način oblikovanja in uporabe sredstev amortizacije ... odstotek amortizacije šolskih zgradb izloča šola sporazumno v sklad združenja amortizacije pri temeljni izobraževalni skupnosti... 127. člen Dohodek ugotavlja šola trimesečno in dokončno z zaključnim računom. Dohodek se ugotavlja tako, da se od celotnega dohodka odbijejo materialni stroški poslovanja in amortizacije. Dohodek šole se po odbitku zakonskih in pogodbenih obveznosti razporeja na del, namenjen za razširitev materialne osnove dela, in del, namenjen osebnim in skupnim potrebam delavcev šole. 128. člen Zbor delovne skupnosti določi pogoje, pod katerimi se sme začasno odstopiti od sprejetih meril delitve dohodka. Merila se spremenijo le, če se trajno spremenijo pogoji poslovanja. 129. člen Šola lahko sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore z drugimi organizacijami združenega dela za zadovoljevanje skupnih potreb. Načrtovanje 130. člen Šola posluje po določenem delovnem in finančnem načrtu. Delovni načrt je letni in je lahko razdeljen na posamezna obdobja. Delovni načrt določa zlasti: — stanje na začetku šolskega leta (učenci, sredstva itd.); — organizacijo dela; — naloge v učno-vzgojni dejavnosti; — zdravstveno varstvo učencev; — strokovno in družbeno izpopolnjevanje osebja; — delo drugih služb in razširjeno dejavnost. Poleg tega delovnega načrta ima šola še delovni načrt učiteljskega zbora, delovni načrt ravnatelja, razrednih učiteljskih zborov, delovne načrte strokovnih aktivov itd. Delovni načrti se sprejemajo po istem postopku kot samoupravni akti. Izvršitev delovnih načrtov spremljajo organi upravljanja, ravnatelj pa je dolžan periodično in letni dajati poročilo o realizaciji načrta svetu šole in delovni skupnosti. Vlil. NORMATIVNA DEJAVNOST 131. člen Poleg statuta sprejma delovna skupnost šole: — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu — pravilnik (sporazum) o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter delitvi sklada skupne porabe — pravilnik o sistemizaciji delovnih mest — pravilnik o življenju in delu šole — pravilnik o delitvi stanovanj — pravilnik o splošnem ljudskem odpora — pravilnik o knjigovodstvu — pravilnik o volitvah in odpoklicu delegatov organov samoupravljanja — pravilnik o nadomestilu potnih in drugih stroškov. (Če je potrebno, ima lahko šola tudi drage pravilnike!) 132. člen Vsi splošni akti veljajo osmi dan po objavi, razen če s samim aktom ali zakonom ni drugače določeno. Predpisi lahko veljajo za nazaj, če zakon tako določa. 133. člen Splošni akti se sprejemajo po naslednjem postopku: — zbor delovnih ljudi imenuje komisijo (ali pooblasti kolektivni organ), ki jo sestavljajo najmanj trije člani; ta mora v določenem roku izdelati načrt predpisa ter ga dostaviti ravnatelju in ustrezni komisiji; — ravnatelj skupaj z ustrezno komisijo (organom) dostavi načrt akta delovni skupnosti; — načrt akta mora biti v primerni obliki dostavljen vsem delavcem šole v razpravo najmanj za 15 dni; — po tem roku zbor delovne skupnosti obravnava predlog in pripombe ter sprejme splošni predpis. Spremembe in dopolnitve potekajo po istem postopku kot sprejem splošnega akta. Splošne predpise obravnava pred sprejemom tudi svet šole; ta lahko daje pripombe, ki jih mora obravnavati delovna skupnost. IX. SODELOVANJE ŠOLE 134. člen Pri svojem poslovanju mora šola izvajati programe ukrepov in razvoja učno-vzgojne dejavnosti, ki se določa z načrti samoupravnih interesnih skupnosti, vzgoje in izobraževanja in družbenopolitičnih skupnosti. Zato šola sodeluje s pristojnimi organi o vseh vprašanjih skupnega interesa in sprejema ustrezne pobude izobraževalnih in družbenopohtičnih skupnosti. 135. člen Šola mora na zahtevo pristojnega organa, ki opravlja upravno*1 pedagoško nadzorstvo, pošiljati potrebna poročila in podatke. Ra' Q natelj šole je dolžan pravočasno posredovati organom upravljanj' priporočila in drage sklepe ustanovitelja in za šolstvo pristojni organa. ] 136. člen Zaradi izboljšanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti sodeluje šol s pristojnimi strokovnimi institucijami, zlasti z zavodom za šolstvi V teh organih sodelujejo tudi predstavniki šole. no-, Pri J»Co Go Ku Po X. ŠOLA IN SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR lav čir o 137. člen V skladu s sprejetimi načeli o splošnem ljudskem odpora šolj zagotavlja vse tiste oblike domovinske vzgoje, ki so neposredn® osnova splošnega ljudskega odpora. Dolžnost šole je, da zlasti krep1 vse tiste prostovoljne dejavnosti, ki vključujejo mlade v sploši*1 ljudski odpor. lin 138: člen Za boljšo organiziranost splošnega ljudskega odpora deluje f' šoli komisija za splošni ljudski odpor. Komisija se izvoli na efl^ način kot druge komisije. Ravnatelj šole je po svojem položaj11 predsednik komisije. Mandat komisije traja dve leti. sil ta sv to Pr 139. člen Komisija za splošni ljudski odpor opravlja zlasti te naloge: — izdela in predlaga zbora delavcev načrt obrambnih priprav; — usklajuje delo z občinskim svetom za narodno obrambo P upravnim organom za narodno obrambo pri skupščini občine; — organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi, & nastane vojna; — odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupna dela pri obranil' nih pripravah; — skrbi za splošno vojaško izobraževanje; — opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni, statutom $ delovnim programom šole. n: tn ni ve te d’ 0i sl re sl P1 2: 140. člen 11 v Na temelju posebnega sporazuma s temeljno izobraževalno skup' u nostjo določi svet šole za izvedbo teh nalog za vsako koledarsk' leto višino sredstev, ki se bodo uporabila na šoli za priprave U1 splošni ljudski odpor. O uporabi teh sredstev odloči komisija 2* splošni ljudski odpor. (, 141. člen Program dela komisije za splošni ljudski odpor je sestavni ds delovnega programa šole; za njegovo uresničitev je odgovoren rav natelj šole. XI. PREHODNE DS KONČNE DOLOČBE 142. člen S tem statutom uskladi šola vse splošne akte v dveh mesecih p° sprejemu statuta. n v r 143. člen Statut tolmači svet šole. 144. člen Statut velja z dnem, ko ga sprejme svet šole in potrdi skupščin8 občine . Predsednik zbora delovne skupnosti 1 S 0 DVEH javnih oddajah mladinske radijske redakcije aflj ijn' VESELI TOBOGAN Prvi Veseli tobogan v letošnji nju vabimo samo ekipe mladin- lošflj ^vi sezoni so nam pomagali J Opraviti' učitelji in učenci na 2 ni pričkem v osnovnih šolah v Istv Gornji Petrovcih, pri Gradu, v | ^uzmi, Mačkovcih, Šalovcih in Fokovcih. . Prizadevali so si, da bi na tej l^vni otroški oddaji prikazali čimveč zanimivega in tipičnega 0 svojem kraju. Tako bomo v Veselem toboganu slišali precej (lldskih prekmurskih pesmi, ki J J'h sicer ne slišimo pogosto. Naj J*h naštejemo samo nekaj: Ne 6 ep’ f-8 rn* ras^a trava’ Če bi jaz bila ,1, Jelica, Spevaj nama, Katica in ^e druge. Potem bodo otroci na ®ddaji pripovedovali o običajih, k' oživijo v teh krajih okrog no-, Vega leta in ob dmgih letnih ča-e P sih. Pripovedovali so marsikaj en. zmimivega in tudi aktualnega o '"",l svojem domačem kraju. Nekaj tQčk so pripravili v domačem Prekmurskem narečju. Ker žive ^ tem območju, kjer smo sne-I aiali oddajo, tudi prebivalci jr; Madžarske narodnosti, naj po-o jfl| vemo, da so v nekaterih izmed j teh krajev dvojezične šole in j; it, dvojezični vrtci — je prišlo na °ddaji do izraza tudi prijatelj-juib sko sožitje prebivalcev obeh narodnosti, slovenske in madžarske. Nastopajoči otroci pa bodo Povedali na oddaji še marsikaj ''animivega o tem delu Slovenija Veseli tobogan iz Gornjih Petrovec bo na sporedu v nedeljo, 28. oktobra, ob 8. ari. SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Kot lani in že več let doslej | ao tudi na letošnjem tekmova-1 nju sodelovalo šestnajst tekmo-,e valnih ekip, ekipa lahko šteje največ pet članov. K sodelova- cuf rsk<> ; H* 1 It skih aktivov iz delovnih organizacij — ali preprosteje povedano: iz tovarn. V letošnjem ciklu oddaj Spoznavajmo svet in domovino bodo torej tekmovala samo zastopstva tovarniških aktivov. K temu sta nas navedli dve po našem prepričanju pomembni dejstvi: najprej izkušnja, da so aktivi mladih delavcev v tej dejavnosti doslej manj sodelovaH kot pa dijaški ali študentovski, in obenem spoznanje, da lahko prav z osredotočeno pozornostjo na razgledanost že zaposlenih mladih ljudi dosežemo primernejšo, veliko manj šolsko in zato veliko bolj življenjsko raven „quizovskega“ preverjanja. Prizadevamo si namreč, da bi bil naš quiz tako po obliki kot po vsebini čimbolj živ, aktualen in razviden. Ves pomen pripisujemo temu, da bodo vprašanja in odgovori namenjeni vsem količkaj razgledanim poslušalcem in ne samo nekaterim specialistom. Za vsako izmed oddaj — od prve do zadnje — bomo sestavili po 36 vprašanj, in sicer iz šestih tematskih področij: 6 vprašanj s področja politike, 6 s področja kulture, 6 s področja znanosti, 6 s področja športa, 6 s področja geografije in 6 vprašanj s področja glasbe. Vprašanja bodo prepletena, tako da bo imela vsaka oddaja svojo vsebinsko in zvočno podobo in da bo — predvsem — pestra za poslušalce ob sprejemnikih. Ekipam se ne bo treba posebej prijavljati za tekmovanje, ker ne razpisujemo podrobnih tem niti ne predpisujemo kakršnekoli literature. Tekmovanj pod naslovom Spoznavajmo svet in domovino ne pojmujemo kot šolsko spraševanje, pač pa kot družabno igro, namenjeno preverjanju zainteresiranosti mladih ljudi za živa, aktualna dogajanja na različnih področjih življenja. Prizorišča oddaj bodo v kraju posameznih ekip. Pri izbom dvoran nam bosta pomagala žreb in dogovor. ODRASLI TAKO, BESEDE IN Oče: Ja, fanta, takole pa ne bo šlo! Kolikokrat sem vama že rekel! Sin: Veva, oče. Brez dela ni jela - Oče: Molči! Čeprav je res, kar si rekel in stokrat sem vama že rekel — če se ne bosta učila, bosta imela v spričevalu slabe ocene. Ocene, fanta, dobre ocene vama bodo povsod odpirale vrata. Lahko bosta šla naprej v šolo, v vsako službo vaju bodo radi sprejeli, dosegla bosta boljšo plačo — zato ne zapravljajta časa. Naj vaju do večera ne vidim brez knjige v rokah. Če se ne bosta učila — Sin: Ne bova nič znala. Oče: Molči! Čeprav je res, kar si rekel. Zdaj govorim jaz. Med šolskim letom ne bo zabave. Zabavala se bosta v počitnicah. Zdaj izrabita čas za učenje, da mi ne bosta delala sramote. Moja spričevala so bila odlična, moje življenje je bilo od rane mladosti do danes velik delovni dan. Zato tudi sem, kar sem. Sin: Ja, oče. 2. sin: Tudi midva sva, kar sva . .. Oče: Molčita! Zdaj govorim. Oddaje bomo, kot že vsa leta doslej, popestrili s pevskimi in igralskimi nastopi, s to ali ono družabno igro za obiskovalce in poslušalce in ne nazadnje s kolikor mogoče vedrim, sproščenim in duhovitim vodenjem. Želimo, da bi bili sobotni večeri, ko je na vrsti oddaja Spoznavajmo svet in domovino, prijetni za poslušalce ob sprejemnikih, za tekmujuče ekipe pa tudi za nas, ki radijski quiz pripravljamo. KAKO PA Ml DEJANJA — Vidva sta, kar sta, to je tudi res — lenuha! Tako, zapomnita si, kar sem rekel! Učita se! Ko se zvečer vrnem, se bomo pogovorili naprej - 2. sin: Zvečer, ali bolj pozno zvečer? Oče: Kakor sem rekel! Na svidenje! Mama in sinova: Na svidenje ... Mama: Kako moreta očetu tako odgovarjati, da vaju le ni sram. Saj vaju samo lepo uči. Sin: Mama, nikar še ti! Saj veš, da sem videl očetovo spričevalo. Slabo je bilo, niti podobno ni bilo odličnemu in kdaj bo nocoj domov prišel, tudi veš. Balinanje ni ravno pretrdo delo. Mama: Uči vaju pa vendarle lepo. Sin: Ja, mama, ti bi zares rada vse najboljše — a nekaj so besede, drugo pa dejanja. Mama: Kaj se ne bi šla zdaj oba zares učit? Sin: Takoj, mama, takoj, samo tole še poslušajmo! Mama: O, seveda, to bo šlo spet do večera — 2. sin: Mami, naša! Do ve- čera! Boš videla, kako nam bo lepo — Tekst je samo nekakšna iztočnica za razgovor skupine izbranih dijakov piranske gimnazije. Problem je v tem, da odrasli pogosto govorimo in zahtevamo eno, delamo pa čisto drugače. Dvojnost meril zlasti radi uporabljamo v odnosu do šibkejših in tudi v odnosu do mladine. Dvojna merila srečujemo na najrazličnejših področjih in v najrazličnejših situacijah, kot na primer: — v politiki, kjer