Šolsko obzorje. Iz Gradca. (Stigmografični risarski predlogi.) Že pred novimi žolskimi postavami se je v ljudskih šolah podučevalo v risanji. Sednj pa je zapovedano, da se raora po vseli ljudskih šolah podučevati v risanji. Za učitelje, ki sami niso dobro risanja vajeni, je to podučevanje gotovo nekoliko težavno, ali pa saj v tem ne pridejo do namena. Treba jim je, da imajo prave zgledne risarske predloge. Dolgo se ni nobenemu posrečilo, da bi bil napravil dobre, lahke, mične iu praktične predloge za male učence; kajti eni so bili pretežki in nemikavni, drugi zopet nedjanski, ker delali so jih naj več ali učitelji večjih višjih šol, ali pa celo neučitelji. Kakor pa ne more vradnik knietu pripravnega orodja napraviti, ampak le tisti, kteri se sam s kmetijstvom peča, ravno tako tudi niso mog-li učitelji višjih šol ali še celo neučitelji za ljudske šole pripravnih risarskih predlog napraviti. Tedaj je to podučevanje zmirom nckako zaostajalo, dokler se ni ljudskemu šolskemu učitelju posrečilo napraviti zaželjene risarske predloge za Ijudske šole. Janez Kopšič, učitelj v Gradcu, je uapravil perve dobre predloge za ljudske šole. Da je to istina, priča to-le: Ko so bili 20. julija 1871 v Badnu učni pomočki razstavljcni, dobil je Kopšič za svoje risarske predloge častni diplom; graško učiteljsko društvo je te predlogo prav dobre spoznalo in jih prav živo priporočilo; c. k. deželno šolsko svetovalstvo na Koroškem jih je dovolilo za ljudske šole in tako tudi c. k. deželna šolska svetovalstva na Kranjskem in Štajerskem, in Kopšičeve risarske predloge se ne rabijo samo v Gradcu po vseh ljudskib šolah, ampak tudi po dcželi, da, celd na Avstrijsko, Tirolsko, Koroško, Kranjsko, Gališko, Salcbuvško, Češko, Istrijsko, Banaško, Moravsko itd. pošilja Kopšič svoje risarske zvezke. Celo konzulstvo v Carigradu je vpeljalo Kopšičevo risarstvo v ondašnjih avstrijsko-ogerskih šolah, in si je naročilo 15. decembra 1871 prav veliko zvezkov (okoli 2000). V tem kratkem času se je tedaj Kopšičevo risarstvo tako silno razširilo, in se bodo še bolj, ker še naj bolj zadostujejo tirjatvam §. 53 šolskega in učnega reda občnim ljudskim učilnicam od 20. avgusta 1870, ki govori o smotru nauka o risanji in geometričnih oblikah. Tu podarao še kratek popis posamesnih zvezkov: I. zvezek obsega vaje z navpičnimi in vodoravmmi potezami in iz teh čert sostavljene podobe n. pr.: prave kote, pravokotnikc, štirjake, stol, križ, omaro, mizo i. t. d. V II. zvezku so vaje s poševnimi potezami, različni koti, trikotja, zopet kvadrati in pravokotniki, trapeci ali zategnjeni čveterokotniki in iz teh sostavljene podobe. V III. zvezku se naliajajo prav mične iz ravnih potcz narejene podobe, n. pr.: zopet križi, čoln s hišico, hiša, ceikev s pokopališčem, čaše ali skudele, nilin za kavo, šolska tabla s stojalom, kažipot, zopet hiša, omara, duri, golobnjak, štirjake, progaste ali pisane s vstričnimi čerticami in rimske številke. V IV. zvezku so lepe podobe v pisanih štirjakih, vmes pa še di-uge podobe, kakor: strešna okna, hiše, spominke ali znamenja v spomin, hišno orodje, svetilnice itd. Pri teh vajah rabijo lahko učenci barvane svinčnike (rudeče in višnjeve ali plave), in podobe se Se veliko lepše vidijo. V. zvezek prinese pa že težje figure z ravnimi čertami in s senčanjem (Schattirung) n. pr.: pinjo, žganjarsko kupico, dleto, verh zvonika, spominke, vctcrni mlin, pokrito