NOVI TEDNIK
NT&RC
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ŠT. 42 - LETO 51 - CEUE, 17.10.1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Mariiini ptički brez gnezda
Sest Florjanovih otrok se je z materjo znašlo na cesti. Pohištvo in oprema pod kozolcem. Reportaža na strani 19.
Veienisici Bronx z
bombami nad Saloon
Našli zemljevid z oznakami, kako si bodo tolpe razdelile mesto. Stran 33.
2
DOGODKI
Izvolite!
Ob Martinovi gosi in novem vinu bomo Slovenci letos dobili tudi nov sestav državnega
zbora - Do sinoči, točno opolnoči, je bil čas za vložitev kandidatur
Drugo nedeljo v novem-
bru bomo Slovenci volili nov
90-članski sestav državnega
zbora. Letošnje volitve bodo
izpeljane po preizkušenih
pravilih, tistih, ki so veljala
že za izvolitev zdajšnjega
državnega zbora, saj po-
slancem ni uspelo uskladiti
predlaganih sprememb in
dopolnitev obstoječe volilne
zakonodaje.
Konec prejšnjega tedna se je
v Sloveniji tudi uradno začela
30-dnevna volilna kampanja,
čeprav nekateri trdijo, da se je
le-ta dejansko začela že spom-
ladi, drugi pa, da traja celo že
od zadnjih volitev v letu 1992.
Za državnozborske volitve
10. novembra velja volilni ro-
kovnik, ki ga je pred dnevi
potrdila Republiška volilna
komisija, najpomembnejši
datumi pa so: 16. oktober ob
polnoči, ko je potekel rok za
vložitev list kandidatov, 18.
oktober (zaključek preverja-
nja zakonitosti kandidatur) in
25. oktober (žrebanje vrstne-
ga reda list kandidatov za vsa-
ko volilno enoto posebej). Pri-
hodnjo soboto, 26. oktobra,
bodo v dnevnem časopisju
objavljene liste kandidatov in
takrat bo tudi priložnost za
proučitev, koga bomo volili in
kdo bo izvoljen v naslednji
mandat državnega zbora.
Glas za kandidata
in stranico
Po spomladanskem posku-
su poslancev državnega zbo-
ra, da bi spremenili oziroma
dopolnili obstoječo volilno za-
konodajo ter vanjo vnesli ne-
kaj prepotrebnih sprememb,
je bilo po plazu pobud za vo-
lilne referendume kaj hitro ja-
sno, da bo časa za spremembe
zmanjkalo. Zato bomo na
Martinovo nedeljo volili po
starem.
Državnozborske volitve za
nov sestav bodo tako do pičice
enake tistim v letu 1992, to pa
pomeni, da bodo v prvem kro-
gu volitev v državni zbor izvo-
ljeni tisti poslanci, katerih li-
sta bo dobila neposredni man-
dat (oziroma v volilni enoti
zbrala 9,1 odstotka glasov), za
drugi krog oziroma popolni-
tev poslanskih sedežev pa bo
na državni ravni z uporabo
D'Hontovega sistema preraču-
nan ostanek glasov. Preprosto
povedano - slovenski volivec
bo imel na razpolago en glas, s
tem ko bo volil izbranega kan-
didata, pa bo svoj glas dal tudi
njegovi stranki. V primeru, da
bo stranka oziroma njene kan-
didatne liste v osmih volilnih
enotah dobila 3 neposredne
mandate (kar je prag za vstop
v državni zbor), bo lahko za
drugi volilni krog preostanek
glasov (odšteti so tisti za ne-
posredne mandate) porabila
za popolnitev še nezasedenih
poslanskih sedežev. Polovico
tega preostanka lahko stranka
uporabi za svoje kandidate na
nacionalni listi, ostalo pa pri-
pada njenim kandidatom po
takšnem vrstnem redu, koli-
kor volilnih glasov so prejeU.
Leta 1992 je bilo v prvem kro-
gu (z neposredno izvolitvijo,
torej) zasedenih manj kot po-
lovico poslanskih sedežev, v
drugem krogu pa so bile pri
preračunavanju glasov »na
boljšem« tiste stranke, ki so
imele manj neposredno izvo-
ljenih poslancev, saj je bil nji-
hov preostanek glasov temu
primerno večji.
Volilne enote in
okraji ostali isti
v 4-letnem mandatu zdajš-
njega državnega zbora je s
terena prihajalo morda največ
pobud za spremembo obmo-
čij volilnih enot in volilnih
okrajev. Tudi na Celjskem z
obstoječo določitvijo območij
niso zadovoljni, a zakon, ki je
veljal v letu 1992 ostaja nes-
premenjen.
Za volitve v državni zbor je
Slovenija razdeljena na 8 vo-
lilnih enot s po 11 volilnimi
^^M' posebej pa sta določeni
še 2 volilni enoti za izvolitev
poslancev italijanske in ma-
džarske narodnosti. Celjsko
območje oziroma nekdanjih 8
(in zdajšnjih 23) občin je raz-
deljenih v tri volilne enote.
Glavnina (Šentjur, Celje, Ža-
lec, Mozirje in Velenje) je
uvrščena v 5. vohlno enoto, ki
ima sedež v Celju, volilni
okraj Laško je uvrščen v 6.
volilno enoto s sedežem v No-
vem mestu, volilna okraja
Šmarje pri Jelšah in Slovenske
Konjice pa sta del 7. volilne
enote s sedežem v Mariboru.
Čeprav Zakon o določitvi
volilnih enot za volitve po-
slancev v državni zbor določa,
da mora biti število volilnih
upravičencev v vseh volilnih
enotah (in tudi volilnih okra-
jih) približno enako, pa temu
vendarle ni tako. V 5. volilni
enoti, denimo, je številčno
najšibkejši 6. volilni okraj Mo-
zirje, ki šteje 12.836 volivcev,
najmočnejša pa 2. in 3. volilni
okraj, ki zajemata območje
nekdanje celjske občine, pri
čemer 2. šteje 25.823 in 3.
volilni okraj 24.446 volivcev.
Na volišča in po
pošti
Volilna pravila določajo, da
je od konca minulega tedna
do vključno 8. novembra do
polnoči v državi čas uradne
volilne kampanje, v soboto, 9.
novembra, je zapovedan volil-
ni molk, drugo novembrsko
nedeljo pa bodo na območju
Republike Slovenije odprta
volišča za skupaj 1,540.295
volilnih upravičencev.
Do volitev v državni zbor
im;ain <;p\rpH;5 nra\Hm tiiHi <^ln-
venci, ki živijo izven meja ma-
tične domovine. Svojo volilno
pravico lahko izkoristijo z gla-
sovanjem po pošti. Republiš-
ka volilna komisija pa bo upo-
števala vse glasovnice, ki bo-
do prispele do 11. novembra
do 12. ure.
V Sloveniji je v poseben
register, ki ga vodijo v mini-
strstvu za notranje zadeve,
po zadnjih podatkih vpisa-
nih 28 političnih strank. Na
volitvah v državni zbor pa
imajo ob njih pravico sode-
lovati tudi posamezniki ozi-
roma neodvisne liste, ven-
dar le v primeru, da so pred
vložitvijo svoje kandidature
zbrali z zakonom predpisa-
no število podpisov podpore
volivcev.
Za tiste, ki bodo na Marti-
novo nedeljo zadržani oziro-
ma izven kraja svojega stal-
nega prebivališča, pa ostaja
možnost, da se udeležijo
predčasnih volitev oziroma
volijo po pošti. Predčasne vo-
litve bodo 5., 6. in 7. novem-
bra med 9. in 15. uro na
sedežih volilnih okrajev, za
glasovanje po pošti (velja za
tiste, ki na dan volitev ne
bodo v kraju svojega stalnega
bivališča - vojaški obvezniki,
oskrbovanci domov, bolniki v
bolnišnicah) pa morajo volil-
ni upravičenci Republiško
volilno komisijo obvestiti
najpozneje 7 dni pred glaso-
vanjem.
IVANA STAMEJČIČ
PO DRŽA\^
Poprava kritij
UUBUANA, 11. ok,
(Delo) - Državni       .
sprejel zakon o popravi V*
vic. Ta ureja pravico   ^
nitve škode in pravice i?
kojninskega in invalidj^
zavarovanja nekdanji^ ^
tičnim zapornikom in f
cem po vojni pobitih, poJ
pek za uveljavljanje teh«
vic in organe, ki odloj'^
teh pravicah. Po besedah
katerih poslancev pa p J
le simbolno popravo kri\-^
Skromne
nacionalne lisi^
UUBUANA, 13. oktob,
(Delo) - Konec tedna je i^j
lo kar sedem strank predaj
lilne konvencije, kjer |
sprejemali kandidatne lisj
za poslance v naslednje,
sklicu državnega zbora, ij
ste so namreč morale straj
ke oddati do srede. Način
nalne liste bodo morale bji
javno predstavljene, dos!(
pa sta znani samo listanj
cionalna lista ljudske stran
ke, kjer so kandidati Marja
m Janez Podobnik t?
Franc Zagožen, in hacional
na lista Zelenih Slovenije.ii
kateri je samo Vane Gošnii
Sindikalni pritisk
UUBUANA, 14. oktobi
(Večer) - Sindikati se bod
odločno uprli vsem poski
som zmanjševanja pran
delavcev, pravijo v njiM
vodstvih*. Delodajalci najlc
svojimi predlogi ogrožalii
cialni mir, so menili nas!
čanju, ki so se ga na pobd
sindikata Neodvisnost v ai
zi z odpovedjo splošne k
lektivne pogodbe s strani d
lodajalcev udeležili še sini
kalni predstavniki Konfed
racije 90 in Pergama, ni!
bilo ZSSS. Vendar niso dot
kli, ali bodo organizirali pi
tisk na delodajalce in kako
Člani Zveze svobodnih st
dikatov bodo 24. oktobra i
vedli dveurno opozorili
stavko, če GZS in Združen
delodajalcev Slovenije ne 1
preklicaU odpovedi pogodb
Pred novo stavk
zdravnikov?
UUBUANA, 14. oktot)!
(Večer) - Zaradi zagotoviM
bo status zdravnikov urejen
zakonu, se je spomladi kon^
la njihova maratonska stav*
Ker je državni zbor tarifni*
ki naj bi ovrednotil
zdravnikov, črtal iz zako«
lahko to izzove nov val ne^
dovoljstva. Po besedah dr-^J
nrada Kuštrina, predsedn"
sindikata Fides, se bo o J
daljnjih korakih odločal od^
Fidesa, računajo pa,
zakon v drugem branju«"
tudi tarifni del.
Zakon o
zdravnikih
UUBUANA, 10. okfl'
(Delo) - Usoda zakon^
zdravnikih, ki se je zn^^^^
prvi parlamentarni obra^
vi, je negotova. Poslan^'
namreč menili, da pogly^^
vrednotenju dela z^P° [,0
zdravnikov ne sodi v
Sicer pa so ga načelno P
prle vse stranke.
V grbu cerkev in lipa
Dvokrilna cerkev in lipa
sta osnovna simbola novega
mozirskega grba, ki so ga
kot osnutek sprejeli člani
sveta na zadnji seji. Osnutek
je pripravila komisija za pri-
pravo novega grba občine v
sodelovanju z ljubljansko
Heraldico.
V novem mozirskem grbu
sta združena stara grba Reči-
ce in Mozirja. »Municipalni
trgi so imeli že od nekdaj po-
dobo, ki je označevala neko
krajevno posebnost. Tako je
bilo tudi s starima grboma, in
sicer je imel rečički lipo z
benediktinsko zvezdo, mozir-
ski pa dvokrilno cerkev na tro-
hribu,« je v obrazložitev pred-
loga zapisal publicist Alek-
sander Videčnik.
Oba grba sta bila podeljena
s strani takratnih državnih
vladarjev in imata zgodovin-
sko vrednost in pomen. Mo-
zirski grb je bil podeljen s
strani nadvojvode Karla« leta
1851 in je utemeljen v listini o
podelitvi trških pravic. V De-
želnem arhivu v Gradcu hra-
nijo kopijo dvorne hstine, na
kateri je grb upodobljen v bar-
vah. Originalna Ustina, ki jo je
tedaj Mozirje dobilo, je bila
uničena, vendar pa je mozir-
ski kronist Žiga Laykauf iz
nje točno prepisal tudi opis
grba. Rečički grb je bil pode-
ljen s strani cesarja Rudolfa II
v letih 1580-1597. Točen da-
tum ni znan, pa tudi kopija
doslej ni bila odkrita. Podobo
grba so leta 1954 objavili v
albumu Steirische Ortswap-
pen.
Mozirski svetniki so z neka-
terimi pripombami sprejeli
osnutek novega grba, sedaj pa
bodo strokovnjaki izdelali
razne grafične variante.
-»■»■■■■■■■■■■IMi US
^0
Temeljni kamen za OS Ljubecna
Danes, v četrtek popoldne ob 16. uri, bodo na Ljubečni
slovesno položili temeljni kamen za novo osnovno šolo.
Temeljni kamen za novo osnovnošolsko poslopje na Lju-
bečni, ki bo močno prispevalo k ublažitvi prostorske stiske v
OŠ Hudinja, krajani Ljubečne pa si ga že dolgo želijo, bosta
položila minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in
župan Mestne občine Celje Jože Zimšek.
IS
REČENO (ne) STORJENO
Zadostuje, da umrete
Pa se je pričel. Predvolilni
boj namreč. Če v resnici ne
veste kaj bi s svojim življe-
njem, potem se boste lahko v
naslednjem mesecu prepustili
političnim spletkam, natolce-
vanjem, sofističnim iznajdlji-
vostim itd. Za začetek si lahko
v številnih medijih za orienta-
cijo ogledate ankete o priljub-
ljenosti strank, o njihovem de-
lu v preteklih nekaj letih, ipd:
Na žalost kaj prida točnih po-
datkov ne boste dobili, saj so
tudi mediji bolj kot ne pod
vplivom politike. In, ker vsak-
do pač hvali svojega, je na
primer neka politična stranka
ali politik v enem časopisu
najbolj priljubljena, v drugem
pa najmanj. Kakor koli je že,
vsaj zaenkrat izgleda po večini
anket, da z dosedanjim delom
državnega zbora Slovenci ni-
smo ravno najbolj zadovoljni.
Obstaja torej verjetnost, da se
bo delež posameznih politič-
nih strank znotraj parlamenta
spremenil. Če bo zaradi tega
kaj boljše navadnim ljudem
bomo šele videli.
Če vas ankete ne zanimajo
preveč, potem se lahko preda-
te uživanju ob ogledu nešte-
tih, večinoma kar domiselnih
gesel, ki vas prepričujejo iz
ogromnih reklamnih panojev
ob cestah. Tako lahko prebere-
mo: »Levo zgoraj združeni«,
»Politika me-ne zanima«,
»Povejte nam resnico« itd. Ob
tem je zanimiv tudi reklamni
spot, kjer nam nekakšna pas-
ja mrcina, katere ime vsi do-
bro poznamo, pravi, da ona že
ve kam bi dala svoj glas. Zani-
mivo in prijazno, seveda le za
tiste ljudi, ki imajo radi pse, ■
ne pa za tiste, ki pasje življe- \
nje tudi živijo. Na žalost je\
prav takšnih vse več. Večini]
političnim strank bi zato mor-
da najbolj ustrezalo geslo:]
»Zadostuje, da umrete, mi bo- \
mo naredili vse ostalo!«
ZORAN PEVEC
VOLITVE'96
Kandidata se predstavita
V ponedeljek sta se v Celju predstavila kandidata LDS, ki
se bosta za naklonjenost volivcev potegovala v 2. in 3.
okraju 5. volilne enote - na območju nekdanje občine Celje.
V 2. volilnem okraju na listi LDS kandidira Borut Alujevič,
direktor SLG Celje, ki v svojem volilnem programu namenja
največ pozornosti kulturi in šolstvu, zavzema pa se tudi za
enakopravnost žensk v politiki. V 3. volilnem okraju pa bo
kandidiral Jože Zimšek, župan Mestne občine Celje, ki pravi,
da bi kot poslanec v DZ nadaljeval s prizadevanji za razvoj
Celja. Glavna prireditev LDS v Celju bo regijska konvencija
stranke, ki je predvidena za prihodnji petek.
Konvencija ZLSD
V Mariboru je v nedeljo konvencijo pripravila Združena
lista socialnih demokratov. Predstavili so se tudi strankini
kandidati za volitve v državni zbor iz 5. volilne enote.
Kandidati ZLSD iz našega območja v 5. vohlni enoti za
volitve v državni zbor so: Florjan Cveto Erjavec (1. volilni
okraj VO - Šentjur), Jože Kragelj (2. VO) in dr. Igor Kos (3. VOf
- oba Celje, mag. Dragica Povh (4. VO), Srečo Čater (5. VO) -
oba Žalec, Jerica Mrzel (6. VO - Mozirje), Bojan Kontič (7. VO)
in Hermina Groznik (8. VO) - oba Velenje.
Sedem kandidatov
Občinski odbori strank v občinah Slovenske Konjice, Zreče in
Vitanje so sporočili sedem imen kandidatov za državnozborske
volitve. Kandidat Slovenskih krščanskih demokratov bo Stane
Frim, Liberalno demokratske stranke Jože Košir, DeSUS Ida
Tepej, Združene liste socialdemokratov dr. Maks Tajnikar,
Ljudske stranke Anton Kuzman, Socialdemokratske stranke
Rudolf Petan in Demokratske stranke Srečko Kušter.     B.Z.

DOGODKI
m
Novo množično grobišče
Je protitankovski jarek od Ostrožnega do Štor poln trupel?)
travniku v bližini os-
i,e šole Frana Roša na
Ijskem Golovcu je neznani \
lavljavec delovnega stroja ^
l^j^iiji torek naletel na
'^iljive najdbe, ostanke
jj^eških trupel. Policija in
Jj^inalisti so kraj najdbe
jjti dan zavarovali, poleg
^jskovalnega sodnika Zo-
Jpa Lenovška in okrožnega
i^nega tožilca Milana
l^e pa si je novo odkrito
Ijjdišče človeških kosti dan
^ odkritju ogledal tudi
^dsednik državne komisi-
povojne poboje dr. Jože
■jčnik.
Kot je znano, je to zdaj že
jiigo v mesecu dni odkrito
^jdišče posmrtnih ostankov
jGolovcu, kjer je med drugo
jiovno vojno po mnenju čla-
)V teharske komisije tekel
otitankovski jarek. Po bese-
iti predsednika državne ko-
jsije za povojne poboje dr.
jžeta Pučnika, je najdišče
iiverjetneje odkril nekdo, ki
natančno vedel kje kopati in
?gre protitankovski jarek, ki
je obdajal cel severni del Celja
od Ostrožnega do Štor. Ta naj
bi bil po prepričanju člana
celjske teharske komisije Ja-
neza Črneja v vsej svoji dolži-
ni zapolnjen s trupU in oce-
njuje, da je tam zasutih okrog
deset tisoč, med drugo svetov-
no vojno, usmrčenih ljudi.
Na zdaj zavarovanem in s
križem označenem najdišču
so tokrat poleg človeških kosti
našli dve lobanji, čevlje in ži-
co, najverjetneje iz druge sve-
tovne vojne.
Kot je dejal dr. Jože Pučnik,
zdaj tragične preteklosti celj-
skega Golovca ne bo mogel
nihče več prikriti. Med ogle-
dom na Golovcu je poudaril,
da pričakuje, da bodo držav-
ne in sodne oblasti reagirale
naši civilizaciji primerno in
upa, da bo Inštitut sodne me-
dicine, kjer trenutno izvajajo
kemične preiskave pred me-
secem dni tudi na Golovcu
najdenih posmrtnih ostan-
kov, dosledno ukrepal. » Zdaj
sta dve alternativi. Ali slediti
povojnim izkušnjam in najd-
be kosti enostavno znova pri-
krijemo in jih zakopljemo ali
civilizirano v skladu z obsto-
ječo zakonodajo in naši kul-
turi primerno najdene ostan-
ke registriramo, kar pomeni,
da se ti človeški ostanki zbe-
rejo, dajo v' analizo sodno
medicinskemu inštitutu in jih
nato v neki kostnici ali na
pokopahšču, kar je še neja-
sno, tudi shranijo oziroma za-
kopljejo«, je še dodal dr. Puč-
nik. V primeru, da bo kdo
poskušal te stvari še nadalje
prikrivati, bo po njegovem
mnenju nastal škandal, ki
nam bo samo škodil, zato
upa, da tudi tokrat ne bo nih-
če poskušal zavirati preiskave
in da bo potekala v skladu s
predpisi in na kulturni način,
kakor pri zadnjih najdbah na
Golovcu pred mesecem dni.
Okrožno sodišče v Celju je
na predlog okrožnega držav-
nega tožilca Milana Birse
prejšnjo sredo že odredilo po-
samezna preiskovalna dejanja
zoper neznane storilce kazni-
vih dejanj vojnih hudodelstev
nad vojnimi ujetniki in genoci-
da. Med drugim tudi fizično
zavarovanje najdišča, izkop
vseh posmrtnih ostankov ter
njihovo sodno medicinsko
preiskavo na Inštitutu sodne
medicine v Ljubljani, kjer naj
bi med drugim ugotovili iden-
titeto ter vzrok in čas smrti
žrtev. Odredilo je tudi, da mo-
rajo posmrtne ostanke hraniti
na patomorfološkem oddelku
celjske bolnišnice. Po ponov-
nem ogledu najdišča pred ted-
nom dni so okrožni državni
tožilec Milan Birsa in preisko-
valni sodnik Zoran Lenovšek
skupaj z dvema izvedencema
Inštituta za sodno medicino
ugotovili, da se izkopavanja
posmrtnih ostankov brez
predhodnih strokovnih pose-
gov zaradi visoke talnice ni
mogoče lotiti takoj. Zato je
preiskovalni sodn\)c odredil iz-
delavo elaborata o načinu in
obsegu izkopa protitankov-
skega jarka, zavzemal pa naj
bi tudi odgovor na vprašanje,
kam z vsemi trupU, ki jih bodo
našli. Komu bodo naročili iz-
delavo elaborata in kdaj naj bi
bil končan zaenkrat še ni zna-
no, jasno pa je, da bodo k
izkopavanju pristopili šele po
mnenju strokovnjakov.
»■■■■■■■■HHHHHM SM
PO SVETU
Nagrada xq mir v
V. Timer
V Oslu so razglasili letoš-
nja dobitnika Nobelove na-
grade za mir. To prestižno in
tudi bogato nagrado (dober
milijon dolarjev) si bosta
razdelila borca za Vzhodni
Timor, in sicer vzhodnoti-
rhorsH škof Carlos Filipe
Belo in glasnik zatiranega
vzhodnotimorskega ljudstva
v tujini Jose Ramos-Horta.
Odločitev Nobelovega odbo-
ra za podelitev je bila za
marsikoga presenečenje, saj
so med 120 kandidati obsta-
jala bolj znana (in po mne-
nju nekaterih bolj zaslužna)
imena. Norveški (in tudi tu-
ji) mediji so največ možnosti
pripisovali ameriškemu od-
poslancu za BiH in očetu
daytonskega sporazuma, s
katerim se je končala štirilet-
na vojna v Bosni, Richardu
Holbrooku Med kandidati
je bil tudi ameriški predsed-
nik Clinton, vendar so Ame-
ričanoma predvsem zamerili
prepozno diplomatsko vklju-
čitev v bosansko vojno. Lista
nominirancev je vsebovala
še enega znanega Američa-
na, nekdanjega predsednika
Carterja, za njegovo posred-
niško in človekoljubno vlogo
v konfliktih v Afriki, Aziji, na
Karibih in v nekdanji Jugo-
slaviji. Na spisku kandidatov
je bil tudi kitajski disident
Wei Jingsheng, ki je na pre-
stajanju 14-letne zaporne
kazni. Med resnimi imeni, ki
bi lahko dobila nagrado so se
pojavili tudi zaprta kurdska
parlamentarka Leyla Zana,
pa mehiški škof Samuel
Ruiz, ki je posredoval v spo-
ru z Zapatisti, pa kosovski
vodja Rugova in ruski borec
za človekove pravice Kova-
Ijov. Kljub začudenju neka-
terih se je Nobelov odbor
odločil za V. Timorca, v
obrazložitvi pa je zapisal, da
sta nagrajena za njun dopri-
nos pri iskanju pravice in
mirne rešitve konflikta v
Vzhodnem Timorju. Konf-
likt je star že dobri dve deset-
letji, ko so Indonezijci leta
1975 vdrli v Vzhodni Timor
in si leto kasneje pripojili to
nekdanjo portugalsko kolo-
nijo, ki leži med indonezij-
skim otokom Javo in Avstra-
lijo. V dobrih 20 letih je sko-
raj tretjina njegovih prebival-
cev umrla zaradi lakote, epi-
demij in terorja. V protestih
leta 91 naj bi po indonezij-
skih virih umrlo 50 ljudi,
medtem ko človekoljubne or-
ganizacije trdijo, da je vojska
ubila najmanj 200 ljudi. V.
Timor je namreč katoliška
država, medtem ko je Indo-
nezija največja musliman-
ska država na svetu. V Dža-
karti so bili ob razglasitvi
Nobelovih nagrajencev za
mir presenečeni. Predstav-
nik indonezijskega zunanje-
ga ministrstva je izjavil, da je
razočaran nad tem, da tako
ugledna institucija podeh na-
grado človekoma, ki mani-
pulirata s tamkajšnjimi pre-
bivalci, da bi se odcepili od
Indonezije. 46-letni Ramos-
Horta in 48-letni Belo sta bila
ob razglasitvi obenem vesela
in žalostna. Ramos-Horta je
ob tem izjavil, da bi si nagra-
do boli zaslužil vodja vzhod-
notimorskega odporniškega
gibanja Xanana Gusmao, ki
je na prestajanju 20-letne za-
porne kazni. Oba nagrajenca
pa upata, da bo nagrada do-
volj močan signal Indoneziji,
da mora zapustiti njihovo
ozemlje.
Novo
posredovanje
Zahoda
Srbska obstrukcija dela
skupnega predsedstva BiH
že močno ogroža izvajanje
daytonskega sporazuma, za-
to se je odločil posredovati
nemški zunanji minister
Kinkel. Uspelo mu je, da je v
središče Sarajeva prvič po
začetku vojne leta 92 zvabil
srbskega predstavnika v
predsedstvu Momčila Kraji-
šnika Če ga je prepričal v
podpis slovesne izjave, ki bi
jo moral že na ustanovnem
zasedanju parlamenta, ki pa
se ga Krajišnik ni udeležil, ni
povsem znano. Vendar pa
mu je dal Kinkel jasno vede-
ti, da je ta formalnost prvi
korak in hkrati edina mož-
nost za vstop bosanskih Sr-
bov v mednarodno skup-
nost. Po Kinklovih besedah
bo tisti, ki ne bo želel sodelo-
vati v delu zakonito izvolje-
nega predsedstva, sebe poti-
snil v mrtvi kot, za takšno
ravnanje pa bo kar sam mo-
ral nositi posledice. Kinkel
se je sestal tudi s predsedni-
kom predsedstva Izetbego-
vičem in hrvaškim članom
Zubakom. Pogovori so se vr-
teli predvsem okrog vrača-
nja beguncev, ki jih je v
Nemčiji kar 320 tisoč in jim
tamkajšnje oblasti počasi že
odrekajo gostoljubje.
Pogovori o
nasledstvu
v Bruslju so se prvič po
koncu ženevske konference
o nekdanji Jugoslaviji sestale
delegacij držav nekdanje
SFRJ za pravno nasledstvo
nekdanje skupne države. Kot
je bilo pričakovati, pogovori,
ki jih je vodil mednarodni
posrednik sir Arthur Watts
niso prinesli otipljivih rezul-
tatov. Delegacije so namreč
razgrnile tako različna sta-
lišča do nasledstva, da kakr-
šen koli sporazum ni bil mo-
goč. Predstavniki Slovenije,
Hrvaške, BiH in Makedonije
so se namreč sklicevali na
načelo o upoštevanju notra-
nje zakonodaje oz. na jugo-
slovansko ustavo iz leta
1974, ki je uvedla družbeno
premoženje. Vendar pa so
predstavniki ZR Jugoslavije
v nasprotju z ustavo vztrajali
pri tem, da je družbena last-
nina enaka državni lastnini.
Poleg tega pa delegacija ZRJ
pod državno lastnino razu-
me vse premoženje po letu
1945 in to ne glede na jugo-
slovansko ustavo iz leta 1974
ali pa na zakone o likvidaciji
državnega kapitala. Za Slo-
venijo je še posebej sporen
sklepni račun nekdanje Na-
rodne banke Jugoslavije, po-
leg deviznih rezerv pa je eno
od najobčutljivejših vprašanj
nasledstva tudi delitev orož-
ja nekdanje Jugoslavije.
DAMJAN KOSEC, POPtv
Ebornica naj pomete pred svojim pragom
I ))Menedžerji na| raje za 20 odstotkov znižajo svoje plače,<( pravi sekretar območne sindikalne organizacije
V sindikatu Iidcchu) pre-
[ečiti ukinitev minimalnih
iandardov, izborjenih s
odpisom splošne kolektiv-
E pogodbe in pogodbe za
iispodarstvo. Ker ne gre
^iigače, bomo najprej orga-
^irali splošni opozorilni
lajk, kasneje bomo sindi-
Ini boj še zaostrili.«
To je na novinarski konfe-
renci konec minulega tedna
napovedal sekretar območne
organizacije celjskih svobod-
nih sindikatov Ladislav Kalu-
ža. Sindikalisti so na osnovi
podatkov o gospodarskih re-
zuhatih Agencije za plačilni
promet analizirali podatke in
prišli do zanimivih ugotovitev.
Številke so njihov argument za
trditev, da delovna sila še zda-
leč ni največji strošek v struk-
turi izdatkov, zato zavračajo
stališče delodajalcev, da so za-
posleni glavni krivci za nekon-
kurenčnost slovenskega gos-
podarstva. Na Celjskem pred-
stavljajo v strukturi izdatkov
dobrih 73 odstotkov stroški,
povezani s proizvodnjo, na-
ložbe predstavljajo 8, financi-
ranje dejavnosti pa 11,6 od-
stotni delež v stroških. Plače,
predstavljajo v strukturi stroš-
kov le 5,1 odstotka, čiste plače
pa so bile pri 9,4 odstotni inf-
laciji v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem višje le za
5,5 odstotka.
Poleg tega so sindikalisti
analizirali približno 50 steča-
jev na Celjskem, kjer so v ste-
čajnem postopku zastopali de-
lavce zaradi neizplačanih plač
ali uveljavljanja razlik do ko-
lektivne pogodbe. »Več kot po-
lovica podjetij je morala v ste-
čaj zaradi izgube tržišč, slabe-
ga vodenja in nesposobnih
menedžerjev, zadolževanja
firm, privatizacije in denacio-
naUzacije. V takšnih firmah bi
delavci lahko zastonj delali le-
to ali dve, pa bi kljub vsemu
prišlo do stečaja. Sindikat bo
tokrat šel do konca, izgubiti
ne moremo ničesar. Ne razu-
mem pa, da zbornica ne po-
mete pred svojim pragom. Če
bi menedžerji znižaU svoje
plače za 20 odstotkov, bi bil
rešen dobršen del problemov.
Drug problem je predraga dr-
žava, ampak tega pa nihče no-
če videti,« je še dodal Kaluža.
IRENA BAŠA,
V območni organizaciji sin-
dikata so opozorili na zao-
strovanje razmer v mestinj-
skem Bohorju in Steklarni
Rogaška Slatina. Vodstvo Bo-
horja je spomladi letos na
zahtevo največje upnice
Hmezad Banke prevzel Vlado
Jurančič, pred leti direktor
Celjskih mesnin. V Bohorju
je zaposlenih 150 ljudi, če ne
bodo pridobili novih progra-
mov, lahko pride do stečaja. V
steklarni pa se ob za njih
neugodni tečajni politiki za-
pleta tudi znotraj 1779 član-
skega kolektiva. Pojavljajo se
predvsem trenja med vodilni-
mi delavci in razhajanja pri
poslovnih odločitvah. V krat-
kem naj bi menda zamenjali
dosedanjega direktorja Jože-
ta Pelka.
Na Dobrni še niso icnjižili delnic
še ta mesec se bo na skupščini sestalo 1340 delničarjev
Toplic Dobrna. Med drugim bodo odločali tudi o prenosu
delnic v KDO.
Toplice Dobrna so kot delniška družba registrirane približno
pol leta, vendar svojih delnic še niso knjižili pri KDD. S
podpisom pogodbe o vodenju delnic v nematerializirani obliki
pri KDD so doslej odlašali zato, ker nekateri vidika postopka
prihoda delnic na trg OTC oziroma borzo po oceni vodstva niso
dovolj jasno določeni. Svoje mnenje o tem naj bi povedali še
delničarji, med njimi je 900 takšnih, ki so poštah solastniki
Toplic Dobrna preko javne prodaje. IB