nastopamo z različnimi gesli, a jih sami demantiramo z načinom življenja; — v odnosu do denarja: otroka učimo, da ne sme zapravljati, kmalu zatem pa sliši starša, ki se pogovarjata o nakupu kake luksuzne reči; — v odnosu do dela, kjer prav tako otrokom dopovedujemo, da morajo vsi enako pomagati, očeta pa vidijo, da se nikdar ne dotakne nobene stvari in podobno. Ali pa je tako ravnanje pravilno? Imajo odrasli pravico do Brez besed — Bogdan Funda, 6. b, osnovna šola Križe takeg ravnanja? Mladi ljudje danes ostro protestirajo in obsojajo dvojno moralo odraslih na vseh področjih. Kljub temu da ravnanje odraslih obsojajo, pa se mladi ljudje nehote tudi enačijo z odraslimi in mehanično uporabljajo izkušnje v situacijah, ko se sami znajdejo v položaju avtoritete ali odraslega. Sin in oče se nenehno prepirata in si nasprotujeta, a ko je sin sam, ravna povsem enako kot obsojani oče. Takšen je torej tematski okvir pogovora, ki smo ga posneli z mladimi Pirančani v studiu radia Koper, na sporedu pa bo v oddaji „Odrasli tako -kako pa mi? v soboto, 27. oktobra, ob 14. uri na drugem programu. TELEVIZIJSKE ODDAJE ZA PROSVETNE DELAVCE Uredništvo šolske televizije pri zavodu za šolstvo SRS je bilo ustanovljeno letos, že po nekaj mesecih svojega delovanja pa začenja z rednim programom. Več kot leto dni bo šolska televizija oddajala program za prosvetne delavce, ki bo pa imel tudi splošno-izobraževalni značaj. Postal bo pomembna vez med javnostjo in področjem vzgoje in izobraževanja. Šolska televizija bo morala, preden bo začela emitirati program za učence (v razredih), rešiti več vprašanj. Najvažnejši med njimi sta: uvedba oddajniške mreže zunaj rednega pasu oddajanja rtv Ljubljana in sprejem barvnih oddaj v razredih. Prva oddaja šolske televizije bo 6. novembra ob 19. uri. S tem se bo začel ciklus devetih oddaj o modemi matematiki. Nove oddaje bodo vsak torek ob 19. uri, ponovitve pa vsak četrtek ob 16. uri. MAKO SAJKO NI ŠE PREPOZNO študentje In srednješolci še vedno lahko dobe štipendijo * >ti Kljub temu da je personalna uprava zveznega sekretariata za Narodno obrambo razpisala natečaj za podelitev štipendij že letošnjega 29. avgusta, je še ved-n° čas, da pošljejo študentje in ^ednješolci do 31. oktobra občinskemu organu za narodno °brambo prošnje za podelitev štipendij. zdravi in sposobni — to bo potrdila pristojna vojaška zdravniška komisija; ne smejo biti kaznovani niti v kazenskem postopku, pa tudi njihovo vedenje mora biti primemo. K prošnji naj priložijo priporočilo občinskega organa za narodno obrambo. Študentje prvega let- nika ne smejo biti starejši od 21 let, študenti dmgih letnikov pa za toliko, kolikor let študija so končali. Učenci prvega razreda ne smejo biti starejši od 16 let, dmgih razredov pa za toliko, kolikor razredov so končali. Učenci srednjih šol morajo končati prejšnji razred najmanj z dobrim uspehom (v matematiki, fiziki in kemiji ne smejo imeti manjše ocene od dobro), učenci prvega razreda srednje Kdo lahko dobi štipendijo? Štipendisti lahko postanejo štu-! dentje strojne fakultete (od-I delek motoma vozila, oddelek Rotorji z notranjim zgoreva-Njem in oddelek aerotehnika — j smer balistika), elektrotehniške (oddelek telekomunikacije in elektrotehnika in oddelek avto-JNatika), tehnološko metalurške (tehnološko-kemični oddelek — smer organska kemija in kemič-no inženirstvo), naravoslovno matematične (oddelek meteorologija in oddelek matema-tjka, smer numerična matematika), pravne, ekonomske, me-I dicinske in farni acevtske fakultete. Štipendijo dobe lahko tudi učenci srednjih šol s štiriletnim Poukom, če se bodo odločili: Simnazijci in učenci tehniških šol (smer strojna, elektro, geodetska in gradbena) za vojaško Nkademijo kopenske vojske, za visoko tehniško šolo kopne v°jske, za letalsko tehniško vojno akademijo in za mornariško akademijo mornariške visoke šole. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, državljani SFRJ, redni študenti — učenci navedenih fakultet in šol. Izpolnjevati pa morajo tele pogoje: biti morajo Podvodni diverzanti pred odhodom na akcijo. Foto: S. Krševan šole pa se lahko prijavijo le, če so končali osmi razred osnovne šole najmanj z dobrim uspehom. Kandidati naj pošljejo prošnjo za štipendijo, kolkovano z 2 din, občinskemu organu uprave za narodno obrambo. Prošnjo morajo napisati svojeročno, na določenem obrazcu, ki ga dobijo pri navedenem organu. Prošnji je treba priložiti: — potijen prepis izpiska iz matične rojstne knjige - potrdilo fakultete - šole o vpisu letnika študija — razreda šole v šolskem letu 1973/74 - potrdilo o opravljenih izpitih prejšnjega letnika študija, študenti prvega letnika pa prepis spričevala zadnjega razreda in izpitov srednje šole — potijen prepis spričevala: učenci 4. in 3. razreda o končanih dveh prejšnjih razredih, učenci 2. razreda o končanem prvem razredu, učenci 1. razreda pa o končanem osmem razredu osnovne šole. ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE Študentje in učenci, ki jih bodo sprejeli za štipendiste, bodo prejemali mesečno štipendijo v tehle zneskih: študentje I. letnika 650 din, II. letnika 700 din, tretjega 700 din, IV. in V. letnika in absolventi pa 800 din. Dijaki I. razredov srednje šole bodo dobili mesečno 550 din, drugega 580 din, tretjega 650, četrtega pa 700. Štipendisti bodo dobili tudi nadomestilo za šolske potrebščine, in sicer v znesku enomesečne štipendije ali 400- 500 din za razred. Določen znesek (nadome- stilo bodo dobili tudi za stro- stov in štipenditoija bodo ure-kovno-počitniško prakso in jeni s pismeno pogodbo. V tej ekskurzije v Jugoslaviji, ki so pogodbi bodo določene tudi predvidene po programu fakul- obveznosti štipendistov. Tako tete ali srednje šole. Študentje, se morajo študentje - štipen- Z vaje na Jadranu: mornarji spremljajo dogajanje v zraku, da jih ne bi presenetila letala. S temi topovi lahko napadajo tudi zemeljske cilje Foto: S. Krševan ki morajo izdelati obvezno diplomsko delo, bodo zanj dobili nadomestilo — 500 din. Ob koncu vsakega letnika bodo štipendisti nagrajeni. Višina nagrade bo odvisna od poprečne ocene pri izpitih, razpon pa je od 450 do 1500 din. Učenci srednjih šol, ki bodo razred končali z odličnim uspehom, bodo nagrajeni s 750 din, tisti, ki bodo imeli zelo dobro spričevalo pa s 360 din. Vsem štipendistom je zagotovljena zdravstvena zaščita. Štipendijo bodo prejemali vseh dvanajst mesecev v letu, prvi znesek pa od začetka šolskega leta naprej. Medsebojni odnosi štipendi- disti obvezati, da bodo po diplomi stopili v službo v JLA in ostali v njej dvakrat toliko časa, kolikor časa so bili štipendirani, vendar ne manj od treh let. Učenci se bodo morali po končani srednji šoli šolati na eni od vojaških akademij, po končani akademiji pa bodo morali ostati v službi JLA najmanj 10 let. Naj še enkrat opozorimo, da je natečaj razpisan do 31. oktobra 1973. Študente in učence za štipendiste bo izbrala komisija. O rešitvi prošenj bodo obvestili kandidate do 31. decembra. Vsi, ki se zanimajo za ta razpis, lahko dobe nadrobna pojasnila v občinskem organu uprave za narodno obrambo. Zakaj? - Stane Jagodič GENERAL BOM Še preden mi je oče kupil prve hlače, sem že zatrdno vedel: general bom. Ko sem bosopet gledal imenitno vojaško parado in ko sem videl, da na paradi ne moreš biti bos, sem si dejal: „General, pa če umrem pred očmi razočarane družine!" Najprej sem si kupil knjigo o Nelsonovih bitkah na morju. Ta genialni morski volk je ovenčal svojo domovino s slavo. Pri tem pa ni pozabil nase. Dobil je vsa odlikovanja, ki jih lahko nosi admiral, zato si je moral najeti posebnega služabnika, ki mu je te medalje enkrat mesečno čistil. Z Napoleonom sem ponočeval Pod odejo sem v internatu do dveh ponoči bral njegove bogovske zamisli o vesoljni sreči človeštva. Z otožnostjo pa sem spoznal, da pod posteljo vsakega generala spi ovaduh. Da bi se teoretično čim bolj oborožil proti morebitnemu izdajstvu, sem začel prebirati knjige iz ovaduške prakse. Nisem pa mogel dojeti, kako lahko neki podatki o konjskih farmah in tovarnah umetnih gnojil pomagajo pri razvoju tvoje domovine. Še sanjalo se mi ni, kaj je to: domovina. Mislil sem, da je to velik travnik, kjer rastejo jabolka in kjer je mnogo peskovnikov za peščene gradove, v katere ne morejo priti Don Kihoti. Ko je moj Napoleon izgubil vojno na vseh koncih in ko so ga sorodniki zapustili, ker je šel preživljat proste dni na Sveto Heleno, sem sklenil, da bom opustil knjižne junake. Oče mi je s potovanja po Evropi prinesel aviončke tipa Mirage, iz papirja sem si naredil phanthome, bombnike in jih napolnil s kamenčki; s temi sem bombardiral sosedino solato. Aviončke sem vozil po vrvicah, ki sem jih imel pripete na naših orehih na dvorišču. Ptičkom sem ukradel ptičnico in jo proglasil za zračno garažo. Tako mi nočna rosa ni pohabila mojih letalcev. S sosedovim Samom sem zamenjal kiper-tovornjak za tri tanke. S tanki sem imel velike težave. Vedno sem jih moral vlačiti po vrvici in nikoli jih nisem mogel neopazno skriti. Ker sem moral nenehno rjoveti, kadar sem z njimi prodiral skozi senike ali vrtove, sem izgubil dober glas in sem moral najeti Sama, da je tulil namesto mene. Ko je izjavil, da ne bo več tulil, sem ga prebunkal, tako da je tulil še bolj. Tanke sva s Samom izgubila, ko se je nad naju spravila klapa s sosednjega dvorišča, ki se je imenovala Čakajoči panter. Ker je bila blizu Drava, sva svoj generalštab prenesla v trstičje. Križarke sva kupila v Mercatorju, namesto knjig in zvezkov, za katere sva rekla, da sva jih izgubila Rušilce nama je prinesel sosed Tejč iz Nemčije. Iz hvaležnosti sva mu ves mesec prala avto, mami pa sva porabila vsega Belega bika. Najina flota se je spopadla nekega popoldneva, ko so kosci pokosili trstičje in obema vojskama ni bilo več mogoče sidrati v istem pristanišču. Jaz sem mu potopil tri torpedne čolne, on pa meni eno križarko. To križarko sem na tihem privlekel iz mulja in jo spet vključil v boj. Nisem odnehal prej, dokler nisem tudi kapitana Sama vrgel v vodo. Se danes imam na omari topolove ladjice iz te bitke. Samo pa je odtlej raje treniral nogomet. Ko sem v prvem razredu spoznal Majo, je hotela, da bi tudi jaz bral Karla Maya. Ta junak, ki ni bil nikoli general, pa mi ni bil po volji. Kar naprej je kadil pipo miru in nad nikomer se ni upal prav maščevati. Potem sem spoznal pravega generala, le da je bil upokojen. Z njim sem se naučil izdelovati avione za sejanje pšenice in tanke, ki orjejo globoko jesensko zemljo. Včasih mu čistim medalje, on pa mi pripoveduje o bitkah, ki jih ni nikoli bojeval in ki jih moramo bojevati zdaj mi, ko nosimo svojo šesto obleko in je že dolgo od tega, ko so nam očetje kupili naše prve hlače. IVAN CIMERMAN POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO ŽOGA Danes se nisem bal ravnatelja in pedagoškega svetovalca, ki sta sedela z beležnico v roki v zadnji klopi in nekaj brskala po učenčevih zvezkih. Strah me je bilo pred Jožetom - drobnim dvanajstletnim fantičem, ki bi mu prisodil napeč devet let. Rekli so mi, da je samosvoj, trmast in len ter nepriljubljen med sošolci Njegov pogled ni bil všeč nekaterim tovarišem; precej sprt pa je bil tudi s čistočo in zato se ni nihče rad zadrževal v njegovi bližini Domačih nalog ni imel nikoli in vsi pedagoški in nepedagoški prijemi kolegov ga niso pripravili do tega, da bi jih prijetno presenetil. „Če drugega ne, domače naloge bo pisal!" sem nekega dne pribil v konferenčni sobi, ko so ravno razpravljali, ali naj temu lenuhu dado brezplačno šolsko malico v tem četrtletju. Učitelj, ki se je zelo navduševal nad birmanskimi običaji in je že premnoge učence seznanil z leskovo mastjo in brezovim oljem, se je le zviio nasmehnil in pripomnil: „ Vseh teh borih 15 sivcev, ki jih DIJAKI OBLIKUJEJO DELOVNI PROCES Nekaj misli z mladinske konference aktiva Zveze mladine gimnazije Poljane v Ljubljani Več kot 1000 dijakov je na šoli - in da bi se pogovorili, so si najeli kinematografsko dvorano. P še tam so nekateri morali stati. Močan kolektiv je to in predan svojemu delu. „Zbrali smo se, da skupaj pregledamo uspehe pa tudi neuspehe in da sestavimo temeljit delovni načrt. Posameznik danes kaj težko dosega večje uspehe - pri učenju in na tekmovanjih je potrebno skupinsko delo. Za to pa sta nujni organizacija in discipliniranost. Mladina se mora znati sama usposabljati za učinkovito delo. Dolžni smo sodelovati pri preobrazbi sodobne šole — kajti to preobražanje je pravzaprav del našega vsakdanjega dela.