šterno, grobne karnne, oljenko (lampo), peči, terdnjavski turn, velike duri z železno mrežo, predalčnik (Schubladkasten), cerkev, štatve, mostove, šterno, hiše in latinske čerke. VI. zvezek prične vaje s krivimi potezami in obsega zopet prav prav mične podobe, kakor: peresa, navode k ornamentom, lonec, majolko, coklo (Holzschuh), nož, korc, likovnik (Gliitteisen), škaf, škropivnico, bokal s kupico itd. Te vaje so posebno dobre za dekleta. Zvezek VII. ima sedem prav lepih vloženih tla. V VIII. zvezku je čez 30 zgledov za izšivanje (Schlingmuster) posebno pripravne za dekleta. IX. zvezek je nnmenjen za poduk v oblikoslovji, ter obsega poteze ali čerte v razlienih razmerah, kote, trikotnike, kvadrate, pravokotnike, trapece, paralelograme ali vsporecfnike, kroge, (kocko ali kupo [kubus, Wurfel], piramido, prizino, valjar, stožec itd. in sicer te z mrežami, t. j. narisano je, kako se iz papirja te reči izrezujejo in zložijo), in potem preračunanjo poveršja pri krogu, štirjaku, pravokotniku in trikotju. Kopšič je napravil pa tudi najpotrebniše modele ali obrazce iz debelega terdega papirja za ta poduk in jili daje ravnokar mestnemu šolskemu svetovalstvu v presodbo in poterditev. Dobivali se bodo pri njem po 10 n. kr. X. zvezek je namenjen poduku o zemljepisju. V njem se nahajajo naj pervo znamenja vasi, terga, mesta; glavnega mesta, tcrdnjave, dobljene in zgubljene vojske, rudninskega studenca, rudnika, škofovega sedeža, pošte, različnih mej, stez, cest, železnice, daljnopisa, mere potoka, reke, jezera, zaliva, verha gore, potem pride solnčni in lunini mrak, polotok, otok, gorovje, medmorje, puščava, morska ožina, tir zemlje okoli solnca in staja zemlje v različnih letnili časih proti solncu, zemlja s petimi pasi, s poldniki, s soravniki, z ravnikom, s severnim in južnim točajem; vzhodna in zahodna poluta oble z dotičnimi deli sveta. Nadalje pridejo zemljevidi Koroškega, Štajerskega in Kranjskega vsi trije z gerbom in slednjič celo Avstrijsko - ogersko cesarstvo. Na zemljevidu Kranjskega so ti-le kraji zaznamovani: Ljubljana, Kranj, Teržič, Loka, Uadoljca, Kamnik, Idrija, Ipava, Postojna, Lož, Kočevje, Eibniea, Černomelj, Metlika, Novo mesto, Kostaujevica, Mokronog, Kerško, Litija in Višnjagora. Omeniti se pa mora, da X. zvezek še ni dogotovljen, v enem mesecu se bo pa gotovo že dobil. Vrezano je v kamenu že vse; razun zadnje strani t. j. Avstrijsko - ogerskega cesarstva. Kedar se bo ta zvezek dobil izdelan, naznanili bodemo v »Tovaršu*. Ker se na teh zemljevidih nahajajo znamenja dobljenih in zgubljenih vojsk, primoran je učitelj tudi povedati pri tej priliki nekoliko iz zgodovine. Sploh si je Kopšič veliko truditi moral, da je te risarske zvezke tako izverstno sestavil, kajti učitelj še cel6 lahko tu kakor pri pisanji po taktu podučuje, ter lahko pazi, da otroci prav sede, in prav svinčnike derže. Otroci kažejo pa tudi veliko veselja do risanja, ker se zmirom mičnejše podobe po zvczkih nahajajo in se po stigmograflčni metodi prav lahko izpeljujejo. V pervih zvezkih so take lahke vaje, da jih že otroci drugega razreda izdelujejo. Treba je pa tudi, da se že v spodnjih razredah risati prično, da se lahko vsi zvezlri porabijo. Po vseh zvezkih je več ko 400 vaj, in vsaka podoba se po trikrat ali štirikrat dela. V teh risarskih zvezkih je tedaj prav veliko učne snove. Do sedaj se vse podobe po pilcah delajo, razun X. zvezka, pozneje v