TEMA TEDNA
Občinske poroice in ločitve
Reformi lokalne samouprave na Celjskem ni videti konca - Še precej želja po samostojnih občinah |
Namesto nekdanjih osmih
imamo na Celjskem že danes
23 občin. Če bosta komisija za
reformo lokalne samouprave
in državni zbor upoštevala že-
lje ljudi, pa se bo njihovo števi-
lo še krepko povečalo.
.iHiiigi
Žalske občine še v
zraku
v žalski občini je občinski
svet ob koncu letošnjega poletja
državnemu zboru poslal pred-
log za začetek postopka o raz-
delitvi sedanje občine in usta-
novitvi občin Braslovče, Griže,
Prebold, Polzela, Tabor, Vran-
sko in Žalec. Konec septembra
so iz Službe za reformo lokalne
samouprave poslali odgovor, v
katerem Žalčanom sporočajo,
da so potrebne dopolnitve.
Predlog mora vsebovati vse po-
datke, na podlagi katerih bi v
Ljubljani lahko ugotovili, da ob-
močja novih občin izpolnjujejo
z ustavo in zakonom določene
pogoje za ustanovitev občine, v
predlogu je treba navesti tudi
imena in sedeže novih občin.
Po tem odgovoru sodeč za sa-
mostojno občino nihče od pred-
lagateljev nima formalnih pogo-
jev, nekoliko bližje izpolnjeva-
nju pogojev so območja, ki
predstavljajo zaključeno celoto
in se približujejo številki 5 tisoč
prebivalcev. Konkretno sta to
Polzela in Prebold s sosednjimi
krajevnimi skupnostmi. Zgor-
nji del doline, predvsem zaradi
premajhnega števila ljudi, po
oceni prestolnice nima pogojev
za samostojno občino. V žalski
občini je slišati ocene, da je bila
obnovitev predlogov na vrat na
nos politična poteza, če bo še
dovolj volje, da se stvari izpelje-
jo, bo treba zagotoviti zakonsko
podlago. Pojavljajo se tudi raz-
mišljanja, predvsem so to nami-
gi iz Ljubljane, da bi kazalo
sedanjo občino razdeliti na dva
dela, meja med obema naj bi
bila nova avtocesta. Vendar v
dolini, ki ima pet ali šest izrazi-
tih centrov, nima smisla priča-
kovati, da bo en center priznal
nadvlado drugega središča. De-
litev občine po trasi avtoceste je
iluzija, geografsko je za ljudi v
ljubljanskih pisarnah morda še
sprejemljiva, za življenje ljudi v
dolini pa zagotovo ne.
Nova občina Dobje
pri Planini?
Na zadnji seji občinskega sve-
ta v Šentjurju naj bi svetniki
razpravljali o pobudi za ustano-
vitev nove občine Dobje pri
Planini, vendar se bodo razpra-
ve predvidoma lotili na prihod-
nji seji. Na predlanskem poizve-
dovalnem referendumu se je 74
odstotkov volivcev v KS Dobje
izreklo za ustanovitev samo-
stojne občine, v državnem zbo-
ru pa njihove odločitve niso
upoštevali. Lani je krajevna ko-
misija za lokalno samoupravo
pripravila elaborat, v katerem
utemeljujejo upravičenost na-
stanka občine Dobje. Sklicujejo
se na določilo zakona, ki omo-
goča v izjemnih primerih obči-
ne tudi z manj kot 5 tisoč prebi-.
valci, pri čemer poudarjajo svo-i
jo demografsko ogroženost.
Občina Dobje bi imela le 1100
prebivalcev, v kraju pa pravijo,
da je v državi še šest manjših
občin. Za večino Dobjanov sta
sprejemljivi le dve rešitvi: sa-
mostojna občina ali sedanja
vključitev v občino Šentjur. Pri-
družitvi k morebitni novi občini
Planina večina krajanov naspro-'
tuje.
Tudi Bistrica ob
Solii hoče na svoje
Na območju nekdanje šmar-
ske občine, kjer je sedaj pet
novih občin, si prizadevajo za
samostojnost še v Bistrici ob
Sotli, kjer so vključeni v občino
Podčetrtek. Izvedli so dva refe-
renduma, večina krajanov je
obakrat glasovala za samostoj-
no občino. V začetku oktobra
letos se je s pobudo za ustanovi-
tev nove občine v Bistrici ob
Sotli strinjal tudi podčetrteški
občinski svet. V občini Podčetr-
tek so namreč kar tri pomem-
bna lokalna središča, ob Bistrici
in Podčetrtku še Pristava pri
Mestinju, v vseh treh pa se v
sedanji skupnosti počutijo pri-
krajšane na račun drugega. V
morebitni novi občini bi živelo
približno 1600 prebivalcev, v
kraju pa imajo šolo, zdravstve-
no postajo, banko, pošto, trgo-
vine, bencinsko črpalko, tovar-
no in veliko zasebnikov ter mej-
ni prehod, posebej pa poudarja-
jo svojo demografsko ogrože-
nost ter obmejno lego.
Ena občina, ena
izločitev
v bivši občini Mozirje glede
spreminjanja občinskih meja
ostajata sporni še dve vprašanji.
Prva je želja Solčevanov po svoji
občini. Območje občine Solča-
va je uvrščeno med izjemne
občine, predlogi so dani, ven-
dar pa vse bolj ali manj ostaja
na mrtvi točki. Drugo^so želje
krajanov naselja Prihova, da se
odcepijo od KS Rečice, s tem od
občine Mozirje in se priključijo
občini Nazarje. Na zadnji seji
naj bi mozirski svetniki obrav-
navali pobudo iniciativnega od-
bora krajanov naselja Prihova
za začetek postopka izločitve,
vendar vloge niso obravnavali,
ker niso, po mnenju svetnikov,
izpolnjeni niti vsebinski niti for-
malni predpogoji za obravnavo
vloge kot pobude.
Napaka zaradi
hitrih postopkov
Občini Laško in Radeče že
od oktobra 1994 opozarjata vse
pristojne državne službe in or-
gane, naj popravijo procedural-
no napako, narejeno ob uvaja-
nju nove lokalne samouprave,
in tudi formalno uskladijo mejo
med obema občinama. Ker do-
slej ni bilo še nobenega odziva,
sta se občini pred kratkim spet
obrnili na državni zbor in mu
predlagali, naj vendarle z zako-
nom uredi mejo med njima,
vendar brez predhodnega refe-
renduma. In zakaj sploh gre?
Naselji Obrežje in Obrežje pri
Zidanem Mostu sta bili pred
izvedbo lokalne reforme enot-
no naselje z imenom Obrežje
pri Zidanem Mostu, vendar sta;
bili zaradi razpršenosti hiš ozi-
roma naravne konfiguracije te-
rena že takrat ločeni v dva stati-
stična okoliša. Eden je sodil v
krajevno skupnost Zidani Most,
drugi pa v krajevno skupnost
Radeče. Ker so se leta 1994 v
Zidanem Mostu z referendu-
mom odločili za občino Laško,
v Radečah pa za ustanovitev
lastne občine, je bilo treba na-
selje tudi formalno razdeliti.
Bivša občina Laško je uvedla
postopek za razdelitev naselja,
vendar je odlok o odcepitvi
naselja Obrežje od naselja
Obrežje pri Zidanem Mostu
sprejela šele potem, ko je bil
zakon o ustanovitvi občin in
določitvi njihovih območij že
sprejet. Šlo je le za dvodnevno
zamudo, zakon je bil sprejet 3.
oktobra, odlok pa 5. oktobra,
vendar so v Ljubljani, kjer so
sicer vedeli za postopek in so
tudi obljubili, da bodo v zako-
nu že upoštevali razdelitev na-
selja, zaradi formalne pravilno-
sti upoštevali kar staro stanje.
Nerazdeljeno naselje Obrežje
pri Zidanem Mostu se zato sta-
tistično in v geodetskih regi-
strih vodi v novi občini Laško,
prebivalci obeh naselij pa vse
svoje pravice in dolžnosti, od
urejanja komunalnih zadev do
volitev, urejujejo vsak v svoji
občini.
Teharčani vztrajajo
Pobudo Teharčanov, da bi
območje   zdajšnje   krajevne
skupnosti postalo samostojna
občina, bodo predvidoma še
na oktobrski seji obravnavali
svetniki Mestne občine Celje.
Na Teharjah so se ljudje že
spomladi leta 1994 na referen-
dumu večinsko odločili, da bi
radi živeli v samostojni občini,
vendar jih je takrat državni
zbor ob začrtanju občinskih
meja uvrstil znotraj Mestne ob-
čine Celje. Želja po samostoj-
nosti pa je očitno še vedno
prisotna, saj so na občinski
svet Mestne občine Celje naslo-
vili pobudo za oblikovanje sa-
mostojne občine. Do nje se
morajo najprej opredeliti celj-
ski občinski svetniki, ki lahko
pobudo zavrnejo kot neupravi-
čeno ali pa jo posredujejo na-
prej v proceduro državnemu
zboru. Po obstoječi zakonodaji
pa je za samostojnost Teharča-
nov bore malo možnosti, saj
Teharje ne izpolnjuje predpisa-
nih pogojev za oblikovanje sa-
mostojne občine.
Tudi Dobrna na
svo|e?
o nadaljnji usodi Dobrne,
kjer so ravno tako vložili pobu-
do za ustanovitev samostojne
občine, so vojniški svetniki raz-
pravljali na včerajšnji, 21. redni
seji Občinskega sveta. K razpra-
vi so povabili tudi predstavnika
KS Dobrna Milana Brecla, o nji-
hovih sklepih pa bomo podrob-
neje poročali v naslednji števil-
ki.
Ob dnevu ljudskih univerz so se v Šentjurju srečali predstavj^
ki Zveze ljudskih univerz in Andragoškega centra Sloven^^
Na posnetku so (z leve) Jože Groznik iz LU Velenje, Andm
Sotošek iz LU Žalec, mag. Katja Dovžak iz ZLU Slovenije in^
Zoran Jelene iz slovenskega andrasoškeea centra
Učenje za vse živlienjel
Izobraževanje odraslih je dobilo pomemben poudareS
so se s ponudbami izobraževalnih programov ter s prikazi
možnosti izobraževanja in usposabljanja izkazale skoraj vs«
ljudske univerze in mnogi podjetniki, ki se ukvarjajo s
tovrstno dejavnostjo.
Ideja o vseživljenjskem izobraževanju je izšla iz Izobraževal-
nega centra Slovenije, kjer se s tem že vrsto let ukvarja dt,
Zoran Jelene. V celjski regiji so začetek šolskega leta in nove
učne sezone ter teden vseživljenjskega učenja zaznamovali
različno. Osrednji dogodek je bil Dan izobraževanja v Šentjur-
ju. Tamkajšnja ljudska univerza je v organizaciji direktorja
Ludvika'Mastnaka in sodelavcev pripravila srečanje direktor-
jev ter strokovnih delavcev vseh sorodnih ustanov s tega
področja, dr. Jelene je s sabo pripeljal direktorico državnt
ustanove za izobraževanje odraslih dr. Beresniejevvitzovo.
Po predstavitvi programov in razstavi v šentjurski Ipavčev
hiši je o izobraževanju odraslih z vidika-novih evropskih ir.
slovenskih usmeritev predaval dr. Zoran Jelene, gostitelj pa/e
potem predstavil muzej Ipavcev. Srečanje se je zakJ/učilo
malim koncertom za pihala.
JOŽE MIKLAC
Mrzli radiatorii
V Laškem se je kurilna sezona letos začela pozno - Tehnični pregled mestnega
plinskega omrežja šele pred dvema dnevoma
čeprav so vsi, ki so odgovor-
ni za izgradnjo plinskega
omrežja v Laškem v začetku
septembra napovedovali, da bo
mesto še pred pričetkom kuril-
ne sezone dobilo plin, je mno-
ge Laščane v preteklih tednih
zeblo. Tisti, ki so se odločili za
novo vrsto ogrevanja, imajo v
stanovanjih toplo šele od vče-
raj oziroma od danes. Če je
seveda šlo vse po sreči s tehnič-
nim pregledom mestne mreže
in kotlovnice v Debru.
. ,a kratko bi lahko zapisali, da
sta krivca za tako pozen pričetek
kurilne sezone država in denar.
Zapletlo se je namreč pri določa-
nju datuma za tehnični pregled
in pri najemanju posojila, ki ga
je laška komunala morala najeti
za ureditev kotlovnice v Debru,
na katero so vezana stanovanja v
blokih ob Badovinčevi ulici. Po
trditvah projektanta mestnega
plinovoda inž. Franca Januša iz
celjskega podjetja IB Januš, ki je
bil tudi nosilec celotnega inženi-
ringa, sta izvajalca del - Cestno
podjetje Celje in Trgohlad iz
Šentjurja - zgradila mrežo v do-
govorjenem roku, težave pa so
se pričele pri določanju datuma
za tehnični pregled. Na prošnjo
naj inšpektorji pregledajo mest-
no mrežo 23. septembra, je na-
mreč upravna enota Laško od-
govorila, da bo pregled oprav-
ljen šele 4. novembra. Datuma
niso hoteli (ali mogli) spremeni-
ti, zato so izvajalci skupaj z od-
govornimi v občini pregovorili
pivovarno, da jim je odstopila
svoj termin za tehnični pregled
plinske napeljave, ki je bil napo-
vedan za 15. oktober.
Tudi če bi mestna mreža že
septembra dobila vsa potrebna
soglasja in dovoljenja, se stano-
valci ob Badovinčevi ulici še ved-
no ne bi greli na plin, saj so bila
obnovitvena dela v kodarni v
Debru končana šele te dni. Ko-
munala Laško, ki je financirala
obnovo, je imela veliko težav pri
najemanju posojila. Računala je
namreč, da bo denar dobila pri
Ekološkem skladu, ki pa ji zaradi
nezadostnih garancij posojila ni
hotel dati. Posojilo ji je nato le
uspelo dobiti pri Ljudski banki.
Ker je bila kotlarna v Debru v
zelo slabem stanju, je obnova
stala blizu devet milijonov tolar-
jev. Večina stroškov bo seveda
šla na račun lastnikov stanovanj,
ki so za nov način ogrevanja že
plačali dva obroka, preostanek
vsote, ki znaša po predračunih
od 60 do 80 tisoč tolarjev, pa
bodo prav tako v mesečnih obro-
kih poravnali v enem letu.
J. INTIHAR
Dom za varstvo v Konjicah
v soboto, 19. oktobra, bo v Slovenskih Konjicah zaživel
dom za varstvo oseb z motnjo v duševnem razvoju. Ob tej
priložnosti bo na popoldanski slovesnosti predsednik slo-
venske Karitas škof dr. Franc Kramberger blagoslovil no-
vozgrajen objekt in obenem odkril še spominsko ploščo.
Prvi tovrsten dom v Sloveniji je zgrajen po merilih Evropske
skupnosti. V njem bo mogoče ves dan varovati dvanajst do
šestnajst oseb, starejših od 18 let. Gradnja je stala 60 milijonov
tolarjev, večji del je prispevala Karitas, nekaj denarja pa so
prispevali tudi občani Konjic, drugi dobrotniki in konjiška,
občina. Prednost pri sprejemu v dom bodo imeli domačini.
Varovanci bodo deležni izpopolnjevanja osnovnih življenj-
skih navad ter splošne vzgoje, vse pa bo temeljilo na igri. Ob
domu za celodnevno varstvo odraslih nameravajo zgraditi še
en objekt, v katerem bi osebe z motnjami v duševnem razvoju
lahko zaživele v življenjski skupnosti oziroma v njem stalno
bivale. Tudi ta projekt bo v Sloveniji novost. B.Z.
Za kadre, ki j»
primanjkuje
Prejšnji četrtek so se vnc
vih prostorih, namenjenil
izvajanju visokošolske^
študija gradbeništva in stroj
ništva v Celju, začela preda
vanja za dvainštirideset red
no vpisanih študentov Vise
ke strokovne šole za gradb«
ništvo.
Ob izvajanju rednega študij
skega programa gradbeništv
bodo v Celju letos študirali5
izredno vpisani študenti stro!
ništva in gradbeništva (tistlj
imajo višjo šolo teh smeri ž
končano), v prihodnjem Št^
dijskem letu pa nameravajo^
rednem študiju za gradbenil^
pričeti še z izvajanjem rednf
ga visokošolskega strokovn'
ga študija v programu strojni-
tva in kmetijstva.
Slovesne otvoritve noVi
študijskih prostorov na Ma^
borski ulici v Celju so se ud'
ležili tudi predstavniki Fal<^
tete za gradbeništvo in Fak"
tete za strojništvo, ravnata
celjskih srednjih šol ter pfj.^
stavniki mestne občine Ce')'
ki je za prostore, namenja"
celjskim študentom, prisp^!'
la 400 milijonov tolarjev. I'
noven začetek visokošolski"
strokovnega študija v Celj^P
je, je poudaril Željko
vodja Službe za družbene^
javnosti pri MO Celje,
mesto pomembna pridobiif
saj ravno tovrstnih strokov^
kov na našem območju ?.
mankjuje.

DOGODKI
5
pričakovan uspeh
2) MOS potrdil sloves največje in najuspešnejše gospodarske manifestacije v državi
gjvečji sejem za promoci-
obrti in podjetništva Med-
'^rodni obrtni sejem v Celju
' letos uspel nad pričakova-
\Zaključno oceno 29. MOS
analizo rezultatov raziska-
ined obiskovalci in raz-
jjvijavci je vodstvo uprave
eljskega sejma v sodelova-
Jj^sčlani upravnega odbora
^0 predstavilo na petko-
srečanju v Gostišču Smo-
!jvcna Gorenju pri Zrečah.
; sejemsko raziskavo med
,jiskovalci in razstavljavci so
1^besedah direktorja Celjske-
sejma mag. Franca Panger-
Ijj želeli pridobiti mnenja in
jfene obiskovalcev pred sej-
Ijiom, ob prihodu na sejem in
jdhodu s sejma, jih primerjati
z lanskoletnimi rezultati in na
ta način ugotoviti trend rasti
sejma. Letos se je število obi-
skovalcev, ki so na sejem prišli
zaradi ogleda sejemske ponud-
be in novosti na tržišču še po-
večalo, 60 odstotkov obiskoval-
cev pa je izrazilo nakupne na-
mere. Za 10 odstotkov se je
povečalo tudi zanimanje obi-
skovalcevza strokovna preda-
vanja. Sicer pa je ob odhodu s
sejma letošnji sejem kot dobre-
ga ocenilo več anketiranih obi-
skovalcev kot lani (69,12%),
kot odličnega 26,88% in 4% kot
slabega.
Največ odličnih ocen so obi-
skovalci pri ocenjevanju sejem-
ske ponudbe namenili označ-
bam na sejmu, največ kritik s
strani obiskovalcev pa je bil dele-
žen parkirni prostor, ki je bil po
njihovem mnenju predrag in
preveč oddaljen. 38,5 % anketi-
ranih obiskovalcev je za to, da
naj sejem ostane takšen kot je,
morda z nekaj več obrtnega pri-
zvoka. Po rezultatih sejemske
raziskave je sejem kar 84,5%
obiskovalcem uresničil pričako-
vanja, svoj obisk pa je za prihod-
nje leto že napovedalo 76,88%
anketirancev. Sicer pa si obisko-
valci med drugim želijo še več
obrtnikov in podjetnikov, več in-
formacij na sejmu, kažipotov in
več sejemskih popustov.
Zadovoljstvo razstavljavcev
pa je bilo podobno lanskemu.
Več kot polovica (63,6%) anke-
tiranih razstavljavcev se na celj-
skem sejmu redno predstavlja,
med njimi je bilo 53,2% takih,
ki svoje izdelke oziroma stori-
tve na sejmu samo promovira-
jo. Pri ocenah sejma so najslab-
še ocenili servisno službo, do-
bro propagandne aktivnosti, ze-
lo dobro strokovne posvete in
odlično informacije in prijaz-
nost. 44,4% anketiranih raz-
stavljavcev je menilo naj sejem
ostane takšen kot je 32,4% si
želi samo promocijo na sejmu,
23,2% pa večjo prodajno usmer-
jenost sejma. Večina anketira-
nih razstavljavcev (93,2%) je
svoj nastop na sejmu ocenilo
kot uspešen, zadovoljni so bili
tudi z obiskom ciljne skupine in
uspešno prezentiranimi izdelki
oziroma storitvami in nakupi.
Med najbolj pogostimi željami,
pripombami in predlogi, ki so
jih na koncu podali razstavljav-
ci, so bile pripombe glede hlad-
nih hal, dolžine sejma in loče-
nih parkirnih prostorov za raz-
stavljavce in obiskovalce.
»Ugodne ocene sejma smo
napovedovali in jih tudi priča-
kovali. Veseli nas, da je bil
izredno ugodno ocenjen tudi
prometni režim in usmeritev
sejma. Da bi usfregli željam
naših obiskovalcev kot tudi
razstavljavcev že razmišljamo
o še večji segmentaciji oziroma
preglednosti sejma, da bo de-
jansko po panogah prikazal
slovensko znanje, ponudbo s
področja obrti in podjetništva,
kot tudi ponudbo iz tujine,« je
na petkovem srečanju z novi-
narji dejal direktor Celjskega
sejma mag. Franc Pangerl.
Predsednik Upravnega od-
bora MOS Stanislav Kramber-
ger pa je poudaril, da je pred-
stavitev deficitarnih obrtnih
poklicev, ki jo je pripravila
Obrtna zbornica Slovenije,
presegla vsa pričakovanja, zato
bodo še naprej velik poudarek
namenjali povezavam z osnov-
nimi šolami, predvsem sedmi-
mi in osmimi razredi, ki naj bi
v prihodnje postali tradicional-
ni gostje MOS.
»MOS v Celju bo še naprej
drugi petek v septembru, kljub
pritiskom nekaterih o spre-
membi termina - v istem času
je namreč Zagrebški velese-
jem,« je še dodal. Število obi-
skovalcev, letošnji sejem si je
ogledalo okrog 250 tisoč ljudi,
potrjuje, da se sejem razvija v
pravo smer in da je celjski se-
jem res največja gospodarska
prireditev v državi. Sicer pa je
bil letošnji sejem prava gene-
ralka za prihodnje leto, ko bo
Mednarodni obrtni sejem v Ce-
lju jubilejni, 30. po vrsti.
Organizatorja, Celjski sejem
in Obrtna zbornica Slovenije
že pripravljata vrsto novosti,
med njimi še večjo ločitev pro-
dajalcev in razstavljavcev,
drugačno razporeditev prire-
ditev po sejemskih dvoranah
ter drugačno, prijaznejšo po-
dobo gostinskega dela. Posku-
šali bodo narediti korak na-
prej v večji preglednosti sejma
ter še večji poudarek nameniti
strokovnim prireditvam, tako
da bo sejem svoj razvoj beležil
v smeri še večje specializirane
sejemske ponudbe in strokov-
ne predstavitve naše obrti in
drobnega podjetništva. Po-
membno je zlasti dejstvo, da
sejem pridobiva na poslov-
nem pomenu, zato organiza-
torji za 30. jubilejni MOS že
napovedujejo rekorden obisk,
tudi zaradi boljših cestnih po-
vezav z dokončanjem avto-
• cestnih odsekov na Štajer-
skem.
PO DRŽAVI
Državni
sekretarji v
Mariboru
MARIBOR, 9. oktobra
(Delo) - Državni sekretarji
ministrstev za zunanje za-
deve Slovenije, Italije in Ma-
džarske, Ignac Golob, Piero
Fassino in Istvan Szentiva-
yi, so se srečali na prvem
delovnem sestanku, ki po-
meni začetek tristranskega
sodelovanja med državami.
Srečanje je bilo posvečeno
izmenjavi mnenj o možno-
stih slovenske in madžarske
včlanitve v EU in Nato ter
skupnim projektom na šte-
vilnih področjih, od gospo-
darstva in financ do infra-
strukture in prometa.
Mašenje
privatizacijske
luknje
UUBLJANA, 9. oktobra
(Delo) - Državni zbor je po
hitrem postopku sprejel za-
kon o zagotavljanju sred-
stev pooblaščenim investi-
cijskim družbam zaradi za-
menjave teh sredstev za
zbrane lastniške certifikate.
Zakon določa, da bo država
zagotovila tolikšen obseg
premoženja ali sredstev v
svoji lasti, da bodo vse pob-
laščene investicijske družbe
lahko certifikate uporabile
za delnice.
V Peku spet
delajo
TRŽIČ, 9. oktobra (Delo)
- Delo v matični tovarni Pe-
ka v Tržiču in v obratih v
Trbovljah in Benediktu ter v
60 prodajalnah po državi, ki
so ga začasno prekinili, je
spet normalno steklo. Pred-
stavnika Peka in Gorenjske
banke sta namreč podpisala
dogovor, ki podjetju omogo-
ča nadaljnje delovanje.
Nadzorni odbor
Nata v Sloveniji
UUBLJANA, 10. oktobra
(Delo) - Politično-vojaški
nadzorni odbor Nata je s
sejo v Ljubljani prvič zase-
dal zunaj bruseljskega sede-
ža sveta. Razpravljali so o
civilno-vojaških odnosih in
demokratičnem nadzoru
nad oboroženimi silami.
Namestnik generalnega se-
kretarja Nata Sergio Balan-
zino je izjavil, da je Sloveni-
ja v zelo dobrem položaju
glede prizadevanj za vklju-
čitev v zvezo.
Zavrnili preklic
odstopa
UUBUANA, 10. okto-
bra (Delo) - Upravni odbor
GZS je zavrnil preklic od-
stopa od splošne kolektiv-
ne pogodbe za gospodars-
tvo, ki so ga zahtevali in
pričakovali sindikati. Po
predlogu vodstva gospo-
darske zbornice naj bi se
pogajanja za sklenitev nove
pogodbe pričela takoj ozi-
roma najkasneje po izpelja-
nih parlamentarnih voli-
tvah. Sedanja splošna ko-
lektivna pogodba pa naj bi
veljala najdlje do 31. marca.
Uprava in občine
dobro sodelujejo
Več dela za celjsko upravno enoto kot lani v tem času
[ ijravna enota Celje je za-
Wžena tudi za nadzor nad
ionitostjo dela v mestni
»čini na tistih področjih,
lergre za pristojnosti kate-
iga od republiških ministr-
stev, Tako so v Celju opozori-
li mestno občino, da odlok o
rfškodninah za onesnaževa-
ije okolja ni usklajen z za-
konodajo in da ga do uskla-
ditve ni mogoče izvajati (to
elja tudi za pobiranje pri-
tojbin za pse, ki naj bi jih
izračunavali pri cepljenju).
besedah načelnika
pravne enote Celje Damjana
srečka pa je sicer sodelovanje
■vsem tremi občinami zelo
■*ro. Sosvet načelnika ima
j^ne iz občin Vojnik, Štore in
'flje in sproti rešuje skupne
Weme. Konkretni rezultat
•*rega sodelovanja pa je svet
^l^nietijstvo pri upravni eno-
'l^i skrbi, da so kmetje v vseh
-^h občinah enakopravno
•^ravnavani in seznanjeni z
^^'"ni novostmi.
"^ed 1072 vloženimi dena-
"'nalizacijskimi zahtevki
l^iih v celjski upravni enoti
'^^'li 337, 13 pa jih rešuje
^'Jiistrstvo za kulturo. Naj-
je bilo vlog za vračilo hiš,
*'^novanj, poslovnih prosto-
in stavbnih zemljišč in
so od 700 zahtevkov
Jeinoženje vrnili v 191 pri-
J^fih. Od več kot 300 vlog za
,^čilo kmetijskih zemljišč
' SoEdov so rešili 106 prime-
;J\ter izdali 40 odločb o
1?^' podjetij v naravi ali v
;;^J!^jodškodnine.
^^J^seg dela v letošnjih os-
mesecih se je za 86 zapo-
I^J^ih povečal v vseh oddel-
tjj • J^ko so registrirali nekaj
Vozil več kot lani, več je
bilo tudi uspešno opravljenih
vozniških izpitov.
Nastalo je veliko novih dru-
štev, beležijo namreč kar'63-
odstotno povečanje glede na
enako lansko obdobje. Izdali
so tudi več dovoljenj za javne
shode in več vizumov za tujce,
več dovoljenj za začasno biva-
nje, medtem ko je zanimanje
za izdajo potnega lista in
osebnih izkaznic upadlo za 40
odstotkov. Spodbudno je, da
so zabeležili 12,6-odstotno
povečanje števila rojstev.
V oddelku za okolje in pro-
stor ugotavljajo, da so izdali
nekaj več lokacijskih in grad-
benih dovoljenj za stanovanj-
sko gradnjo, da pa jih je bilo
manj za industrijsko proizvod-
njo. Veliko je prenov objektov
in s tem povezanih sprememb
namembnosti iz stanovanjskih
v poslovne prostore.
V oddelku za gospodarstvo,
ekonomske odnose in razvoj
ter kmetijstvo so zabeležili po-
rast izdaje obratovalnih dovo-
ljenj, največ zaradi plinifikaci-
je in del pri avtocesti. Sodeluje-
jo tudi, ko gre za izdajo mnenj
ministrstvu v zvezi z zahteva-
mi po podražitvam cen osnov-
nih komunalnih storitev. Zara-
di novega zakona o dedovanju
kmetij pa je bilo tudi na tem
področju precej dela.
Oddelek za občo upravo se
srečuje zlasti s številnimi vlo-
gami na osnovi nove zakono-
daje o vojnih veteranih (preje-
li so 1067 zahtevkov) in žrtvah
vojnega nasilja (1602 zahtev-
ka). Njihova društva se prito-
žujejo, da postopki tečejo pre-
počasi, v upravni enoti pa pra-
vijo, da si jih prizadevajo pos-
pešiti. Omejujejo jih kadrov-
ske in prostorske težave, poleg
tega pa v teh primerih ne more
veljati avtomatizem pri izdaji
odločb, pač pa je treba vsako
stranko posebej obravnavati.
saj gre za občutljivo proble-
matiko.
T CVIRN