“ Tako je rekla predsednica mladinskega aktiva. Razgrnila je pred navzočimi načrt dela, srečanj z dijaki drugih gimnazij (tudi iz tujine), seznam krožkov in tekmovanj. Opozorila je, da bodo proti koncu šolskega leta spet sprejemali najzavednejše dijake v Zvezo komunistov. „Naloga nas, mladih komunistov je, da pripravimo dijake k čimvečji dejavnosti — tako pri učenju in delu kot pri političnemu izobraževanju in sodelovanju v družbenih akcijah. Kot prihodnji intelektualci bomo zavzeli odgovorno vlogo v družbenopolitičnem življenju. Delali bomo v gospodarstvu, kulturi, političnih ustanovah — zato je nujno, da se čimprej •vključimo v dogajanja in prizadevanja naše družbe,“ je poudarila članica ZK, ki bo v tem šolskem letu maturirala. Mentorica mladinskega aktiva jih je v svojem nagovoru pozvala: „Delovni človek je naj- višja vrednota, zato naj ne bo v našem šolskem kolektivu nikogar, ki bi pasivno stal ob strani, češ - bodo že drugi naredili, kar je treba. Naloge si moramo enakomerno razdeliti, gojiti tovarištvo, bratstvo, čut socialnosti in solidarnosti do vseh, ki še danes trpijo krivice in nasilje. Ravnatelj gimnazije Franček Bohanec je med drugim dejal: „Delavec je tisti, ki je v proizvodnji najbolj zainteresiran za napredek - pri nas pa je dijak tisti, ki je nosilec delovnega procesa. Profesorji smo organizatorji in vaša strokovna pomoč. Smo torej na isti poti, po kateri hodijo vsi delovni ljudje Jugoslavije in si prizadevamo, da upravičimo zaupanje: čez leta bomo postali strokovno usposobljeni in družbeno zavedni delovci." Konferenca je bila resna, delovna, brez dolgoveznih premlevanj: posvet ljudi, ki želijo in znajo resno delati. N. M. UČITELJ NAJ PAZI, DA SE MLADOST NE POPAČI! Lahko je učitelj sam kriv, da se otroci privadijo mnogoterih napak, namreč: 1. lažnjivosti, ako jim obljubi, pa obljube na dopolni; 2. besedljivosti, ako jim pusti jezlati in jezik iztegovati in se izgovarjati na mesto vbogati ; 3. mlačnosti, ako jim preveč na enkrat naloži, in jih neprenehoma kara; če jim nič ne reče, ako ravno ne storijo, kar jim je ukazal nareditij 4. nezaroblje-nostij nezarobljeni otroci postanejo, ako jim učitelj gerde nespodobne imena daje; ako jih vpričo drugih ljudi sramoti, jih brez potrebe drugim toži, kako so malopridni in poredni; ako jih za malovredne reči ojstro kaznuje in jim lepega pogleda ne da; 5. nevbogljivosti, če jim ukaže, pa jih pusti, akoravno ne storijo, kar jim je rekel; če jim kazen zažuga, pa jih potem ne kaznuje; 6. prevzetnosti; pre-ozetni postanejo, ako jim pokaže, da so bogateji in imenitšeji, kakor sosedovi, in druge za berače in capine ima; ako jih prehvali in pred drugimi povikšujej 7. opravljivostij opravljati se privadijo otroci, ako jih izprašuje, kaj so doma govorili, delali, jedli ali pili. brez vse potrebe: če jih za ogleduhe postavi, potem jim vse verjame, kar mu povedo, in se ne prepriča. Več jih jezik pogubi, kakor meč pomori; 8. samoglavnosti; samo-glavni otroci postanejo, ako jim učitelj preveliko zapoveduje, pa jim svojo voljo pusti, ali ga vbo-gajo, ali ne, če otroka v pričo drugih v sram pripravi in enega zagovarja, drugega graja; 9. za-nikernostij zanikerni postanejo, ako nobenega veselja z njimi nima, in če jim nikoli ne pokaže prijaznega obraza in ljubezni do njih; in če pusti, da otroci umazani v šolo hodijo; 10. verto-glavnosti, ako jim več naloži, ko morejo dopolnitij ako jim drugo ukaže po prej, ko pervo storijo; če jih premalo v strahu ima, kaznuje tako slabo, de ne občutijo, če jim vedno žuga, pa ne dopolni, da se mu lahko smejajo. Učiteljski tovar* 1869, str. 41. dobim kot dodatek, da se vlačim po tem hribovskem blatu, ti dam, če ti prinese le eno domačo nalogo v tem mesecu!' „ To bo ravno za krajevni samoprispevek in tudi lukenj z našim že skoraj upokojenim avtobusom ne bom ob nekajkratni zastonjski vožnji tako čutil,"sem razmišljal. Pri uri telesne vzgoje sem si drobnega Jožeta bolje ogledal. V razredu se je bolj vlekel, kot hodil. Tu, na igrišču pa je bil hiter, sijočih oči in nekajkrat je celo veselo zavpil. Žogo je lovil, branil in metal, kot da ima za očeta športnega trenerja. „A, tu smo torej! Paidagogos gor ali dol!" sem si dejal Po pouku sva se hitro zmenila: „Zogo si odslej lahko samo še narišeš ali pa boš pisal domače naloge!" Ves naslednji teden sem ugotavljal, da tega ne razume. Opazoval je igro sošolcev, mene pa je gledal potuhnjeno in sovražno. Počasi sem se začel izogibati, morda celo nekako bati te bledikaste trlice. Pozabil sem že na tiste bankovce in tudi nasmehi kolegov me niso več motili. Toda glej! 12. oktobra, pa v sredo in nato vsak dan - vse naloge. Ali res vse zaradi tistega napihnjenega okroglega usnja? Zopet je smel igrati Toda igral je neveselo, sicer hitro, a z neprikrito jezo. Postajal pa je iz dneva v dan še bolj bled, že skoraj rumen. Naslednji dan ga ni bilo v šolo. Tudi naslednji teden ne. Učenci so povedali, da je bolan. Poiskal sem škornje, tiho zaklel in šel Po dobri uri hoje čez travnike in gozdne bližnjice sem precej moker potrkal na zverižena vrata razdrapane bajte. Jože je vročičen ležal na pogradu, pokrit s tanko odejo in starim plaščem. Ni me gledal MATJAŽEVA KNJIŽNICA Da bi mladi rod, ki šele oblikuje svojo duševnost in ostri duha, pravilno usmerila v spoznavanje vseh vrst umetnosti, je začela lani izdajati Partizanska knjiga Matjaževo knjižnico. V njenem uredniškem odboru so: Berta Golob, Jože Šmit, Vida Bohanec, Branka Jurca in Karel Grabeljšek. Program Matjaževe knjižnice za leto 1973 vsebuje zgodbe priznanih slovenskih avtorjev: UDARNA BRIGADA je ena najlepših povesti, ki jih je napisal Anton Ingolič. Govori o igračah, ki si same utrejo pot prek sovražnikovega ozemlja, da pridejo do otroka, do pisateljevega sina, ki so ga sovražniki z očetom, mamo in sestro izselili v Srbijo. Ta knjiga bo izšla v opremi in z ilustracijami Franceta Miheliča. Druga bo mladinska pripoved NAJMLAJŠI PARTIZAN, ki jo je napisal Karel Grabeljšek. Mati partizanka rešuje otroka pred sovražnikom. Pomagajo ji tudi kurirji, partizani in dobri ljudje, dokler ga ne prenesejo v drugo vas, kjer nihče ne ve, da je bil deček še pred nekaj dnevi najmlajši partizan. Pripoved je jasna in kratka, zato pa je Zdenka Borčič podarila otrokom veliko lepih ilustracij. Tretja knjiga je knjiga Ivana Zormana NEDELJSKA JUTRA. Pisatelj, ki je bil sam partizan, pripoveduje hčerki zgodbe iz svoje par-tizanščine. Knjigo bo opremil in bogato ilustriral Milan Bizovičar. Nadalje bo izšla knjiga Leopolda Suhodolčana JUNAK NA KOLESU. Njegovi spomini sežejo v leta pred okupacijo naše dežele in v samo okupacijo. V pripovedi je pisatelj hudomušen, igriv in humoren. Knjigo bo ilustriral Aco Mavec. V tej knjižnici bo izšla tudi zgodba GOLDENBRUK IN SANJA, ki jo je napisal Tomo Rebolj, ilustrirala pa Jelka Reichman. To je moderna pravljica o neizpolnjenem hrepene- nju. In končno bo v tem le| izšel še ponatis knjige Sl'' DRUŠČINA. Napisal jo je h« Ferlež, ilustriral pa srbski s© Bata Kneževič. Partizanska knjiga bo zaw izdajati tudi slikamice za n-mlajše. Imenovale se bodo L STOVKE. Ko so uredniki nudili pregled slikanic, ki so ^ izšle na Slovenskem, so ugot® vili, da ni izšla skorajda nobef slikanica s tematiko iz NO® Branka Jurca pripoveduje: „Na uredniški mizi pa so* slikanice, ki so jih naši ilustf® toiji ilustrirah s talentom,1 znanjem in ljubeznijo. Med H. mi je slikanica HLEBČP KRUF1A, Venceslava Winkleiji ilustriral pa jo je Milan Bizojj čar. Druga je pravljica o VA^ ČU, ki jo je napisal Ivan Potf še med bojem in je bila prv‘i‘ natisnjena v medvojnem Pb' nirjm Že takrat jo je ilustrif® Ive Šubic. Tretja slikanica j1 GREGEC KOBILICA, kijof napisala Branka Jurca, ilustrir®1 pa Ive Seljak-Čopič. V prip£ vedi oživi pisateljica Gregca bilico, kurirja, ki ga je sovraži®1 (e krogla zadela v srce. Na uredi®'je kovi mizi je že tudi slikani®: ,J Svetlane. Makarovič ZAJCE* GRE NA MESEC. Knjigo f ilustriral Tomaž Kržišnik, kij1^ zaslovel po slikanici Zlata pl1/.J ca.“ Kot urednica Matjaže®1^ l >8; a h knjižnice in Lastovk je Branaj Jurca tudi povedala: ,,Uspeli bomo, če nas bod® , sprejele šole in otroci, če nsjift bodo sprejeli vzgojno-varstveft'!:; zavodi in knjižnice, posebej pi0'sftr nirske. Dajmo otrokom dobre k n]® 'jk ge! Dajmojim dobre slikanice! ®s< Naj omenimo le še to, d®■'er bralci lahko kupijo kompletu0 d'c Matjaževo knjižnico, lahko p®1'1 tudi le posamezne knjige. Vs!,i'e knjige iz zbirke bodo stalno n® zalogi. Čim bo katera od njft ■ pošla, jo bodo založniki take^ ponovno natisnili. a* NAPOTNIKOVA RAZSTAVA V ŠOŠTANJU Ob nedavnem praznovanju občinskega praznika v Šoštanju so1 h tamkajšnji Napotnikovi galeriji pripravili tudi novo razstavo. SV " vilni družbeno-politični in kulturni delavci ter starši, ki so se ud? ležili odprtja nove telovadnice solidarnosti pri osnovni šoli BiW Roeck, so si z velikim zanimanjem in pozornostjo ogledali razstavO’ Tokrat so razstavili Napotnikove kipe iz lesa, ki jih širša javnost d» sedaj še ni dobro poznala. Pričujoča razstava je odprta prav ob praznovanju 10-letnef jubileja Napotnikove galerije, ki je v tem času pripravila vrsto ztf' nimivih in kakovostnih razstav sodobnih slovenskih likovnih ustvitt jalcev. Napotnikova galerija,^ ki hrani v svoji zbirki že okoli 20^ ^ umetniških del, opravlja v Šoštanju lepo kulturno poslanstvo, sd vzgaja s svojimi razstavami šolsko mladino in odrasle, ki v velike^ številu prihajajo na svečane otvoritve. Napotnikova galerija se je s to razstavo lepo oddolžila svojevf1 rojaku, ki se je pred 85. leti rodil v bližnjih Zavodnjah nad Šč Stanjem. , V. KOK n h. jezno ne prijazno. Prijel sem ga za roko, pa jo je počasi odmaknil Zdi se mi, da me tudi poslušal ni, ko sem mu rekel nekaj tolažilnih besed, le zaskrbljeno se je oziral po zibki podobnem zaboju, katerem je jokal otrok. Medtem se je že vrnila prijazna mati d kamre z motnim jabolčnikom. „Drugega nimamo," se je opravi' čevala. „Žganje in vse kar diši po alkoholu popije mož. Samo pijej za delo pa je Jože sam. No, Majda mu že malo pomaga, čeprav še ne hodi v šolo. Tonček bo imel kmalu tri leta, a na malega še more paziti. Odkar smo ga dobili, me noge skoraj ne držijo ve? Tudi studenec je globok, pa še malo vode je v njem. Vsaj mleko imamo pri hiši, čeprav mora Jožek za krmo odslužiti sosedu. Da n bili le zdravi in da nas on ne bi toliko zmerjal in tepel, ko se primaje domov. Pa ne bodite hudi, ker Jožeta ni bilo tako dolgo >! šolo. “ Še je govorila. Nekaj o domačih nalogah pred pašo, ob štirih da je vstajal, dragem petroleju ... Nisem je več poslušal, kajti mislil sem še na mnoge, Jožetu p0' dobne, ki jih tako slabo poznamo. Danes je zopet v šoli. Prebolel je pljučnico. Bojim se pogledati t drugo klop ob oknu, čeprav tistih bankovcev nisem hotel vzeti’ „Birmanski boter" jih je s kolegi pretopil v kačjo slino. Svetovalec in ravnatelj že zopet nekaj beležita. Verjetno niseft zbran in preveč mislim na veliko, p m-’o usnjeno žogo, ki jo bo imel Jože, čeprav ne bo naredil nobene domače naloge več. Da bi jo k hotel vzeti! Pa tudi ne vem, kaj naj mu rečem, ko mu jo bort izročil. . / MIROSLA V ROZE 26. X. 1973 100 LET ROJSTVA SLOVENSKEGA MATEMATIKA PROFESORJA DR. JOSIPA PLEMLJA V letošnjem letu, točneje 11. decembra, bosta Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije ter slovenska kulturna javnost praznovala 100-letnico rojstva naj-večjega slovenskega matematika, akademika profesorja dr. Josipa Plemlja. V ta namen je komisija za tisk pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS pripravila naslednje izdaje v sodelovanju z Državno založbo Slovenije: Barvna razglednica - Ivan Vavpotič: Josip Plemelj -°lje... Stenska slika 35 x 50 cm - Božidar Jakac: Josip Plemelj - risba 1952. Brošura z življenjepisom in opisom njegovih del — Ivan Vidav: Josip Plemelj. Učiteljem matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah priporočamo, da eno uro pouka v mesecu decembru posvetijo življenju in delu profesorja Josipa Plemlja. V nadaljevanju objavljamo kratek povzetek biografije prof. Plemlja, ki je bila že večkrat objavljena v najrazličnejši periodiki v Sloveniji. OB STOLETNICI ROJSTVA MATEMATIKA JOSIPA PLEMLJA > Pred sto leti, 1L decembra p3, se je v kmečki družini na ^edu rodil veliki slovenski ma-flj ''^atik Josip Plemelj. Ker mu c)le oče umrl zelo zgodaj in za-i >a(li finančnih težav, v katerih , j(!e je znašla po očetovi smrti cj jf Vegova družina, je njegovo šo-' ,ti S'e „viselo na nitki". Ker pa si ,e šolanja zelo želel, ga je mati ^Marle dala v gimnazijo v ■iubljano. Tu se je preživljal s Poučevanjem matematike. oC*1, Leta 1894, po končani sred-nT' šoli, je odšel na visoko šolo vei* ^ Dunaj. Prvotno je nameraval P*° Odirati astronomijo, v mate-putiko pa ga je usmeril njegov oijl' jademski učitelj profesor ;e. ^cherich, ki ga je že po njego-c' prvem nastopu v matema-jtitf tl6nem seminarju visoko ocenil P2 lfl predvidel za akademsko ka-Vs‘*er0. ) ni njil Leta 1898 je profesor Ple-ikopJ/ promoviral za doktorja ^tematičnih znanosti in odšel ^ nadaljnje strokovno izpo-_^P°lnjevanje najprej v Berlin in ^to v Goettingen. Njegova Mčitelja sta bila slavna matema-tjka Klein in Hilbert. V tem leta 1901, je objavil svojo P^o znanstveno razpravo o li-ne(irnih diferencialnih enačbah. Leta 1902 je postal privatni j°cent na dunajski univerzi, efa 1908 pa že redni profesor ^ univerzi v Černovicah. V 'etn obdobju je objavil več 'Kanstvenih razprav s področja diferencialnih in integralnih 'jjačb, teorije potenciala in so1 mkcijske teorije. Leta 1908 je Rjavil rešitev Riemannovega ^oblema o analitičnih funkci-s katerim so se matematiki Darjah dolgih 50 let. Rešitev Profesorja Plemlja je splošna in Preprosta. Ob reševanju Rie-Pjunnovega problema je prodor Plemelj izpeljal formule, 't dajo robne vrednosti anali-20P Ponih funkcij. Te formule se po P/ern imenujejo Plemljeve for-Prule. Rešitev Riemannovega Probiema cenijo matematiki za Pflvečji dosežek profesorja Etnija. Na področju teorije P°tenciala je dosegel višek z razpravo „Potentialtheoretische J avstro-ogrske monarhije, se je profesor Plemelj vrnil v domovino - v Ljubljano, kjer so pričeli s pripravami za ustanovitev slovenske univerze. V prvem letu njenega obstoja (1919/20) je postal njen rektor in redni profesor za matematiko. Tedaj se je pričelo drugo obdobje v njegovem življenju - vzgoja številnih generacij slovenskih matematikov. Na ljubljanski univerzi je predaval nepretr- , goma štirideset let. V tem obdobju je še vedno objavljal znanstvene sestavke, vendar redkeje, ker je zgubil stik z matematičnim svetom in je bil zaradi majhne univerze strokovno osamljen. Njegova zadnja objavljena razprava, ki je izšla leta 1936, je s področja teorije linearnih diferencialnih enačb. V visoki starosti je profesor Plemelj na prigovarjanje svojih nekdanjih učencev napisal svoja predavanja, ki so izšla v treh delih: Teorija analitičnih funkcij (1953), Diferencialne in integralne enačbe (1960) in Algebra in teorija števil (1962). To trilogijo je profesor Plemelj posvetil svojemu prvemu univerzitetnemu učitelju profesorju Gustavu Escherichu. Na svoj 90. rojstni dan, 11. decembra 1963, je bil profesor ‘ Plemelj promoviran za častnega doktorja matematičnih in tehniških znanosti na ljubljanski univerzi, hkrati pa odlikovan z redom republike z zlatim vencem na ukaz predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita. Naslednje leto (1964) je izšlo njegovo zadnje tiskano delo z naslovom Problems in the Sense of Riemann and Klein. Po tem je živel le še tri leta in umrl 22. maja 1967 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Ljubljanska univerza je postavila profesorju Plemlju ob 50-letnici svoje ustanovitve (1969) spomenik, ki stoji pred zgradbo današnje pravne fakultete. Letos je bil v Plemljevem rojstnem kraju na Bledu ob 100-letnici njegovega rojstva mednarodni simpozij o diferen- j ^ ---------- rucuiiu/ vuru oir t i j cit/c/cri ntersuchungen", ki je kšla cialnih in integralnih enačbah. l9U v Leipzigu in dobila na- Društvo matematikov, fizikov Š/ado znanstvenega društva ^eza Jablonowskega v Leipzi-Naslednje leto je objavil Pfeprost in eleganten dokaz ^ermatove trditve za pete po-‘ence. Nato je prišlo obdobje prve ^etovne vojne, ko profesor ‘eme// ni pisal. Kot zaveden /ovenec in nasprotnik režima in astronomov pa bo 100-let-nico rojstva profesorja Plemlja počastilo s spominskim občnim zborom, ki bo tudi na Bledu. Profesor Plemelj je bil izjemen, značajen človek, odličen strokovnjak in sijajen predavatelj. Zaradi vseh kvalitet, ki jih je pokojni profesor Plemelj imel, ,: . - m (JuiiiK njLiruu r* ~ ------------—> / ,e bil nekaj časa celo konfini- smo ponosni vsi, ki nam je bilo ‘ riX dano, da smo bili njegovi Po koncu prve svetovne voj- učenci. fle> ki se je končala s propadom MARIJAN VAGAJA KUPITE - PREBERITE PRED JUBILEJEM UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA Samo dobro leto še loči učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" od praznovanja petdesetletnice; ta zbor je bil ustanovljen v Trstu leta 1925, torej v letu, ko je italijanski fašizem prepovedal slovensko petje. Uspehi zbora so navedeni v treh „Zbomikih UPZ"; ti so doslej izšli in v Koncertnem listu, ki je izšel v Ljubljani v počastitev proslave dvajsete obletnice vstaje ob koncertu tega zbora v Ljubljani - zato jih tokrat ne bomo ponavljali. UPZ šteje letošnjo jesen 64 članov. Pomembno pa je tudi to, da se sedaj - od druge, obnovitve povojne obnovitve UPZ leta 1952 zvesto sodeluje 27 njegovih članov. Letošnjega marca jim je uprava zbora priredila v Celju tovariško interno svečanost. Učiteljski pevski zbor je imel letos koncerte v Kopni in Nabrežini, junija so pevci sodelovali na ljubljanski občinski reviji, konec junija, v počastitev 700-letnice Ormoža, pa so nastopili z dvema koncertoma. Oktobra je UPZ pel ob proslavi 30-letnice zbora slovenskih odposlancev v Kočevju, septembra pa v počastitev tisočletnice Škofje Loke. Njegova posebna vloga pa je v tem, da s posredovanjem dirigentov, skladateljev in predava- teljev prenaša globoko ljubezen do petja in umetniški način vodenja pevskih zborov na področja ožjega delovanja članov zbora. Značilno je, da je 64 članov zbora kar 35 zborovodij, ki vodijo v krajih svojega poklicnega delovanja otroške, mladinske, mešane, ženske in moške zbore ali pa tudi kar po več zborov. Kljub dolgoletni tradiciji pa ima tudi UPZ večje ali manjše težave. Najbolj pereč je kadrovski problem, sedaj so-najslabše zasedeni moški glasovi. Po geografskih enotah je dobra udeležba članov s Štajerske in iz Ljubljane. Najmanj pevcev je iz Dolenjske in Primorske, kjer sta bila glasba in pesem nekoč najbolj razviti žarišči kulturnopro-svetnega delovanja. Zato UPZ pred jubilejem toplo vabi predvsem mlajši in mladi rod, naj nadaljujeta s tradicijo zbora naj se odločijo člani, ki imajo veselje do zborovskega petja in postanejo člani zbora. Naj ne bo nazadnje odveč, če povemo, da trka UPZ pred svojim jubilejem tudi na vrata tistih, ki bi lahko zbor pri njegovih nemajhnih težavah gmotno podprli. Zbor tako rekoč nima svojih mecenov in skoraj nobene podpore od tovarn in zavodov. JZ INTART V MESTNI GALERIJI Letošnja razstava INTART v ljubljanski Mestni galeriji izpolnjuje tisti osnovni namen, ki bi ga najlaže imenovali most kulturnih in prijateljskih vezi med Slovenijo, Koroško in Furlanijo. Vsebinski del razstave je vsakokrat tisti temelj, ki naredi prireditev privlačno, nam zbuja željo po primerjanju sedanjega trenutka v slikarstvu in plastiki med sosedskimi umetniki Razpon med njimi očitno ni velik, saj bi povsod našli predstavnike treh generacij, povsod različna izrazna in idejna hotenja v likovnih možnosti, vse od realizma pa do neokonstruktivizma in abstraktnega ekspresionizma Kot že < poprejšnje razstave, je tudi sedanja potrdila, da ne gre za raven, ki, bi dopuščala akademski formalizem; poti iskanja so prav tako odprte, kot navezovanje na preizkušena slogovna izrazila. To pa govori o odprtosti razstave oziroma o želji prirediteljev treh območij, da brez težnje po neki izkristalizirani reprezentativnosti predstavijo slikarski, kiparski in grafični delež v nekem naravnem prerezu z vsem, kar pač taka zasnova prinaša Aktualno o današnji umetnosti ODPISANA GENERACIJA Analiza spomina iz otroštva, radiranka, Nevia Benes RIBE S ČLOVEŠKIMI OBRAZI Svet tišine s svojim molkom, s privlačnostjo neodkritega, neizprosnimi zakoni, z ravnodušno okrutnostjo človekovega poseganja v neskončno, neizmerno lepoto oblik in barv, umira in zaživi pred nami, ujet v 40 slikarskih del Predstavil nam jih je akademski slikar in likovni pedagog Igor Pleško iz Ljubljane, ki je znan naši kulturni javnosti Razstavlja v na novo ustanovljeni galeriji Delavskega doma v Trbovljah. V domiselno urejenih prostorih, ki spominjajo na rudniške rove, so se 20. oktobra zvrstile besede priznanja in pohvale, ubrano je zadonela pesem Trboveljskega okteta Večerni ave... Razstavo bi lahko imenovali prikaz ribje morfologije ali tudi drugače: psihološko-znanstvena raziskava, ki ostaja čista in prepričljiva likovnost; matematična definicija, ki ostane barva, oblika, čustvo. Razstava raste: prek razgibano svežih in pastelno lahkotnih tihožitij mrtvih morskih živali, kjer nam nakazana smrt še pušča upanje, se dotipljemo do prvega stopnjevanja Krč ukrivljenih teles, kjer je življenje otrpnilo, postane obtožba Ob grozljivosti umiranja živih bitij v mrežah začutimo vso grdobijo umora, gnus in odpor do nasilja Iz sveta smrti nas umetnik pelje v svet življenja morskih živali: od odkritega boja med tekmeci, prežečega strahu skritih živali, pogoltnega sovraštva lačnih, vse do prezira ravnodušnih. Ta čustva dosežejo prepričljivost bolečine. Izrazito močni barvni kontrasti in dorečene oblike na kristalno čisti modrini ozadja povečajo našo osuplost: riba, stopnjevana v svojem izrazu, obliki in barvi doseže zrcalno sliko človeka. Ribji „obraz“, ki je včasih portret, telo v krču ali negibni indijanski totem, nam posreduje sporočilo na relaciji riba-človek in narobe. V utripu morskih globin, v življenju, ki je presenetljivo podobno človeškemu, morda najdemo tudi nevsiljivo posredovano in pojasnjeno - večnost spreminjanja: gibanje, mirovanje, smrt, rojstvo ... TEA DOMINKO Trije suhljati obrazi. Črno-bela tehnika stopnjuje to do grozljivosti. Kdo bi ob teh možeh še lahko pomislil, da so bili nekdaj kratkohlačniki, ki so se podili po rosni travi? Odraslega, ki je takrat poslušal njihov smeh in opazoval razposajenost, je prav gotovo prešinilo: Kdo ve, kaj bo iz vas naredilo življenje? Pred nami so trije shujšani obrazi. Nad belimi oblaki je njihova podoba, kot da sede v naslanjaču in razmišljajo: Mar smo res že stari, odpisani in nepotrebni? Naša veljava ni odvisna od nas samih. Kolo zgodovine se zavrti, dogodki in dejanja se osiromašeni razblinijo v konkavnem zrcalu. Praznina postaja vse večja. Ljudje vseh časov razmišljajo o starosti; vsaka generacija drugače, vsaka glede na razvoj in določen zgodovinski trenutek. Generacijam - predvojni, vojni, povojni — vsem je vtisnila vojna svoj pečat. Človek je odpisan, toda ne zaradi pomanjkanja materialnih dobrin, temveč zaradi let, ki so se nagrmadila. Vse manj pomembne vloge dobiva na gladaliških deskah življenja. Odpočij si, mu pravijo. Z navidezno dobrohotnostjo ga hočejo zavarovati pred vsem, kar je razburljivo. Delijo mu vse manj zahtevne naloge, s tem pa siromašijo smoter njegovega življenja. Lahko se je odpovedati malenkostim, zelo težko pa prepustiti drugim svojo vlogo, čustva in ponos. Tako modrujejo ti trije starci, lepo oblečeni in negovani. Toda ponos jim je ostal. Znani filozof je dejal: „Hudo je, če se človek v starejših letih ne preneha ukvarjati s filozofijo. “ Toda, ali naj postanejo balinanje, kartanje in obrekovanje starejšim edina opravila? Življenje vedno koga odpiše: včasih so odpisani že otroci, za katere se starši ne zmenijo, drugič spet