novem natisu more jih pa zmirom več in več izpušati, ako bodo to učitelji za dobro spoznali, torej se Kopšiču kaj vstreza, ako mu ta ali uni tovarš kaj nasvetuje, ter je pripravljen vse storiti. Tudi obeta, da hoče s 1 o v e n s k i m učiteljem s tetn vstrezati, da slovensko napisc in imena napravi, ako bodo povsod ujegove risarske zvezke rabili iu si slovenska imena želeli, akoravno ga piide to veliko stati, ker si mora dati v nov kamen rezati. — Zakaj bi pa tudi ne storil, saj je K o p š i č sam Slovenec, torej se pa, dragi tovarši, še toliko bolj njegove risarstvo in njegovi zvezki priporočajo, ker imamo to iznajdbo od domačega brata. Niso pa njegovi zvezki le samo izverstno izdelani, ampak tudi silno dober kup so. En zvezek, v kteremu se na 14. straneli risa, velja le 6 n. kr., le X. zvezek velja 10 n. kr.; oziroma na tvarino, ki jo obsega, pa tudi jako po ceni. Ako si pa kdo pri Kopšiču (mestnemu učitelju v Gradcu Schulgasse Nr. 14) več zvezkov naroči, dobi jih pa še 10 % boljši kup. To pa le pri njem, kajti kupci ne morejo dati 10 % dobička, ker jih sami po tem kupu dobijo od Kopšiča. Dobivajo se pa tudi v Ljubljani pri Giontini-tu in Gerber-ji, litcra sta si jih že v kratkem prav veliko naročila. Se ve da, so tam dražji, kakor je že zgoraj omenjeno. Ako bi si pa otroci tndi tega ne mogli kupiti, naj pa učitelj za to revne učence naroči »stigmografične vadne zvezke« (Uebungshefte). Bn zvezek velja le 4 kr., veliki so pa tako, lsakor uni s predlogami. Kazvidi se iz tega tcdaj, da je komaj popir plačan. — Pri Kopšiču so pa tudi lahko ob enem dobiva (kar se ve, le iz prijateljstva tovaršem preskerbuje) vso drugo lisarsko in pisalno orodje, in sicer: svinčnike Hardtmuthove po 7 pakev dolge 12 za 12 kr., 5 palcev dolge za 8 kr., plave melike, da se ne drobijo, po 7 palcev dolge eden po 5 kr., rudeče-plave po 8 palcev dolge eden za 8 kr., gumilastiko % palca široko in 5/4 dolgo po 2 ali 3 kr. (en kos se lahko prereže in jo ima polovico dovolj en učenec), 100 peresnih ročnikov za 50 kr., 100 kamenitnih pisalov (Griffel) v pisanem papirju zavitih 40 kr., nepovitih 15 lu\, jeklenih pores 12 tucatov (Gross) za 40 kr. do 1 gl., 100 tek ali zvezkov za pisanje izbranih 1 gl. 40 kr. itd. Preskerbuje pa te reči le tistim učiteljem, M si pri njem risarske zvezke naročajo. — Upam, da se s tem naznanilom nekterim učiteljem nekoliko vstreza. V Gradcu, 10. januarja 1872. Juvan. Iz Ptuja. (Poročilo o stanji in delovanji učiteljskega društva v ptujskem okraji). Konec meseca grudna preteč. 1. je prešlo tretje leto, kar ima učiteljslco društvo ptujskega okraja svoj obstanek. Leta 1870. štelo je društvo rednih udov 38, nerednih 4, pa enega dopisovalnega. To leto pristopilo je rednih udov 6, nerednili 1, in izvoljena sta bila dva častna uda. Vsled spremembe služeb in po drugih naključbah je izstopilo 1. 1871. rednih udov 7, tedaj Steje društvo konec 1. 1871. 45 društvenikov in sicer: rcdnih 37, nerednih 5, dopisovalnega 1, pa častna 2. 