GOSPODARSTVO
Zaradi tečaja manj tolarjev
Konec oktobra bo prva redna seja skupščine delničarjev
konjiške družbe Lip Pohištvo.
Približno 410 delničarjev družbe Lip Pohištvo izhaja iz vrst
zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, ti imajo večinski,
53,3-odstotni delež. Skladi imajo v tej družbi 43-odstoten
lastniški delež, 0,8-odstotni delež pa ima v rokah denacionaliza-
cij ski upravičenec. Direktor Stane Kokelj je pred skupščino
delničarjev povedal, da v podjetju uresničujejo zastavljene
načrte. »Proizvodne zmogljivosti v tovarni so vse leto polno
zasedene. Težave se pojavljajo predvsem zato, ker izvozimo 90
odstotkov naše proizvodnje. Pri sedanjem neugodnem tečaju
nemške marke se to pozna pri našem poslovanju. Samo v
septembru smo ustvarili preko milijon mark izvoza, če bi bila
marka realno ovrednotena, bi tudi v naši blagajni imeli nekaj
milijonov tolarjev več prihodka. Zato pričakujemo, da bo vlada
vendarle prisluhnila izvoznikom in sprejela potrebne ukrepe.«
V družbi Lip Pohištvo je zaposlenih 405 delavcev. Letos so
obnovili in posodobili strojno opremo, poskrbeli za redno
vzdrževanje obstoječe opreme in pridobili nove kupce. V
proizvodnji uvajajo tudi nov program, s katerim bodo dopolnili
sedanjo proizvodnjo. BZ
Toper Mode v najem
v začetku novembra bo To-
per Mode prevzel eden od
dveh interesentov, ki se pote-
gujeta za najem tega celjske-
ga podjetja.
Po doslej znanih informaci-
jah se za najem prostorov,
strojev in vseh 199 delavcev
potegujeta mariborski Fin-
dex, ki se sicer ukvarja s fi-
nančnimi posli, ter štorsko
konfekcijsko podjetje Fiori.
Po besedah sedanjega direk-
torja Toper Mode Alfreda Bo-
žiča bo najem, kasneje najbrž
tudi odkup, posledica zaple-
tov v zvezi s Komercialno ban-
ko Triglav. Ta bančna hiša je
namreč 95-odstotni lastnik
podjetja, zaradi likvidacije
banke pa tudi v Toper Mode
ne morejo normalno poslovati
in najemati likvidnostnih kre-
ditov. Najemnika bo izbral in
sprejel dokončno odločitev
likvidacijski senat KBT, odlo-
čitev pa bo znana predvidoma <
prihodnji teden. IB i
Kakšna bo usoda i
štorskih livarjev?
Stavl(a se je nadaljevala tudi v tem tednu - Delavci in vodstvo podpirajo odkup livarne
Zaradi neizplačanih avgu-
stovskih plač, samo delno iz-
plačanega regresa za letni do-
pust in negotove usode sep-
tembrskih izplačil so v začetku
oktobra začeli stavkali delavci
štorskega podjetja Livarna Ve-
zir.
Po informacijah stavkovnega
odbora, vodi ga Milan Kreuh,
je v Livarni Vezir zaposlenih
160 delavcev, večinoma nekda-
njih delavcev štorske Livarne. V
podjetju je bil septembra 1993
uveden stečajni postopek, ki pa
še vedno ni zaključen, v treh
letih je bilo le nekaj neuspelih
dražb. Podjetje Vezir, ki ga vodi
direktor Herbert Goriup, je do-
bilo livarno v najem februarja
1994, podjetje ima tudi pred-;
kupno pravico in se je kot ku-;
pec pojavljalo na dražbah. Vezir'
je že dalj časa v likvidnostnih
težavah, zaradi tega je prihajalo'
do zamikov pri izplačilu plač in j
poravnavanju ostalih obvezno-
sti delodajalca do zaposlenih.
Da so razmere postale nevz-
držne, po oceni stavkovnega
odbora potrjuje tudi odločitev
direktorja Vezirja o ustavitvi
proizvodnje. Temu naj bi botro-
vale težave pri oskrbi ter slabo
stanje strojne opreme, zaradi
česar je prihajalo do zastojev v
proizvodnji. Direktor podjetja
je v začetku oktobra sklical se-
stanek z večjimi upniki Livarne
Vezir, na katerem naj bi se do-
govorili za nadaljevanje proi-
zvodnje. Nekaj dni kasneje je
bil na pobudo direktorja sklican
sestanek vodstva Vezirja, stečaj-
ne upraviteljice Marjetice No-
san in stavkovnega odbora, na
katerem je bila dogovorjena za
ponudnika, torej podjetje Vezir,
sprejemljiva ponudba za odkup
livarne. Poleg tega so se pogo-
varjali tudi o možnosti, da bi
delavci upniki skupaj z ostalimi
večjimi upniki postali lastniki
oziroma solastniki podjetja. Ker
pa mora o tem odločati še up-
niški odbor in stečajni senat se
zaposleni bojijo, da bo posto-
pek trajal predolgo in da bo to
pomenilo samo izgubo tržišča.
Goriup je v začetku povedal,
da zaposleni še vedno stavkajo,
nadaljnja usoda podjetja pa naj
bi se razpletla v torek, ko se je j
sestal stečajni senat. Vodstvo in j
delavci so zahtevali odkup pod-
jetja. Livarna Vezir naj končno
dobi znanega lastnika, Goriup
pa ni bil povsem prepričan, če
bo stečajni senat ugodil njihovi
zahtevi. Na predzadnjem naro-
ku je namreč koncern kot naj-
večji upnik dal veto na prodajo
livarne. Takšno zavlačevanje pa
po oceni Goriupa pomeni pro-
pad štorskega livarstva.
IBl
BAROMEHl
Etolove delnice
borzi
Predvidoma konec letg
bodo na uradnem trgu Ui,?
Ijanske borze pojavile {i.
delnice tovarne arom in
ričnih olj Etol iz Škofje č
Etolove delnice naj bi se
stile v kotacijo B. Danes zj
ša nominalna vrednost <\^č'
ce 10 tisoč tolarjev, ko boj"
delnice na prodaj na
nem borznem trgu, v Eiol
pričakujejo, da bo revalori^j.
rana vrednost delnic iiarasla
na približno 17 tisoč tolarjev
Tecos v novili
prostorih
v Celju, nasproti avtobusu^
postaje, so minuli teden odprij
nove prostore visokošolskega
središča, v tem objektu b-
svoje prostore dobil tudi Tt.
Razvojni center orodjars:
Slovenije. Po dveh letih de.,,
vanja ima danes Tecos 50 ig.
dustrijskih partnerjev, doslej
pa je med drugim uspešno
zaključil projekt Phare, kate-
rega rezultat je analiza sloven-
skega orodjarstva. Trenutno je
v teku projekt Eureka Intotool,
ki se ga lotevajo v sodelovanju
s podjetjem Emo Orodja in
naprave, pred kratkim pa so
dobili še dva projekta Koper-
nikus in Inertia.
Naložba v znanje
Nova Kreditna banka Mari-
bor je tudi letos v oktobru
razpisala natečaj za najboljša
diplomska dela s podro(!(i
bančništva. Tokrat se bodo za
nagrado potegovali absolvent
ekonomske stroke in letos p-
vič tudi diplomanti računal-
ništva in informatike, ki bodo
strokovno in izvirno obdelali
področja bančnega poslova-
nja. Študenti, ki bodo želeli
sodelovati na razpisu, bodo
svoje diplomske naloge oddali
do marca prihodnjega leta
Člani posebne komisije bodo
izbrali 6 najboljših nalog, na-
grade pa bodo znašale od
1000 do 2000 DEM.
Nove investicije Telekoma
v celjski poslovni enoti Te-
lekoma v teh dneh gradijo
telefonsko omrežje v Grižah
in Zabukovici, širijo zmoglji-
vosti telefonske centrale v
Rimskih Toplicah ter moder-
nizirajo telefonske povezave
v Arnačah.
V Grižah in Zabukovici se
začenja izgradnja krajevnega
kabelskega omrežja, ki se bo
nadaljevala tudi v prihodnjem
letu. Zmogljivost omrežja bo
po zagotovilih Telekoma zado-
voljila povpraševanje po tele-
fonskih priključkih na tem ob-
močju v vseh gospodinjstvih in
podjetjih. V Zabukovici bo
montirana izpostavljena stop-
nja telefonske centrale Žalec s
kapaciteto 240 telefonskih pri-
ključkov. Naročniki iz Griž bo-
do tudi v prihodnje priključeni
na telefonsko centralo v Žalcu.
Po razširitvi prenosnega si-
stema med Laškim in Rimski-
mi Toplicami je bila omogoče-
na tudi širitev zmogljivosti te-
lefonske centrale v Rimskih To-
plicah. Do telefonov na tem
območju bodo tako prišli tudi
novi naročniki, ki jim Telekom
več let ni mogel ugoditi. V celj-
ski poslovni enoti še v tem letu
načrtujejo izgradnjo nove po-
vezave z optičnim kablom med
Laškim in Celjem. To bo osno-
va za nadaljnje širjenje zmog-
ljivosti telefonskih central na-*
območju vozlišča Laško.
Z vključitvijo digitalne tele-
fonske centrale v Arnačah ter
novih telefonskih povezav do
centrale v Velenju pa se je bis-
tveno izboljšala kvaUteta tele-
fonskega prometa na tamkajš-
njem območju. Tudi število
priključkov, dvojčkov, je skoraj
desetkrat manjše kot prej. Ka-
paciteta nove telefonske cen-
trale je 240 priključkov. S to
posodobitvijo in zgraditvijo
medkrajevnih povezav je bil
uresničen prvi del dograditev
za to območje. V prihodnjem
letu Telekom načrtuje še na-
daljnjo širitev telefonske cen-
traie..-.      . . . IB
Mea pogovori o nastajanju novega centra, ki naj bi Zgornji Savinjski dolini omogočil
razmah podjetništva in več delovnih mest.
Zgornjesavinjski center za podjetništvo
V Sloveniji bo po novem 40
lokalnih centrov za razvoj
malega gospodarstva. Med
njimi bo tovrsten center tudi
v Mozirju za področje Zgor-
nje Savinjske doline.
»Mozirje je bilo izbrano za-
to, ker je tu precej demograf-
sko ogroženih področij in ker
veliko pozornosti namenjate,
razvoju turizma,« je med dru-;
gim povedal direktor republiš-'
kega Pospeševalnega centra
za razvoj malega gospodarstva
Božidar Marot, ki se je prete-
kli teden sestal z župani ter
predstavniki zavoda za zapo-
slovanje, območne gospodar-
ske zbornice, obrtne zborni-
ce, kmetijsko svetovalne služ-
be in drugimi. Marot je navzo-
čim predstavil delo novih cen-
trov. Med njihove glavne funk-
cije sodijo razne storitve, načr-
tovanje razvoja, organiziran
način pridobivanja državnih.
sredstev, združevanje lokal-
nih potencialov, dostopnost
informacijskega sistema in tu-
di vključevanje v evropsko
mrežo podjetniških razvojnih
centrov.
Poleg tega bodo ustanovili
tudi regionalne garancijske
sklade, vsak, ki bo nudil stori-
tve preko PCMG, pa bo moral
pridobiti ustrezno licenco z
vsemi potrebnimi specializa-
cijami. Za ustanovitev Zgor-^
nejsavinjskega pospeševalne--
ga centra bo država prispevala
2 milijona tolarjev, nekaj pa
bodo morale prispevati tudi
občine in zbornica. Tako naj
bi po načrtih do konca marca
prihodnje leto izobrazili koor-
dinatorje projekta, centri pa
morajo biti ustanovljeni do
konca junija ter takoj pričeti z
razpisi za konkretne projekte.
V vsaki občini naj bi tudi usta-
novili podjetniško pisarno.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: JOŽE MIKLAVC
Tolarske vezave z devizno klavzulo
SKB banka je v svojo ponudbo ponovno uvedla vezavo tolarskih sredstev z devizno klavzulo,
ki občane ščiti pred negativnimi posledicami morebitne inflacije in nihanjem deviznih tečajev.
Občani lahko v SKB banki vežejo tolarska sredstva z devizno klavzulo za dobo od 91 do 180 dni
po fiksni obrestni meri 4,5 odstotka, od 181 dni do enega leta po 5-odstotni fiksni obrestni meri, pri
vezavi na 1 leto in 1 dan pa je fiksna obrestna mera 7,5 odstotka. Če se odločite za vezavo višjih
zneskov, se obrestni meri prišteje od 0,2 do 0,7 odstotne točke, odvisno od časa vezave in višine
vezanega zneska. Na osnovi vezanih sredstev, pa tudi na osnovi kupljenih obveznic Skb banke
tretje izdaje, ki jih banka v tem času prodaja, lahko občani zaprosijo tudi za lombardno posojilo.
V oktobru je SKB banka uvedla še dve novosti. Izdajati je začela mednarodno kreditno kartico
Visa, druga novost na področju poslovanja s prebivalstvom je namenjena študentom, ki lahko pri
SKB banki odprejo tekoči račun ali se odločijo za več vrst varčevalnih knjižic. IB
$t.42.«17.«ktoiierl99£
DOGODKI
7
Iz Zrec vsvet
ijba o uspehu Atrasa - še letos prenos lastništva z Uniorja na multinacionalko GKNi
pred desetimi leti ustanovljenega Unior-
'La obrata za proizvodnjo homokinetič-
*!|2gibov je 1. januarja 1993 nastala samo-
' ijja družba z imenom Unior Atras d.o.o.
j^aposlenih je leto prej ustvarilo za 3,8
'jlijona nemških mark realizacije, letos bo
t gaposlenih po oceni direktorja Bojana
gkovarja ustvarilo skoraj 22 milijonov
^k, kljub 16 odstotkom nižjim cenam. Še
los ^® večinska lastnica Atrasa postala
'jnarodna skvipina podjetij za
Ijzvodnjo avtomobilskih in agrotehničnih
' j2vodov GKN, kar jim bo še bolj odprlo
1^'^' -  ■
^-letnici so se odločili stopiti iz anonim-
,,v Minuli petek so oc^rli vrata podjetja
Jjvinarjem in poslovnim partnerjem, na ogled
.pzvodnje in drugih Atrasovih prostorov pa
^povabili še osnovnošolce, sorodnike zapo-
■Ifnih delavcev ter vse občane Zreč in sosed-
(jili občin. Poleg tega so pripravili še vrsto
preditev v kraju.
fja konferenci za novinarje je direktor Bojan
^skovar obširno spregovoril o razvoju danes
jedno uspešnega podjetja, ki je v Uniorju
jasel iz želje po novih, tržno zanimivih, ener-
jtsko in intenzivno skromnejših programih,
ibibili tudi za delavce manj fizično zahtevni,
[odjetja Uni Cardan AG iz Nemčije, IMV iz
lovega mesta, Avtocommerce iz Ljubljane in
liior iz Zreč so tako leta 1986 ustanovila Joint
ifflture obrat homokinetičnih zgibov, name-
pih avtomobilski industriji. Desetletna li-
lEČna pogodba s firmo Lobro jih je vezala
iljučno na slovenski oziroma jugoslovanski
iTo je bil za obrat, ki je delal pretežno za
^o Zastavo iz Kragujevca, v letih 1990,
■ in 1992 hud udarec, saj so izgubih kar 90
lotkov kupcev, na zahodnoevropskem trgu
izaradi obvezujoče licence niso smeh proda-
li, »Ostali smo živi. Tudi zato, ker smo bili v
iopu Uniorja, ki je prevzel večino delavcev, ki
»ostali pri nas brez dela.« Zdesetkana ekipa
Jjepo razširitvi ponudbe z zgibov na kom-
»tne zgibne gredi našla novega kupca: novo-
»ški Revoz. Takrat, konec leta 1992, so se
fime GKN, Avtocomerce (njegov delež so,iz-
teli leta 1995) in Unior odločile, da ustano-
vijo samostojno družbo z omejeno odgovor-
ijo Unior Atras (kratica za avtomobilske
lansinisije).
Od takrat beleži Atras strmo rast. Preko
*oza (kupec 65 odstotkov vrednosti realiza-
Jf) se je soočil z evropskim proizvajalcem
'Omobilov: »Kvaliteta proizvodov ni bila
•'3šl[iva, dobave so tekle po sistemu just in
Jie. Štiri leta smo Revozu dobavljali 2-3 krat
'teden in uveljavili reklo, da si lahko po
■Tasovem kamionu uro naravnaš. Sedaj do-
■*ljamo vsak dan, tako da je Revoz zmanjšal
*§e s 14 na 2-3 dni. Kot dobavitelj avtomo-
■'^l^i industriji pa smo seveda podvrženi vsem
Direktor ing. Bojan Leskovar: »Oba lastnika -
Unior s 53,5 odstotka in GKN s 46,5 odstotka
sta se že sporazumela za ceno, po kateri bo
Unior prodal svoj delež GKN, tako da bo ta
postala večinski, 74-odstotni lastnik. To bi naj
speljali do konca tega leta.«
njenim zahtevam - ne le po kakovosti, ampak
tudi po zniževanju cen. To nas žene v nenehno
razmišljanje, kako narediti več z manjšimi
stroški,« opisuje uspehe Bojan Leskovar.
JVllad (povprečna starost je 28 do 29 let),
strokovno usposobljen kolektiv, dosega za na-
še razmere izredne delovne uspehe. Efektivno
delajo 94 odstotkov delovnega časa, o kakovo-
sti pa pričajo ne le certifikat ISO 9001 in
uvrstitev v grupo A dobaviteljev Revoza, kar
jim omogoča, da bodo tudi jutri dobavitelji te
tovarne, ampak tudi izredno dobre ocene v
grupaciji GKN. O uspešnosti pa je zgovoren
tudi podatek o finančni trdnosti: »Tudi po tem
podatku smo uvrščeni v visoki A razred. Lik-
vidnostnih težav ne poznamo, z visoko aku-
mulacijo pa lahko pokrivamo vse potrebe. Sa-
mo letos bomo v posodabljanje vložili 2,5
milijona mark, na zaposlenega pa bomo ustva-
rili 110-120 tisoč mark. Naš cilj pa je 200 tisoč!«
Da bi ta cilj dosegli, pa potrebujejo trg.
Pričakujejo, da ga bodo dobili z integracijo v
firmo GKN. Pa ne le trg, od integracije pričaku-
jejo predvsem razvoj tehnologije, informatike,
ekologije, izmenjavo izkušenj in kadrov. Atras
se bo tako vključil v južnoevropsko skupino
dobaviteljev za avtomobilsko industrijo in bo
imel po izteku licenčnih obveznosti odprta
vrata za iskanje novih kupcev.
- MILENA B. POKLIC
'      ■ Foto:M. POŠ
Magistralka do Jurkloštra zaprta
Po nekajmesečnih napovedih so konec
minulega tedna v Globokem pri Rimskih
Toplicah pričeli graditi dva železniška pro-
pusta, zaradi česar bo v naslednjih mesecih
magistralna cesta popolnoma zaprta za
promet. Zapora bo veljala predvidoma do
konca februarja prihodnjega leta, če bo
zima huda, pa najverjetneje še dlje.
V krajevnih skupnostih Rimske Toplice in
Jurklošter ter v Cestnem podjetju Celje, ki je
glavni izvajalec del, so zaradi gradnje propu-
stov oziroma mostov nejevoljni. Menijo na-
mreč, da v Ljubljani, kjer so že dolgo časa
vedeli za kritične razmere na magistralki, z
deli ne bi smeli odlašati toliko časa, sploh pa
je neprimerno, da so z njimi pričeli tik pred
zimo. Sedaj je seveda nemogoče kar koh
spremeniti, saj so delavci Cestnega podjetja v
petek popoldne že pričeh kopati temelje za
nova propusta, ki bosta državo stala blizu 20
milijonov tolarjev. V času gradnje bo promet
za osebna vozila potekal po obvozni cesti
preko Brstovnice. Gre za približno 800 me-.,
trov gozdne poti, ki so jo nekoliko utrdili in
uredili, vendar je kljub temu primerna le za
lažja vozila, česar pa, kot kaže, nekateri voz-
niki niso hoteli upoštevati. Kljub prepovedi so
po obvozu vozili s tovornjaki in so po samo
nekaj dnevih uporabe cesto že poškodovali,
zato je Cestno podjetje Celje v začetku tedna
postavilo posebne ovire, ki dostop do obvoz-
nice dovoljujejo le avtomobilom.
Čeprav v cestnem podjetju zagotavljajo, da
bodo obvozno cesto redno vzdrževali in da
bodo na njej organizirali tudi zimsko službo,
se prebivalci naselij ob magistralki zelo bojijo
zime. Velike težave v primeru obilnejših
snežnih padavin pričakujejo tudi v podjetju
Sadeko, ki ima v Gračnici svoj obrat. Že od
maja, ko je na magistralni cesti pričela veljati
delna zapora, morajo ves tovor odvažati in
dovažati preko Jurkloštra, Marofa, Planine in
Šentjurja, zaradi česar so se jim močno povi-
šali stroški transporta, čez zimo pa bo ogrože-
na tudi varnost prevažanja tovora.
J. INTIHAR.
Študij ob praksi
Za dvainsedemdeset štu-
dentov novoustanovljene
Višje strokovne šole, edine
takšne v Celju, so se predava-
nja pričela v torek; študij bo-
dočih inženirjev strojništva,
kakršen naziv si bodo po
dveh letih študija v progra-
mu pridobili, pa se od viso-
košolskega razlikuje pred-
vsem po tem, ker daje celo-
ten program bistveno večji
poudarek praktičnemu delu
izobraževanja.
Slovensko ministrstvo za
šolstvo in šport je v lanskem
šolskem letu ustanovilo prve
višje strokovne šole, ki zače-
njajo program izvajati v letoš-
njem študijskem letu. Edina
višja strokovna šola v Celju je
ustanovljena v okviru Šolske-
ga centra Celje (nekdanja
Srednja tehniška šola), v letoš-
njem letu pričenja z izobraže-
vanjem v programu strojniš-
tva, ki se bo po končanem
prvem letniku razdelil na dva
modula. Študenti se bodo lah-
ko odločali za nadaljevanje
študija splošnega strojništva
ali orodjarstva, v prihodnjem
študijskem letu pa nameravajo
uvesti tudi višješolski program
gradbeništva.
Program višješolskega stro-
kovnega študija se od študija
na visoki šoli razlikuje pred-
vsem po tem, da daje večji
poudarek praktičnem delu
študija oziroma je glavni cilj
programa študentom ponuditi
čim širši spekter znanj, ki jih
bodo potrebovali pri delu. Ta-
ko je v predmetniku praktič-
nemu delu namenjenih kar
40% ur pri vseh predmetih.
Kot glavne prednosti novega
višješolskega programa stro-
kovnjaki navajajo predvsem
prilagodljivost programa trž-
nim potrebam, povezanost
študija z gospodarstvom, us-
posobljenost za izvajanje last-
nega podjetništva in pa pred-
vsem pripravo diplomanta za
takojšnjo vključitev v poslo-
vodno-proizvodni proces.
Slovesna otvoritev Višje
strokovne šole je bila prejšnji
četrtek v Šolskem centru Ce-
lje, ob šolskem ministru Slav-
ku Gabru pa so se je udeležili
še drugi gostje, predvsem s
področja gospodarstva.
Študentom višje strokovne
šole bodo predavali priznani
profesorji iz obeh strojnih fa-
kultet, strokovnjaki iz orod-
jarn in učitelji Šolskega centra
Celje, vsem predavateljem pa
je Strokovni svet RS za poklic-
no in strokovno izobraževanje
podelil naziv predavatelj višje
strokovne šole.        N.-M. S.
NOVO NA BORZI
Po dvigu - padec
Ves prejšnji teden je in-
deks SBI nezadržno rasel.
Do sredine tedna se je dvigal
po več kot 2,4% na dan, v
četrtek se je dvignil za 4%, v
petek pa kar za 5,2% in je
dosegel 1298,29 točk.
Borza je s 14.10. spremenila
sestavo indeksa SBI. Dodatno
so vključene redne delnice
družbe Lek d.d. (LEKA), red-
ne delnice družbe Droga Por-
torož (DRPG) in redne delnice'
Kovinotehne d.d. (KOVR). Kaj
je sprožilo rast delnic, je težko
povedati. Največje nakupe sta
imeli dve borzni hiši, za katere
vemo, da kupujeta delnice za
tuje investitorje. Najprej se je
začela hitra rast delnic Leka.
Po nekajdnevni rasti so se za-
čele dvigati še delnice Droge
Portorož in Kolinske. Obe del-
nici sta dosegli najvišje tečaje,
odkar sta začeli kotirati. Po-
novno je oživelo trgovanje z
redno delnico SKB banke. V
petek smo trgovalj^z njo tudi
po tečaju 44.880,00 SIT/delni-
co. Močno sta zrasli tudi red-
na in prednostna delnica Kovi-
notehne. Po več kot 9% na dan
se je dvigal tečaj v zadnjih
dneh rednim delnicam Term
Čatež.
Za vse te delnice je bilo zna-
čilno, da je v določenem ob-
dobju povpraševanje preseglo
ponudbo in nihče ni želel pro-
dajati delnic. Vse naštete del-
nice so v preteklem ali v tem
tednu zabeležile več kot 30%
rast glede na zadnje tečaje in
je bilo trgovanje z njimi do
objave zaustavljeno. Po objavi
se je še močneje povečalo pov-
praševanje po njih. V petek je
v začetku trgovanja kazalo, da
Darja Orožim
se z delnicami skoraj ne bo
dalo trgovati, kajti pri večini
delnic na A in B trgu ni bilo
ponudbe. Potem se je pojavila
večja ponudba delnic SKB
banke, Kovinotehne, Term Ča-
tež in tečaji so se obrnili navz-
dol. Padanje tečajev se je na-
daljevalo tudi v ponedeljek in
v torek, s tem pa tudi indeks
SBI. Zrasle so delnice Droge,
Dadasa, Primofina in Nike.
Zaradi želje imeti delnice; vse
so v preteklih dneh samo ra-
sle; je oživelo trgovanje tudi
na C trgu. Tečaji so se dvignih
delnicam Mercatorja, (do
4450 SIT/delnico), Slovenija-
lesa, Jate, Tosame. Prav tako
kot delnice na A in B trgu so
njihovi tečaji začeli padati.
Vsem tistim, ki so vložili
svoje certifikate v PID, lahko
povemo, da so poslanci Dr-
žavnega zbora sprejeli Zakon
o zagotavljanju dodatnih
sredstev za pokritje »privati-
zacijske luknje«. Dodatno
premoženje bo država zago-
tovila samo za tiste certifika-
te, ki jih bodo PID zbrah do
uveljavitve zakona. Država
naj bi dodatno premoženje za
delničarje PID zagotovila do
konca leta 1997.
Fi^llledico
zaprta
Celjsko podjetje Fit-me-
dia je včeraj (v sredo) v
Centru Interspar zaprlo
svojo trgovino Fit-medico.
V sporočilu za javnost je
direktor podjetja JožeVol-
fand navedel, da so se za
zaprtje trgovine odločili za-
radi premajhnega prometa
oziroma previsokih stroš-
kov najemnine, ves prodaj-
ni program iz Fit-medico pa
so prenesli v svojo prodajal-
no na Bežigrajski cesti v
Celju. IS
Nova možnost za mladi rod
J^^ejšnji četrtek je bila v
^'skem centru Velenje po-
''^"ibna slovesnost ob za-*
^'•^11 študija na Višji stro-
Jf^i šoli za elektroniko v
^'^nju. Ob ministru za šols-
dr. Slavku Gabru, so se
"Resnosti udeležili pred-
l^^iki vpisanih študentov
Jevilni ugledni gostje.
S slovesnosti je direktor ŠC
Jleiije Peter Robida orisal
j^^^eno pot za pridobitev
v^'^ in pogoje za ustanovi-
la ,'nstitucije. Posebej je pou-
;J.''' da je zasluga za prvo
1° izobraževalno ustanovo
,\l ^lenju plod sodelovanja
^i^^iie občine Velenje in nje-
" služb, podjetij RLV, Elek-
tronika ter kolegov v šolskem
centru. »Višja šola bo velika
pridobitev za Velenje in širšo
okohco, saj bomo mladi rod
zadržali v dolini, kjer se nada-
ljuje proces prestrukturiranja,
študentje pa bodo imeli mož-
nost za cenejši študij,« je po-
vedal Robida. Dr. Gaber je po-
vedal, da se procesom širjenja
izobraževalne mreže višješol-
skega študija nekateri upirajo.
Vendar pa so sedaj v prednosti
tisti programi, ki jih podpira
gospodarstvo. Z lastnimi
sredstvi in sredstvi programa
Phare ter načrtnim razvojem
kadrov je Velenje, poleg Bleda
in Celja, doseglo takšne pogo-
je, ki bodo popeljali mlade ge-
neracije v višje kakovostne
razrede izobraževanja in us-
posabljanja. Šolski center Ve-
lenje je po mnenju dr. Gabra
eden najuspešnejših v Slove-
niji, zato je ta napredek logi-
čen in pričakovan.
JOŽE MIKLAVC
V ponedeljek dopoldne se
je 56 vpisanih študentov viš-
ješolskega študija elektroni-
ke zbralo v predavalnici, v
dvorani Mestne občine Vele-
nje, ki je šoli omogočila za-
četek predavanj do časa, ko
bodo pri Visoki strokovni šo-
li Velenje pridobili nove,
lastne orostore.
l^^l^oktoberlM^