starci, ki jih zanemarijo njihovi sinovi in hčere. Vsakdo pride na vrsto: prijatelji, sošolci, mož ali žena, tast ali tašča, zet ali snaha. Premalo se zavedamo, kako zlahka odstranjujemo ljudi z življenjskega prizorišča. Ne pomislimo, da je to dobrota, ki ne prinaša sreče, temveč žalost in razočaranje. IGOR PLEŠKO Ustavljeni čas II, akvatinta in jedkanica, 1973, Ionescu Th. Valentin (Romunija) Izberite med novimi, knjigami. Izberite med novimi knjigami PREGLED ZGODOVINE NOB V SLOVENIJI Pri Cankarjevi založbi so izšli III., IV. in V. del Pregleda zgodovine NOB v Sloveniji, ki jih je napisal dr. Metod Mikuž. Ker je I. in II. del še mogoče kupiti, imamo sedaj zaokroženo publikacijo. Založba je hkrati želela, da z izdajo knjige prispeva k proslavi 30. obletnice Kočevskega zbora. Delo je reprezentativen, zaokrožen dosežek avtorjevih glavnih povojnih prizadevanj. Ko je bil namreč dr. Mikuž na pobudo CK1 KPS pred leti slovesno imenovan za univerzitetnega profesorja zgodovine NOB, je moral tako rekoč iz zanesljivih in nezanesljivih virov urejati in dopolnjevati podobo tega najbolj pomembnega obdobja naše preteklosti. Posel zgodovinarja je seveda še bolj zamotan, saj mora razen dejstev ugotavljati še silnice in motive, ki poganjajo dogodke, hkrati pa pravilno vrednotiti njihove posledice. Ob tako obširni in odgovorni nalogi se je pisec že od začetka zavedal, da je časovna odmaknjenost od takratnih dogajanj še premajhna in viri še vedno premalo izčrpni, da bi jih bilo mogoče objektivno in kritično oceniti. Zato si je zastavil stvamejšo nalogo: zgraditi je želel predvsem pregled, nekako trdno, sistematično ogrodje, po obsegu in vsebini prikladno, recimo za delo pedagoga-akademskega predavatelja, hkrati pa uporabno za zgodovinarja-znanstvenika, ki naj ta gradbeni skelet kasneje izpopolnjuje do širše uporabnosti in ustvari celovitejšo podobo. Avtor je na tiskovni konferenci ob izidu knjige posebej poudaril nekatere značilnosti obdelanega obdobja. Potek naše NOB dokazuje, da se je boj razvijal nenehno, brez presledkov; tako je hkrati prehajal tudi v množičnost z udeležbo vsega ljudstva, vseh jugoslovanskih narodov. Naše vojaške enote se nikoli niso umaknile z našega ozemlja. Dolomitska izjava je enkraten primer v zgodovini osvobodilnih gibanj, kjer so se udeležene stranke odpovedale ločitvenim smernicam svojih političnih programov in enotno pristale na vodilno vlogo KP. Pisec se je namerno izogibal dramatičnim opisom vojnih epizod in herojstvom posameznikov, kakršni so že na široko obdelani v dosedanji literaturi. Želel je predvsem politično oceniti akcije in dogajanja predvsem zato, da bi kritično zbral za tako ocenjevanje čim več gradiva, ki ga bodo lahko kasneje uporabili drugi zgodovinarji. Glede tega je Mikužev oris v vsej jugoslovanski literaturio NOB najbrž prav izjemen. Naslov pa bi mu lahko dopolnili kot ,,Pregled političnega vojaškega boja Slovenije". V vsakem zvezku sta poleg kazala tudi seznama osebnih imen in ■ krajev. R. ROŽEK KO OTROK DORASTE V MLADOSTNIKA Tak je naslov knjižice, ki jo je izdalo letošnjega avgusta Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Sloveniji. Odkar je društvo poseglo v zanemarjeno področje duševno prizadete mladine, je to že peta knjižica, ki obravnava vzgojo in usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladostnikov. Občasno je Prosvetni delavec že poročal o teh izdajah, ne bo pa odveč, če jih znova naštejemo: Moj otrok je drugačen (dr. Marija Egg), Dušno nerazvit otrok doma in v šoli (Marija Koman), Moja punčka ne bo nikoli odrasla (Pearl S. Buck) in To zmore tudi moj otrok (dr. I. Arko, F. Flerin, A. Gradišar in M. Štukl). Vse te knjižice so namenjene predvsem staršem duševno prizadete mladine, ki najbolj čutijo potrebo po ustreznih odgovorih na vprašanja, kako obravnavati svoje prizadete otroke in mladino doma Peta knjižica poljiidno obravnava vprašanje mladostnika, ko se ta razvija v pubertetnika Pri nas o tem ni bilo doslej skoraj nič pove-danega, še manj pa napisanega, kljub temu da se starši iz dneva v dan srečujejo z žgočimi problemi in iščejo odgovor na mnoga zapletena vprašanja Zato bo toliko bolj dobrodošla vsem, ki imajo duševno prizadetega otroka ali mladostnika, poleg njih pa tudi vzgojiteljem in učiteljem, ki se prav tako vsak dan srečujejo s prizadeto mladino in njihovimi starši Zelo preprosto obravnava knjižica na 69 straneh vprašanja vzgoje in oblikovanja duševno manj razvitega mladostnika, kako ga je mogoče privajati na lepo vedenje, če se pojavijo resne motnje v vedenju; kako je treba ravnati, če se pojavi izbruh jeze ali težave, ki imajo videz seksualnih nagibov in podobno; v nadaljnjih poglavjih so nasveti, kako lahko razvijamo v mladostniku zanimanje, kaj lahko doseže in kako ga navajamo na delo; obširneje so obravnavana vprašanja odnosa bratov in sester do duševno prizadetega in kako ga naj družba sprejema Posebno poglavje je posvečeno spolnim vprašanjem in poroki ter nevarnostim, ki grozijo glede tega duševno prizadetemu mladostniku in njegovi družini Tako daje knjižica smernice za pozitivno in aktivno usmerjanje mladostnika in jasne nasvete glede osnovnih vprašanj obravnavanja. Je neposredna svetovalka vzgojiteljem. Posebno pomembna je zato, ker je stvarno gradivo zbrala skupnost staršev duševno prizadetih mladostnikov in strokovnjakov. K vsebinski vrednosti so veliko pripomogli številni pogovori s samimi mladostniki ter opazovanja teh mladostnikov, in sicer v ZDA; na podlagi tega gradiva so prilagodili vsebino knjižice v Nemčiji, po tej izdaji pa je knjižica prevedena tudi v slovenščino. Knjižica zasluži, da ne bo našla svoje mesto samo pri starših, temveč tudi na policah poklicnih vzgojiteljev, posebno še, ker stane samo 6 dinarjev. M. M. NOVE STROKOVNE KNJIGE Milena Oriovič - Nikola Potkonjak: Pedagogija I. Učbenik za 5. razred pedagoške akademije za razrednu nastavil i pedagoške akademije za vaspitače u predškolskim ustanovama. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Srbije 1973. Janez Hanina — Matjaž Jeršič — Zdenko Medveš: Ustreznost časa šolskih počitnic v SR Sloveniji. Biokhmatski, rekreacijski, pedagoški in ekonomski vidiki ter predlogi za nove termine šolskih počitnic v SR Sloveniji. Ljubljana, Raziskovalni center Ekonomske fakultete 1972. Učimo se matematike III. Priročnik za učitelje, Ljubljana Mladinska knjiga 1973. ’ Ljubomir Savič: Marksizam i mogučnost njegove realizacije kroz nastavni plan i program. Beograd, Zavod za obrazovanje administrativnih kadrova SR Srbije 1973. Boško Popovič: Uvod u psihologiju morala. Beograd, Naučna knjiga 1973. PEDAGOŠKA KNJIŽNA ZBIRKA »POTA DO UČENCA« Knjižica UČITELJ IN STARŠI, ki jo je napisala dipl. psihologinja Vida Sterle, obravnava občutljiv odnos pedagoških delavcev do staršev njihovih učencev. Pri tem se zlasti zadrži pri tistem delu učiteljevega dela, ko le-ta staršem posreduje svoja mnenja o otrokovem vedenju in šolskem napredovanju. Avtorica daje ob tem marsikateri koristen napotek, kako naj učitelj ravna, da bodo njegovi odnosi z otrokovimi starši kar najboljši, saj le tesno sodelovanje med šolo in domom lahko rodi zaželene vzgojne sadove. Knjižica stane: 10 dinarjev. Knjižica VZGOJA ZA DANAŠNJI ČAS je izbor člankov in misli pokojne vzgojne svetovalke Helene Puharjeve, kot jih je zbrala njena hči Alenka. Avtorica obravnava pomembnejša in načelna vprašanja, ki zadevajo vzgojo šoloobveznega otroka. Glede na veliko pedagoško izkušenost pokojne avtorice so njene ugotovitve še vedno aktualne in sveže; skladno se vgrajujejo v načela naše socialistične vzgoje. Knjižica stane: 12 dinarjev. V. T. ARHAR Delo akademskega slikaija in likovnega pedagoga Kamila Legata, ki je eden najboljših na razstavi SODOBNA LIKOVNA PRIZADEVANJA NA GORENJSKEM; odprta je v galeriji Mestne hiše v Kranju JEAN PAUL SARTRE: MUHE - ZAPRTA VRATA V sodobni dramatiki je ime Jeana Paula Sartra kar nepogrešljivo tudi za srednješolca, zato je prevod Drage Ahačičeve primeren tudi v knjižnici Kondor. Ne glede na izbor sta obe drami značilni, izraziti za Sartrovo miselnost in dramsko koncepcijo. V spremni besedi je Draga Ahačičeva z dojemljivo besedo razložila osnove Sartrove filozofije, da bi se zatem lotila analize njegove dramatike in še posebej „Muh‘‘ in enodejanke „Zaprta vrata". Znala je podati tiste bistvene sestavine, ki so odmevale ali pa še odmevajo ne le pri Sartru, pač pa tudi v naši književnosti, ne da bi slednje posebej navajala. Slikovno gradivo se nanaša na gledališke uprizoritve. T!TA KOVAČ: SPOMINI BARONA VALVASORJA Po povesti like Vašte („Vražje dekle") smo dobili še eno leposlovno delo, ki osvetljuje svojsko osebnost in pisca ,,Slava vojvodine Kranjske". Tita Kovač je zasnovala zgodovinsko-biografsko pripoved kot zapis fiktivnega pisarja Janeza Lenarta. Primerjava med Vaštetovo in Kovačevo bi se ob natančni obravnavi po vsej verjetnosti obrnila v prid slednji; Tita Kovač je v faktografiji bogata, vodi jo težnja, da bi čim bolj plastično prikazala tedanji čas in predvsem kranjskega barona „Spomine barona Valvasorja" lahko štejemo za preprosto, ponekod manj izrazito, a dovolj zanimivo branje, ki ga je natisnila Cankarjeva založba z domiselno opremo Nadje Furlanove. BRANKA JURCA: V PASTI V Matjaževi knjižnici je izšlo troje pripovedi pod skupnim naslovom „ V jpasti". Vse tri zgodbe se dogajajo v času okupirane Ljubljane, čas, ki ni prizanašal Slovencem, je prikazan tako, da so tudi otroci tisti, ki so občutili stiske in strah, a tudi našli možnosti za delovanje proti okupatorju. Branka Jurca je zgodbe pripovedno uravnala v fabulativno zaokrožene celote, z dinamičnimi dialogi s preprosto dojemljivostjo. Besedilo dopolnjujejo stvarne risbe Alenke Gerlovičev e. HANSUVIN: RANJENO DREVO Prevajalec Bogomil Fatur je za založbo Lipa prevedel iz francoščine zajetni roman Han Suyin ..Ranjeno drevo". Pisateljica Han Suyin je kitajsko-belgijskega rodu; njeno življenje ter delovanje je tesno povezano s Kitajsko, ki nam jo odkriva v svojem romanu ..Ranjeno drevo". Medicino je študirala v Pekingu, v Evropi, delovala kot zdravnica in imela priložnost spoznati življenja mnogih ljudi različnih družbenih plasti Danes živi v Hongkongu in kot petinpedesetletna književnica piše le angleško. Zaslovela je z romanom ,,A Many Splendoured Thing" in z drugimi romani, med najzanimivejšimi deli pa je prav gotovo ,,Ranjeno drevo “. Kot večina njenih romanov je tudi to delo avtobiografsko barvito, pisateljica vnaša svoja izkustva, neredko konfliktno ozračje med evropskim in kitajskim gledanjem na življenje. V ..Ranjenem drevesu" prikazuje Kitajsko konec XIX. in XX. stol, ko je velika država doživljala vse mogoče pretrese, od političnih do socialnih in družbenih, ko se je lomila tradicija, ko so vladala krvava nasprotja, ko so izkoriščanja privedla ljudi do upora in se je oblasti polastil Koumintang. Han Suyin nam odkriva Kitajsko pred usodnimi trenutki korenite družbene spremembe, ki je nastala v zadnji vojni in po njej. Za poznavanje Kitajske pa je opisani čas nujno treba razumeti, da bi lahko dojeli vse posledice. V zajetem leposlovnem delu predstavlja Han Suyin svet Kitajske v različnih presekih, fabulativno dojemljivo in živo. Ni jasno, zakaj je bil roman preveden iz francoščine. Za prilegajočo opremo knjige je poskrbel Branislav Fajon. JOŽE ŠMIT: KAJ DELA ŽABICA V knjižnici Čebelica je izdala Mladinska knjiga knjižico pesmi najmlajše „Kaj dela žabica". Kratke in za mladega bralca, ki si osvojil skrivnost črk, dojemljive pesmice, so žive, ritmično izrazi , vsebinsko pa precej raznolike. Pesnik na najbolj preprost nat vključuje naravo. Ilustracije Milana Bizovičarja so v svoji igrivo in vedrini ter humornosti lepo dopolnilo k besedilu. TRI KNJIŽICE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Knjižica KAJ JE ALKOHOLIZEM, ki sta jo napisala prof.1 Hudolin in dr. J. Rugelj, je bila med Slovenci tako lepo sprejeta, je pred kratkim izšla že v drugi (razširjeni) izdaji To je tudi za* žila, saj v pregledni obliki in na poljuden način razloži vse, kat moral vsakdo vedeti o nevarnosti alkoholizma ter o boju zoper družbeno zlo. Zato bi jo morala imeti vsaka šolska