0 društvenem premoženji poročamo, da društvo doslej še ni moglo nabrati nikake glavnice, vendar tudi ni delalo dolgov. Letni doneski so porabili se deloma za točne dmštvene potrebe, največ pa dajali se za pomnoževanje drnštvene knjižiiico, ktera šteje sedaj 115 knjig. Za okrajno učiteljsko bukvarnico je lani darovalo zastopstvo ptujskega okraja 50 gld., in za ta denar napravilo se je nekoliko večjih znanstvenih knjig, ter nekaj časnikov, in vse je pod roko iu varstvom društvenega knjižičarja. Drugih denarnih podpor društvo ni imelo, vendar se javno zahvaljuje občini ptujskega mesta za sobo, ktero rau je prepustila v mestnem šolsk. poslopji brez plačila za zborovanje. Preteč. leto je imelo društvo 9 shodov, — namreč 7 rednih, 1 izvan- rednega in 1 odborovega. Pri rednih se je sklepalo o mnogoterih, šolo in učiteijstvo zadevajočih prošnjah, ki so se predlagale deželnemu zboru; pogovarjalo se jc o važnili vzrojnih in učilnih stvareh, in tako so je vcršila naloga po 1. §. društvenih pravil. Bilo je 9 prav dobrih govorov. Izvanredni shod je je bil pri sv. Trojici v Slov. goricah, kojega so se vdeleževali tudi druga učit. društva štirsk. slov. zemlje, — odborni shod pa je obravnaval upravne stvari društva. Društvo je tudi volilo odbor v ta namen, da se sčasoma tudi osnuje dobro berilo za slov. lj. šole. — Ker je ta stvar posebno važna, vljudno prosimo vse učitelje in prijatelje šolstva, ki podpirajo s svojim svetom in delovanjem to podvzetje. *) Med letom je pristopilo društvo tudi zvezi štirskih učiteljev, koja pravila so se že objavila. V obče moremo reči, da je druStvo ptujskega okraja spoznalo svojo nalogo, ter trudilo se v prcteklem letu za korist šolstva in učiteljstva. Konečno želimo, naj bi vprihodnje vsi učitelji ptujskega okraja pristopili k tetnu društvu in vdeleževali se njcgovega delovanja, — ker »sloga jači«. Iz Ljutomera. Zvedel sem veselo novico, da bode v prihodnjih velikih šolskih počituicah v Ljubljani »pervi občni zbor slovenskih učiteljev«. Ta zbor naj se pa osnuje popolnoma po zgledu lanskcga hervaškega učiteljskega zbora. Obravnaval naj bi samo splošna in najvažnejša vprašanja, ki sc tičejo vsega slovenskega ljudskega šolstva. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva obhajal naj bi se popred, p. v velikonočnih počitnicah, da bi se takrat s takimi ne toliko važniuii rečmi čas ne zguboval. — V tukajšnji bližnji vasi, v sv. Križu dobil je pokojni nadučiMj, g. Eegolec, ki je 73 let prav marljivo in hvalevredno učiteljanl, sreberni križec za zasluge. Bavno tako je počasten g. učitelj Einfalt v mestu Eadgoni. V poprej omenjeni vasi nimajo že tri mesece natnestnika za imenovanega zasluženega nadučitelja. Tega je kriv ondotni krajni šolski svet, ki ne raznme svoje naloge. Pri imenovanji so se pervikrat glasi razkrojili. Služba je bila torej v drugič razpisana. Pri novem imenovanji pa volijo ti možje zopot nepostavno. Izvolili so si namreč svojega podučitelja, ki še prosil ni in ki nima izpita potrebnega za nadučitelja, kar pa višja šolska gosposka vsled postav ne more poterditi. Za podučitelja pa hočejo ti mužje imeti nekega dosluženega vojaka, ki nima prav nič izpitov učiteljskih. Ta služba bode morda še enkrat razpisana, ali pa bode deželni ali okrajni šolski svet imonoval kterega učitelja. To je tedaj žalostna skušnja. Akoravno novo šolske pustave dajejo lepe pravice srenjam, vendar se jih naši malo omikani kmetje premalo poprijemljojo v svojo korist. Omenim naj še, da je bilo za to službo več kompetentov, med njimi več zmožnejših iz Kraujskega, od koder prav pogostoma na Štajersko prosijo. V 272 mesecili mi je pisalo 12 tovaršev iz Kianjskega, ki nameravajo tu sim prositi. Ne davno je za Štajersko poterjena postava, po kteri smejo blagajnice okrajuih zastopništev, ki se polnijo iz davkarskih priklad, prevzoti