NASI KRAJI IN UUDJE
Knjižnica - računainišica
razisicovalnica
Na OŠ Polzela potekajo šte-
vilni seminarji in predstavi-
tve v okviru vseslovenskega
kongresa Računalniškega
opismenjevanja in v okviru
krajevnega praznika.
Osnovni namen projekta je
intenzivna informacija sloven-
skega šolstva na vseh ravneh
izobraževanja od vrtca do fa-
kultete. Ministrstvo za šolstvo
s sredstvi šolskega tolarja pos-
pešeno opremlja vrtce in šole
s sodobno strojno in program-
sko opremo. Projekt računal-
niškega opismenjevanja izva-
jajo v okviru izobraževalnih
centrov, ki usposabljajo učite-
lje za delo s splošnimi raču-
nalniškimi orodji za delo na
Internetu. Specifična izobra-
ževanja pripravljajo na osred-
njih šolah, katerih naloga je,
da razvijajo nove programe in
oblike dela na posameznih
strokovnih področjih. V Slove-
niji deluje 24 osrednjih šol, od
teh sta dve v Savinjski dolini.
OŠ Žalec je osrednja šola za
računaniško opismenjevanje
pri tehnični vzgoji, OŠ Polzela
pa je osrednja šola za opisme-
njevanje učencev v knjižnici.
V treh letih intenzivnega uk-
varjanja z informacijsko tehno-
logijo sta šolski knjižničarki na
OŠ Polzela Valerija Pukl in Alja
Bratuša razvili več zanimivih
programov, ki omogočajo
učencem sodoben pouk oh ra- y
čunalniku. Učenci se pri biblio-
pedagoških urah v knjižnici
učijo uporabe lokalnega kata-
loga Šolska knjižnica in knjiž-
nično-informacijski sistem Slo-
venije-COBISS. Knjižnico. kot
izdelovalko risank je Alja Bra-
tuša predstavila knjižničarjem
študijske skupine celjske regije
prejšnji teden na seminarju, od
8. do 10. oktobra pa so lahko ob
učnih urah z računalnikom
uživali tudi starši učencev 5.
razreda. Konec oktobra bosta
učitelj računalništva Bojan Ro-
tar in knjižničarka Alja Bratuša
izvedla še tridnevni seminar za
učitelje - Uporaba računalniš-
kega programa Corelmove pri
knjižni in knjižnični vzgoji.
T. TAVČAR
Starši so v računalniški učilnici zbrano spremljali projekt Animirani film.
Mojca in
Kalicopicov
Lašicem
Tetka jesen je minuli ko-
nec tedna obiskala tudi
otroke v laškem vrtcu. Po-
leg nje sta otroke pozdravi-
la s svojim programom tudi
popularna gosta - Mojca in
Kaličopko.
Tetka jesen je otrokom
prinesla obilo jesenskih da-
rov. V laškem vrtcu že ne-
kaj let pridno pripravljajo
programe, ki v dejavnost
poleg otrok vključujejo tudi
starše. Zato je še posebej
razveseljiv zares številen
obisk na tokratni prireditvi.
V MAROT
Hrastnišica
voda za Brezno
Blizu petdeset gospodinj-
stev v kraju Brezno v laški
krajevni skupnosti Sedraž
bo še letos dobilo zdravo pit-
no vodo.
V sosednji občini Hrastnik,
ki gradi vodovod za svoje po-
trebe prav na tem območju,
vendar v okviru svoje občin-
ske meje, so se pred dnevi
odločili, da bodo na svoje
omrežje priklopih tudi Brez-
no. Hrastničani bodo poskrbe-
li tudi za izkop zemlje, laška
občina, ki bo pravzaprav zelo
poceni rešila velike težave svo-
jih krajanov, bo plačala po-
trebni material, nekaj denarja
pa bodo prispevali tudi bodoči
odjemalci vode. JI
Veselje za najstarejše
V okviru prireditev praznika občine Vojnik so v krajevni skupnosti Dobrna-pripravili
srečanje starejših krajanov.
Na srečanje so povabili 95 krajanov, starejših od 75 let. Srečanja se jih je udeležilo 30,
najstarejša med njimi sta bila 89-letna Marija Lovasič in 87-letni Ivan Gabrič. Ker je veliko
krajanov bolnih, nepokretnih ah pa so v domovih ostarelih, bodo te posebej obiskali.
Prisotne je pozdravil Martin Brecl, predsednik sveta KS Dobrna, kuhurni program pa so
pripravih učenci OŠ Dobrna. Vzdušje je bilo prijetno, starejši so poklepetali in obujali spomine.
Zato socialna komisija v krajevni skupnosti upa, da jim bo takšna srečanja uspelo pripraviti tudi v
prihodnje in razveseliti starejše. I.P.
Vas miica foliclora?
v Laškem je, med "številnimi drugimi amaterskimi dejav-
nostmi, najbolj v ospredju delovanje folklornih skupin. Pri
folklorni skupini Anton Tanc, ki šteje okrog štirideset članov,
so že začeli z rednimi vajami in tudi letos medse vabijo nove
člane. Vsi, ki vas tovrstna dejavnost zanima, imate veselje do
ljudskega izročila in prijetno družbo, radi pojete in plešete, ste
vabljeni, da se jim pridružite. Našli jih boste vsak petek zvečer
ob 20., uri, v Kulturnem domu na Marija Gradcu pri Laškem.
PLANINSKI KOTIČEK
Po Tršiciii poteii Šoštanja
Planinsko društvo Celje vabi v soboto, 19. oktobra z odhodom ob
8.25, z železniške postaje v Celju, na pohod po Trških poteh
Šoštanja, naslednjo soboto, 26. oktobra ob 6. uri zjutraj, s poseb-
nim avtobusom s parkirišča na Glaziji, na Trdinov vrh in Kostanje-
viško jamo, v soboto 2. novembra, pa z odhodom ob 6.23, z
železniške postaje v Celju, na pohod po Vevški poti. M.M.
Solo na Vranskem
obnavljajo
Na Vranskem so že lani pri-
čeli z obnovo osnovne šole.
Ravnateljica šole, Valerija
Pukl: »Že pred leti sem opozo-
rila ustanovitelja in druge pri-
stojne organe na probleme
prostorske stiske na predmet-
ni stopnji, pa tudi na razredni,
saj imamo 3 oddelke v prosto-
rih krajevne skupnosti. Ko
smo skupaj predsednikom ob-
čine Žalec, KS Vransko in Mi-
nistrstvom za šolstvo in šport
iskali rešitev za pridobitev vsaj
dveh učilnic, je Milivoj Lapuh
iz Ministrstva za šolstvo sveto-
val izgradnjo učilnic na pod-
strešju stare šole. Vendar so
ob ogledu teh prostorov stro-
kovnjak ugotovili katastrofal-
no stanje, saj se je povi
dotrajano ostrešje že mo
posedlo, pod težo nepravi
zgrajene knjižnice pa so
stajale vedno večje razpoki
stropu učilnic in hodniku,
kar so učitelji nenehno o
zarjali. Situacija je bila t(
vsestransko kritična, knjii!
ca neuporabna, ogrožena v
nost učencev...
Tako je bil končno ime""
van gradbeni odbor na r^^^:
občine, ki je strokovno pro|i^'
in podprl predlagano reSjjJ
izgradnjo dveh učilnic s k
netoma, istočasno pa za
val, da se opravi safl
knjižnice in celotnega oS
ja. Predlog so svetniki ob
Žalec sprejeli in finančno)
prli, 9,5 milijona je prispe'
KS Vransko. Dela so stekla
nec julija lani in gredo sed
koncu. Projekt je izdelal S
njaprojekt iz Žalca; izvaj'
je Remont Celje.«
Čeprav so bile vrenit"'^
razmere zelo neugodn
napeti, so dela opravili
tetno in nemoteče za P^^
Otvoritev načrtujejo v z^^^
prihodnjega meseca     '>.d
Z gobami polnjene race v predvolilni omalj
»Slovenija še zdaleč ni
pravna država. Zakon o zaš-
čiti samoniklih gliv je preoh-
lapen in ne ščiti malega člo-
veka pred ponorelo oblastjo.
Takoj je treba razpisati refe-
rendum o takšni spremembi
zakona, ki bo poslancem in
drugim politikom prepove-
dovala uživanje norih gob!«
To je bila najpomembnejša
odločitev gobarsko-novinarske
koalicije, ki se je prejšnji petek,
na prvi dan predvolilne kampa-
nje, sestala na turistični kmetiji
Tanik nad Cerovcem. Koalicij-
ska partnerja sta se dogovorila,
da bosta še naprej tesno sodelo-
vala, bitko za oblast pa bosta
ignorirala, ker je njunim čla-
nom delovanje v hostah ljubše
kot posedanje in preklanje v
parlamentarnih klopeh. Zaradi
nekaterih zaskrbljujočih doga-
janj v naših gozdovih sta part-
nerja ustanovila preiskovalno
komisijo za ugotavljanje politič-
ne odgovornosti za slabo rast
gob v tem času. Komisija se je
takoj resno lotila dela na terenu
in že po treh urah soglasno
sprejela svoje poročilo: za
skromno gobjo sezono so krivi
oni zgoraj, ki skrbijo za vreme
in ustvarjajo neugodno klimo.
Če gre soditi po zbranem do-
kaznem gradivu, pa bodo na
bližnjih volitvah zmagali rdeči
in zeleni!
Pa brez panike, dragi volivci!
Ne"grozi vam nobena nova po-
litična španovija, ki bi vas po-
skušala nategniti na bližnjih
včlitvah! Šlo je le za tradicio-
nalni piknik, ki ga je za novi-
narje celjskega območja tudi
letos pripravila gobarska druži-
na Bisernica iz Celja. Žurn I
stično krdelce ni pretira
ogrozilo gobjega življav(,
rovških hostah. Z bero (vj
je bilo skoraj 50 razhčnihv
gob, od užitnih do najbolj st i
penih) pa si je vendarie prij;
žilo pohvalo gobarskih meni 1
jev, ki so pisan plen, seve
skrbno pregledali in prepre
množični kulinarični sai
mor. Najbolj so se tudi tok
izkazale članice kuharski i
oddelka Bisernice z gobjo
šteto, juho, pleskavicami in
lo z gobjim zavitkom! Pat
gobarska himna pod takti
harmonikarice Vere Hudni
»večne mladenke« Milke D«
Ijak ni manjkala.

NASI KRAJI IN UUDJE

Kraljica instrumentov
jlovesnost ob 200-letnici orgel v petrovški baziliki - Obnova orgel se začenja tudi v samostanski cerkvi v Olimju
slovenskih cerkvah stoji
\o tiso^ različnih vrst or-
'i j^ed njimi le tri ali štiri
■^Jjg ki jih je izdelal znani
'gški mojster Gaetano
Ido. Z njegovimi orgla-
j^i so jih zdaj temeljito
Jjjgvili, se lahko pohvalijo
jj v petrovški baziliki.
pnec minulega tedna so v
jjtrovčah pripravili vrsto slo-
^.pQSti, s katerimi so počasti-
li, pomembno pridobitev za
Jufjjino cerkev in sam kraj
,j(f0vče. V soboto je bil orgel-
|ijl(oncert, na katerem je po-
iliezne registre predstavila
.jgf, Angela Tomanič, obi-
iffi3\cem se je predstavila tu-
godba na pihala iz Bavar-
V nedeljo je bila najprej
jjpoldanska maša, na kateri
sodelovala cerkveni in
josvetni mešani pevski zbor
J Petrovč, osrednja slove-
jost pa je bila v nedeljo po-
jildne, ko je orgle blagoslovil
lofdr. Franc Kramberger.
Kaj pomenijo obnovljene or-
jeza petrovško bazihko in
io so se lotili dela, je najprej
opovedoval pater Miran Co-
(j:))Že vrsto let smo si želeli,
]bi obnovili naše znamenite
■gle. Po treh letih dogovar-
nj nam je to tudi uspelo,
lismo podpisah pogodbo z
republiškim restavratorskim
centrom in Zavodom za vars-
tvo naravne in kulturne dediš-
čine iz Celja, dogovorili smo
se, da začnejo z obnovo orgel
takoj po veliki noči. Orgle so
sicer igrale, vendar so bili ne-
kateri registri tako poškodova-
ni, da jih organist sploh ni
mogel uporabljati. Po predra-
čunu je obnova orgel veljala
približno 65 tisoč nemških
mark, dokončne cene še ne
poznamo, ker so se vmes poja-
vila nepredvidena dela. Denar
so delno prispevali v občini in
državi, zelo veliko so nam po-
magali ljudje iz domače žup-
nije, za kar se vsem lepo zah-
valjujemo. Prenovljene orgle
bodo lepa popestritev pri ma-
šah, pripravili bomo lahko
koncerte, imamo pa tudi do-
bro organistko, to je Marta
Strahovnik iz Dobriše vasi.«
Orgle mojstra
Callida
Restavratorska dela je v Pe-
trovčah opravil Boštjan Černe
iz Ljubljane. »Orgle v Petrov-
čah so stare 200 let, izdelal jih
je ugledni beneški orglar Gae-
tano Callido, ki je naredil preko
400 orgel, v Sloveniji so le še tri
ali štiri orgle tega mojstra. V
Petrovčah je svoje glasbilo po-
stavil leta 1796. Orgle v Mariji-
ni cerkvi veljajo za eno najbolj
ohranjenih Callidovih del v
Sloveniji, po modi, ki je bila
značilna v začetku 19. stoletja
in je v italijanske cerkve vpelja-
la gledališko in vojaško glasbo,
imajo tudi petrovške orgle
vgrajeno napravo, ki oponaša
boben. Sicer pa imajo najsta-
rejše orgle na Slovenskem v
cerkvi svetega Primoža nad
Kamnikom, njihova izdelava
sodi v leto 1680. V Petrovčah
smo delali približno pol leta,
takšna dela se vedno začnejo v
umazaniji, prahu, potrebno je
temeljito čiščenje, potem zašči-
ta lesenih in popravilo kovin-
skih delov. V tem primeru je
bila nujna rekonstrukcija stare-
ga stanja, ker so bile orgle
vmes že predelane, v prejš-
njem stoletju je orglar Naraks
iz Ar je vasi igralnik postavil iz
omare, zdaj pa smo igralnik
spet postavili v orgelsko oma-
ro, izdelah smo manjkajoče
piščali, odstranili smo dodatek,
ki ga je orglar Jenko leta 1958
dodal orglam, vendar ta v tak-
šne zgodovinske orgle ne sodi.
Petrovške orgle so zdaj ene naj-
bolj izvirnih orgel na Sloven-
skem, za njih je značilen tudi
čudovit zvok.«
Restavrator Boštjan Černe se
zdaj iz Petrovč seli v Olimje. »V
tamkajšnji samostanski cerkvi
so znamenite Janečkove orgle,
to so njegove edine ohranjene
dvomanualne orgle v Sloveni-
je. Mojster Janeček izhaja iz
Češke, v Celju je imel svojo
delavnico oziroma za današnje
razmere že kar pravo tovarno,
orgle v Olimju pa so iz sredine
18. stoletja. Obnova teh orgel
bo predvidoma zaključena sre-
di prihodnjega leta.«
Orgle, del
slovenske kulturne
dediščine
v nedeljo popoldne je orgle
blagoslovi škd dr. Franc
Kramberger, ki je ob tej pri-
ložnosti povedal: »V času svo-
jega škofovanja sem blago-
slavljal že veliko obnovljenih
orgel, toda orgle v Marijini
cerkvi so resnično nekaj po-
sebnega. Povedali so mi, da so
pri obnovi sodelovali tudi stro-
kovnjaki iz tujine. Orgle so mi
tudi sicer zelo pri srcu zaradi
posebne melodije in barve gla-
su. Petrovške orgle imajo 19
registrov, kar pomeni za to
baziliko lepo pridobitev in na
nek način vključujejo celoten
orkester. Zato ni naključje, da
orglam pravijo tudi kraljica in-
strumentov.«
Pri obnovi petrovških orgel
je sodeloval tudi restavrator
Mitja Pirnat iz Velenja. »Po
pogodbi z restavratorskim cen-
trom sem razširil orgle za 60
centimetrov, dodal manjkajoče
dele, popravil spodnji venec ter
izdelal stranska vrata. Sicer se
ukvarjam z restavratorstvom
stilnega pohištva, po pogodbi z
restavratorskim centrom pa so-
delujem tudi pri obnovi orgel.
Za delo sem se šolal v Ljubljani
in na Dunaju.«
Otvoritvene slovesnosti se je
v nedeljo udeležila tudi odgo-
vorna konzervatorka pri tem
projektu, Anka Aškerc z Zavo-
da za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje. Med
drugim je povedala: »Takšne
otvoritvene slovesnosti, kak-
šna je bila tokrat v Petrovčah,
so za nas vedno veliko zado-
voljstvo. Želimo si, da bi bilo še
več instrumentov tako strokov-
no obnovljenih. Orgle v Petrov-
čah sodijo v čas baroka, zdaj so
dobile svojo prvotno podobo, v
svoji osnovi je baročna tudi
orgelska omara. Sledili smo te-
mu, da bi čim bolj obnovili
izvirni instrument, pa tudi ka-
snejših obdobij, zlasti 19. sto-
letja, nismo povsem prezrli.
VeseU smo, da so se v župniji
lotili tega velikega projekta,
kajti kljub pomoči občine in
države je glavno breme vendar-
le ležalo na ramenih župnije in
ljudi v tej župniji. Dolgo časa
tem instrumentom nismo pos-
večali dovolj pozornosti, veliko
je bilo nestrokovnih obnov, za-
radi česar so marsikje uničili
prvotne sestavine orgel. Precej
orgel je še potrebnih obnove,
poleg teh v Petrovčah so teme-
ljito obnovljene orgle na Sveti-
ni, sledile bodo orgle v Olimju.
Upam, da se bodo na tem sez-
namu znašle še kakšne druge
ter da bomo bolje spoznali in
ohranili tudi ta del naše kultur-
ne dediščine.«
■ IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Nedeljska maša, med katero je obnovljene orgle blagoslovil
škof dr. Franc Kramberger, je v petrovško baziliko privabila
zelo veliko ljudi.
Miran Cocej
Boštjan Černe
dr. Franc Kramberger
Anka Aškerc
Mitja Pirnat
Otroško praznovanje jeseni
Otroci v mozirskem vrtcu so skupaj s starši in vzgojiteljicami pretekli petek praznovali
jesenski čas in iz jesenskih darov izdelali mnogo uporabnih izdelkov.
V dopoldanskem času so se otroci igrali tržnico, popoldne pa pripravili kostanjev piknik, na
katerega so povabili tudi starše. Njihovo praznovanje jeseni postaja že tradicionalno, zadnjih nekaj
let pa so ga obogatili z raznimi delavnicami, kjer lahko tudi starši pokažejo svoje znanje. Tako so
pod budnim mentorstvom vzgojiteljic in v prizadevnih rokah staršev in otrok nastajale pletene
košare, razne podobe iz semen, skoraj vsak je v rokah držal manjši dežnik... Vsi izdelki so nastali iz
naravnih materialov, ki jih je v tem jesenskem času obilo, prispevali pa so jih večinoma starši.
V vrtcu v Mozirju je približno 150 otrok, in razen dojenčkov so se skoraj vsi udeležili petkovega
piknika. Vsi starši so bili enotnega mnenja, da je praznovanje jeseni izjemna priložnost za
medsebojno spoznavanje. Prekrasni izdelki, ki so jih ustvarili, jih bodo spominjah na petkovo
popoldne, ko so se vsi skupaj veselili in zabavali ter na takšen način pozdravili jesen.
URŠKA SELIŠNIK
Teden otroka V vrtcih občine Žalec
^ mesecu oktobru, ko je proglašen teden otroka, v vseh vrtcih občine Žalec potekajo že
^dicionalne aktivnosti prepletene s športnimi, glasbenimi, likovnimi in drugimi ustvarjal-
""i programi za vse predšolske otroke.
J-^tos so v ta jesenska druženja vključih še gasilce, upokojence, člane društva Zimzelen,
: *tne sodelavce in druge. Teden otroka so obogatili s številnimi lutkovnimi igricami,športnimi
;°Poldnevi, kostanjevimi pikniki, izleti v naravo, ustvarjalnimi delavnicami, obiski na kmetijah
"Aktivnosti bodo zaključili z razstavami izdelkov udeležencev, ki so ustvarjali z materiali, ki
■^Ponuja ta letni čas.
je oktober tudi mesec požarne varnosti so gasilci to izkoristiU tudi za to, da so predšolske
'°ke seznanili z opremo in pomenom svojega dela. TT
Ena od ustvarjalnih delavnic je bila tudi na igrišču žalskega vrtca.\