in ljudi knjižnica. Cena: pL 17 dinarjev, broš. 14 dinarjev. Knjižica NEGA BOLNIKA - 18-URNI TEČAJ je namenja medicinskim sestram, učiteljicam, ki vodijo praktične in teoretik tečaje za nego bolnika. Z ustreznimi slikami, tabelami in obral opremljeno besedilo je razdeljeno v dva dela. Prvi del - Tečaj nh bolnika zajema temeljne praktične napotke za pravilno obravt vanje bolnikov v mirnem in vojnem času, drugi del pa govori metodiki dela na tem tečaju. Knjižica je danes, ko načrtno ort niziramo priprave za splošni ljudski odpor, še posebno pomembt Cena: 25 dinarjev. V SR Sloveniji je več kot 10% ljudi, starejših od 65 let. Zato pristojne družbene institucije vse bolj zavzeto ukvarjajo s problč ostarelih občanov. Tem ljudem je namenjena tudi knjižica Sl SEDSKA POMOČ STARIM IN OSTARELIM. Knjižnica se 1 vzema za večjo humanost med ljudmi; tisti, ki so polni življenji moči in bolje situirani, naj bi pomagali starčkom in starkam, zla še, če jih poleg onemoglosti pesti tudi pomanjkanje denar] Skratka: vsakdo naj se zaveda, da je starost že sama po sebi boleznin nihče naj ne pozabi, da čakajo starostne nadloge sleherne] izmed nas. Zato pomagajmo, da se nam bo nekoč vračalo! A1 tualna knjižica o sosedski pomoči ostarelim, ki jo je domiseln ilustriral Božo Kos, stane 3,50 dinarjev. Vse tri knjižice je založil in izdal Glavni odbor Rdečega krti Slovenije. ATLASI ZNANJA Pod tem skupnim naslovom je založba Mladinska knjiga izda serijo desetih poljudnoznanstvenih zvezkov iz različnih področ mrtve in žive narave: anatomije človeka in živali, astronomi]' biologije, botanike, fizike, geologije, kemije, mineralogije in zool gije. ANATOMIJA ČLOVEKA posreduje temeljno znanje o zgradi človekovega telesa in o delovanju njegovih organov. Celotno p' divo je razdeljeno na deset poglavij: okostje, mišičje, prebavil dihala, obtočila, sečila, spolovila, čutila in živčevje. ANATOMIJA ŽIVALI predstavlja anatomske strukture živali nevretenčarjev in vretenčarjev - zgledi izbranih tipičnih vrst. • torej v bistvu nekakšna primerjalna anatomija živali ASTRONOMIJA nas seznanja z vsemi bistvenimi pojmi s po ročja zvezdoslovja: z astronomskimi instrumenti, s struktu' Zemlje in njenim položajem v vesolju ter njenim satelitom Tut Soncem in osončjem in z zvezdnimi meglenicami. Dodano je poglavje s področja astronavtike. BIOLOGIJA ima poglavja: Predmet in metode biologije, mijska sestava žive snovi. Celica, Bakterije in virusi. Skupki celic i tkiva, Encimi in vitamini, Žleze z notranjim izločanjem. Prebavil* Dihala, Spolno in nespolno razmnoževanje. Genetika, Organizem h okolje ter Prilagoditev okolju. BOTANIKA obdeluje v uvodnem poglavju strukturo rastlini celice, nato pa glavne rastlinske skupine od najpreprostejših 4 cvetnic. 1 FIZIKA vsebuje vsa pomembna poglavja fizikalne z nanosi^, mehaniko, kaloriko, nihanje in valovanje, akustiko in optiko N/ elektriko in atomistiko. c* GEOLOGIJA nas poleg poglavja o geologiji Zemlje popelje šedh mineralogijo in petrografijo. k KEMIJA nas pouči o snovi oziroma o materiji, atomski zgradb^ strukturi molekul, kemijskih vezeh itd., v poglavjih iz elektrod mije in kemijske tehnike. k MINERALOGIJA ima dve veliki poglavji: Kristalografija ;!V Mineralogija; v zadnjem obdeluje prvine, sulfide, haloide, oksidi soli, fosfate, arzenate in ivandate, silikate in radioaktivne rudnih Pi ZOOLOGIJA prikaže po klasifikaciji živali, predvsem nekatet-lo predstavnike rib, dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev. Bi Poglavja, ki so bogato barvno ilustrirana, so iz tujega jezika pd pi vedli in dopolnili naši strokovnjaki. A TL ASI ZNANJA so ustrezt m poljudnoznanstveno berilo, primemo za učence zadnjih razred^ osnovnih šol in diiake srednjih šol. Cena posameznega zvezka: iiP< dinarjev. V. T. ARHAl k •j« I I « mi i si ■azil nd ivO'- >f •ta, zas> kat oer uds •nje Hit! brd int -avt •ori ort nbs ito blei i Si :e 1 ■njsi zid narj lezi rnet ! Ji selu 'zdo Ird mi} ooh rad , p. ovil po ktui V skladu z določili pravilnika za potrjevanje učbenikov za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, 20/70) razpisuje ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE NATEČAJ za avtorje učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov: OSNOVNA ŠOLA 1. Nauk o človeku za 7. razred, učbenik 2. Slovenski jezik za 1. razred, delovni zvezek 3. Slovenski jezik za 2. razred, delovni zvezek 4. Matematika za 5. razred, delovni zvezek 5. Matematika za 6. razred, delovni zvezek 6. Matematika za 7. razred, delovni zvezek 7. Matematika za 8. razred, delovni zvezek 8. Matematika za 5. razred, priročnik za učitelje 9. Matematika za 6. razred, priročnik za učitelje 10. Matematika za 7. razred, priročnik za učitelje H. Matematika za 8. razred, priročnik za učitelje POSEBNA OSNOVNA ŠOLA I. Metodični napotki za obravnavo duševno prizadetih otrok, priročnik za učitelje 2. Metodični napotki za tehnični pouk za duševno prizadete otroke od 5. do 8. razreda, priročnik za učitelje SREDNJE ŠOLE 1. Francoščina za 1. razred, učbenik 2. Francoščina za 2. razred, učbenik 3. Francoščina za 3. razred, učbenik 4. Francoščina za 4. razred, učbenik 5. Telesna vzgoja, priročnik za učitelje 6. Mladinska književnost, učbenik 7. Materiali in tehnike pri likovnem izražanju, priročnik za učitelje, za vzgojno-varstvene zavode, za osnovne in srednje šole 8. Poklicno svetovanje, priročnik za učitelje DELOVODSKE ŠOLE 1. Slovenski jezik 2. Matematika 3. Novejša zgodovina narodov Jugoslavije z družbenopoli-ti ino ureditvijo SFRJ 4. Psihologija dela z osnovami didaktike 5. Osnove industrijskega oblikovanja 6. Organizacija dda in ekonomika organizacije združenega dela Avtorji naj se pismeno prijavijo do 20. novembra 1973 sektorju za učbenike in učila zavoda za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska c. 28. Vsi prijavljeni bodo prejdi ustrezna navodila. Avtorje, ki se zanimajo za osnovnošolsko matematiko, vabimo, da se pred pismeno prijavo oglase na zavodu za šolstvo SRS pri vodji projekta MOM, kjer bodo dobili potrebne in-formadje. Rokopis za delovni zvezek in priročnik za učitelje 5. razreda je treba predložiti do 1. maja 1974. Za učbenike, ki bodo sprejeti, prejmejo avtorji običajni avtorski honorar, razen tega pa zavod za šolstvo podeljuje posebne avtorske nagrade od 2000 do 7000 din. Nagrado lahko prejme tudi avtor rokopisa, ki ne bo potrjen za natis. ZAVOD ZA ŠOLSTVO SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Poljanska cesta 28 'Mir" je j lic1] jvil> I •m i! »OTROŠKO VARSTVO JE POSTALO DRUŽBENI PROBLEM« To so besede tovariša Franca Popita na slavnostnem zborovanju samoupravljavk — delegatk ob 30. obletnici ustanovnega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Tedaj, pred 30 leti, se je v Dobrniču na Dolenjskem (kjer je bilo 21. X. letos spominsko slavje) zbralo okrog 160 delegatk iz vseh delov Slovenije — tako iz okupiranih kot iz osvobojenih območij. Razpravljale so o svojih prihodnjih nalogah v boju proti okupatorju — v boju za nacionalno in socialno osvoboditev. Nihče jim tedaj ni govoril, da ženska ni sposobna za delo in boj. Otroke je vzgajala prav toliko poštenost partizanskega boja kot one same. Danes često slišimo kaj čudne formulacije, kadar govorimo o ženski enakopravnosti, pa o zaščiti pri delu, o njeni preobremenjenosti ali nezmožnosti za določena delovna mesta in še posebej za sodelovanje v političnih procesih. Tovariš Popit je dejal v govoru na slavnostnem zborovanju: ..Osnovni vzroki za zaostajanje v politični udeležbi žensk so po svojem izvoru in značaju v bistvu enaki kot vzroki, ki so povzročili upadanje vloge delavskega razreda v naši družbi." Kadar govorimo o ženskah, moramo nujno dodati tudi materinstvo — in ob tem naše silno pomanjkljivo otroško varstvo. Izdatna in hitra pomoč na tem področju bi več pripomogla k enakopravnosti žensk v družbi kot stotine sestankov in člankov. Iz govora Franca Popita: ..Otroško varstvo v naši republiki je še slabo razvito, saj vključuje komaj 12 % predšolskih otrok in 6 % šolarjev. — V Sloveniji je okrog 70.000 predšolskih otrok, katerih starša sta zaposlena, v vzgojnovarstvenih zavodih pa je prostora le za 20.000 otrok. Izredno malo je prostora v teh ustanovah za varstvo dojenčkov. Iz leta v leto narašča število otrok, ki čakajo na sprejem v vrtec. Otroško varstvo je v Sloveniji že prerastlo razsežnost ženskega problema in postalo problem vse družbe. Neurejeno otroško varstvo enako obremenjuje mater in očeta, zato negativno vpliva na produktivnost dela, na družbenopolitično in strokovno delo mladih." Ob 30. obletnici I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze so te besede še posebno bridke. Skrb za prehrano borcev, za ranjence, za kurirske zveze in sam boj za svobodo ni bil moška stvar - tako kot otroško varstvo, današnja skrb za kakovostno šolstvo, za lepše družinsko življenje ni samo stvar žensk (ki ..zavoljo enakopravnosti nočejo ostati doma"). N. MAURER 0TR0K NI OBJEKT DRUŽINE, DRUŽBE, SISTEMOV, ORGANIZACIJ Ob osnutku nove ustave je Zveza prijateljev mladine organizirala razpravo, v kateri so sbdelovali predstavniki občinskih odborov ZPM in drugih pomembnih družbenih organizacij. V razpravi so ugotovili, da nova ustava premalo opredeljuje vlogo sodobne družine - še vedno se drži nekih arhaičnih predstav. Sodobna družina sestoji iz enakopravnih članov — čustveno okolje je tisto, ki uravnava normalno delo in razvoj njenih članov. Tiste funkcije družine, ki jo dandanes pravzaprav obremenjujejo (kot so varstvo otrok, pripravljanje hrane in podobno) moramo vse bolj prenašati na družbo. Saj odrasli člani družine tudi ve- čino svojih moči dajejo družbi — naj bo v službi ali drugih dejavnostih. Vzgojo preveč prenašamo v družino: družba vzgaja otroka, vzgajamo ga v vzgojno-varstvenih zavodih in v šoli, vzgajamo ga s televizijo in s slikanicami. Načrtovanje družine — otrok — ne smemo in nočemo sprejeti kot državno politiko, temveč kot pravico posamezne družine. Opredelitve, kot so ..zakonski in nezakonski otroci", sodijo v pravna pravila - ne pa v ustavo. Po njej so in morajo biti za vse starše enake dolžnosti in pravice. Malo je predlogov za izboljšanje položaja otroka. Ta ne sme biti opredeljen kot objekt NAŠ PRAVNIK SVETUJE ins' ih <*! PREMESTITEV BREZ PRIVOLITVE VPRAŠANJE: Po 22 letih ^la kot otroška negovalka so lčWAe premestili, ne da bi me kaj : tftrašali, iz vzgojno-varstvenega t^oda v jasli Na mojem dose-rtnjem mestu so zaposlili me-šeWcinsko sestro. Zanima me ^di, kakšen osebni dohodek mi Ahfdpada v primerjavi z medicin-sestro? -B.P. ODGOVOR: Po zakonu o :sid nid . —ojnih razmerjih delavcev , v združenem delu ima delavec Pavico delati na delovnem me-za katero je bil izbran. V .Primerih in pogojih, ki jih do-itef- loča ^0^ akt delovne organizacije, pa se delavca lahko Omesti na drugo delovno [riesto, če to mesto ustreza stro-k°vni izobrazbi določenega > Poklica ter drugim njegovim , plovnim sposobnostim. Ce je IJl jorej vaša premestitev uteme-koa glede na splošni akt vašega ^*®Voda, je bila možna preme- ■ mtev tudi brez vaše privolitve. ■ Glede vašega dohodka pa ■ 'rija, da se vas po samouprav-sporazumu razporedi v ^tj o skupino delovnih mest s točkami, medicinsko sestro P® v sedmo skupino delovnih ntest z 234 točkami. Opozorimo naj vas še, da je tiogoče po samoupravnem spo-J^zumu obračunavati kalkula-ftTne osebne dohodke negovalk 111 dragih delavcev z nepopolno ri^jo strokovno izobrazbo enako kot vzgojiteljice s srednjo strokovno izobrazbo, če že nad 15 let uspešno vodijo oddelek. Svetujemo vam, da se s tako zahtevo obrnete na samoupravni organ vašega zavoda. TANJA ŠAREC MINULO DELO VPRAŠANJE: Že četrto leto sem zaposlena v vzgojno-var-stvenem zavodu, v začetku kot knjigovodkinja in sedaj kot vzgojiteljica. Po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov mi dobe, ko sem delala v pisarni ne priznavajo kot minulo delo. - CM. ODGOVOR: Delavčevo tekoče in minulo delo je tesno povezano, upoštevati je treba predvsem elementarno pravico delavca, ki je s svojim minulim delom prispeval k povečanju storilnosti celotnega družbenega dela, da je udeležen tudi pri delitvi sadov te