plačevanje učiteljev. Vsled tega je že mnogo okrajnih zastopništev na Štajerskem sklenilo, da ima šolnina neliati, in da se učitelji plačujejo iz omenjenih blagajnic. To ima dober vpliv na učiteljstvo in šolstvo. Pervi dobivajo v redu svojo plačo, šolstvo pa se s tem boljša v tej zadevi, da starši ne mermrajo toliko zoper šolo. Ljutomerski okrajni zastop bode prihodnje leto prevzel izplačevanje učiteljev. Naj povem še nekaj važnejših sklepov iz seje tukajšnjega okrajnega šolskega svetovalstva dne 29. decembra. Perva realka se bode prenaredila v za- •) Tudi na Kranjskem spisujemo novo ,,Berilo" za četerti ali peti razred ljudskih šol. Vredn, četno kmetijsko-obertuijsko šolo, no pa v 5. razred ljudske šole, kakor sein žo porooal. Napravila bode se tudi dekliška šola, z dvema razredoma, da se šola razširi, in da bode kolikor mogoče vsa za šolo vgodna mladina tudi hodila v šolo, kar pa se sedaj ne godi; kajti 7» niladine ne hodi v šolo, ker bi tudi v dosedajnih sobah prostora zanje ne bilo. Učitelj Š. Meglič iz Planine na Notrajnskem imenovan je za učitelja v 2. razred v Ljutomeru in »Tov.« dopisovatelju izročilo se je vodstvo tukajšne šole. Samo po sebi se razumi, da ti sklepi potrebujejo še poterjenja od sl. dež. šolskega sveta v Gradcu. Serčno pozdravljaje svoje kranjske tovarše želim, da bi jim kmali zasijala mila doba boljšega materijalnega stanja! h. Iz Mozirja. (Naloga slovenskega uč. društva.) Lani sem čital v »Slov. nar.« poziv iz Ljubljane za vstanovitev slovenskega godbenega d r u š t v a. Da se do sedaj, kolikor je meni znano, na tisti poziv ni nihče oglasil, je znamenje, kako težko se izveršuje ta važna in hvalevredna misol. Meni se dozdeva, da se to brez učiteljev ne bode uresničilo. Letos pri velikem zboru slov. učit. društra, na kterega se na vsaki način moramo pripravljati, se miin ponnja perva najvgodnej.ša priložnost, da se bode to djansko izveršilo, ako se tega količkaj z veseljem poprimemo. Gotovo pa bi bilo slovensko godbeno društvo tudi za šolo in nas učitelje pervič važno, ker bi bilo in moralo biti z učiteljskim društvom v tesni zvezi; drugič potrebno, ker se učiteljsko društvo samo ne more s petjem in godbo toliko pečati in se spuščati v tolike stroške, kolikor zaliteva razvoj narodne godbe; tretjič koristno bi bilo tudi, da bi si pridobili izverstnih moči, ki so pa v raznih stanovih, da bi se ž njimi večkrat shajali in tako društvu in sebi koristili. Ker izobražen svet že davno ve, kako blagodejno odgojilno moč iraa v sebi pravo žlahtno narodno petje, ki je pogoj zdravemu razvoju narodue godbe, in ker smem zagotovljen biti, da je večina slovensklh učiteljev vneta za to misel, derznem se sledeče nasvetovati: 1. Naj se v Ljnbljani vstanovi začasni odbor, ki naj sostavi pravila za slovensko godbeno društvo tako, kolikor se da naprej presoditi, da bi se vstrezalo namenu. 2. Naj se povabijo odlični strokovnjaki in drug-i razumni prijatelji godbe p. o velikonočnih šolskih praznikih na tisti dan, kedar bode odborova seja učiteljskega društva, k posvetovanji, da se o vzajemnem delovanji sporazumlja in da se pravila vladi predlože. Ako bi vnanjih povabljenih udov nihče ne mogel priti, nič ne de, ker je ljubljanskih dovolj. 3. Ker bo brez dvombe k temu društvu pristopilo, mnogo učiteljev, ki so zajedno tudi družabniki slov. učit. društva, naj se zarad zelo važne že omenjene vzajemnosti obeh društev družabniki slov. god. društva k shodu skličejo na tisti dan, kedar iraajo učitelji velik zbor, ali vsaj na pervi dan za učiteljskim zborom. —¦ §. 