•D
NASI KRAJI IN tJUDJE
Pogumna odločitev
Loknarjevi iz Loke pri Žusmu kmetijo odprli turistom
Le nekaj minut vožnje iz Lo-
ke pri Žusmu je kmetija Lok-
narjevih. Vasici se po domače
reče Zavrečnica, hišna tabla pa
govori, da je to še vedno Loka.
V bližini so ruševine gradu
Žamerk, tako da domačije ni
težko najti. Pred nedavnim so
namreč odprU vrata svoje hiše
tudi izletnikom, ki se bodo od-
ločili obiskati kozjanske griče.
Ti so v teh jesenskih dneh še
posebej barviti in privlačni
Kmetija Loknarjevih je velika
8 hektarov, vendar je svet hribo-
vit, s stroji ga je težko obdelati,
zato je vsak dodatni zaslužek
dobrodošel. Gospodar Drago je
zaposlen v Štorah, žena Silva, ki
se je v Loko primožila iz Rogat-
ca, pa je že pred leti pustila
službo v šentjurskem Elegantu
in ostala doma. Tašča je omagala
in treba je bilo poprijeti na kme-
tiji. Ta jim daje hrano, vendar
trije otroci potrebujejo še marsi-
kaj drugega. Najstarejši Damjan
Preden se odločite obiskati
kmetijo Loknarjevih, jih pokli-
čite na telefonsko številko 797-
151, še zlasti, če je treba poskr-
beti za prehrano večje skupine
izletnikov.
je osrnošolec in bi rad bil učitelj
ter nadaljeval glasbeno izobra-
ževanje, saj mu igranje harmoni-
ke pomeni več kot le zabavo v
prostem času. Jernej obiskuje
peti razred in je navdušen »me-
hanik«, saj sestavlja in razstavlja
vse, kar mu pride pod roke,
navihana Tanja pa je prvošolka.
Po potresu so postavili novo
hišo in kmalu ugotovili, da je za
njih kar prevelika. Ko so pred
letom arheologi začeli raziskova-
ti ostanke nekdanjega gradu Ža-
merk, kjer so našli keltske sledi,
so jim Loknarjevi ponudili pre-
nočišče in hrano. »Kar dobro
smo se ujeh,« pravi gospodinja
Silva. »Ugotovili smo, da nas obi-
skovalci ne motijo pri naših vsak-
danjih opravilih, zraven pa tudi
kaj malega zaslužimo.«
Kljub temu, da tovrstnih izku-
šenj nimajo, so se odločili, da za
začetek poskusijo z izletniškim
kmečkim turizmom, kasneje pa,
če bo mogoče, bi uredih še pre-
nočišča. Spodnje prostore hiše
so preuredili, tako da imajo se-
daj kuhinjo in jedilnico, kjer lah-
ko postrežejo petdesetim go-
stom. Domačih dobrot jim ne
manjka, česar sami nimajo, pa
dobijo na sosednjih kmetijah.
Tako lahko gostje poskusijo oku-
sne mesne dobrote, domač
kruh, potico, vino iz virštanjske-
ga okoliša in še marsikaj, kar
pridelajo na kmetiji. V prihodnje
bodo tudi sami imeli dovolj ka-
kovostnega vina, saj obnavljajo
vinograd z rizlingom, kernerjem
in šiponom. Letos so iz novih
trsov pridelali prvih 500 litrov
vina.
Z njihove kmetije je lep raz-
gled po bližnjih kozjanskih gri-
čih, za tiste, ki bi radi še kaj več,
pa bodo imeli konje za ježo.
Zaenkrat sta v hlevu kobila in
žrebe, načrtujejo pa nakup še
enega konja.
Da je bila odločitev smela, po-
ve podatek, da je naložba veljala
2,5 milijona tolarjev, ki sta jo
izpeljala z bančnim kreditom in
s pomočjo sorodnikov, medtem
ko ugotavljata, da šentjurska ob-
čina in krajevna skupnost Loka
nimata pravega posluha za to-
vrstne načrte. V Loki ni niti ene
kmetije, ki bi se ukvarjala s turi-
stično dejavnostjo, čeprav pogoji
so, tudi zaradi bližine Atomskih
toplic, Slivniškega jezera in
drugih zanimivosri. Po zaslugi
prejšnjega predsednika sveta
KS Srečka Vebra imajo vsaj as-
fah do hiše. Telefon pa jih je že
pred leti povezal s svetom. Si-
cer pa je v današnjih časih
lahko odmaknjenost od mesta,
hrupa in onesnaženosti kveč-
jemu prednost, ki jo znamo še
premalo izkoristiti.
JMPHMMMM T. CVIRN
Vecreda
člani mozirskega sveta so
na zadnji seji sprejeli dva
odloka o taksah, in sicer
komunalni ter turistični
taksi.
Odlok o komunalnih tak-
sah v praksi pomeni, da bodo
morali vsi, ki bodo koristili
javne površine v pridobitne
namene ali izobešali reklam-
ne panoje in svetlobne napise
ter tisti, ki bodo kar kdi pro-
dajali, po novem plačevati
takso. Svetniki so se odločili,
da bo treba za uporabo javnih
površin za vsak kvadratni
meter na dan odšteti približ-
no 300 tolarjev. Grob izračun
kaže, da se bo tako v občin-
skem proračunu letno nabra-
lo 3 milijone tolatjev, ki jih
bodo namenili za urejanje
javnih površin.
Po sprejetem Odloku o kra-
jevni turistični taksi, bo turi-
stična taksa v občini Mozirje
v sezoni znašala 10 točk, iz-
ven sezone 8 točk, vrednost
točke pa določi vlada. Svetni-
ki so med razpravo izpostavili
problem izvajanja zakona, saj
je v Zgornji Savinjski dolini
po uradnih podatkih zelo ma-
lo turistov, ki se odločijo za
prenočitev. Zato bo verjetno
tudi na tem področju potreb-
no vzpostaviti več reda.   US
Loknarjevi iz Loke pri Žusmu so se odločili za izletniški
kmečki turizem.
Lep spomin na prijeten dogodek.
Pikast zur v bolnišnici
Kaj lahko poleg prizadevanj za njihovo
čimprejšnjo ozdravitev še ponudimo bolnim
otrokom, ki ločeni od staršev in vrstnikov
živijo v zanje tako tujem svetu belih in
modrih uniform? Prizadevati si moramo, da
njihov vsakdan popestrimo z mnogimi vese-
limi in vedrimi trenutki, ki zmorejo občutke
strahu, negotovosti in tesnobe pregnati v
oddaljeni kotiček.
Pred dnevi je bilo spet prav živahno na
otroškem oddelku celjske bolnišnice, kjer so se
zbrali večji predšolski in šolski otroci z vseh
oddelkov. Ob tednu otroka smo zanje pripravili
prireditev, na kateri so nastopili Pika Nogavič-
ka, kapitan Nogavička in Irena Vrčkovnik. Mla-
di bolniki so si z zanimanjem ogledali diapozi-
tive, s katerimi jim je Marjan Marinšek prika-
zal mnogo zanimivega iz življenja pisateljice
Astrid Lindgren, prav tako pa jim je predstavil
tudi njeno domovino Švedsko. Otroci so pozor-
no sledili njegovim sočnim in slikovitim ko-
mentarjem, Pikine vragolije pa so na njihove
obraze zvabile sproščen in glasen smeh. Obču-
dovah so jo s široko razprtimi očmi in z odprti-
mi usti, veseh so bili, ker so se je lahko
dotaknili. Vneto so odgovarjali na vsa njena in
kapitanova vprašanja, za nagrado pa so dobi
Pikin gumb. Ker je bilo vse v znamenju Pike^
ob koncu za darilo dobili še Pikino vrečko
kateri je bilo veliko zanimivega in uporabnega
od svojih dveh junakov so se poslovili s Pikij
pesmijo, ta napev pa je že v naslednjem trenu
ku zamenjal vesel in poskočen ritem pesmi,]
jih je za bolne otroke ob spremljavi kitai
zapela Irena Vrčkovnik. Otroci, ki so ji p
petju pridno pomagali, so ob tem sproš^
lastne notranje napetosti, hkrati pa so v svoj
življenje vtkali novo nitko prijetnih spomino«
Veseli smo, da znajo nekateri udejanjati svoj
plemenito poslanstvo s tem, da nam pri organ
ziranju prireditev finančno pomagajo. Mednj
zagotovo sodi Dragica Poznič z Občinske zvez
prijateljev mladine Celje, ki nam je tokrat omi
gočila nastop Irene Vrčkovnik. Organizatoi
Pikinega festivala iz Velenja pa so nam o
spoznanju, da se v naši bolnišnici zdravijo otra
iz cele celjske regije, podarili svojo predstavi
Morda bo njihovo srčno dejanje dober namigz
vse ostale, ki bi se bili pripravljeni s svojin
dejavnostmi predstaviti tudi našim malim Wtii
kom. ALENKA LAM
Foto: VLADO TUi
Cerkvica sv. Florjana posvečena
Kar nekaj let je trajala obno-
va nekdanje grajske cerkvice
v Šeneku na Polzeli. Obnovo
so izpeljali pod vodstvom Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje,
sredstva pa sta prispevali tudi
KS Polzela in občina Žalec.
Posebno zaslužen za obno-
vo je domači župnik Jože Ko"-
vačec. Sobotne slovesnosti, ki
jo je vodil mariborski škof dr.
Franc Kramberger s številni-
mi duhovniki, so se udeležih
številni krajani in. gasilci sek-
torja Polzele, ki imajo v tej
cerkvici svojega zaščitnika sv.
Florjana. Med mašo je škof
blagoslovil obnovitvena dela
in posvetil oltar, delo Franca
Kvaternika, v cerkvici pa bo
maševal vsak dan duhovnik in
kurat Doma upokojencev v Še-
neku, Janez Bračun, ki je na
začetku slovesnosti imel poz-
dravni govor.
Polzelani so priložnost izko-
ristih in svojemu škofu čestita-
li za 60. rojstni dan.
T.T
Št. 42.. 17. oktober
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Zbor adventistov v Celju
danska adventistična cerkev v
\ ki »ni^ prostore v stavbi na
t^ičievi 10, se s prireditvami vklju-
r samo v versko življenje, tem-
Jiidi v družbeno in kulturno doga-
JJ«'  ,.....^^.^^^   .....^.......^.....^.......^^^^^^^^^^^^^^................^.........^............ ..................^.........^.....^
,^ soboto, 19. oktobra pripravljajo v
.j^giTi Narodnem domu zborovanje
Jfiiske krščanske adventistične cerk-
'^jse bo pričelo ob 9. uri. Do 10,30 ure
v svetopisemski šoli proučevali sve-
pisnio, poslušali pridigo, sodelovala pa
ludi glasbena skupina. Od 11. do 12.
^l,odo za vse udeležence zborovanja
.pravili bogoslužje, sodeloval bo cerk-
J^bor Krščanske adventistične cerkve
jjjribora. Od 15. do 17. ure pa bodo v
Narodnem domu pripravili bogat glasbe-
ni in govorni program, v katerem bodo
sodelovale številne glasbene skupine in
gostje.
Sobotno srečanje bo v Celju že drugič,
prvo je bilo.lani in se je naj odzvalo več
kot 500 obiskovalcev, tako članov te
cerkvene skupnosti, kot tudi tistih, ki jih
zanimajo vsebine teh zborovanj.
Od ponedeljka, 21. oktobra pa do 26.
novembra bodo v svoji dvorani na Mi-
klošičevi 10 vsak dan, razen četrtka in
nedelje, ob 18,30 uri na velikem platnu
pripravili satelitske TV prenose - reli-
giozna predavanja na podlagi preroko-
vanj svetega pisma, s sinhroniziranim
slovenskim prevodom, ki bodo potekala
iz Orlanda na Floridi v ZDA. V to mrežo
satelitskih prenosov bo vključenih 4.000
mest iz 27. dežel sveta. V ponedeljek 21.
oktobra bo tema »Življenje po letu
2000«. Naslednji dan, v torek bodo po-
skrbeli za multivizijski prikaz o možno-
stih za prihodnost človeštva v temi »Od-
števanje proti večnosti«.
Sredina tema »Svet v vrtincu« bo govo-
rila o vojnah, ubojih, ugrabitvah, o pora-
stu kriminala, o nezanesljivem gospo-
darskem stanju... Sobotna tema bo »Ka-
ko doseči osebni mir«, naslednji ponede-
ljek o novih življenjskih razsežnostih v
temi »Živeti v času konca«. V naslednjih
tednih bodo s pomočjo satelitskih pre-
nosov predstavi še vrsto tem o skrivno-
stih Babilona razvozlanih iz Apokalipse,
o človeški vrsti, ki je sama sebi ogrozila
obstoj, itd.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Udeleženci prvega državnega tekmovanja v orientaciji Dobrič 96 pri planinskem domu na
Gori Oljki.
Cilj na Gori Oljki
Lepo jesensko vreme je mi-
nulo soboto omogočilo iz-
vrstno tekmovanje v planin-
ski orientaciji, Dobrič 96.
Tekmovanje je pripravila
Mladinska komisija pri MDO
Savinjske.
Tekmovalce je v Šmartnem
ob Paki pozdravil žalski žu-
pan Milan Dobnik. Tekmova-
nje se je pričelo s formiranjem
tekmovalnih trojk, ki so se na-
to odpravile proti cilju na Gori
Oljki. Mlajši udeleženci so na
pot odšli iz Šmartnega ob Pa-
ki, starejši pa po daljši poti s
Polzele. Za premaganje poti
so tekmovalci potrebovali
zemljevid, kompas in pozna-
vanje drugih veščin, med po-
hodom pa so reševali zanimi-
va vprašanja, ki so jim lahko
prinesla dodatne točke k
skupnemu uspehu.
Več kot sto tekmovalcev in še
enkrat toliko spremljevalcev se
je sredi dneva povzpelo na vrh
Gore Oljke, kjer so razglasili
rezultate. Na prvem tovrstnem
državnem tekmovanju v Slove-
niji je v skupini A med deveti-
mi ekipami zmagala ekipa iz
Slivnice, v skupini B pa so bih
med osmimi ekipami najboljši
planinci iz Vojnika.
V skupini C je tekmovalo
šest ekip, prvo mesto je osvoji-
la trojka iz Andraža. V skupi-
nah D, E in F so tekmovale po
tri ekipe, prva mesta in pokah
pa so pripadli PD Vinska Gora,
PD Žalec in ŠD Andraž nad
Polzelo. Ob koncu so bili za-
dovoljni tako tekmovalci kot
organizatorji, še posebej pa
tisti, ki so se domov vrniU z
osvojenimi pokah.
JOŽE MIKLAVC
(d tankov do
i^soljskih ladij
[J soboto se bodo na OŠ
0 Roša pomerili Ijubite-
prav posebnega konjička,
,se bodo na državnem tek-
nanju pomerili maketarji.
jpganizator 6. državnega
jinovanja v letalskem make-
stvu in 3. državnega pr-
islva v plastičnem make-
sivu, je letos celjsko make-
io društvo. Maketarji bo-
lekmovali v več različnih
tiplinah, na ogled pa bodo
lete zračnih plovil kot tudi
ikih, civilnih in ostalih vo-
■r ladij. Kot poseben del
■vanja bodo predstavih
m filmskih objektov in
istveno fantastičnih vozil,
biru tekmovanja pa bosta
jjnizirani tudi predavanji o
šilih sojenja za modele
linih plovil ter modele vozil
»ojaštva. Da bo tekmovanje
pestrejše, pripravljajo orga-
atorji še maketarski bolšji
h ter video projekcije le-
toh filmov. Maketarji lahko
*e,^ s katerimi bodo tek-
ali, prijavijo od osme do
ae ure v tekmovalnih pro-
fil, vsak tekmovalec pa
"a maketi priložiti tudi se-
"lico. Cena prijavnine je
'fSlT za eno maketo v vsa-
'ekmovalni kategoriji, za
^0 nadaljnjo maketo pa je
"*no doplačati še 300 to-
l^v. Tekmovanje bo konča-
^ popoldanskem času, po-
J^v nagrad in priznanj pa
pričela ob devetnajstih,
med vsemi drugimi po-
najboljše makete v raz-
^'^ disciplinah, posebna
'''Sija Letalske zveze Slove-
^Podelila udi priznanje za
maketo slovenskega
posebno nagrado pa bo
tudi maketa, ki jo bodo
.^boljšo izbrali obisko-
"■'^movanja.
. N.-M. SEDLAR
^0 let lovske družine Dobrna
^'^'^^ska družina Dobrna je konec minulega tedna praz-
"Jjla 50-letnico ustanovitve in delovanja.
i %telu Dobrna-so v soboto zvečer sklicali slovesno sejo, na
so povabili predstavnike Lovske zveze Slovenije in
';;"^lsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje, okoliških
družin občine Vojnik ter ostalih društev in ustanov na
)i,^^i- Na seji so pregledali dosedanje delo in podelili
^e, odlikovanja ter priznanja zaslužnim lovcem ter oko-
2'^ lovskim družinam. Lovci z Dobrne so izdali tudi
^^■"0 o zgodovini in delovanju svoje lovske družine v
iJ^h petdesetih letih. Ljubitelji plesa in dobre družbe so
Jljlj^gijačun na sxgčanern lovskem plesu.    G. SENIČ
»Ropali« morje
Prejšnjo soboto in nedeljo
je bilo pred Piranskim zali-
vom VL državno prvenstvo v
športnem morskem ribolo-
vu s palico iz zasidranega
čolna in sicer za člane v
posamični konkurenci, ki
ga je organizirala Zveza za
športni morski ribolov Slo-
venije, izvedlo pa domače
Ribiško in potapljaško druš-
tvo Piran.
Prvenstva se je udeležilo 30
tekmovalcev. Od 9. slovenskih
klubov, kohkor jih v Sloveniji
deluje za športni morski ribo-
lov in ki vključujejo približno
150 aktivnih članov, se jih je
na državno prvenstvo plasira-
lo sedem: iz Kopra, Pirana,
Izole, dva kluba iz Kranja, iz
Ljubljane ter Društvo za|port-
ni morski ribolov Aero Celje,
za njegove barve sta tekmova-
la Bojan Šalamon in Bernard
Mauer. Tekmovalci so bili raz-
porejenih v petih tekmovalnih
čolnih s po šest tekmovalci, ki
jih je določil žreb, njihovi re-
zultati pa se ocenjujejo po si-
stemu najboljših v posamez-
nih čolnih in negativnih toč-
kah, kar daje končni vrstni
red. Tako ni nujno, da najbolj-
ši ulov po teži pomeni tudi
najvišje mesto v končni razvr-
stitvi. Tako se je n.pr. Jernej
Zelič iz Kopra z največjim šte-
vilom ulovljenih rib - 201 in
največjo težo skupnega ulova
obeh tekmovalnih dni - 13,32
kg, uvrstil šele na 5. mesto.
Letošnji državni prvak je
postal mladi Dejan Struna iz
Ribiškega potapljaškega druš-
tva Piran s. samo 7. negativni-
mi točkami (ulov: 101 riba v
teži 7.828 gr). Celjana sta se
sohdno uvrstila, še posebej če
upoštevamo dejstvo, da si je
bilo mesto na državnem pr-
venstvu potrebno že priboriti
vpredtekmovanju. Bojan Šala-
mon je zasedel 12. mesto s 27.
negativnimi točkami (ulov: 64
rib v teži 5.264 gr), Bernard
Mauer pa 22. mesto s 43. ne-
gativnimi točkami (ulov: 63
rib v teži 5.042 gr). Najboljšim
desetim tekmovalcem bodo
uvrstitve prinesle tudi točke
za plasma v državno repre-
zentanco, ki bo slovenske bar-
ve zastopala drugo leto na sve-
tovnem prvenstvu v Belgiji
(leta 1998 pa bo svetovno pr-
venstvo v Piranu).
ŽIVKO BEŠKOVNIK
V SPOMIN
Mara Kioro
Za Maro se je iztekla posled-
nja jesen. Na njenem vrtu odc-
vetajo rože. ki od pomladi po-
grešajo njene roke in občudova-
nje. Tudi mi v vrtcu. Odkar jo je
vklenila bolezen, nismo bili več
deležni njenih obiskov, da bi
' nas ob različnih priložnostih
spodbujala, pohvalila, nam
kaj svetovala.
Brskamo po spominu, obu-
jamo njeno življenjsko pot, ki jo
je po svoje zaznamoval čas 2.
svetovne vojne. Leta 1949 seje
vpisala na Srednjo vzgojiteljsko
šob v Ljubljani in jo uspešno
zaključila. Čeprav je bila Ce-
Ijanka, jo je njena prva zaposli-
tev popeljala v Prekmurje, kjer
je bila v vrtcu Železne dveri
najprej vzgojiteljica, nato
upravnica. Z letom 1956 je
prevzela vodenje v vrtcu Otona
Župančiča v Celju in po desetih
letih dela v njem prišla v Vrtec
Anice Černejeve, kjer se je za-
poslila kot vzgojiteljica. Dve leti
pred upokojitvijo je tu do leta
1988 opravljala naloge organi-
zacijskega vodje.
Bila je vzorna vzgojiteljica.
Veliko otrok je ob njej in z njo
preživljalo v vrtcu lep čas svoje-
ga otroštva. Dostikrat sem jo
kot njena ravnateljica obiskala
in se srečevala z njenim peda-
goškim delom. V skupim otrok,
ki jo je vodila, je vladalo prijaz-
no in ustvarjalno vzdušje. Vča-
sih so bili vrtci prepolni otrok.
Danes si ne moremo večzamiš-
Ijati, da bi delale vzgojiteljice v
tako majhnih igralnicah, s ta-
ko številnimi skupinami, kot
so bile včasih Marine, v eni
izmed podstrešnih igralnic vrt-
ca v Kajuhovi ulici.
Mara seje zavedala, da so v
dobro organizirani igri temelj-
\ ni elementi učenja in delo po-
goj za pridobivanje izkušenj, ki
jih bodo otroci odnesli najprej v
šolo in življenje. To so ob sode-
lovanju z njo in vrtcem spozna-
vali in cenili tudi starši, ki soji
svoje malčke povsem zaupali.
Svoje izkušnje je znala Mara
kot mentorica z neposrednim
vzgledom in strokovno razlago
načina predšolskega dela do-
bro prenašati tudi na učenke
vzgojiteljske šole, pripravnice
in mlajše sodelavke. Običajno
ni veliko govorila, saj so bili
igralnica, zadovoljni otroci in
njeno konkretno delo vedno
dovolj zgovorni. Ko sva se kdaj
kasneje, ko je bila že v pokoju,
pogovarjali o vrtcu, sije večkrat
očitala, češ da je bila morda
kdaj prestroga... Prepričala
sem jo o nasprotnem s tem, da
je vedela, kaj hoče. Njeno delo
rd poznalo stihije in anarhije.
Če imaš otroke rad, moraš biti
do njih tudi primerno zahte-
ven, odgovoren in dosleden.
Ko jo je življenje marsikdaj
kruto udarjalo, se ni vdajala
malodušju, ki bi jo potegnilo v
sivo zasebnost. Občudovali
smo njeno voljo in moč, s kate-
ro je premagovala bolečine in
vedno našla svoj življenjski
smisel. Družinska tragedija ob
zgodnji izgubi 'hčerke jo je z
družino, delom v vrtcu in s
sodelavci še bolj povezala. Za
vse in vsakogar je imela svoj
čas in predalček. Znala nam je
deliti drobne pozornosti, polne
izvirnih idej, izrazov hvaležno-
sti in naklonjenosti.
Mara nam je nasula v dla-
ni veliko življenjskih izku-
šenj in drobcev iz njenega
strokovnega dela, zato smo
jo cenili in spoštovali. Spo-
min nanjo bo sijal v najlepši
luči.
ANA ČETKOVIČ VODOVNIK
Rudi Šalej
V 84.^ letu nas je zapustil
znani Šentjurčan Rudi Šalej,
rojen v Slivnici pri Šentjurju. Bil
je humanist in značajen člo-
vek, duhovit in prešeren. Za
sabo je pustil sledi gospodars-
tvenika, poeta in slikarja.
Kot direktor podjetja lahke
obutve je prispeval k napredku
in razvoju te tovarne. Imel je
posluh za preprostega človeka, ■
želel pomagati in zato tudi žel
hvaležnost zaposlenih.
Njegove pesnitve so zanimive
izpovedi njegovih realnih pogle-
dov na življenje. Potovanje po
svetu mu je dopolnilo širino
znanja in poglobilo zanimanje
za umetniške stvaritve.
Že kot učenec šole za modno
oblikovanje v Beogradu se je
lotil tudi slikarstva, najprej por-
tretov. Delal je v različnih tehni-
kah: v akvarelu, gvažu, olju in
pastelu.
Bilje član likovne sekcije PDP
Svoboda Celje in član ožje sku-
pine »Iris« štirih likovnikov so-
rodnih po likovnem izrazu. Pre-
senetil je z zadnjim ciklusom
modernega izraza na spomla-
danski razstavi skupine »Iris« v
Muzeju novejše zgodovine v Ce-
lju. Uspeh je bil izražen tudi v
kritiki prof. Marlen Premšako-
ve na otvoritvi omenjene raz-
stave: »Rad je posegal po bar-
vah in čopiču, sedaj v zrelih
letih, pa se je k slikarstvu z
vsem žarom spet vrnil. Mikajo
ga različne tehnike, formati.
pasteli, kijih prikazuje tudi na
tej razstavi. Na njih je opaziti,
daje njegovo slikarstvo v dobr-
šni meri zaznamoval design,
gradnja ploskve je jasna, čista,
barve so skladne, čeprav nič
kaj plahe, linije in forme so
ubrane, uvite in zaobljene. Iz
njih diha umerjena mehkoba,
tako primerna za blago eroti-
ko, za govorico ženskega tele-
sa, ki jo Rudi Šalej premišljeno
in z neko distanco niza na
listih svojega pastelnega ci-
kla.«
Številne razstave, ki jih je
predstavil tudi sirom po Slove-
niji in tudi obiski razstav drugih
likovnih umetnikov, so ga ved-
no spodbudili k novim načrtom
in željo po slikanju in pesniš-
kem ustvarjanju. Ob zadnjem
načrtu je omahnil in ga ni uspel
uresničiti. Priznanje društva in
njegovih kolegov in prijateljev
za njegovo delo in prijetna dru-
ženja nam bo ostalo v prijetnem
spominu.
UUBANŠEGA

12
ŠPORT
V finalu je vse odprto
Danes v Budimpešti začetek 8. svetovnega pokala v kegljanju - Miroteks bo naslov branil z nekoliko slabšo formo
Ali bodo kegljavke Miro-
teksa prva ekipa v osemletni
zgodovini svetovnega pokala
z dvema zaporednima zma-
gama? »Finale bi bil super
uspeh, v novem nastopu naj-
boljše četverice pa je vse od-
prto,« se je Lado Gobec izog-
nil neposrednemu odgovoru
in hkrati dal vedeti, da so
pričakovanja znova visoka.
Celjski trener .se zaveda
slabše ekipne forme, ki je ob-
jektivna posledica manjšega
števila treningov (prenova Go-
lovca), a tudi drugega dejavni-
ka: okoliščin velikega tekmo-
vanja. V kombinaciji s psiho-
loškim pritiskom so v prete-
klosti spodnesle prenekatere-
ga papirnatega favorita in zato
so bogate izkušnje eden naj-
močnejših argumentov Miro-
teksa v boju za visoko uvrsti-
tev na zanje že desetem zapo-
rednem prvenstvu državnih
prvakov.
V primerjavi z lanskim zma-
goslavjem na Dunaju ni več
Ledinekove in Grobelnikove.
Po enomesečnem premoru
Kardinarjeva ni nared za dva
zaporedna nastopa, Čehova v
novem okolju še išče pravo igro
in ekipni rezultati so za okrog
200 kegljev nižji kot na prvih
tekmah lanskega prvenstva. Za
kvalifikacije je pet igralk že
zanesljivih, izbira šeste pa bo
pravi hazard, saj imajo Čeho-
va, Les Jakova in Razlagova svo-
je pluse in minuse.
»Prvenstvo bo začela Kardi-
narjeva, s čimer bo imela pred
morebitnim finalom več časa
za regeneracijo. Drugi dan pr-
venstva bo na stezah preosta-
lih pet igralk. Za uvod Šeškova
in Tkalčičeva, za četrto se
bom odločil neposredno pred*
nastopom, peta bo Zupančeva
in zadnja Petakova,« pravi Go-
bec, ki je tudi bolj natančno
razložil vrstni red igralk in tak-
tiko.
»Na polovici si moramo za-
gotoviti dober nastop in nato
zaupati po moči šesti igralki,
ki je v takšnih primerih pod
manjšim pritiskom. Glede na
rezultate in razvoj dogodkov
se bom odločil med Čehovo,
Razlagovo in Lesjakovo, njiho-
va izhodišča so približno ena-
ka in pomembno vlogo pri
izbiri bo imelo tudi kegljišče.
Po pripovedovanju madžar-
skih kolegov so položnice
mehke, keglji trdo padajo in
očitno gre za zahtevne steze,«
meni trener zmagovalk sve-
tovnega pokala z Dunaja 1989
in 1995 ter Bratislave 1991.
V petek bo v Golovcu od 10.
do 17. ure na osmih stezah
polfinale evropskega pokala
za ženske. Prijavljene so eki-
pe iz 12 držav, Slovenijo pa bo
zastopala Adria iz Ankarana.
Lesjakova je na nedeljski
tekmi druge ekipe podrla 441
kegljev (Razlagova 422), ven-
dar ima rahel lučaj, ki ni pri-
meren za steze z mehkimi po-
ložnicami. Nasprotno so iz-
meti Čehove zelo močni in
tudi niso idealni, Razlagova pa
je doslej najmanj nihala in v
zadnjih dveh letih s kadetsko
ter mladinsko reprezentanco
odigrala številne tekme, s či-
mer ima največ mednarodnih
nastopov.
»V zaostanku smo za deset
dni treningov, Kardinarjeva
bistveno več. Na polno še gre,
toda za čiščenje je potreben
občutek, ki ga je mogoče dobi-
ti samo s kegljanjem. Čehova
je v obdobju prilagajanja novi
sredini*in drugačnemu načinu
igre, s podobnimi težavami sta
se v preteklosti srečevah tudi
Kardinarjeva in Tkalčičeva,
zato razumem njeno zadrego
in se deloma nagibam k Razla-
govi kot šesti igralki,« je v
dvomih Gobec.
Ptujčanka še nima nobene-
ga uradnega nastopa za prvo
ekipo, toda v podobnem polo-
žaju je bila lani Ledinekova, ki
je dosegla peti rezultat finala.
Bo Gobec še enkrat tvegal in
na stezo poslal mladinko, ali
pa bo izbral navidez bolj za-
nesljivo kornbinaciio z letoš-
njo novinko Čehovo in vete-
ranko Lesjakovo?
Za sobotni finale naj bi se na
kegljišču Ferencvarosa pote-
govale še predvsem prvakinje
Hrvaške, Nemčije, Madžarske
in Romunije. V izenačeni kon-
kurenci bo za mesto v vodil-
nem kvartetu potreben za vsaj
Celjanke so po 3. krogu
državnega prvenstva že
osamljene na vrhu, toda po
svetovnem pokalu sta na
sporedu derbija z Adrio in
Norikom.
sto kegljev boljši rezultat kot
na uvodnih tekmah domačega
prvenstva (v Trbovljah 2499, v
Golovcu 2502 in v Kranju
2549), ob rahlem vzponu in
srečni roki pri izbiri šeste
igralke pa - branilke naslova
lahko realno upajo na nadalje-
vanje serije uspehov, saj do-
slej finala niso videle le" v Pre-
-šovu 1987
^ ŽEUKO ZULE
Kopitarju stroica   j
Na letni skupščini atletov Kladivarja Cetisa je SI'
predsednika izbran Jože Zimšek, ki je doslej vodil u,, ^
ni odbor. Po odstopu Marka Božička je novi vodja stroi^
ne komisije Rok Kopitar, ki se je po dveh letih tako
društvo. mjt
Za največje uspehe (nastopi na olimpijskih igrah if||
dinskem svetovnem prvenstvu, člani in članice so osvo"
ekipna naslova, mladinke pa so tretje v Evropi) j^,![
nagrajenih kar 42 atletov Za leto 1997 bo Kladivar s pr^^"'
Ijenim štadionom kandidiral za organizacijo klubskega 1
kala prvakov skupine A za ženske in skupine B za moj?
napovedani miting pa je bil odpovedan zaradi previsoJ,
stroškov, saj bi bilo za štartnine potrebnih vsaj 50.000 ir^J^
-^
Rezultati po pošti
Neverjeten zaplet se je primeril na 12. svetovnem
tvu v natančnem letenju, ki je ob udeležbi Leona Baue,
(Celje) potekalo v ZDA. Zmedo je povzročil računalnij;
uradni rezultati bodo objavljeni šele naslednji mesec.
Bauer je na uradnem treningu nad Forth Worthom dose,
drugi rezultat, po prvem dnevu je bil na 11. mestu, natopj
slabem vremenu pokvaril odlično uvrstitev. Prireditelji soeia
dobesedno izsilili in Bauer je zasedel šele 56. mesto, njegc
končna uvrstitev - Američani so vrstni red najprej objavili
nato preklicali - pa je bila 48. mesto med 83 piloti iz 19 drža^
NA KRATKOi
Celje: v 2. krogu I. B hokej-
ske hge Mladost-Celje 13:4
(5:2, 3:2, 5:0; Starič in Trboje-
vič po 2), v 3. krogu K. Gora-
Celje5:l (2:0,2:1, l:0;Trboje-
vič). Vrstni red: Slavija, Tri-
glav 6, Maribor 4, K. Gora 3,
Mladost 2, Medveščak 1, Za-
greb, Celje 0.
Koper: v 3. krogu I.A ženske
odbojkarske lige Koper-Zg. Sa-
vinjska 3:0 (4, 2, 9), Bled-
Ljutomer 3:0, N. mesto-Branik
preloženo, Krim prost. Vrstni
red: N. mesto. Bled 6, Branik,
Koper 4, Krim, Ljutomer, Zg.
Savinjska 0.
Topolšica: v 4. krogu l.B
moške odbojkarske lige Črnu-
če-Topolšica 0:3 (-8, -8, -8),
Kamnik-Granit 3:0, Ljutomer-
Žužemberk 1:3, Žirovnica-
Lubnik 0:3. Vrstni red: Kam-
nik, Topolšica 8, Lubnik, Lju-
tomer, Žužemberk 4, Granit,
Žirovnica 2, Črnuče 0.
Šempeter: v 1. krogu II. od-
bojkarske lige za moške Šempe-
ter-Kovinar 1:3 (13, -12, -8, -8), v
ženski konkurenci Piran-Šo-
štanj 0:3 (-16, -6, -4), Šentvid-
Šempeter3:l (-12,13, 13, 7).
Celje: v 1. krogu III. odboj-
karske liga za moške Savinja-
Mislinja 3:2 (13, -13, M,
16), Braslovče proste, v že
konkurenci   Vitanc-Beni I
3:1 (-12, 10, 16, 13).
Ilirska    Bistrica:   Š|
Ošep in Jožica Emeršičst;
va državna prvaka v poljs
lokostrelstvu. Zemljakov ;
bila druga, Perhač deseti,
panc (vsi Mozirje) pa je z
del 17. mesto. I
Furstenfeld: na odprlra i
venstvu Avstrije v karate
Damir Vrbanič (Žalec) v 1
goriji do 60 kg zasedel 3.
sto in si s tem zagotovil na
na SP, ki bo v začetku nov
bra v Sun Cityu. (S.M.)
Slovenj Gradec: na m&\
rodnem turnirju v j udu zn
Žolnirjeve (do 61 kg) in 2.
sta Naraksove (do 48 kg),
nejčeve (do 66 kg) in Fj^di
(do 72 kg, vseSankakuj-N. I
pile so tekmovalke iz 11 dii
Ljubljana: na odprtem
žavnem prvenstvu v strelja
s pištolo med ekipami zni
Dušana Poženela, posame
3. Lavrinc (DP) ter 2. Koža
va in" 3. Frecetova (obe La5l
(VL.)
Sebenje: na poletnem
nem prvenstvu v smučar!
skokih za dečke do 13 1^
Perše, 20. Klemenčič (oba^
22. Ju van (Ljubno), 27. SaJ
34. Lamešič, 47. Dvoršak,
Vrčkovnik (vsi Vel). (J.O.)
Slovenske Konjice: zin^?
valca Pohoda po DraviJ
dolini v dolžini 40 km sta^^
ter in Gašparuševa (oba K"^
Na krajših progah so bili"'
hitrejši Podpečan (Zr^f
Taks (Mb), Jazbec (Konj)
Tratnikova (Ce).
Vipava: na plesnem
vanju mladincev v stad^r ,
plesih zmaga dvojice P^j
Bombač, 3. Podrgajs-Siv5||^
Kranjc-Horvat, v l^tj^
ameriškem slogu 2. Po'^^^
Si vsi. 4. Pečnik-Bomb3'^;j
Kranjc-Horvat (vsi Plesn''
Danes prvak,
jutri vojak
Najboljši slovenski moto-
ciklist Sašo Kragelj - prizna-
nje je dvakrat zapored dobil
od komisije pri AMZS - je v
letošnji sezoni kot drugi slo-
venski voznik motokrosa
osvojil točke za svetovno pr-
venstvo in na koncu še na-
slov državnega prvaka v
najmočnejšem razredu do
250 ccm.
»Sezono sem začel z zmago
na uvodni vožnji evropskega
prvenstva v Španiji in formo
stopnjeval vse do dirke v na-
šem Lenartu, ko sem dosegel
prvi čas kvalifikacij. V finalu
sem grdo padel, moral sem v
bolnišnico in pred VN Sloveni-
je so mi prijatelji svetovali
obisk pri bioenergetiku. Po
dveh seansah sem bil znova
samozavesten, na dan dirke
sem dobil zagotovilo, da se
bom v primeru dobrega starta
uvrstil na 13. in 15. mesto in
bioenergetikova napoved se je
uresničila,« se je na pravkar
končano sezono ozrl voznik
Banexa iz Slovenskih Konjic.
Kragelj je v zadnjih dveh
letih doživel pet hudih pretre-
sov možganov in po vse pogo-
stejših vrtoglavicah so zdrav-
niki mlademu šampionu za
nekaj časa odsvetovali nasto-
pe. Startom se ni odrekel in
ob večjem tveganju osvojil še
edini manjkajoči naslov dr-
žavnega prvaka, ki jih ima
zdaj skupno devet. Zimo bo
preživel na služenju vojaške-
ga roka v Tacnu, za novo se-
zono pa načrtuje vrnitev k
motorjem prostornine 125
ccm.
»Motorji manjše prostorni-
ne mi bolj ležijo. Predvsem
zaradi izkušenj, toda za odlo-
čitev je še dovolj časa. V voj-
ski bom s statusom vrhunske-
ga športnika lahko nemoteno
treniral, po uspehu na tekmi
za svetovno prvenstvo me
vedno bolj vleče v družbo
najboljših, toda realnost je
evropsko prvenstvo in boj za
kolajno. Letos sem prepogo-
sto zamujal na startu, a se je
na srečo izkazalo, da gre za
tovarniško napako. Kavvasa-
kiji niso bili dovolj dobro na-
stavljeni, že so napovedane
spremembe in nakup novih
motorjev pomeni dodatne
stroške, s čimer se bom moral
odpovedati načrtom o preho-
du na dirke svetovnega pr-
venstva,« pravi Kragelj.
IŽ.Z.
Nogometne kazni
Najbolj disciplinirani nogometaši Mure, največ kazni zd
velenjski Rudar
Po' četrtini nogometnega
prvenstva je v tekmovanju za
fair-play vodila Mura pred
Publikumom.
Največ kartonov so dobili
igralci Rudarja. Velenjčani so
bili do vključno 9. kroga kar
tridesetkrat kaznovani z ru-
menimi kartoni, Publikumova
bilanca pa je bila 20 rumenih
in enkrat izključitev.
Na lestvici za fair-play ima
Mura 49 negativnih točk, sle-
dijo PubUkum 50, Maribor 51,
Koper 54, Rudar 56, Primorje
58, Gorica 59, Olimpija 60,
Beltinci 61 in Korotan 68.
Med drugoligaši je najmanj
problematičen Železničar z 39
kazenskimi točkami, osma je
Era Šmartno 55 in deseti Šentjur
58. Šmarčani so dobili 23 rume-
nih kartonov, Šentjurčani pa tri
manj, a imajo že tudi dve izklju-
čitvi. V tretji ligi sta med posebej
obravnavanimi klubi tudi Ste-
klar in Unior, ki klopi s streho za
rezervne igralce še nista razširila
na predpisanih šest metrov in
sta morala plačati denarni kazni.
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK^ 17.10.
Kegljanje
Budimpešta: ekipni svetov-
ni pokal z udeležbo ženske
ekipe Miroteksa (do sobote).
Rokomet
Žalec: Žalec-Maccabi (prva
tekma pokala pokalnih zma-
govalk, 19).
PCTEK^ 18.10.
Kegljanje
Celje: polfinale ekipnega
evropskega pokala za ženske
(od 10. ure).
SOBOTA^ 19.10.
Košarka
Krško BWC-Kemoplast
(18), Interier-Comet (četrtfi-
nale pokala za moške, 20);
Slovenske Konjice: Comet-In-
grad (4. krog I. ženske lige,
16.30); Šoštanj: Elektra-Ra-
denska (17.30), Slovenske Ko-
njice: Rogla Atras-Prebold (5.
krog B lige); Podčetrtek: Pod-
četrtek-Duplek, Ptuj: Ptuj-Ža-
lec (2. krog C lige, vse 19).
Nogomet
Zreče: Unior-Črenšovci, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Bakov-
ci, Rogašovci:' Goričanka-Dra-
vinja (9. krog III. lige, vse
15.30); Rogatec: M. Claudius-
Tim Laško, Vransko: Vransko-
Krško, Kozje: Odred-Šmarje,
Štore: Kovinar-Usnjar (6. krog
MNZ Celje, vse 15).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laš-
ko-Topolčany (povratna tek-
ma 1. kroga pokala prvakov,
18); Žalec: Žalec-Maccabi (po-
vratna tekma 1. kroga pokala
pokalnih zmagovalk, 10); Sta-
de Bethunois: Stade Bethu-
• nois-Vegrad (povratna tekma
1. kroga pokala mest za žen-
ske, 20.30).
NEDEUA^ 20.10.
Košarka
Portorož: KS Polzela-Repub-
lika (17), Maribor: Pivovarna
Laško-Idrija (četrtrfinale poka-
la za moške, 18); Celje: Celje-
Janče (5. krog B lige. 18).
Nogomet
Velenje: Rudar-Publikum
(13. krog I. lige, 13.30);
Šmartno ob Paki: Era Šmart-
no-LjubljanE^ Ptuj: Drava-
Šentjur (10. krog II. lige, obe
15.30).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Elektro-
mos (povratna tekma 1. kroga
pokala EHF za moške. 15.30).
SREDA^ 23.10.
Celje: Ingrad-Pomurje.
Škofja Loka: Odeja-Comet (5.
krog I. ženske lige. obe 19).