povečane storilnosti. Samoupravni sporazum za delavce v vzgojno-varstvenih zavodih določa v 17. členu obveznost podpisnikov, da upoštevajo pri določanju osebnih dohodkov delavčeve delovne izkušnje, tako da v mejah razpoložljive vsote za osebne dohodke uvedejo za enaka delovna mesta razlike do 25 % in to po merilih, ki jih določijo s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. S sporazumom so se podpisniki tudi obvezali, da bodo upoštevali pri delitvi do- hodka in osebnih dohodkov določbe tega sporazuma in z njim uskladili svoje splošne akte. Imate torej vso pravico, da zahtevate uskladitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov vaše delovne organizacije s samoupravnim sporazumom in da se pri vrednotenju vašega minulega dela upoštevajo tudi vaše delovne izkušnje, ne glede na to, na katerem delovnem mestu ste sijih pridobivali. TANJA ŠAREC POUK V KOMBINIRANIH ODDELKIH VPRAŠANJE: Celodnevno poučujem kombinirane oddelke, in sicer dopoldne 3. in 4. razred, popoldne pa 1. in 2. razred. Dodatek za pouk v kombiniranih oddelkih mi izplačuje šola le za dopoldansko delo. Ali mi pripada dodatek tudi za popoldansko delo? Ali ga lahko izterjam tudi za nazaj? -A. M. ODGOVOR: Po sprejetem samoupravnem sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se kalkula-tivni osebni dohodek učiteljem, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih, ustrezno poveča. Seveda pa je nesprejemljivo stališče, da bi se vam to povišanje priznalo le za polovico vašega dela. Vaša zahteva po dodatku za popoldansko in dopoldansko delo je tako upravičena in jo lahko uveljavljate tudi za dve leti nazaj. Terjatve delavcev iz delovnega razmerja zastarajo namreč v dveh letih. TANJA ŠAREC PRIZNANJE VIŠJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI VPRAŠANJE: Že petnajst let sem kuharica v vzgojno-var-stvenem zavodu. Sem polkvali-ficirana delavka, svoje delo opravljam popolnoma samostojno. Zanima me, če sem upravičena, da se mi prizna višja izobrazba in s tem večje število točk, kot so mi jih odmerili za mojo izobrazbo? -M. K. ODGOVOR: Po sprejetem samoupravnem sporazumu za vzgojno-varstvene zavode se razporedijo polkvaliftcirani in priučeni delavci, ki so se po obveznem šolanju priučili za poklice, v drugo skupino delovnih mest; pripada jim 125 točk. Vzgojno-varstveni zavod bi vam lahko po določilih samoupravnega sporazuma priznal za eno stopnjo višjo strokovno izobrazbo, kot jo imate, če delo uspešno opravljate in če je za vaše delovno mesto razpisana višja stopnja strokovne usposobljenosti. Vzgojno-varstveni zavod vam te izobrazbe ni dolžan priznati, ker je to zadeva samoupravne odločitve delavcev zavoda. Svetujemo vam, da se obrnete na samoupravni organ vašega zavoda, da se vam prizna višja kvalifikacija. TANJA ŠAREC družine, družbe, sistemov, organizacij. Pri opredelitvah v ustavnih členih, ki zadevajo otroka, ne smemo biti površni: največja škoda za našo družbo je, če otroka od ranih nog ne vzgajamo za napredek socializma. Moralne norme so tiste, ki varujejo družbo pred propadom. Cerkev ima na tem področju zgodovinsko prednost — ne moremo pa zavoljo splošnih svoboščin dopustiti omalovaževanje moralnih norm komunizma. Prav tako ne moremo in ne smemo v naši šolski in zu-nanješolski vzgoji puščati „praznega prostora", ki kliče kakršnekoli dejavnike, da ga zapolnijo. Veliko škodo si delamo s tem. Nerazumljivo je skoraj, da je socialno varstvo kot družbena funkcija izpuščeno iz osnutka ustave. Srečamo jo šele v dolo- čilu o krajevni skupnosti. Kaj res še vedno pojmujemo socialno varstvo kot pomoč materialno ogroženim? Koliko otrok in odraslih je potrebnih socialne pomoči — naj bo zaradi prizadetosti, družinske osamljenosti in podobno. USTAVNI JEZIK: Na družbenoekonomskem področju smo vložili vse znanje — v družinskem pa se pogovarjamo s tujkami. Kot da se sramujemo domačih besed ali čustvenih pojmov. Kaj smo naredili, da bi ustavo razumeli in sprejeli tudi mladi, ki bodo kmalu starši? Samouprava zahteva najprej razumevanje — potem razmišljanje in sodelovanje. Ustava mora biti pisana človeško, saj je pisana za ljudi, ne za »faktorje družbene produkcije in reprodukcije". N. MAURER Vzgoja in varstvo CICIBAN TELOVADI Doc. dr. Jana Berdgehova med pedagogi, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo predšolskega otroka Problematika telesne vzgoje predšolskih otrok — to je bil naslov programa tridnevnega seminarja, Id je bil v Ljubljani 8., 9. in 10. oktobra 1973. Organizator seminarja sta bila Partizan Slovenije, Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo. Seminar je vodila znana strokovnjakinja doc. dr. Jana Berdgehova z univerze v Pragi. Seminarja se je udeležilo več kot 100 pedagogov, učiteljev telesne vzgoje, vzgojiteljic, predstavnikov telesno-vzgojnih društev in sodelavci zavoda za šolstvo SRS. Prvi dan so udeleženci poslušali predavanje o pomenu zgodnje gibalne stimulacije pri dojenčkih in predšolskih otrocih v sistemu socialistične vzgoje sodobnega človeka. Govorili so tudi o sredstvih in metodah telesni; vzgoje v predšolskih zavodih, jaslih in družinah in o organizacijskih oblikah dela telesne vzgoje v jaslih, predšolskih zavodih in društvih Partizan. Popoldan je doc. dr. Jana Berdgehova izvedla praktično vadbeno uro na Taboru s temo Starši-otrok. Drugi dan je predavala o razvoju otrokove motorike. V to predavanje je vnesla poročilo o sedemletnem raziskovanju v CSSR. Pojasnila je tudi sodobne poglede na obremenitev majhnih in predšolskih otrok po mednarodnih vidikih. Popoldne je prikazala drugi način vadbene ure za razvijanje gjas-beno-gibalnih sposobnosti staršev in otrok. Predvajala je film Starši in otroci v telovadnici in z njim prikazala udeležencem seminarja zelo uspešno vadbeno uro, ki jo je predavateljica izvedla v Pragi s starši in njihovimi otroki, ki so že vpeljani in navajeni redno prihajati k skupnim oblikam telesno-vzgojne dejavnosti. Tretji dan je doc. dr. Jana Berdgehova predavala o vzgoji pravilne drže telesa otroka in staršev. Praktično je prikazala metode določanja stopnje v drži telesa. Njeno predavanje je poseglo tudi v temo o šolanju kadrov, načrtovanju in metodah izobraževanja. Po vsakem predavanju in prikazu praktičnega dela je bila živahna razprava, v kateri so udeleženci seminarja povedali tudi svoje mnenje, ki so si ga izoblikovali na osnovi izkušenj, pridobljenih s praktičnim delom v vzgojno-varstvenih zavodih, malih šolah in pri društvih Partizana. Na seminarju so bili tudi naši strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko telesne vzgoje predšolskega otroka. V pogovoru ob koncu prvega dne je prof. Joža Trdina poudarila, da je vadbena ura pod naslovom Mati-otrok, ki smo jo videli, dovršena in uvaja precej novosti. Orisala je delo doc. dr. Jane Berdgehove na področju telesne vzgoje predšolskih otrok, ki je predvsem njen zelo uspešen konjiček, saj je napisala že nekaj samostojnih del s to vsebino, sodelovala pa je tudi pri izdaji raznih strokovnih knjig. Cehi imajo veliko tovrstne literature in že dobro izdelano metodiko telesne vzgoje predšolskega otroka. Dr. Berdgehova znanstveno spremlja, kako se razvijajo globalne sposobnosti otrok, ki skupaj s starši obiskujejo njene vadbene ure. Prof. Marija Koščeva je strnjeno navedla nekatere misli o tem, kako tako dobro zamišljeno obliko telesne vzgoje vpeljati tudi v našo prakso. Vadbene ure Starši-otrok naj bi vodile vzgojiteljice, ker imajo le one na tem področju dovolj znanja. Organizatorji naj bi bili tisti vzgojno-varstveni zavodi, ki imajo primerne prostore ali pa telesno-vzgojna društva Partizan. Poudarek pri taki obliki dela je na skupnem življenju ali smotrni porabi časa, ki naj ga otroci in starši preživijo skupaj v aktivni obliki. Družina se navaja na redno telesno-vzgojno dejavnost. Nekatere oblike take 4 vadbene ure naj bi prenesli tudi v vzgojno-varstvene zavode, v čas individualnih zaposlitev, ko naj bi vzgojiteljica izpopolnjevala gibalne sposobnosti spretnim, oziroma tistim otrokom, ki pokažejo posebno veselje do telovadbe, ali usmerjala šibkejšega otroka in mu tako posebej razvijala gibalne sposobnosti. Pri jutranjih zaposlitvah uvajajo večje gibalne igrače, ki otroka razgibajo in mu razvijajo moč. Jutranja telovadba naj bi se časovno podaljšala; vsebovala naj bi predvsem vaje korektivne gimnastike. Dobra je tudi oblika minutne telovadbe, ki jo prav gotovo prenekatere naše vzgojiteljice že izvajajo, le da še ni prodrla kot znana in uvedena oblika telesne vzgoje. Gibalne vaje se izvajajo 3 do 4 minute takrat, ko vzgojiteljica opazi, da se otrok loteva naveličanost in da njihova aktivnost pri interesni dejavnosti že popušča. Čehi imajo s predpisi uvedeno v vrtce sedem oblik telesno-vzgojne dejavnosti. Nekaj teh oblik poznamo tudipri nas. Novejša, vendar na Češkem uspešna oblika je glasbeno gibanje po popoldanskem počitku, saj so izkušnje pokazale, da so takrat otroci sitni in nerazpoloženi. Ko se otroci prebujajo, jim vzgojiteljica poje ali daje primemo glasbo, otroci pa se dokončno predramijo z rahlim gibanjem in lažjimi vajami. Kljub temu da je bila predavateljica doc. dr. Berdgehova že precej utrujena, saj je bil za njo naporen dan, je za bralce Prosvetnega delavca povedala, da je videla v mnogih krajih Jugoslavije precej vzgojno-varstvenih zavodov, Id so premišljeno grajeni, ustrezni in tudi lepi. Videla je nekaj lepih igrišč in sodobnih vzgojnih pripomočkov, vendar meni, da je naša predšolska pedagogika še mlada dejavnost, ki se šele razvija. Pri-metjala jo je seveda z njihovim delom, saj imajo oni metodike vseh vzgojnih področij že zelo izdelane. ZMAGA GLOGOVAC OBLETNICA PRVE IN ZADNJE SLOVENSKE MATURE TOLMINSKEGA UČITELJIŠČA (1923-1973) Poseben pripravljalni odbor za to jubilejno proslavo, v katerem so bili Marica Jenko-Uršič, Marija Rutar, Anton Rutar, Božena Satler, Stanko Skočir, Kazimir Savnik in Ivanka Škodlar-Volarič, se je že pred dobrim letom lotil dela. Poleg jubilantov smo povabili na praznovanje vse nekdanje tolminske uči-teljiščnike, ki so se šolali na tolminskem učiteljišču od prve mature leta 1923 do njegove ukinitve leta 1928, ter učitelje, ki so zaradi 1. svetovne vojne morali prekiniti študij, pa so maturirali v Tolminu v letih od 1919 do 1922. Vsi ti učitelji so vzgajali slovensko ljudstvo in slovensko mladino, kljub raznarodovalni politiki fašistične Italije v narodnem duhu; niso se bali preganjanj in premestitev v notranjost Italije. Tako je slovensko ljudstvo na Primorskem ohranilo svoj slovenski jezik tudi med okupacijo. Proslave prve slovenske mature se je udeležilo letošnjega 12. julija kar 23 jubilistov od 52, prišli pa so tudi drugi. Toliko starejših učiteljev še nikoli ni bilo zbranih v Tolminu, zato so nas Tolminci navdušeno pozdravljali in z zanimanjem spremljali naš pohod po Tolminu. Obiskali smo nekdanji dijaški dom in učiteljišče. Proslava je bila v hotelu Krn v Tolminu, kjer je navzoče to- variše pozdravil jubilant Stanko Skočir. Posebej je pozdravil predstavnika občine Tolmin Franca Skoka, pomočnika direktorja psnovne šole Franca Korena, edinega profesorja na tolminskem učiteljišču Alojza Kodermaca in 84-letno učiteljico (učiteljico nekaterih jubilantov) Vilmo Bogataj-Gruntar. Slavnostni govor je imel Tone Rutar. Prikazal je trpljenje primorskega ljudstva in opisal razmere, v katerih se je šolala slovenska mladina, ki je ostala brez slovenskih učiteljev. Naslednji dan so odšli jubilanti na izlet po Gornji soški dohni; ustavili so se v Kobaridu pred spomenikom Simona Gregorčiča. Izlet smo nadaljevali proti Bovcu, v Log pod Mangartom do Predela na jugoslovan-sko-italijanski meji. Srečanje po 50 letih — jubilejna proslava v Tolminu bo ostala vsakemu udeležencu v nepozabnem spominu. Lepo praznovanje so nam omogočili z. denarnimi prispevki republiška izobraževalna skupnost, Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in Društvo upokojencev v Novi Gorici. Vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji proslave, se v imenu pripravljalnega odbora iskreno zahvaljujemo! STANKO SKOČIR ALI ŽE VESTE, DA IMAMO OD ZAČETKA LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA 1000 