59. učnega reda ljudskih učilnic zaliteva, da se v viših razredih uči petje na podlagi notnega sostava. Kdor se je s tem kedaj pečal, ve, koliko truda in stroškov ga je stalo, ker ni imel za to pripravnih učil. Da z nemškimi učili v pudučevanji v slovenskem petji nam ni pomagano, je jasno. Mislim, da je tedaj zelu potrebno, da si podučevanje v petji sistematično vredimo in si za to dobra učila pripravimo, ne sarao zarad omenjene točke učnega reda, ampak zarad vspeha, ki ga pri odgoji mladine s pravim resnično lepim petjem dosežemo. Zato pa moramo imeti stenske table za poduk v petji in knjižico »Poduk v petji za ljudske šole«, ktera naj bi obsegala dovoljno število lepib za šolsko mladino primernih pesem in blizo takošen-le zapopadek: 1. Dvoglasne vaje v c-dur, 2. enoglasne pesmi v c-dur, 3. dvoglasne vaje v c-dur, 4. dvoglasne pesmi v c-dur, 6. škala in dvoglasne vaje v g-dur, 6. dvoglasne pesmi v g - dur. Kakor g - dur, tako tudi f-dur, d - dur, b - dur, a - dur, es - dur i. t. d. Vse pesmi morajo biti tehnično vredjene; pervi glas ne sme segati čez  drugi ne pod Pri vsakem glasu mora biti nekaj vaj in pesem malega obsega t. j. takošnih, ki ne segajo zgoraj če/, d, spodaj pod c. Vaje v knjižici morajo biti takošne in tako vredjene, da vaje stonskih tabel nekoliko ponavljajo in dopolnnjejo. Vse pesemske kitice morajo biti pod glaskami tako tiskane, da se pri pctji labko na glaske pazi in besede čitajn. Za petje samo po sluhu za niže razrede je potrebna posebna zbirka, zato, ker pesem že poprej nančeiia po slahu, potem nima take vrednosti vaja po glaskah. Da šolske pesmi ne zahtevajo samo pravilne skladbe, ampak tudi nekaj lepote in blažilnega, domoljubnega, narodnega in veselega duha, se je gotovo že vsaki učitelj prepričal. Takošne pesmi, kterih nam precej manjka, se ne dado po rokodelsko skladati. Eoditi jih more le prava sposobnost in pa vgodno vbrana dnša. Izverstne stenske table za petje jo imel že lani v izložbi v Zagrebu in Ljubljani verli učitelj in nadzornik gospod Stegnar, za ktero delo sta ga zasluženo pohvalila »Učiteljski TovarS« in pa »Slovenski narod«. Njegova domoljubnost nam je porok, dla bi jih on rad prepustil za tisk. Pesmi za* knjižico »Poduk v petji za Ijudske šole« pa že pripravljata na široko slavno znana slovenska skladatelja gosp. doktorja Benjamin in Gustav lpavec, ki piipoznavata važnost in nujno potrebo takošne knjižice. V to knjižico se bodo jemale pesmi tudi drugih skladateljev, ako so primerne. Ker je po Slovenskem gotovo mnogo takih pesem, ktere do sedaj niso bile tiskane ali ktere niso sploh znane, vljudno prosimo učitelje in druge šolske prijatelje, da jih blagovolijo poslati gospodu dr. Gustav Ipavecu v Št. Jur na južni železnici. Pesmi morajo biti izvirne, vendar se brez imena skladateljevcga in pesnikovega ne morejo sprejemati. Da se ta knjižica in stenske table natisnejo in založijo, za to t»ode moralo skerbeti slov. učiteljsko društvo; sicer nihče ne bode tega storil. Dobro bi bilo, da bi o tem še drugi svoje mnenje naznanili v »Učiteljskem Tovaršu«, posebno pa gospod Stegnar. Pa ne samo to bode moralo slovensko učiteljsko društvo storiti, njega čaka Se neizmerno veliko drugega še važnejšega dela — skoraj sama celina. Naši predniki in največ* naši