ŠPORT I Q
Jarc zapušča Velenje?
Vodarjev trener se naprej nezadovoljen z omahovanjem uprave - Publikumov kapetan Goršek poškodovan in
izgubljen za nedeljski derbi z Rudarjem?
J,3govitega pohoda Pri-
niočno oslabljeni Pub-
''L ni zaustavil. V zdeset-
(jbrambni vrsti so manj-
iVoinih. Šporar in Cug-
' 2ato je trener Tarbuk
'jjgga branilca Blatnika
Lvil na mesto »štoper-
toda rešitev ni bila posre-
_^_,,K se v novi vU)gi ni
lolje znašel in je ob polča-
jstal v slačilnici, njegovo
jjto (libera je vseskozi igral
jjcar) pa je zasedel obetav-
(;oran Sankovič. Rumeno-
jijri po odmoru niso uspeli
j,čjti prednosti domačinov,
so imeli tudi precej sreče,
(i gol §0 dosegh po nepo-
lnem preigravanju Sešlarja
sredini igrišča, drugega pa
jedovoljenega položaja, ki
stranski sodnik Jakopiček
spazil.
laradi rokometne tekme
irenje-Elektromos bo ša-
iko-savinjski nogometni
Aiže ob 13.30 uri.
!olj kot poraz je na slabo
soloženje Milovana Tarbu-
plivalo zdravstveno stanje
^v\h varovancev. »Vsak
EJe boleč, toda neuspeh v
kščini nas ni dotolkel.
»olj me skrbi nova Gorško-
joškodba ramena,« je neje-
m pripovedoval celjski
ner, ki je imel za včerajšnjo
m z Beltinci dodatne teža-
zaradi poškodbe Hodžarja
bolezni Sešlarja.
•ttjoličasta mora« je za ve-
»iskim Rudarjem, ki se je
hitro pobral in ponovno zma-
gal. Žrtev je bila Gorica, za
nove tri točke pa so Velenjčani
potrebovali precej sreče. Zma-
goviti gol so dosegli prav v
zadnji minuti, ko so končno
izkoristili najstrožjo kazen. Z
bele točke je zadel rezervist
Slavko Javornik in prekinil čr-
no serijo izvajanja enajstme-
trovk, saj so »rudarji« v letoš-
njem prvenstvu že trikrat za-
pravili podobne priložnosti.
V nedeljo na derbi
PrvoUgaško prvenstvo se je
nadaljevalo že včeraj, v nedeljo
pa bo ob velenjskem jezeru vse-
lej mikavni lokalni derbi Rudar-
Publikum. Celjani so še naprej
v zaostanku za tri točke, izgubi-
H so jih z domačim porazom z
zeleno-črnimi, ki so prav po
gostovanju na Skalni kleti za
šest tednov zasedli vrh lestvice.
Rezultati 2. kroga pokala
MNZ Celje: Dravinja-Era
Šmartno 2:0, Usnjar-Steklar
7:6 (1:1) po 11-m, Tim Laško-
Unior 2:3 (0:0) po 11-m, Krš-
ko-Vransko 0:2, Kovinar-
Šentjur 0:3 bb.
Pred domačim občinstvom
je Rudar favorit, toda razmere
ob jezeru niso najbolj rožnate.
Trener Borut Jarc je očitno za-
čutil, da je sposoben jesensko
polsezono končati zelo uspe-
šno, saj je s povprečnim moš-
tvom nanizal serijo odmevnih
zmag. Pred dnevi je upravni
odbor ponovno opomnil, da
potrebuje igralske okrepitve,
česar vodilni možje nočejo ali
ne morejo razumeti.
Zatika se predvsem pri moč-
no zmanjšanem, proračunu, ki
nenačrtovanih izdatkov ne bi
prenesel. Kaj lahko se zgodi,
da se bosta Rudar in Jarc raz-
šla, če trener ne bo našel skup-
nega jezika z upravo o njeni
politiki in načinu razmišljanja.
Ne glede na nadaljnji razplet,
je Jarc z rezultati že dokazal,
da vendarle nekaj zna in velja,
kar bo slej ko prej morala priz-
nati tudi uprava ter upoštevati
kakšen njegov nasvet.
Velenjski trener je v izjavah
pred lokalnim derbijem vedno
kratek: »Derbi kot derbi. Napo-
vedi so nehvaležne. Naj zmaga
nogomet,« se je podrobnejšim
napovedim izognil Jarc. V celj-
skem taboru razmišljajo kako
zakrpati moštvo. »Ne glede na
zasedbo bomo napeli vse mo-
či, da Velenje zapustimo nepo-
raženi. Če se nam bo ponudila
možnost za zmago, jo bomo
zgrabili z obema rokama,« pra-
vi Tarbuk, četudi se je njegova
enajsterica s petih gostovanj
vrnila le z eno toČko.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATlČ
,   Za Andreja Gorska se je tekma v Ajdovščini končala že v 23. minuti. \
V koga je uperil prst Borut Jarc?
MALI NOGOMET
Premočno Dobovec
II. liga: v 5. krogu Majolka-
Orkan 6:4, Oplotnica-SI. Gori-
ce 2:5, Jurovski Dol-Železne
dveri 4:4, Tomaž-Agrotim 9:1.
Vrstni red: Ž. dveri 13, SI. Go-
rice 12, Tomaž, Orkan, Oplot-
nica 9, Majolka 6, J. Dol 1,
Agrotim -1.
MNZ Celje: v 5. krogu Do-
bovec-Ješovec 5:3, Štravs-
Atom 3:3, Rola prosta. Vrstni
red po polovici prvenstva: Do-
bovec 9, Ješovec 6, Rola,
Štravs 5, Atom 2.
Laško: v 15. krogu Breze-Gren
1:3, Zlatrorog-Strmca 4:1, Lipov
list-Zidani Most 4:3, Goldhorn-
Aranžerji 3:1, Koln pobi prosti.
Vrstni red: Zlatorog 37, Gold-
horn 34, Koln pobi. Strmca 23,
Z. Most 16, Breze 14, Aranžerji
12, Lipov list 8, Gren 6.
Slovenske Konjice: v 8. kro-
gu Galero-Mineral 4:1, Strani-
ce-Vitanje II 3:2, Dobrava-Ba-
zar 2:5, Nirvana-Konjice 2:2,
D. vas-Loče 4:2, Vitanje I-Žiče
1:6, Konki-DSV 1:2. Vrstni
red: DSV 19, Konjice 17, Vita-
nje 116, Bazar 15, Dobrava 14,
Loče, Žiče, Mineral, D. vas 13,
Galero 12, Nirvana 7, Vitanje
II, Stranice 3, Konki 2.
Šmarje: v 17. krogu Martin-
Vitasovič 0:3, Atom-Kristan
Vrh 4:4, Rogatec-Rebus 4:1,
Alatnica-Dobovec 1:2, Janina-
Haler 8:1. Vrstni red: Dobovec
43, Rebus 31, Atom 29, Alatni-
ca 28, Vitasovič 27, Janina 23,
Haler21,K. Vrh 15, Martin 10,
Rogatec 8.
PANORAMA
^ NOGOMET
l.iiga
II. krog: Rudar-Gorica 1:0
%S. Javornik (90, 11-m);
Ne-Publikum 2:0 (1:0),
Sija-Maribor 1:0, Beltin-
;^ura 0:1, Korotan-Koper
'Vrstni red: Primorje 24,
:^3r21, Maribor 20, Gorica,
17, Publikum 14, BeUin-
'1. Olimpija, Korotan 10,
-Per 8.
,,    "•«9-
■^rog: Sentjur-Dravograd
(2:0); Valek (19, 37), Pire
■ U-m); G. opekarne-Era
^Jftno 0:0, Črnuče-Domža-
Ljubljana-Naklo 2:1,
>ičar-Nafta 0:1, Rudar-
'^^ 0:0, Jadran-Drava 0:2,
1^'^Zagorje 0:0. Vrstni red:
i^^^ 19, Šentjur 17,-Nafta 16,
5'jPekarne, Zagorje, Vevče
>'Nar (T), Dravograd 14,
12, Domžale, Naklo
,'53 Šmartno 9, Jadran 8,
.'i^na 7, Železničar (Mb),
J lil. liga-vzhod
ij,'^'■og: Aluminij-Unior 2:2
■J; Krašovec (27), Kranjc
Ijj Dravinja-Steklar 0:2
J- Bakovci-Odranci 4:0,
Lir^-Brunšvik2:l. Pohor-
je-Kovinar 1:0, Črenšovci-Pa-
loma 0:1, Turnišče-Goričanka
0:0. Vrstni red: Aluminij 19,
Pohorje, Kovinar, Paloma 16,
Črenšovci 15, Bakovci, Unior
14, Steklar 10, Dravinja 7, Tur-
nišče, Goričanka, Kungota,
Brunšvik 6, Odranci 5.
MNZ Celje
5. krog: Šmarje-Vransko
0:2, Krško-M.Claudius 0:1, Us-
njar-Odred in Tim Laško-Bre-
žice neodigrano. Kovinar
prost. Vrstni red: Vransko 12,
Brežice 8, M. Claudius 7,
Šmarje 6, Usnjar 5, Kovinar,
Tim Laško, Krško 2, Odred 0.
ROKOMET
i.liga
Moški - 4. krog: Celje Pivo-
varna Laško-Krško 24:19
(10:11); Šerbec, Puc 5, Pungart-
nik 4, Pajovič, Jelčič, Tomšič 3,
Stefanovič 1; Gorenj e-Jadran
28:28 (12:11); Ilič 12, Bedekovič
6, Plaskan 4, Semerdijev 3, Kre-
jan, Sovič, Cvetko 1; Dobova-
Lisca 29:24, Slovan-Delmar
16:16, Rudar-Akripol 24:25,
Prule-Prevent 2429. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško 8,
Dobova, Akripol 6, Jadran, Krš-
ko, Prule 4, Prevent, Rudar, Izo-
la, Gorenje, Slovan 3, Lisca 1.
Ženske - 5. krog: Žalec-Ko-
čevje 26:23 (15:13); Kostjuko-
va, Pahor 6, Zidar, Kline 4, V.
Dolar 3, Derčar 2, Randl 1;
Izola-Vegrad 23:35 (9:18); Se-
merdijeva 9, Vujovič 7, Batin-
kova, Hudej 5, Rodič, Kranjc
4, Ibralič 1; Krim-Piran 33:17,
Burja-Polje 25:12, Mlinotest-
Olimpija preloženo. Branik
prost. Vrstni red: Krim 9, Ža-
lec 8, Mlinotest, Branik 6,
Olimpija 5, Kočevje, Piran 4,
Burja, Izola, Vegrad 2, Polje 0.
~~K0iARKr^^
A-1 liga
Moški - 4. krog: Interier-
Pivovarna Laško 97:87 [77:77,
40:41); Tovornik 24, Lisica 23,
Dončič 18, Jeras 9, Vujovič 8,
G. Čop 4, Jurak 1; Litostroj-KS
Polzela 99:88 (42:35); Šama-
nič 24, Jagodnik 16, Rituper
15, Petranovič 12, Kobale 9,
Čmer 7, Kobale 4, Rovšnik 1;
K. zidar-Rogaška 85:77
(45:40); Pale-Kosovec 17, No-
vakovič, Ivanovič 15, Kaliča-
nin 11, Petrovič 3, Mičunovič
2; Republika-Olimpija 75:77,
Helios-Idrija 67:65, BWC-Sa-
tex 78:95. Vrstni red: Olimpija
8, Satex, Interier 7, KS Polzela,
Litostroj. Pivovarna Laško, K.
zidar, Helios 6, Idrija, BWC,
Rogaška, Republika 5.
Ženske - 3. krog: Ingrad-
Sežana 95:61 (45:36); Saviče-
vič 25, Jurše 17, Polutnik 14,
Obrovnik, Arbeiter 10, A. Vo-
dopivec 9, Potočnik 8, Ramšak
2; Ilirija-Comet 97:43 (53:22);
Šporar 15, Ribič 10, Groleger
7, Brglez 6, Hren 5; Pomurje-
Maribor 60:54, Odeja-Ježica
51:91. Vrstni red: Ilirija 5, Je-
zica (-), Ingrad (-), Maribor,
Pomurje, Sežana, Odeja, Co-
met 4.
A-2 liga
Moški - 4. krog: Comet-Tri-
glav 82:69 (46:30); Plevnik 20,
Sivka, Novak 18, Matic 12, Je-
senek 9, Železnikar 3, Ravni-
har 2; Kemoplast-Krka 80:71
(44:36); Madžarac 22, Zorko,
Kahvedžič 17, Urbanija 12, Su-
šin 7, Gajšek 6; Litija-Radovlji-
ca 71:62, Loka-Ježica 77:73,
Brežice-Ihrija 75:91, Slivnica-
Zagorje preloženo. Vrstni red:
Loka 8, Comet, Ilirija, Krka 7,
Kemoplast, Triglav, Litija 6,
Jezica, Zagorje, Brežice, Ra-
dovljica 4, Slivnica 3.
B liga-vzhod
Moški - 4, krog: Prebold-
Maribor 65:60 (29.26), Hrast-
nik-Elektra 82:85 (71:71,
35:41), Janče-Rogla Atras
73:69 (39:41), Bistrica-Celje
91:67 (39:43), Radenska-Kam-
nik 83:71. Vrstni red: Prebold,
Bistrica 7, Hrastnik, Maribor,
Rogla Atras, Radenska, Elek-
tra 6, Kamnik S, Celje 4.
KEGUANJE
i.liga
Moški - 3. krog: Iskra-CP
Celje 7:1 (5729:5322; zmagal:
Salobir 897, izgubili: Lešnik
880, Vodeb 927, Cene 863, Siv-
ka 873, Klinar 882), Konstruk-
tor-Hrastnik 8:0, Hidro-Norik
3:5, Gorica-Brest 7:1, Rudar-
Proteus 6:2. Vrstni red: Gori-
ca, Iskra, Norik 6, Konstruk-
tor, Rudar 4, CP Celje, Proteus
2, Proteus 2, Hidro, Hrastnik,
Brest 0.
Ženske - 3. krog: Triglav-
Miroteks 1:7 (2393:2549; zma-
gale: Tkalčič 412, Zupane 435,
Čeh 408, Kardinar 450, Petak
419, izgubila: Šeško 425),
Sl.Gradec-Norik 4:4, Kon-
struktor-Adria 1:7, Izola-Gori-
ca 6:2, Rudar-Proteus 6:2.
Vrstni red: Miroteks 6, Norik
5, Proteus, Adria, Gorica 4,
Triglav, Izola, Rudar 2, SI. Gra-
dec 1, Konstruktor 0.
11. liga
Moški - vzhod, 3. krog: Ža-
lec-Konjice 2:6 (4993:5034),
Šoštanj-Rudar II 6:2
(4932:4855), Litija-Fužinar
6:2, Radenska-Korotan 6:2,
Dravograd-Črnomelj 7:1. Vrst-
ni red: Dravograd 6, Litija,
Fužinar, Konjice, Šoštanj 4,
Črnomelj, Rudar II, Radenska,
Korotan 2, Žalec 0.
Ženske - 3. krog: Miroteks
II-Miklavž 7:1. (2452:2271),
Šoštanj-Kočevje 6:2
(2296:2296), Korotan-Norik,
Gorica II-Kamnik preloženo.
Vrstni red: Miroteks II 6, No-
rik II, MTT, Šoštanj 4, Kam-
nik, Korotan, Miklavž 2, Gori-
ca II, Brest 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - 3. krog: Krilato ko-
lo-Petrol Celje 2:6, Nafta-Kovi-
notehna 7:1, Konstruktor II-Sl.
Gradec 6:2, MTT-Lokomotiva
3:5, Hrastnik-Miklavž 2:6.
Vrstni red: Konstruktor II 6,
Kovinotehna, MTT, Miklavž,
Nafta 4, SI. Gradec 3, Lokomo-
tiva, Petrol Celje 2, Hrastnik 1,
K. kolo 0.
SAH
I. liga-vzhod
5. krog: Rokada-Lipa
8,5:2,5, Žalec-Celje 6:5, Kovi-
nar-Branik 5,5:5,5, Poljčane-
Sp. Polskava 5,5:5,5;
6.krog:Kovinar-Lipa 6,5:4,5,
Rokada-Žalec 8:3, Celje-Sp.
Polskava 2,5:8,5, Poljčane-
Branik 5:6; 7. krog: Rokada-
Celje 8,5:2,5, Kovinar.Žalec
8,5:2,5, Poljčane-Lipa 6,5:4,5,
Branik-Sp. Polskava 5:6.
Končni vrstni red: Kovinar,
Rokada 12, Branik 10, Sp. Pol-
skava, Poljčane 9, Lipa, Žalec
3. Celje 0.