NOVIH NAROČNIKOV? Osnovna šola svobodnega Pohorja Uvedba samopriskevka za izgradnjo šol v mariborski občini je končno uresničila več kot dvajsetletne želje Lovrenčanov, da so dobili novo šolo. Ker je v Lovrencu na Pohoiju obrat MARLES, ki izdeluje montažne zgradbe, so se odločili za montažno gradnjo. Gradnja je hitra pa tudi poceni. Solo so začeli graditi letošnjega 10. januaija, ob koncu avgusta je bila že zgrajena. Poslopje je pritlično, dolgo 45 in široko 25 metrov ter ima nad 1100 metrov tlorisne površine. V zgradbi je osem učilnic in skupen prostor, kjer bo knjižnica, čitalnica in prostor za projiciranje. Učilnice so namenjene programiranemu kabinetnemu pouku in so najustrezneje opremljene glede na zahteve in posebnosti posameznih predmetov. V vsakem razredu je tudi ustrezno pohištvo, kjer bodo spravljeni vsi pripomočki za pouk; vsaka učilnica je kabinet. Klopi so razvrščene po skupinah za individualno delo učencev. Na stenah je po več tabel in ustreznih vtičnic za aparature. Za tuj jezik je na voljo fonolaboratorij, za likovni pouk posebne mizice za individualno delo, peč za žganje keramike, v kemijski učilnici so delovne mize za poizkuse, tehnična delavnica ima obdelovalne stroje za les in kovino ter posebne mize s potrebnim orodjem za vsakega učenca. V zgradbi je še dvoje garderob, sanitarije in upravni del šole. Vzporedno z dozidavo nove šole, ki je s posebnim hodnikom spojena s staro, so temeljito prezidali tudi staro šolo. Začeli so že s kletmi, kjer so uredili jedilnico, kuhinjo in kurilnico za centralno kuijavo. Popravili so tudi vse učilnice,: pode, vrata, stenske obloge in odstranili lončene peči ter jih zamenjali z radiatorji. Temeljito so obnovili sanitarije, hodnike in drugo. Za vse to je bilo potrebno veliko denarja, drugačna zvrst gradnje pa bi ga zahtevala še več. Vendar je vse to še poceni saj gradnja novega poslopja in prizidava stare šole ter osnovna oprema stali okrog 5 milijonov N-din. Nove šole se vesele učenci in učitelji, ker bodo imeli odslej samo enoizmenski pouk. Tega si zaslužijo posebno nekateri starejši učitelji, ki so zaradi stiske s prostori morali poučevati celodnevno že od leta 1946. Nova šola pa bo zahtevala tudi nove oblike oziroma metode dela. Tega niso vešči niti učitelji niti učenci. Zato bodo strokovni sodelavci zavoda za šolstvo in pedagoške akademije pomagali usposobiti lovrenške učitelje za programirani pouk. Šolo so slovesno odprli rpav tedaj, ko so v Lovrencu na Pohoiju praznovali krajevni praznik. Ob tej priložnosti so se spomnili, kako je nastalo lovrenško osvobojeno ozemlje pred 29 leti. Zato so predlagali, naj bi se nova šola imenovala „Osnovna šola svobodnega Pohorja". IVAN POŽANKO POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 5 DIN List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093. •Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643. PREDSTAVNIKI FRANCOSKEGA NARODNEGA SINDIKATA UČITELJEV PRI NAS Na povabilo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije je obiskala našo državo 15. oktobra delegacija francoskega narodnega sindikata učiteljev. Delegacijo, ki je ostala pri nas do 23. oktobra, je sprejel Jože Marolt, predsednik zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Delegacija je obiskala Beograd, Sarajevo in Ljubljano. Gostje so si ogledali več prosvetnih in znanstvenih ustanov in se pogovarjali s predstavniki sindikalnih organizacij Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Ker so se zelo zanimali za samoupravm sistem in njegovo delovanje, so predstavniki francoskega sindikata obiskali tudi nekatere delovne organizacije v teh republikah. Svet OSNOVNE ŠOLE JANCKA MEVŽLJA MOKRONOG razpisuje mesta: za nedoločen čas naslednja prosta delovna — pomočnika ravnatelja — P pri PRU — 10 let pedagoške prakse — učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P - učitelja za glasbeni pouk - PRU ali P Za podružnično šolo Trebelno: - učitelja za razredni pouk - U - na voljo je samsko stanovanj. OSNOVNA ŠOLA FRANJO VRUNČ SLOVENJ GRADEC : razpisuje prosto delovno mesto j učitelja za razredni pouk, U ali PRU za podružnično šolo : Pameče za določen čas — stanovanja ni j Prošnje sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ORMOŽ razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoj: a) srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 10 let dela na enakem položaju b) višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 5 let dela na enakem položaju Temeljna izobraževalna skupnost nima na voljo stanovanja. Prošnje z dokazili pošljite v 15 dneh temeljni izobraževalni skupnosti Ormož. ! Svet : OSNOVNE ŠOLE GORNJI LOGATEC ■ razpisuje prosti delovni mesti — učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P — učitelja za razredni pouk, U, ali U s PA za razredni pouk j Obe mesti sta razpisani za nedoločen čas. Cenjene kandidate prosimo, naj pošljejo svoje prijave s krat- j kim življenjepisom in dokumentacijo o izobrazbi na svet šole ■ v 15 dneh po objavi. : : j DELOVNI SKUPNOSTI j ŠOL LESIČNO IN KOZJE ■ razpisujeta prosto delovno mesto ■ — učitelja za glasbeni pouk za nedoločen čas s polovično ■ obveznostjo na vsaki šoli Zahtevana izobrazba: PRU ali P, izjemoma sprejmemo tudi [ j absolvente PA ali druge višje šole, vendar za določen čas. V obveznost spada tudi delo s pevskimi zbori, j Razdalja med šolama je 6 km, zagotovljen je prevoz s šol- j j skim avtobusom. Na voljo je stanovanje, j Razpis velja do zasedbe. OSNOVNA ŠOLA SOLKAN razpisuje prosto delovno mesto učitelja glasbenega pouka za nedoločen čas Pogoji: — PRU ali P glasbe Na voljo je garsonjera. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE ČRNA NA KOROŠKEM razpis iu je za nedoločen čas prosti delovni mesti dveh vzgojiteljev Pogoj: ustrezna višja izobrazba Nastop službe takoj ah po dogovoru. Poskusno delo je 6 mesecev. Ponudbo v rokopisu, kolkovano z 2 din upravne takse, v kateri naj bodo navedeni življenjepisih podatki in kratek potek dosedanjega dela, z izkazili o izobrazbi predložite zavodu v 15 dneh od objave razpisa. • Svet j OSNOVNE ŠOLE POSTOJNA j r a z p i s u^j e prosto delovno mesto : — pomočnika ravnatelja — odgovornega za posebne oddelke pri osnovni šoli Postojna : Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja posebne ■ šole po 1. odstavku 31. člena zakona o usposabljanju otrok ; in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. : Rok za prijavo z dokazili o strokovnosti je 15 dni po objavi. Z VSEH VETROV ŠOLE ZA ZDRAVSTVENO IZOBRAŽEVANJE Svetovna zdravstvena organizacija je objavila imenik šol za zdravstveno izobraževanje delavcev v javnih zdravstvenih ustanovah. Iz imenika razberemo, 'da je danes v 44 državah 121 zdravstvenih šol. To pove, da je bilo v zadnjih šestih letih ustanovljenih kar 34 novih tovrstnih šol. črt o razdelitvi denarja. V' provinci bo ustanovljena po| zvezna ustanova za izobra ' nje odraslih; ta bo dajala na ke in nasvete ustanovam inc bam, ki se ukvarjajo s tovrstf izobraževanjem, povezovala j bo in spodbujala. V teh šolah se izobražujejo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki si želijo pridobiti splošno in širšo kvalifikacijo na področju javnega zdravstva. Šolanje traja eno leto. V učnem načrtu so predmeti: sociologija, ekonomija, upravljanje, metodologija raziskovanja in načrtovanje zdravstvenih služb. Zakon dopušča zvezni vi da ustanovi in vzdržuje inšti' za začetni in nadaljnji p tistih, ki se ukvarjajo z izd ževanjem odraslih. Inštituti . ko prirejajo tudi seminarje, f končanih seminarjih pa iZ' slušateljem potrdila. NA POLJSKEM -NIČ VEČ PONAVLJANJ/ AVSTRIJSKI ZAKON O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH Zvezna avstrijska vlada je letos predložila parlamentu zakon o izobraževanju odraslih. Pričakujejo, da bo ta zakon, ki bo temelj za financiranje in napredovanje izobraževanja odraslih, sprejet. Poljsko ministrstvo za f1 sveto in vzgojo je izdalo dol* bo da učenci od 1. do 4. f reda osnovne šole v prihod1 ne bodo več ponavljali razred Izjeme bodo samo otroci, kri l>r radi bolezni niso mogli red obiskovati pouka. S tem naj bi kar najt)1 zmanjšali razlike med najini1 Jž širni učenci, ki so nastale zah !* različnega znanja otrok že Pi vpisu v prvi razred. Zakon vsebuje splošne definicije in seznam dejavnosti, ki bi jih bilo mogoče izboljšati. V njem so predlogi za razvoj političnega in družbenoekonomskega izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega dela, predlogi za strokovni pouk na višji stopnji, izobraževanje za razvijanje medsebojnih odnosov, moralno, versko in umetniško izobraževanje, izobraževanje odraslih, pedagoško usmerjanje, opremljanje javnih knjižnic idr. V zakonu so podane tudi glavne smernice za financiranje teh dejavnosti. Zato da ne bi določba ost( zgolj na papirju, so ob njej: li še vrsto ukrepov. Tako bc na primer vpisovali otroke! prvi razred leto dni prej in' šele pol leta, kot je bilo dosl' V „vpisnem letu“ bodo moj] dohiti starši zdravnikova, ps' logova in učiteljeva navod kako je treba pripravljati otr<^ za šolo. Že od letošnjega, februarja j potekal ves učni proces najml^ iih učencev v šoli. Otroci so ■ pripravljali pod učiteljevim vo stvom. Predvideno je, da bo ministrstvo za prosveto in umetnost izdalo vsako leto v sodelovanju z nacionalnimi organizacijami za izobraževanje odraslih letni na- Tak način dela bo poma učiteljem, da bodo bolje sp znali svoje učence (laže bod analizirali svoje delo in ga ’ tično ocenili), skrajšal pa se ji tudi čas, potreben za preverj*] nje učenčevega znanja. - Kinematografi prikazujejo Q©0 ©©© © O :© tradicije NOB. Psihološki k011 flikti revolucionarjev so postaj Ijeni v dramaturško obliko ^ , stema; so slabo utemeljeni, Prf, več kliširani in tako, na žal°stT dosegajo nasproten učine'l| — mb ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA — podoba stanja, v katerem ni čistosti in čustva. V zgodbo o šerifu, ki je razpet med ljubeznijo in dolžnostjo, je vpletel režiser John Franken-heimer na zelo poetičen način toliko hotenja po ljubezni, preprostosti in spontanosti, da kljub pesimistični poanti filma človek mora verjeti v lepoto in zato hrepeneti, živeti in obstati. Film ne zaostaja za zamislijo. — mb OBTOŽBA ZA UMOR - je film italijanskega režiserja Maura Bologninija, ki se pošteno in prizadeto loteva problema državnega sodstva in pravice, ki ji to sodstvo služi. Film pa ne spada med umetniške stvaritve. Je trd in dosleden v obrambi teze, ki jo razčlenja v dveh konfliktih. Zaplete se okoli umora študenta in policista na študentskih demonstracijah. Postavljeno tezo utemeljuje: spor med policijo, ki ščiti veljavno pravno, in študenti-levičarji, ki žele uporabiti za oba tabora ista merila pri iskanju krivde in podeljevanju pravice, ter spor med očetom-sodnikom in sinom, pripadnikom levega gibanja. Zanimiv film za razgovor v srednji šoli. — mb SOL je film Gojka Šipovca. Namen filma je očiten: oživitev MACBETH — Znano Shak® pearovo tragedijo je poljski fe'| žiser Roman Polanski odličflfil prenesel v filmski medij. N j®11! vizualna podoba je izčiščen^l klena in ekspresivna. To /I drama strasti, ki vodijo v ne^ j bežno pogubo, drama dobrejT in slabega v človeku. Zelo p0 srečeno je izbral glavna igrald Johna Fincha in Francesri Annis, ki sta podala svoji vlof;K res odlično, z vsemi človeškii^L odtenki razpoloženj. Prav tak1! odlični so bfli tudi drugi igral^ Polanski je s filmom premostf razdaljo med Shakespearom k navadnim človekom, hkrati P3 ohranil vse značilnosti njego'e tragedije. Film je zelo primer611 za učence, ki so se s Shak6*' pearom že srečali v šoli. — L, MARIJA STUART - Še e»» Pi zgodovinska drama, ki jo je P° ^ Shakespearovem besedilu P°' ^ snel režiser Charles Jarrott. Kfa' ta Ijico Elizabeto igra GleH^ Pt Jackson, ki jo v tej vlogi že p°' k znamo iz odlične televiziji ^ nadaljevanke. Marija Stuart P3 ■O je znana angleška igralka ^a' ^ nessa Redgrave. Boj za prest01 7 in obstanek, izdajstva, sovraštv0 Ji med obema kraljicama in kon°' ta no obglavljenje Marije Stuarti6 SP glavna srž filma, ki je narejen z J veliko znanja in okusa. Lahk° di ga samo priporočamo, tako ko1 ^ Macbetha. — MM