varuhi so nam jo prepustili. Mi se je moramo lotiti; to zahteva od nas naša samosvest in narod, čegar mladino podučujemo, to zahteva od nas mogočni duh sodanjega časa. Slovenski učitelji moramo torej priznati, kako silno potrebno nam ,je krepko slov. nčiteljsko dništTO. Kdor bi se ga izogibal, kazal bi s tem svojo nezrelost. Poraagali nam bodo iskreni iu samosvestni doipo:jubi. Dokler smo tičali v nevgodnih okoli- ščinah, so bili tu pa tam naši varuhi »skazljivci« slovenskili šol; ako pa v sedanjem času učilelji ne bodo hotli poznati pravega pedagogičnega stališča, bode narod nas »skazljivce« imenoval. Ne morem si kaj, da bi ne vprašal nekterih tovaršov na slovenskem Štajerskem zavoljo »Lehrerbund-a«: ali ni za naše šole slovenski jezik prcvažen faktor, s kterim moramo računiti in neizogibljivi prelaz, čez kterega pelje naj krajši pot do napredka, omike in blagostanja? Upam, da se vidimo v zboru slovenskega učiteljskega društva. Jakob Škoflek. ' Z nad Vipave. (Nekteri krajni šolski sveti) so res prava sitnost marsikteremu učitelju. V tem bode pritegnilo z menoj več mojib tovaržev, ki imajo v krajnem šolskem svetu take može, kakor jaz. Bil je prejšnji čas v tem oziru marsikteri učitelj zadovoljneje, če je imel za svojega krajnega nadzornika previdnega, ter za šolo vnetegn, domačega duhovna, ki je učitelja lepo podpiral, kakor sedaj, ki ima krajni .šolski svet, v kterem so sami terdi nasprotniki Sole. — Ees je več hvalevrednih izjem, kjer sed3 po krajnih šolskih svetih možje, ki vedo šolo ceniti po vrednosti, in skerbe za njeni napredek, ter podpirajo učitelja pri njegovem trudapolnem delu, ucitelj jo lahko vesel in še enkrat ložje deluje o šoli. Drugače pa je tam, kjer ima svetovalce, ki so sicer dobri kmetiški gospodarji, pa od šole umejo, toliko kakor medved na orglje, ter so ravno zategadel neprijatelji šolski. Taki bi radi videli, da bi šolo in učitelja muri popil. Tako je tudi. Tak velemodri ouanec, ki se je iz nekake veijave vrinil v kr. šolski svet, noče nič slišati o dolžnostih, ki mu jih nalaga postava o kr. šolsk. sv. od 19. maja 1869, nego hoče po svoje prenarejati vse do sedaj v iniru obstoječe pri šoli. V svoji domišljiji prilastuje si neomejena oblast do učitelja, da se mu nkazuje, da ni treba podučevati ne v sviloreji niti sadjereji, in druzih tacih neumnosti več. Po tem takem se lahko misli, da ne zda nikakovo naznanilo zarad šolskih priprav in malomarnosti starSav in otrnk, učitelje?e plače i. t. d., nego primoran si za vsako najmanjšo potrebo na višjem mestu pomoči iskati. Se ve, da to jim zopet ni prav. Po vsem tem se tedaj vpraša, ni li tak krajni šolski svet popolnoma nepotrebna naprava, in nova butara za učitelja, ki more vedno biti pripravljen, odbijati liibe od tod nanj vihteče. Žalostno, pa res! Jan. G. Iz Teržiča. 9. t. m. umerl je tii starašina kranjskih učiteljev, 84 let stari učitelj g. Jakob Peharec, oče g. S. Peharca, dekana v blejskem Gradu. Potem, ko je čez 40 let služil, je bil Se 12 let v pokoji, in je imel tudi od presv. cesarja sreberni križ s krono za zasluge. Pri njegovem pokopu 11. preteč. m. se je zbralo mnogo g. g. duhovnov, učiteljev in drngih njegovih spoštovalcev. Pokopali so ga g. J. Eeš, dekan v Kranji. Pevci so mu peli predgrnbnico in nadgrobnico. Naj mirno počiva! Eanjki je imel 70 gold. pokojnine iz dež. šolskega zaklada, 60 gold. pa so mu tukajšnji učitelji dajali iz šolskega denarja. Prav bi bilo, da bi se ta denar ohranil, da bi se temu še kaj priverglo in da bi se vstanovil še četerti učitelj, da bi ne imeli čveterorazredne šole na treh kolesih. Naš krajni šolski svet malo stori za boljše obiskovanje šole; naj ima tedaj na vesti, ako šolstvo zaostaja. UčJtelji tii celo po 30 ur na teden delajo, pa imajo naj več za to le grenko plačilo. L. K. Iz Ljubljane. »Odbor slovenskega učiteljskega društva« je v seji 1. dec. preteč. 