ŠPORT
Če se po jutru dan pozna...
v prvih kvalifikacijskih tekmah za ligo prvakov v rokometu je najvišjo zmago doseglo moštvo Celje Pivovarna Laško
Na vstop na Slo-
vaško je morala
celjska odprava na
mejnem prehodu
čakati slabo uro in
Tone Turnšek je v
avtobusu jezno, a v
smehu pripomnil:
»Kaznovati jih mo-
rate s tremi dodat-
nimi goli razlike!«
RazHka je bila na
startu v peto zapo-
redno sezono v po-
kalu prvakov bistve-
no višja in Topol-
čanya ne bi rešili ni-
ti bolj prijazni cari-
niki. Celjsko moštvo
vse od lige prvakov
1993/94 ni bilo tako
motivirano in je
navdušilo zlasti s ti-
pično germansko
vztrajnostjo, ki je
nova kvaliteta moš-
tva, v katerem je os-
ter boj za igralna :
mesta povzročil vrsto j)ozitiv- :
nih premikov.                    \
Zovko je bil na predvečer j
tekme silno napet in se je tudi '
v pogovorih z najbližjimi so- i
delavci izogibal napovedim o i
razliki. »Kakšna razlika neki. ■
Samo, da zmagamo. Tudi z ;
golom razlike,« se je branil ^
celjski trener, medtem ko so '
največji optimisti omenjali \
zmago s prednostjo osmih go- ^
lov. Na koncu se je izkazalo, ;
da sta Razgor in Murko pred :
poldrugim mesecem dobro '
ocenila razmerje moči, toda j
bolj kot z visoko zmago so J
Celjani navdušili s pristopom '
in neverjetno voljo do igre.     ;
Negotovost je trajala le četrt
ure, nakar je igra stekla. Dva ^
nasprotna napada v manj kot *
pol minute sta domače po-
vsem razorožila, obrambo 5-1 '
so prebijale asistence Puca in ^
najboljšega   igralca   tekme J
Šerbca, pred Peričevimi vrati j
je bil zid na črti previsok. *
Obramba 6-0 je bila v nasprot-
ju z Zovkovimi napovedmi in ]
je z Načinovičem in Pajovičem ;
v sredini ter Tomšičem na ;
dvojki delovala zelo uigrano.
Načinovič in Pajovič sta bila i
programirana samo za obram- \
bo, Puc in Stefanovič z rahlim ;
zvinom gležnja za napad, v;
drugem polčasu pa sploh ni-J
sta zaigrala. Na srednjem sta \
se menjavala Pajovič in pred-j
vsem Šerbec, vsi pa so se drža- ■
li dogovora s polčasa, da ne bo ^
popuščanja. Ob zagnani in re- ^
sni igri je bilo tudi dovolj pri-;
ložnosti za show, ki je najbolj
navdušil avtobus Florjanov.
Show tudi v
Golovcu
Puc in Jelčič sta izvedla ce-'
pelin, Vugrinec je pri sedeme-.
trovki z varanjem položil vra-i
tarja na tla in zlahka zadel-
nebranjeno mrežo, Jelčič je v'
obrambi odvzel žogo v košar- •
karskem slogu, Šerbec kot j
pravi kapetan vlekel igro ter;
neumorno zabijal gole in asi-'
stiral... Če se po jutri dan poz-^
Uroš Šerbec: osem golov in sedem
asistenc.
na, je veliko razlogov, da bo v
soboto Golovec poln.
»Za Topolčany se nismo po-
sebej pripravljali. Na treningih
uigravamo obrambi 3-2-1 in 5-
1, Slovake pa smo presenetili s
6-0, ki bo v resnih kombinaci-
jah tudi v ligi prvakov. Preiz-
kusili smo tudi kombinacijo 4-
2 z Jelčičem in Šafaričem v
prvi liniji, naš repertoar
obramb je postal zelo širok in
v Evropi lahko veliko naredi-
mo,« je ocenjeval Zovko, ki
pred gostovanjem na Slovaš-
kem zavestno ni dovolil pod-
cenjevanja in v soboto želi
polne tribune.
»Pivovarji« morajo začutiti,
da se rokometno Celje v priča-
kovanju vrhunskih spektaklov
prebuja in diha z njimi. »Slab
mesec dni pred začetkom lige
prvakov moramo nakazati po-
tenciale, kajti časa za bistvene
popravke ni veliko,« je po si-
jajni predstavi v Topolčanyu
ponovil Zovko in v soboto bo-
do prvaki uprizorili lov na re-
kordno evropsko zmago, ki je
38:16 iz lanske sezone proti
Lulinu.
Najvišja zmaga
Celjani so dosegli najvišjo
zmago, v ligi prvakov pa sta že
Barcelona in Zagreb, toda s
Hrvati se lahko zaplete. Odš-
kodnino za prestop Ivandije
so plačali, ne pa tudi takse
RZS za certifikat in tako je bil
nastop nekdanjega igralca Ce-
lja Pivovarne Laško neregula-
ren. Naša zveza je o zapletu
obvestila evropsko in Zagreb
bi v vsakem primeru moral
biti kaznovan.
Žreb štirih skupin lige prva-
kov bo v torek na Dunaju,
prve tekme pa bodo 9. novem-
bra. Barcelona, Teka, Kiel in
Zagreb so že' določeni za no-
silce skupin in prvim kombi-
nacijam o sestavi kvarteta s
Celjem Pivovarno Laško se ni
bilo mogoče izogniti. »Na pa-
pirju je najslabši Zagreb, a je
vseeno nevaren. Mogoče bi si
za nosilca želel Zagreb aU
Kiel, čeprav imam dobre spo-
mine tudi na Teko. Nosilec ne
bo toliko pomemben, marveč
preostali moštvi. V ligi prva-
kov bosta zanesljivo najmanj
dve ekipi, ki realno ne sodita
med najboljših osem in z nji-
mi bi imeli lažjo pot do četrtfi-
nala,« je ocenil Zovko.
Vstopnica za ogled tekme v
Topolčany-Celje Pivovarna
Laško je bila eno marko (toli-
ko stane pivo v najboljšem
hotelu), povprečna slovaška
plača je 200 mark, rokometaši
pa dobijo mesečno 500 mark.
Rezulati prvih tekem pokala
prvakov: Barcelona (Špa)-
Kaustik (Rus) 37:22 in 29:24,
Zagreb (Hrv)-Cankaya (Tur)
27:24 in 31:20, Fraternelle
Esch (Lux)-Kiel (Nem) 17:33,
Winterthur (Švi)-Redberg-
slids (Šve) 24:17, Linz (Avs)-
SKA Minsk (Blr) 19:18, Gud-
me (Dan)-Pelister (Mak)
21:24, Kielce (Pol)-Principe
(Ita) 22:21, Granitas (Lit)-Em-
men (Niz) 32:13, Zubri (Češ)-
C. zvezda (Jug) 23:24, Initia
Hasselt (Bel)-PSG (Fra) 22:18,
Szeged (Mad)-Steaua (Rom)
27:17, Karis (Fin)-Teka (Špa)
20:29.
Tekme Valur (Isl)-Šahtjor
(Ukr), Runar Sandjeford
(Nor)-Vrilissia (Grč) in Braga
(Por)-Hapoel (Izr) bodo konec
tedna.
■ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Topolčany-Celje Pivovarna
Laško 16:33 (7:16)
športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Schill in Burger
(oba Švica).
Topolčany: Bujna, D. Jakubička, Meluš; Goga, Kralik 2,
Hodal, Kopecky 2, M. Jakubička 2 (1), Valent 2, Vinka 2,
Bartek2, Szegeny 4 (1).
Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič 1, Vugrinec
3 (1), Šerbec 8 (2), Načinpvič 2, PoajoviČ 3 (2), Jelčič 2,
Stefanovič 3, Pungartnik 6, Tomšič 3, Puc 2.
Izključitve: Topolčany 8 (Kralik 2, Vinka 2, Szegeny 2+2),
Celje Pivovarna Laško 8 (Pajovič 2, Pungartnik 2, Tomšič 2,
Puc2). Sedemmetrovke: Topolčany 3 (2); M. Jakubička 1 (1),
Szegeny 2 (1); Celje Pivovarna Laško 6 (5); Vugrinec 2(1),
Šerbec 2 (2), Pajovič 2 (2).
Streli na gol (iz igre): Topolčany 14:38 (Goga 0:1, Krahk
2:6, Hodal 0:1, Kopecky 2:4, M. Jakubička 1:7, Valent 2:6,
Vinka 2:4, Bartek 2:5, Szegeny 3:4), Celje Pivovarna Laško
28:40 (Šafarič 1:1, Vugrinec 2:3, Šerbec 6:9, Načinovič 2:2,
Pajovič 1:2, Jelčič 2:3, Stefanovič 3:3, Pungartnik 6:8, Tomšič
3:4, Puc 2:5). Obrambe: D. Jakubička 1:5, Meluš 6:29
(sedemmetrovke 1:6); Lapajne 10:18 (0:1), Peric 4:11 (1:2).
Gibanje rezultata: 4:4 (14.), 4:7 (15.), 7:10 (24), 7:17 (33.),
8:22 (40.), 12:26 (50.), 12:29 (53.).
Medicina športa
v Celju so bili konec tedna že 6. dnevi športne medicine
Slovenije. Na največjem tovrstnem zboru v naši državi so
se v treh dneh zvrstili posveti in predavanja s številnih
področij medicine športa.
Srečanje se je začelo s posveti o dietetiki, preventivnih
pregledih in poškodbah, nadaljevalo z okroglo mizo konzi-
Ijarnih specialistov in sodelavcev ter predstavitvijo ustanov, v
zadnjem delu pa so bile skupščine Združenja medicine
športa, Zbornice fizioterapevtov in Združenja maserjev in
zdravstvene komisije OKS-ZŠZ.
Razlika je očitna
Deset let je minilo od za-
četkov ženskega rokometa v
Žalcu do prve tekme v evrop-
skih pokalih, s katero se bo
nocoj v središču Savinjske
doline začelo novo rokomet-
no obdobje. Za ogrevanje je
nasprotnik v pokalu pokal-
nih zmagovalk ravno pravš-
nji: Maccabi, ki bo obe tekmi
odigral pri nas.
.iiiiiiiiiliiliiMiiiiiiiir
Izraelski ženski rokomet je
šele v fazi prebujanja, reprezen-
tanca se je svetovnega prvens-
tva skupine C prvič udeležila
šele leta 1991 in zasedla pred-
zadnje mesto. Po zadnjih po-
datkih je v državi vsega 22 ekip
z nekaj več kot 200 igralkami.
Žalčanke so izrazite favoritinje
in uspešen start v Evropo ne bi
smel biti vprašljiv, kajti kako-
vostna razlika je očitna.
Vstopnina za obe tekmi
(nocoj ob 19. in v soboto ob
10, uri) je 800 tolarjev, za
ogled posameznega srečanja
pa 500 tolarjev.
»Z najbolj osnovnimi podat-
ki nas je oskrbel Olimpijin tre-
ner Čumakov. Maccabi ima na
položaju leve zunanje Rusinjo,
ki je njihova edina prava igral-
ka in izrazita bombarderka. V
obrambi igrajo 3-2-1 in 5-1, kar
nam najbolj ustreza zaradi
močne krožne napadalke Kost-
jukove. Zadnji teden smo štiri
dni trenirali skupaj s Krimom,
ekipa je dobro pripravljena in
verjamem v uvrstitev v osmi-
no-finala,« pravi trener Tone
Tisel), ki izkušenj z evropsi,.
pokali še nima. Trening
mom je bil dobrodošel 3
vsem za postavno Kostj^r
ki je na večini tekem doma?
prvenstva igrala s poi^Jl
močjo. Prav zaradi njeje-pj
spremenil način igre, kidov \
vedno bolj razpoznavne ojj
in sodeč po prvih rezultati
uvrstitev v končnico za na \
prvakinj ne bi smela izniu^
Četttfinalne tekme sl^
skega pokala bodo 30. oi!
bra in 6. novembra, p^jj
so Vegrad-Žalec, Bran'
Olimpija, Mlinotest-PiraJ'
Krim-Kočevje.
»Brez dvoma smo mofj
kot lani, vendar sta se Krim
Olimpija še bolj okrepila,y
da so razlike večje. Realnoj(
rahli prednosti tudi Mlinotj;
in naša realnost je 4. mesti
meni Tiselj, ki vseeno sv,
pred evropsko premiei
»Izraelke imajo nekaj izi;
šenj, kar ni zanemarljivo. (||
ša največja nasprotnika boj
želja po dokazovanju intij
ma, kajti prva tekma v novj;
tekmovanju je vedno ne
posebnega.«
S prenovljeno dvorano so!
prezadovoljni, šest igralk že;
di dvakrat na dan in v delo p i
ekipe so aktivno vključeni! i
strokovnjaki z medicinsk |
področja. Žalčanke so v le
nji sezoni na Štajerskem pi
zele vodilno vlogo in prima
morale potrditi z zanesljiij
napredovanjem v pokalui |
kalnih zmagovalk.
ŽEUKO Zljj
ŠPORT_ fB
Madžari še nevarni
{orenje se je z gostovanja v Budimpešti vrnilo neporaženo - Bojan Požun: »Možnosti
I so zdaj 50:50.«
*gres, da so igralci Gorenja
oudimpe^to prvo tekmo
ula EHF odpotovali opti-
jjtično razpoloženi, toda
Jjdločenega izida si vseka-
' niso obetali. Velenjčani
Jobili polčas, vodili celo za
jt golov, domači pa so izena-
či jele v zadnjih trenutkih
^tanja.
•
[jvodni napadi so bili zelo
pivni, zatikalo pa se je z
■fambo 3-2-1. Ojsteršek ni bil
j5 najboljšemu strelcu ma-
vrskega prvenstva Kosteck-
jiiu, ki je z lahkoto prihajal
pstrelov in šele postavitev 5-1
;t)ila pravi odgovor na napade
iladžarov. Bedekovič in Kim-
(jko sta na črti dobro zau-
(jvljala strele z razdalje, ven- ■
^so se domači reševali z goli
[sedemmetrovk (skupaj kar
Evet!) in iztržili remi.
_
EJektromos-Gorenje 25:25
Anžič, Stropnik, Meo-
[2, Krejan, Bedekovič 4, Oj-
[eršek, Plaskan 2, Kimčehko
Sovič, Semerdijev 6, Cvetko
Ilic 5 - Perger, Ivanov, Gavai
Kuzma 2, Beres 1, Mohacsi
I,Nemeth, Varadi, Kosteckij
Laurencz, Rosta, Ledvay 2.
;orenje je obrambo 6-0 us-
prebijalo z goli s črte in
ečino drugega polčasa
rv svojih rokah, čeprav so
tekmeci nenehno lovili,
alci in vodstvo Elektromosa
ipo tekmi razočarani prizna-
li, da so bili prepričani v gladko
zmago z desetimi goli razlike
ter so za dvoboj v Rdeči dvora-
ni napovedali boljšo igro. Moč-
nejši bodo za levičarja Nemet-
ha, presenetil je Mohacsi na
levem krilu z 12 goli, ruski
vratar Ivanov pa je dobro branil
le v prvem polčasu.
Velenjčani so dobro preučili
igro Elektromosa in se pred
povratno tekmo otepajo vloge
favorita. »Madžari so bili in so
še vedno v rahli prednosti, če-
prav so zdaj možnosti 50:50,«
svari trener Požun. Madžari v
evropskih pokalih na startu ze-
lo redko izpadajo, vendar je
tudi Gorenje prikazalo zrelo
igro in mnogi pričakujejo še
eno težko tekmo, ki bo nemara
še bolj naporna kot v Budimpe-
šti.
Požun bo verjetno nekoliko
prerazporedil igralce v globoki
coni 3-2-1 in predvideva po-
dobne spremembe tudi v Elek-
tromosevi obrambi, saj so bile
nekatere slabosti zelo vidne.
Bedekovič se je po začetni tre-
mi in strahu dobro ujel, v for-
mo se vrača Kimčenko in Ilič se
bo zdaj z levega zunanjega lah-
ko preselil na svojo običajno
vlogo organizatorja igre.
Med igralci je pred nedeljsko
tekmo največji t)ptimist Kim-
čenko, ki napoveduje zmago s
petimi goli razlike. Vsi drugi so
prepričani, da se Madžari ne
bodo vnaprej predali in bo
končna odločitev zelo tesna.
»Ob prednosti domačega igriš-
ča se ne smemo vnaprej zana-
šati na dober izid. Zaigrati mo-
ramo, kot da lovimo zaostanek
petih golov, in s takšnim pristo-
pom bodo naše možnosti za
napredovanje večje,« meni ka-
petan Borut Plaskan.
DEJAN TAMŠE
Požun (levo) svari k previdnosti, Plaskan in Cvetko pa sta
večja optimista.
Zmaga in dva poraza
v. evropskih pokalih v košarki so bile v torek
in včeraj zadnje tekme prvega dela. 2^adi
reprezentančnih kvalifikacij za evropsko pr-
venstvo v Španiji 1997 bo za klube enomesečni
premor, od naših pa ima najbolj ugodno izho-
dišče KS Polzela.
Savinjčani so pred tednom dni v Skopju dosegli
prvo zmago v gosteh, s katero so se močno
približali napredovanju v naslednji krog, ki je
rezervirano za štiri moštva.V 32. minuti so vodili
že z 81:65, tik pred koncem so se Makedonci
približali na dve točki zaostanka, vendar je Petra-
novič (skupaj sedem trojk) iz prostih metov potrdil
zmago.
Evropski pokal: skupina A-4. krog: Rabotnič-
ki-KS Polzela 89^:91 (42:49); Petranovič 34, Šama-
nič 24, Kobale 14, Jagodnik 12, Zaletel 7; Nobiles-
Scavolini 93:87, Fenerbahče-Riga 107:88. Vrstni
red: Fenerbahče 8, KS Polzela 7, Scavolini, Riga 6,
Nobiles 5, Rabotnički 4.
V Rogaški Slatini je gostoval sloviti Benetton s
Pittisom in Rebračo, ki je za enoletno pogodbo
dobil toliko, kot je dveletni proračun Slatinčanov.
Po zaostanku z 8:23 so domači izkoristili številne
menjave Italijanov in povedli s 27:25, toda v
nadaljevanju je spet prevladoval Benetton. V do-
mači ekipi so več igrali mladi, Mičunovič in Jevto-
vič pa sta bila vseh 40. minut na klopi, saj je trener
Markovič po slabših predstavah v prvenstvu napo-
vedal ostre ukrepe.
Koračev pokal: skupina 0-2. krog: Rogaška-
Benetton 80:106 (37:45); Kaličanin 25, Ivanovič 24,
Novakovič 14, Krivec 7, Petrovič 6, Pale-Kosovec 5;
Zemaitijos-Zrinjevac 77:82. Vrstni red: Benetton 4,
Zemaitijos, Zrinjevac 3, Rogaška 2.
Petranovič je v Skopju zadel sedem trojk.
Celjanke so v Avstriji doživele znosen poraz in
obdržale možnosti celo za zmago v skupini. Večji
del prvega polčasa so vodile, nato pa jih je zmedla
cona (delni izid 2:12) in brez Juršetove ter s štirimi
osebnimi Savičevičeve zaostanka niso več ujele.
Pokal Ronchetti: skupina G-2. krog: Wells-
Ingrad 87:78 (49:43); Polutnik 20, Savičevič 17, A.
Vodopivec 15, Obrovnik 12, Jurše 6, Potočnik 5,
Arbeiter 2, Pertinač 1; Istrobanka prosta Vrstni
red: Ingrad {+] 3, Wells 2, Istrobanka 1.
Tragedija Laščanov
KS Polzela, Pivovarna Laš-
ko in Rogaška so se v 4. kro-
gu državnega prvenstva z
gostovanj vrnili praznih rok,
prvenstvo pa se bo nadalje-
valo 2. novembra.
Polzelani so na Kodeljevem
katastrofalno izgubili 'skok
(33:14), po zaostanku z 48:64
s pressingom povedU s 74:71
in zaradi slabše igre v obrambi
doživeli poraz. Po tekmi so
tarnali nad utrujenostjo zara-
di napornega igranja ob sobo-
tah in torkih, največ težav pa
ima Kobale, ki se zelo težko
prilagaja na hotelske postelje.
Laščani so v Krškem izgubili
dobljeno t,ekmo. Lisica je šest
sekund pred koncem zadel
drugi prosti met, izenačil na
77:77 in prestregel podajo iz-
pod koša. Z velike razdalje je
zgrešil met, žoga se je odbila
do Tovornika, ki prav tako ni
bil natančen, v podaljšku pa je
Nakič sam dosegel 11 točk
(Laščani so v petih minutah
dobili kar 20 točk) in tekma je
bila odločena. Rogaška je v
Sežani sredi prvega polčasa
zapored dobila 15 točk in pred
zadnjo četrtino srečanja ize-
načila, vendar je doživela po-
raz in je padla na dno lestvice.
V A-2 ligi je Comet zmagal
še tretjič zapored. Proti Trigla-
vu je do 6. minute brez zgreše-
nega meta dosegel pet trojk in
odlično igro nadaljeval s serijo
16:0, tako da je pred odmorom
že vodil z 41:17. Prijetno je
presenetil Kemoplast, ki je
pred številnimi gledalci prve-
mu favoritu lige Krki prizade-
jal poraz. Ž. Z.
Nad pricaicovanji
Velenjčanke so v pokalu mest nudile močan odpor Stade Bethunoisu in bile zelo
blizu zmagi
Velenjske rokometašice so
' svoji prvi evropski preiz-
%ji klonile proti franco-
ekipe Stade Bethunois^
»dar niso razočarale. Z
*brenostjo so prav prijetno
^senetile in tako požrtvo-
'ne igre y letošnji zasedbi
■'>iso prikazale.
/rancozinje so tekmo začele
pričakovano obrambo 6-0 in
^rnače so skoraj ves prvi pol-
lovile zaostanek. V 24. mi-
so tekmice končno ulovi-
^'"^ dobile polčas predvsem
j^^grad-Stade Bethunois
?'^4 (13:12); Lakič,Šolaja,
5nkova 3, Semerdijeva 3,
Sovič, Hudej 5, Rodič 1,
l^^k 1, Stevanovič 3, Ibra-
I 1> grudnik, Viijovič 2 -
^^^^rt, Gruwier, Romchan-
'■l^' Decherca 1, Guerrien
l^i^a 1, Morais 1, Parat 4,
i^^^eesch, Pingret 7, Be-
^.Remy5.
5 f^slugi vratarke Mare Sola-
to'   očitno prava oseba za
tekme. Dobra je bila
L '^^slizacija napadov, igral-
° imele pri strelih na gol
mirno roko in maloštevilni,
gledalci so bili zadovoljni.
Trener Papak je poskušal tu-
di z menjavami, saj Stevanovi-
čeva po poškodbi na mladin-
skem evropskem prvenstvu še
ne more odigrati vseh 60 mi-
nut. Občasno je bila počitka
potrebna tudi Semerdijeva, ki
je bila preveč napeta in ni po-
kazala igre na svoji običajni
ravni. Borben je bil tudi drugi
polčas, vendar je bilo bistveno
več napak, ki so domače tudi
veljale zmage.
Odločilne so bile zadnje tri
minute (20:21), ko Velenjčan-
ke tri napade zapored niso za-
ključile z golom in doživele
poraz. Najboljša igralka tekme
Šolaja je bila seveda nekoliko
razočarana zavoljo poraza, ki
je po njenem mnenju nekoliko
previsok. »Francozinje bi lah-
ko premagale, letošnjih soi-
gralk pa še nisem videla igrati
tako borbeno in na povratni
tekmi lahko s podobno igro
tudi zmagamo,« je prepričana
vratarka. .
Velenjčanke so na sever
Francije danes odpotovale z
avtobusom. Stade Bethunois
je prav tako rudarsko mesto s
30.000 prebivalci, klub pa za
razliko od Vegrada nima nobe-
nih finančnih težav.
V ozadju sta gradbeno pod-
jetje in veriga trgovin, vse
igralke vključno s tremi repre-
zentantkami so amaterke in
trenutno so skupaj z Metzom
in Besanconom z vsemi mož-
nimi točkami na vrhu lestvice
francoskega prvenstva.
DEJAN TAMŠE
Mara Šolaja (v sredini) po dobri predstavi upa na preseneče-
nje v Franciji.

16
REPORTAŽA
Glihqn|e brez tepeža
Lenartov sejem na Rečici je obudil spomin na predvojno sejemsko dogajanje, ko so bili tovrstni sejmi resnično živi
Trški župan s policajema.
Ciganski Pavel z Urško, pič-
kurin, slepec s siroto, pre-
možna kmečka družina in
obilo štantov z nekdanjimi, a
še danes uporabnimi izdelki
so zaščitni znaki letošnjega
Lenartovega sejma, ki je bil v
nedeljo na Rečici ob Savinji.
»Kot že leto nazaj, se bo tudi
letos na Rečici sejmarilo v zna-
menju svetega Lenarta. Od
davna imamo tržani trga Reči-
ca to pravico, pa poleg te še
mnoge druge, ki pripadajo
svobodnim trgom sirom naše
dežele. Ne bom vas učil, kaj
smete in kaj spet ne smete
počenjati na dan našega sej-
ma. Toda, ker obstajajo dolo-
čene postave, po katerih se
mora sejem odvijati, bom na-
vedel zapovedi, ki se jih imate
vsi držati,« je v sončnem ne-
deljskem jutru zazvenel uka-
zovalen glas policaja, ki je skr-
bel za red in mir na Lenarto-
vem sejmu.
»Prodajati in trgovati sme le
tisti, ki ima dobro blago, zdra-
vo in vsestransko uporabno.
Nadzor nad tem bom osebno
opravljal in od vsakega proda-
jalca izterjal trško mitnino in
odškodnino za prodajni pro-
stor. Ne bom preganjal gliha-
nja za cene, če bo to spodobno
potekalo in brez nevarnosti te-
peža. Nepoštenosti pri cenah
ali tehtanju bom po veljavni
postavi ostro kaznoval, tudi z
najstrožjo kaznijo uklenitve v
železje in zaporom ob vodi
brez kruha. Posebej bom pre-
ganjal žeparje in podobno so-
drgo in vsakdo, ki bi ob kaj
svojega prišel, mi naj to prija-
vi. Vsak od prodajalcev ima na
svojem tržnem mestu držati
red in snago. Če bom jaz skr-
bel za to, ga bo drago stalo.
Sejem bo trajal od jutra do
noči, ponoči pa zahtevam mir
in pokoj. Če bo ta kršen, si
bom vzel poseben čas za
obravnavo zlih kršilcev, to že
kar v naprej povem. Če se
boste po mojih navodilih drža-
H, se nimate česa bati in zago-
tavljam vam dobro počutje
med nami,« je našteval trški
policaj pravila sejmarjenja in
nadaljeval:
»Lani sem moral nekajkrat
ukrepati in naj vam povem, da
ne prav nežno! Nekdo je mi-
slil, da me bo zaobšel pri pla-
čilu trške takse, pa se je zmo-
til. Pozneje se mu je v glavi
motilo od mojih neposrednih
ukrepov, za katere imam vso
pravico in tudi pooblastilo od
našega spoštovanja vrednega
župana in tudi po postavi mi
te pravice pripadajo.
Drugi je spet mislil, da je kar
povsod prostor za telesno olaj-
šanje. Tudi temu sem dopove-
dal na svoj način, da temu ni
tako. Dva dni je ribal trško
pisarno le ob kruhu in vodi!
Neki krčmar je točil vodo za
vino, pa še tako neumen je bil,
da je ponujal rdeče vino in
vlival belo vodo! To je seveda
hudo kaznivo dejanje in je ter-
jalo vso odločnost v kazni in
pokori. Verjemite, da taisti te-
ga ne bo več počenjal, tako
sem mu posvetil.
Tako, sedaj sem povedal, kar
veleva mi stan in dolžnost. Za-
gotavljam, da je v našem trgu
lepo, da so tržani dobri ljudje,
da pa so tudi občutljivi za kak-
šne zbadljivke, zato tega ne
počenjajte, da ne bo posledic.
Imejte se raje lepo in bodite
veseli, kot se to na sejmanji dan
na Rečici spodobi. Dobro kup-
čujte, pošteno barantajte in
uživajte med nami,« je sklenil
svoj nagovor trški policaj.
Ko zadiši po
domačem
»Barantanje je dovoljeno in
prav zaželeno. Seveda pa mo-
rata biti oba za to, prodajalec
in kupec. Prej ko bi kje prišlo
do spora, priporočam, da pri-
tegnete najbližjega policaja k
dogajanju, da bo pravično pre-
sodil, kdo ima prav.« Sejemski
dan na Rečici je minil v zna-
menju takšnih in podobnih
pohcajevih navodil in opozo-
ril. Sicer se z »živinčeti« ni
trgovalo, kramarji pa so na
svojih štantih ponujah marsi-
kaj, čemur danes rečemo »do-
mači izdelki«.
Ljudje iz cele Zgornje Sa-
vinjske doline in tudi od dru-
god so se ustavljali ob doma-
čih dobrotah: siru, poticah,
prestah in drugih slaščicah,
poskušali »tovkec«, mošt, bo-
rovničevec, višnjevec in še več
drugih dobrot, ki so jih pripra-
vile skrbne gospodinje. Na re-
čičkem trgu je dišalo po doma-
čih klobasah in pečenem ko-
stanju, v zraku je bilo čutiti
pravi sejemski utrip, prereka-
nje in barantanje, vse skupaj
pa je pomenilo veliko zabave,
tako za kupce kot prodajalce.
»Lastnike živine na sejmu
prosimo, da imajo pripravlje-
ne lopate za prestrezanje nuj-
nih odpadkov oziroma blata.
Trg namreč nima'čistilca, za
policaja pa je tako delo nečast-
no. Torej pazite na drek, da ga
ne bo po naših lepih ulicah,«
je v sejemski vrvež zazvenelo
policajevo opozorilo.
Na Rečico je prišel ponujat
različne vrste moke mlinar iz
Brinečevega kmečkega mlina,
pridne pletilje in tkalke so po-
nujale domače prtičke, pre-
proge, nogavice in še marsi-
kaj, kar nastane s pomočjo
spretnih prstov. Vmes je bilo
najti medico in druge medene
dobrote, pa domače rezance,
suho sadje, domača jabolka,
razna semena... Omamno so
dišali tudi siri s Kadunčeve
domačije, mnogi, ki jih je nav-
dajala ljubezen, pa so se pona-
šali s srčki iz lecta. Kovač je
ponujal zelo različne izdelke
iz železa, spretni rokodelec
doma narejene stenske ure,
turistični delavci iz Luč so s
sabo prinesli pletene košarice,
košare in koše, kar pred očmi
obiskovalcev so nastajala reše-
ta in drugi podobni izdelki iz
lesa. Mnogi Obiskovalci sd s
sabo nosili metle, kuhalnice,
žlice in še marsikaj, kar je bilo
nekdaj v rabi in še danes prav
pride. Grušoveljski in pobreš-
ki gasilci so sabo pripeljali
predvojni gasilski avto, svoja
štanta so postavili tudi rečički
planinci in lovci... Kar težko je
z besedami pričarati ves se-
jemski utrip.
»Če bi katera od brhkih žena
izgubila svojega moža v vses-
plošnem sejmanjem vrvežu,
naj izgubo prijavi najbližjemu
policaju, ki bo to vzel na zna-
nje, moža pa mora dotična
sama poiskati. Le v skrajnem
primeru lahko k iskanju pri-
tegne tudi pse iskalce, ki jih
bodo ponudili člani pasjega
društva. Seveda proti pravič-
nemu plačilu,« je opozarjal
strogi pohcajev glas.
Sejemski
posebneži
člani Turističnega društva
Rečica so v sodelovanju s pub-
licistom Aleksandrom Videč-
nikom (gospod Videčnik je za
Lenartov sejem pripravil vse
tekste in scenarije) obudili kar
nekaj likov, značilnih za po-
dobne predvojne sejme.
Največ pozornosti in smeha
sta s svojimi prigodami vzbu-
dila Ciganski Pavel in njegova
Urška, ki sta nekdaj v Zgornji
Savinjski dolini pomenila pra-
vo posebnost. Ciganski Pavel
je s svojo družino živel, kot
pač živijo cigani, posledica pa
je bilo javno zaslišanje, ki so
ga pripravili na Rečici. Med
zaslišanjem so obiskovalci
med drugim izvedeli, da Pavel
poleti biva pod jelšami, pozi-
mi pa v gornjegrajski kajhi,
kjer pripravlja drva in tako
odsluži kazen. Pavel je v Dol
Suhi zamenjal odeji, na Ljub-
nem so ga čisto po flosarsko
premlatili, h krstu je gornje-
grajskemu gospodu prinese
»lanskega« otroka in da bi bi
za cigana nedostojno, da
eden od sinov delal na Delej
vi žagi... No, strogi policaj
pokazal usmiljenje in Pavle
izpustil, saj mu je v zagov«
pridno pomagala njegova je
kava Urška.
Tudi pičkurin, potujočitij
vec ali krošnjar, po navadi D
matinec, je bil zelo prisotei
nekdanjem zgornjesavi
skem življenju. Menda soi
pičkurin pravili zaradi temi
ramenta, v njegovi košari
se je našlo vse, kar so potrel
vah na kakšni domačiji
vsakdanje življenje. Tudi'
Rečici je bilo v košari ob
stvari, od šivanke, glavnil
do razglednice kraja. Pa ti
barantal je rečički pičkui
kar precej in marsikdaj so
slišali jezni glasovi, ker jo
pač pičkurin v kupčiji bo
odnesel.
Mnogi obiskovalci so s pi
pevkom osrečili slepca in n
govo siroto, marsikdo je obs
ob spoštovanja vredne
kmečkem paru, ki je s sa
vodil toliko otrok, da jih sko
prešteti ni bilo mogoče... V(
ko Rečičanov, ki so se sponi
li lanskega sejma, je v nede
prišlo oblečenih, kot se je
spodobilo na sejmanji dan,
so ga na Rečici zaključili'
rajanjem dolgo v noč in oblju;
bo, da se prihodnje leto p
novno srečajo na Lenartov^
sejmu.
tmmmm urška selišni
Okrog pičkurina seje nenehno zbirala množica radovedneM]
Ciganski Pavel in njegova Urška še pred zaslišanjem v svojem bivališču.
Župan svobodnega trga Rečica skupaj s policajema izdaja navodila, kako se je treba na
sejmu obrmšati.
----^
Na štantih so prodajalci ponujali različne izdelke iz lesa, kijih danes skoraj ne vidimo v