1. dcločil, da hoče jcseni sklicati veliki zbor slovenskih učiteljev, za kterega se bode precej pripravljalo in potem ravnalo, koliko se bode oglasilo novih udov, ker brez združbe ni moči. Vabila k pristopu naj se razpošljejo v vse slovenske kronovine. Tiskajo naj se nova pravila in nove sprejemnice. Društvo bode v svoji društveni sobi »Pred mostom« imelo te-le časopise: »Slovanskega pedagoga«, »Uč. Tovarša«, »Oesterr. Schulbote«, »1'adagogische Zoitschrift«, »Volksschule«, »Central-Organ fiir padagogische Interessen«, »Veiordnungsblatt«, »Novice«, »Zoro«, »Verteca«, »Besednika«,. »Slov. Narod« in še več čeških in hervaških šolskih listov, ki jih vredništvo »Uč. Tov.« dobiva v zameno. V odborovi seji 23. preteč. m. je obveljal važen sklep, da naj se v imenu kranjskih učiteljev naredi prošnja do slavnega ministerstva za bogočastje in nauk, da bi se tudi na Kranjskem vendar že tako ali tako vredile p r a v n e razmere ljudskili učiteljev, ker učitelji zapuščajo svoje službe in veliko se jih je že preselilo v sosedne dežele. Ta prošnja se je precej spisala in že drugi dan na Dunaj poslala. — Tudi se je pri poslavljenlji našega častnega uda slavnega dr. Fr. Močnika, ko je povzdignjen v vitežki stan, poslalo noveinu — pravemu šolskemu vitezu po tolegramu serčno voščilo. Dalje se je odločilo, da društvo napravi v sredo 7. t. m. zvečer ob 8. uri v društveni sobi besedo z znanstvenimi govori, h kteri se tudi vnanji udje vljudno vabijo. — Postavi za začasno vravnanje učiteljske plače in o pomnoženji normalnega šolskega zaklada po doneskih od zapuščin, ki ju je vlani skleuil kranjski deželni zbor, niste poterjeni. Za božjo voljo, pa saj kranjski učitelji nismo ukleti! — Dekliški ljudski šoli pri Uršulinkah v Ljubljani je ministerstvo za bogočastje in nauk podolilo j a v n o pravico. — C. k. ministerstvo za deželno bran je dovolilo, da se smejo ueiteljski pripravniki in učitelji v dveh letih zaporedoma vsako leto po štiri tedne jemati k vojaškim vajam. — 3. t. m. ob 7 7a zvečer bode v Zagorji (pri Savi) učiteljska beseda na korist šolskega doneska za uboge učence v litijskem okraji. Pu besedi bode tudi ples. Prav je, da se na korist uboge mladine tudi o pustu kje misli. — K slov. uč. društvu so pristopili g. g.: Jan. Škoflek, uč. v Mozirji na Štaj., Gregor Jakelj, kaplan v Zatičini in Vinc. Kmet, uč. v Hajdovici, vsi z vpisnino in letnino za 1. 1872; Jož. Majer, poduč. v I. mestni šoli v Ljubljani. Letnino so plačali g. g.: Jan. Šolar, gim. deželni šolski nadzomik za 1872, Jak. Smolej, gimn. ravn., V. Liiiliart, glavui učitelj in Ant. Nedved, učitelj glasbe v Ljubljani, vsi vpisnino in letnino za 1871; Pranc Muhič za 1872, Jan. Lapajne za 1872, Jan. Pokorn za 1872, Jan. Kogej za 1871, Pr. Gerkman za 1871 in 1872, A. Praprotnik za 1872, Ivan Toinšič za 1871 in 1872, Lovro Sadar za 1872, Fr. Špendal za 1872, Ant. Žibert za 1871, Jan. Mandeljc za 1871, Jan. Borštnik za 1871. J,| fe—j ~\