KULTURA
17
Vidkova
jrajčica za
l^sno publiko
plesnem teatru Igen
\ii ^ P'^^ ^^^^
JgtRu 17. sezone pripravi-
"^iTiiero plesne slikanice
Lva srajčica. Publiki so
premierno uprizorili
gpji petek, za novinarje
je bila zaključena
^stava sinoči, jutri ob 18.
,p3 bo v Hermanovem
j^liŠču otroškega muze-
, Muzeju novejše zgodo-
Celje še tretja premie-
'yplesnem teatru Igen so v
0 Tedna otroka in ob
jiovnem dnevu otroka pri-
štiri predpremierne
iiizoritve v Velenju in Šem-
0, po treh premiernih
jfizoritvah Vidkove srajčice
jt)0 zgoščena produkcija
iveplesne predstave v Celju
"^io konca leta. Plesna sli-
jiica Vidkova srajčica je na-
/a v skupni produkciji Ple-
jga teatra Igen, Hermano-
?«abrloga Celje in nacional-
{televizije.
Koreografija in režija Vid-
jii srajčice je delo Igorja
;lena, tekst je priredila Eve-
ja Umek, avtor glasbe je
ado Jakša, predstavo pove-
jE Violeta Tomič, kostu-
lografija in scenografija za
:edstavo je delo Marije
(nc, Milena Gruber, Simo-
lArnšek in Manon Koci-
čič pa so poskrbele za
aična opravila. V Vidkovi
^ici plešejo: Kaja Rebek,
itarina Perčič, Maja Hor-
1, Alja Vouk, Neja Jelen,
faša Drofenik, Lea Koželj,
mja Slapar, Anka Rener,
irja Tomažinčič in v alter-
iciji Ajda Habjan, Dolores
hišovar, Urška Hohnjec,
iatja Kolenc, Eva Krempuš,
Jara Jurak, Vojka Krevh,
Inja Rebek, Alja Jurak in
»lana Božiček.
Predstavo Vidkova srajčica
»do v Plesnem teatru Igen
(udia za ples Celje igrali ozi-
*a plesali do januarja
^58, primerna pa je za vrt-
fvske malčke in učence niž-
■slopnje osnovnih šol.    IS
Stane Potisk, Anica Kamer in Tomaž Gubenšek v Gorgoninem daru.
Gorgonin dar na
celjskem odru
Na velikem odru Sloven-
skega ljudskega gledališča
Celje bodo jutri, v petek, ob
19,30. uri premierno uprizo-
rili delo Petra Shafferja Gor-
gonin dar. Predstavo je reži-
ral Mile Korun.
Peter Shaffer je pogosto
uprizarjan avtor na slovenskih
gledaliških odrih. Ob premieri
bo v avli in foyerju SLG Celje
razstava skulptur akademske
slikarke Nataše Pičman iz Kra-
nja. V SLG Celje so doslej že
uprizorili tri njegova dela
(Javno oko, Amadeus in pred
petimi leti Črno komedijo), le-
tošnjo sezono pa začenjajo z
njegovo najnovejšo dramo
Gorgonin dar (The Gift of the
Gordon), ki je bila prvič upri-
zorjena pred štirimi leti v Lon-
donu. Gorgonin dar je zelo
kompleksno in premišljeno
besedilo, ki ga je avtor snoval
in oblikoval kar pet let.
Za slovenski prevod drame
Gorgonin dar je poskrbel Ve-
no Taufer, ob režiserju Miletu
Korunu pa so predstavo za
celjski oder obhkovali še dra-
maturg Janez Vencelj, lektor
Marijan Pušavec, Janja Ko-
run, ki je poskrbela za sceno
in kostume, koreografinja Ta-
nja Zgonc ter igralci: Anica
Kumer, Tomaž Gubenšek,
Janez Bermež, Stane Potisk,
Jana Šmid, luna Ornik, Va-
nja Slapar in kot gostja Vesna
Pernarčič.
Osnova drame je življenjska
pot dramatika, ki jo po njegovi
smrti vdova razkriva njegove-
mu odraslemu nezakonskemu
sinu. Skozi njeno pripoved pa
se ne odkriva samo njegova
biografija, temveč predvsem
njegova ekscesna osebnost in
ideje, ki so ga vodile na njego-
vi življenjski in ustvarjalni po-
ti.
S svojo mračno dramo Shaf-
fer vseskozi problematizira
človekov osebni odnos do
storjene krivice prav skozi od-
nos med dramatikom in nje-
govo ženo, pa tudi skozi raz-
merja med njo in dramatiko-
vim sinom - poslušalcem nje-
ne pripovedi. Poleg osnovne
moralne tematike pa se drama
na svojevrsten način ukvarja
tudi sama s seboj, s smislom
pisanja za gledahšče, s proble-
mom gledališkega poslanstva
in mesta gledališča v sodob-
nem svetu.
Korun je Shafferjevo temati-
ziranje gledališča še dodatno
poudaril s teatralizacijo pred-
stave, saj ta raziskuje polje
čiste igre, njene moči in odno-
sa z besedilom. Pri tem gre.
pravzaprav za srečno naključ-
je, saj so bili v gledališču z
odhodom glavnega igralca pri-
siljeni lotiti se študija besedila
drugače in je predstava nasta-
jala v nenehnem tehtanju sve-
žih idej in igralskih rešitev.
Kljub temu premiku pa pred-
stava ostaja zvesta Shafferje-
mu besedilu v izvrstnem pre-
vodu Vena Tauferja.
IS
Foto: DAMJAN ŠVARC
ZAPISOVANJA
Cigaretna Icuitura
Piše: TADEJ ČATER
Če se vam bo že mvno zahote-
lo, boste lahko mirne duše in
nekoliko manj čiste vesti, v kak-
šen potok, za katerega ne morete
niti slišati, ker ste kot otrok padli
vanj in pri tem zmočili ne le
hlače, pač pa tudi kakšno vetrov-
ko, pulover, ker vam gre tisti
potok prekleto na živce, ker so
vas kot mladoletno deklico vaški
fantje tam enkrat iz same hudo-
bije porinili vanj, da ste staknili
celo pljučnico, še prej pa seje nad
vami znesla skrbna mama, zlili
kakšne strupene kemikalije in
ga s tem za vekomaj osmradili.
In v njem pobili vse, kar je kazalo
kakršne koli znake življenja.
Odnesli jo boste s kakšnim
pravim opominom in moralnim
pogledom izpod obrvi. Če vas bo
prijelo, da bi iz kakšne samopo-
strežne trgovine tako za zabavo
ukradli kakšno čokoladico, po-
tem to mimo storite. Ne bodo vas
tepli ne sodno preganjali. Zalegel
bo kakšen moralni nauk in prav-
ni opomin. Če pa vas bodo varu-
hi reda in zakonitosti zalotiU s
prižgano cigareto na javnem me-
stu, boste za to plačali prekleto
visoko kazen. In predlog; če vas
že dobijo s cigareto v ustih oziro-
ma v roki, jo nikar ne odvrzite,
ker boste za to plačali še dodatno
kazen. Mimo jo pokadite do
konca in pri tem uživajte. Tistega
varuha reda. ki vam bo pisal
položnico pa lahko mimo gleda-
te namvnost v oči. Celo kakšen
dimček mu lahko v pozabi užit-
ka spustite v obraz. Verjemite, bo
veliko bolj pametno in precej ce-
neje, kot pa da bi jo odvrgli.
Ja, to je le eden od smešnih in
neskončno neumnih paradok-
sov, kijih prinaša na novo spreje-
ti zakon o kajenju. Hujše vrste
paradoksi so tisti, ki se nanašajo
na oglaševanje cigaret. Samo za
ilustracijo; med največjimi pod-
pomiki kulturnih prireditev in
same kulture (ter seveda tudi
šporia!) so ravno proizvajalci ci-
garet. In z zakonom, ki prepove-
duje oglaševanje tobačnih izdel-
kov, je kultura izgubila pomem-
ben in večinski delež sredstev.
Vse lepo in prav, kajenje je res
treba omejiti, se povsem stri-
njam, še najbolj takrat, kadar
me ob kakšnih zgodnjih jutra-
njih urah prime tisti ogabni ka-
dilski kašelj, toda, če že država
posega v financiranje kulture (in
posredno tudi v človekove pravi-
ce, med katere sodi tudi pravica
do kajenja), jo omejuje, potem
naj bo vsekakor toliko poštena,
da nadomesti tisti delež, ki je
izpadel zaradi novega kadilske-
ga zakona. Toda ne, država je
zakon sprejela, kulturo, fino
»ofranžiln« in pričela govoričiti o
ustanovitvi posebnega sklada, iz
katerega bi se naj v prihodnosti
financirala kultura. Ki bi nado-
mestila izpad »cigaretnih« sred-
stev. Kar je kajpak navadno bese-
dičenje. Ker vemo, da se je sme-
šno podobno dogajalo tudi ob
primem obdavčenja knjig. Drža-
va bi tudi takrat naj ustanovila
poseben sklad, v katerega bi se
stekal obdavčeni denar, ki bi bil
potem vrnjen nazaj kulturi. In
knjigam. Pa iz tega ni bilo nič;
knjige so še danes obdavčene,
takšnega sklada ni, davek pa se
steka v skupno državno blagaj-
no. Od tam pa deli po ustaljenih
principih. In, bojim se, da se bo
podobno zgodilo tudi ob primeru
kadilskega zakona. Izpad »ciga-
retnih« sredstev je nepovraten in
predstavlja hud udarec kulturi.
In šporiu. Ne pa tudi samim
kadilcem. Teh pri kadilskih užit-
kih ne bo omejeval noben zakon.
Kar pomeni, daje zakon o kaje-
nju napačno naslovljen.
Začetek iskanja in nadaljevanje najdenega
v Galeriji Mozirje je do 25. oktobra na ogled razstava slik zgprnjesavinjskih ljubiteljskih likovnikov
v petek so v Galeriji Mozirje
odprli razstavo slik zgornjesa-
vinjskih ljubiteljskih likovni-
kov, ki je in verjetno bo tako
tudi v naslednjih dneh, priva-
bila kar precejšnje število obi-
skovalcev.
»Zgornjesavinjski ljubiteljski
likovniki se domači javnosti s to
razstavo predstavljajo že četrtič
zapored. Med njimi je nekaj že
znanih imen, nekateri pa raz-
stavljajo tokrat prvič. Prav je, da
občasno prihaja do uresničitev
želja ljudi, ki jim je skupna lju-
bezen do likovnega izražanja. In
razstava je takšna priložnost.
Zgornjesavinjski ljubiteljski li-
kovniki še niso formirana skupi-
na, vendar jih bo za vnaprej
oblikovalo prav skupno nastopa-
nje, druženje in delo,« je v uvod-
nem nagovoru poudarila aka-
demska slikarka Terezija Ba-
stelj, ki je likovnikom tudi po-
magala s svojimi nasveti.
»Že na prvi pogled lahko ugo-
tovimo, da so razstavljavci zelo
raznohki v razmišljanju, v zani-
manjih in posledično v tehniki
in vsebini del. Starostne, poklic-
ne in še kakšne druge razlike
ljudi, seveda če to hočejo, le
bogatijo. Odpirajo jim nova ob-
zorja in dajejo nova spoznanja.
Zato smemo upati, da bo ta
razstava pri nekaterih začetek
iskanja novih možnosti, pri
drugih pa nadaljevanje že naj-
denega. Obojim zaželimo plod-
no delo, z obilo osebnega zado-
voljstva. Da bi namesto vsako-
vrstnih zdrah, ki nas tolikokrat
vznemirjajo, doživeh polnost
veselja in sproščujočega užitka
ob samem delu, še bolj pa ob
ogledu njihovih kulturnih sa-
dov,« je zaključila Terezija Ba-
stelj.
V Galeriji Mozirje so s svoji-
mi deli predstavljajo Br-anko
Rupnik, Milka Trbovšek, An-
te Blaževič, Milan Cerar,
Pepca Platovšek, Katja Gre-
šnik in Marja Rupnik Šerbe-
la (vsi z Ljubnega), Franc in
Maja Lesjak iz Velenja, Mira
Kranjc in Marjana Verbuč iz
Mozirja, Anka Rakun z Reči-
ce, Alojz Fužir iz Varpolja in
Anton Rakun iz Šentjanža. V
kuUurnem programu ob od-
prtju razstave je Nataša Trbov-
šek recitirala pesmi mame
Milke, s ciframi pa sta priredi-
tev obogatili Mira in Mojca
Lenko. Razstava je nastala
pod okriljem Zveze kulturnih
organizacij in Zavofla za kul-
turo Mozirje, na ogled pa bo
do 25. oktobra vsak dan med
16. in 18. uro, ob sobotah in
nedeljah pa od 9. do 12. ure.
URŠKA SELIŠNIK
Spomini dr. Heriierta Zcnreršnika
Podjetje Fit-media pripravlja v torek, 22. oktobra, ob 18. uri v
Celjskem domu kulturni večer z dr. Herbertom Zaveršnikom.
V pogovoru, ki ga bo vodil Jože Volfand, bo dr. Herbert
Zaveršnik predstavil svojo življenjsko pot in motive za
izdajo knjige Iz mojega sveta - Spomini. " IS
Razstava madžarsicega
umetniica
^ Savinovem likovnem sa-
v Žalcu je na ogled raz-
keramik Janosa Ne-
*'ha, sama postavitev pa je
'^^'ečena  1100-letnici  so-
'M^ Madžarske.
Veth je bil rojen leta
5 ob koncu petdesetih let
''^končal Višjo šolo za upo-
umetnost kot učenec
;'^'osa Borsosa in Istvana
;^a. Mnogo je razstavljal
''y^n v tujini, je član Zveze
,'°^'^ih umetnikov in umetni-
■[ Umetne obrti Madžarske,
J^^a za umetnost in medna-
akademije umetnikoV
'!^^ko\', prejel pa je tudi
5J 'lagrad za svoja dela.
v,'^^srja se predvsem s kera-
jj°> s katero oblikuje skulp-
.^•^ njih je mogoče prepoz-
'fazlifiie vplive in tokove iz
5iJ°'^e likovne ustvarjalno-
i.^   namreč za forme, kakr-
^ Poznamo iz nadrealizma,
^'^ne umetnosti, ob tem oa
avtorju ne manjka smisla za
humor in tudi grotesko. Poleg
sloga se tudi pri samih motivih
približuje ljudski umetnosti,
kakršno poznamo v srednjee-
vropskem prostoru in tudi šir-
še, pri drugih narodih. V plasti-
kah prikazuje preprostega,
kmečkega človeka, domače ži-
vali kot so konji, koze, petelini,
razne zgodovinske, mitološke
figure. Oblikuje jih s preprosti-
mi, poenostavljenimi masami
in potezami, ki pa so polne in
bogate v svoji izraznosti. Hkra-
ti je ob tem, ko se Nemeth
opira na omenjene sloge, razvi-
den tudi njegov angažiran av-
torski model, kar daje značilno
identiteto njegovemu opusu.
Z razstavo se tokrat prvič
predstavlja v Sloveniji, v Žalcu
si bo njegova dela mogoče og-
ledati do konca meseca, na-
slednji mesec pa bodo postav-
ljena v Laškem.
BORIS GORUPIČ

18

Priprave za drugi
trienaie Aritas 98
BF"^ Na prvi festival fiumorfa in satire ugodni odmevi iz tujine        JH
Te dni so se v Šmarju pri
Jelšah začele priprave na iz-
vedbo drugega trienala sati-
re in humorja Aritas Šmarje
98. Svojo premiero je na po-
budo akademskega slikarja
Staneta Jagodica doživel la-
ni maja s prizorišči v Šmarju
pri Jelšah, na Brecljevem in
v Rogaški Slatini. Bogato do-
gajanje in dober odziv do-
mačih in tujih ustvarjalcev
na besedno in likovno us-
tvarjanja humorja in satire
je bilo presenetljivo. Prvi
trienaie Aritas (narobe bra-
na beseda satira) je uspel
odgovoriti na vsa vprašanja,
ki so si jih postavili organi-
zatorji.
Aritas je zapolnil vrzel, ki jo
je imela Slovenija do lanskega
maja, ker je bila brez osred-
nje kulturne prireditve za sa-
tirično zvrst likovne in besed-
ne ustvarjalnosti, zavrnil je
mnenje, da Slovenci nimamo
smisla za humor, satira je
opozorila na svojo vlogo os-
veščanja in duhovnega boga-
tenja. Aritas je doslej preveč
podcenjevano ustvarjanje na
področju humorja in satire
začel vrednotiti in vzpostav-
ljati merila, osvetlil je zgodo-
vinski prispevek slovenske li-
kovne, besedne in druge sati-
re, začel je strokovno oprede-
ljevati in analizirati satirično-
humorne zvrsti ustvarjanja.
opozoril je na vlogo satirika
in humorista in se ponovno
zavzel za svobodo satiričnega
ustvarjanja.
Velik prispevek k obvešča-
nju slovenske in tuje javnosti
o humoristično-satirični us-
tvarjalnosti Slovencev je bila
izdaja izredno kakovostnega
kataloga Aritas. V sklopu do-
gajanja prvega trienala je iz-
šel tudi doslej edinstven zbor-
nik na Slovenskem Satira
Multi, v Šmarju pri Jelšah so
na trgu postavili sodoben
pranger Homo Humanus. Po
odmevih sodeč, tudi v tujini,
se leta 1995 še nismo povsem
zavedali, kakšno seme je za-
sejal Aritas in kakšen kruh
bomo jedli v prihodnje iz tega
semena.
Katalog Aritas so šmarski
organizatorji poslali mnogim
tujim galeristom, časnikom in
politikom. Odmev je bil izre-
den. Prejeli so okoli sto odgo-
vorov, od španskega in belgij-
skega kralja, iz kabinetov do-
mala vseh šefov evropskih dr-
žav, od vodstva Amnesty In-
ternational, od Svenska Aka-
demien, od Sorosovega Open
Society Institute, od Metropo-
litan Museum of Art in še od
mnogih drugih ustanov, hiš in
posameznikov.
Spremembe so nastale tu-
di v vodstvu trienala. Pred-
sednik je postal Jože Čakš,
šmarski župan, podpredsed-
nik je Peter Planinšek, taj-
nik pa je ostal zanesljivi in
prekaljeni organizator Tone
Kampuš.
Po besedah tajnika trienala
Toneta Kampuša bo tudi
program za leto 1998 izredno
zanimiv. Trienaie bo tudi te-
daj maja meseca z osrednjo
prireditvijo v Domu kulture v
Šmarju pri Jelšah, spremne
prireditve pa bodo še na
Bfecljevem, na gradu Pod-
sreda in v celjskem Muzeju
novejše zgodovine. Razpis
za sodelovanje na likovnem
in literarnem področju bo
objavljen septembra prihod-
nje leto, decembra bosta za-
sedali obe žiriji, ki bosta upo-
števali nastala dela v času
med prvim in drugim triena-
lom. Likovno žirijo sestavlja-
jo dr. Lev Menaše, Jože Hu-
deček, dr. Milček Komelj, dr.
Stane Bernik in dr. Peter Kre-
čič, za besedno ustvarjalnost
pa Igor Gedrih, dr. Milan Dol-
gan, Drago Medved, dr. Mar-
jaž Kmecl in Tone Partljič.
Na drugem trienalu Aritas
1998 bosta častna gosta aka-
demski slikar Jože Ciuha in
pisatelj, pesnik in dramatik
Igor Torkar. Na gradu Podsre-
da bodo na ogled likovna dela
Nikolaja Pirnata, v Muzeju
novejše zgodovine v Celju pa
bodo razstavljali avtorji iz tu-
jine.
DRAGO MEDVED
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo jutri,
v petek ob 19.30, premierno
uprizorili dramo Petra Shaffer-
ja z naslovom Gorgonin dar. V
soboto ob 19.30 bodo isto
predstavo uprizorili za abon-
ma sobota večerni in izven, v
torek ob 19.30 pa še za abon-
ma Torek in izven. V sredo ob
10.30 bodo za Abonma Sred-
nje ekonomske šole Celje,
uprizorili predstavo Smejči.
V Hermanovem gledališču
otroškega muzeja v Celju bo
jutri, v petek ob 18. uri, za
izven premiera koprodukcije
Vidkova srajčica, v izvedbi
Plesnega teatra Igen, otroške-
ga muzeja Hermanov brlog in
TV Slovenija.
KONCERTI
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, koncert Me-
šanega pevskega zbora Toplic
Dobrna.
V Zdravilišču Laško bo v
soboto ob 20. uri, koncert pri-
jateljstva, ki ga prirejajo Moški
pevski zbor Foltej Hartman iz
Pliberka, Mešani pevski zbor
Halialetum iz Izole ter Mešani
komorni pevski zbor iz Celja.
V paviljonu Tempel v Ro-
gaški Slatini bo v nedeljo ob
11. uri promenadni koncert Pi-
halnega orkestra Steklarne Ro-
gaška Slatina, pod vodstvom
Jureta Krajnca.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v ponedeljek
ob 20. uri, koncert Akadem-
skega pevskega zbora iz Mari-
bora, pod vodstvom Simona
Robinsona.
V Opatijski cerkvi bo v torek
ob 20. uri koncert Tria Barocco
forte, ob 10-letnici delovanja.
RAZSTAVE
V I. nadstropju Kulturnega
doma na Polzeli si lahko do
20. oktobra ogledate razstavo
likovnih del VI. likovne kolo-
nije Prijateljstva.
V razstavišču Stara grofija
Pokrajinskega muzeja Celje
bodo danes ob 18. uri odprli
razstavo avtorice Darje Pirk-
majer z naslovom Rifnik in
njegovi zakladi.
V Laškem dvorcu v Laškem
je odprta razstava akademske-
ga slikarja Viktorja Šesta.
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu do konca okto-
bra razstavlja madžarski likov-
ni umetnik Janos Nemeth.
V Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju je odprta fotografska
razstava 3xKoschuch, v Her-
manovem brlogu pa razstava
igrač na kolesih Hi, konjiček.
V Galeriji sodobne umet-
nosti v Celju razstavlja slike
akademska slikarka Milena
Usenik.
Na Dobrni so na oglen.,^
Ljubana Šege iz Celja.   ^
V Lapidariju Pokrajin,
ga muzeja je do 28. ouT
na ogled razstava Svetlo J
steklu. ^
V gostišču Firšt v Loga
dolini gostuje Pokrajinskimi'
zej Celje z razstavo
grafičnih upodobitvah, jjl
stava bo odprta do koncj^
vembra. '
V prostorih hotela MeJ
Celju do konca oktobra t'
stavlja olja in akrile slikj |
Špela Strašek-Vogrin, v ]^
niči Cinkarne Celje lii^„
dela Jože Mohar, v ^
nem centru Karolina Faji
butiku Steklar olja in ali
Terezija Filej-Rataj, na poj
Rogatcu Amina Kolarič |
menjalnici Ekopool do 20.
tobra Vlado Geršak.
OSTALO^
V Galeriji Keleia (Mui
novejše zgodovine) v C(
bo v ponedeljek ob 18.
večer treh pesnic - Jelisa i
Bagrjane, Ane Ahmatovj
Marine Cvetajeve.
V Levstikovi sobi Osrei
knjižnice v Celju bo v t(
ob 18. uri, predstavitevpea .
ke zbirke - prvenca Zapisi
zabljenja, avtorja Zorana 1
ca.
V Galeriji sodobne ui
nosti bo danes ob 18.
predstavitev knjige Prihaja
čudežev,   avtorice   Bar
Škoberne.
KIHO "1
Union od 10. do 23.10,
16., 18.30 in 21. uri ame
film Alcatraz;
Mali Union od 17. do 2
ob 20. uri ameriški filmPa
Metropol od 10. do 23.10
16. uri ameriški film Orai
tan v hotelu Majestic, ob
uri ameriški film Kritična
ka in bb 20.15 ameriški
Podzemlje. ^
Kino Žalec 17. ob 20., 1-
18. in 20, 20. ob 18. in i
ob 20. uri ameriški film ^
ja: Nemogoče, 18.10. ob
uri ter 20.10. ob 20. uriam
ki film Naklepni umor. ]
Kino Dobrna 19. ob 1>
^.10. ob 17 uri ameriški
Izvirni strah.
Danes o času čudežev
Ob izidu knjige Prihaja čas čudežev, bo avtorica Bar^
Škoberne svoje delo predstavila danes, v četrtek ob o*
najstih, v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. .
Škobernetova že več let raziskuje inspirativne čudeže.J
pojavljajo na različnih koncih sveta, od večine drugih raZ*
valcev pa se razlikuje predvsem po tem, ker teh pojavO*
obravnava kot paranormalne. Ljudem jih skuša pribli^^
pomočjo sodobne znanosti, pridobljena spoznanja in raZ^"
vanje tovrsnih pojavov pa naj bi pomagalo predvsert^
ustvarjanju bolj pozitivne vizije sveta.
Za Kelti še Rifnik
Pokrojinski muzej v Celju predstavijo zaklade z Rifnika
Premiera velikega projek-
ta Kelti na Celjskem, avtori-
ce Darje Pirkmajer, je bila
leta 1991. Do danes se je zvr-
stilo že enajst razstav v Slo-
veniji in v tujini. Trenutno
»celjski Kelti« gostujejo v
Italiji, in sicer v novo ureje-
nem razstavišču muzeja na
gradu v Vidmu (Udine), od-
prta pa bo do 25. npvembra.
Pred tem je bila v vili Marin
v Rossarianu, kjer je doživela
izreden odziv, saj si jo je v
mesecu dni ogledalo 14.670
obiskovalcev, kar je doslej ab-
solutni rekord. Sicer je doslej
videlo razstavo preko 50 tisoč
obiskovalcev. Konec novem-
bra se bo razstava vrnila do-
mov, nato pa bo gostovala na
Hrvaškem. V načrtu je tudi
postavitev v Franciji in sicer v
Du Mont Beuvkay v razisko-
valnem in muzejskem centru
za Kelte, ki so po starem ime-
nuje Bibracte.
V pritličju stare grofije pa
bodo IZ oktobra ob 18. uri
odprli veliko tematsko raz-
stavo z naslovom Rifnik in
njegovi zakladi, avtorice Dar-
je Pirkmajer, ki od leta 1982
vodi arheološke raziskave na
tem obširnem najdišču. Na
Rifniku so v devetdesetih le-
tih preteklega stoletja doma-
čini našli pri oranju prve po-
samezne grobove. Okoli leta
1900 je celjsko Muzejsko
društvo postalo pokrovitelj
prvih izkopavanj. Sistematič-
no so na Rifniku začeli izko-
pavati po letu 1956, ko je bil v
muzeju kustos Lojze Bolta.
Poleg njega so raziskovali še
drugi arheologi, predvsem pa
Vera Kolšek in Slavko Cigle-
nečki.
Bronasti kotliček iz 7. stoletja pred našim štetjem, starejša
železna doba. (Foto: Tomaž Lauko).
Na Rifniku so doslej odkrili
naselje s konca mlajše kame-
ne dobe, sledi bronastega člo-
veka v bUžnji Črnolici, naselje
iz pozne bronaste in starejše
železne dobe, ostaline iz mlaj-
še železne dobe, posebno le-
po je zaznamovana rimska
doba ter poznoantična nasel-
bina in grobišče.
Razstava temelji na časov-
nih in tematskih sklopih, ki si
sledijo po naslednjem zapo-
redju: življenje v prazgodovi-
ni, smrt v prazgodovini, življe-
nje v pozni antiki, duhovno
življenje-krščanstvo, smrt v
pozni antiki. Kakor lahko vidi-
mo, je dramaturško zaporedje
grajeno na prehajanju iz svet-
lobe v temu. Sama vsebina bo
prikazovala iz obdobja praz-
godovine mlajšo kameno do-
bo do Keltov, sledil bo mali
delček Rima, pri poznoantič-
nem sklopu bodo v ospredju
predmeti vezani na delo v hiši,
živinorejo in poljedelstvo, ob-
delavo lesa, okrasni nakit in
predmeti, ki so jih našli v ci-
sterni za vodo. Predstavljena
bodo tudi obzidja in stražarni-
ce ter premeti, ki so vezani na
ta del Rifnikove zgodovine. Na
sploh bo na razstavi več orod-
ja kot orožja. Posebne pozor-
nosti bo vreden etruščanski
import z gomile v bližnji Črno-
lici - bronast pladenj na človeš-
kih nogicah. Med najdbami iz
rimskega obdobja izstopa ki-
pec Germanika in prava mno-
žica drobnega gradiva iz poz-
ne antike, obe cerkvi in grobiš-
če, eno najlepših iz tega časa.
Obiskovalci bodo lahko ob
najdbah videli tudi stare ar-
heološke pripomočke, doku-
mentacijo, načrte in skice.
DRAGO MEDVED
Koncert za
dušo
Ni ravno veliko priložno-
sti, da bi Žalčani lahko pri-
sluhnili umetnicam, kakr-
šni sta slovenska harfistka
Mojca Zlobko in švedska
flavtistka Kathrin Oplatka.
Zavod za kulturo je njun
koncert organiziral minuli
četrtek v dvorani Doma IL
slovenskega tabora v Žalcu.
Mojca Zlobko je bila dve
leti solo harfistka ljubljan-
ske Opere, izobraževala se
je na domači Akademiji za
glasbo in v tujini, podiplom-
ski študij je končala v Ham-
burgu. Kot solistka in ko-
morna glasbenica nastopa
doma in v tujini z znanimi
umetniki in orkestri, med
drugimi s flavtistko Ireno
Grafenauer ter orkestrom
Hamburške filharmonije.
Flavtistka Kathrin Oplatka,
rojena na Švedskem, je štu-
dirala v Parizu, Moskvi, Zu-
richu in'Freiburgu ter obi-
skovala mojstrski tečaj pri
Ireni Grafenauer.
Njun koncert je Žalčanom
pošteno ogrel dlani, vse
pohvale pa je vredna tudi
pozornost žalskega zavoda
za kulturo oziroma direkto-
rice Anke Krčmar. Tokratni
koncert je bil namreč svoje-
vrstna zahvala za naklonje-
nost in zvestobo vsem prija-
teljem v kulturi.
IRENA BAŠA

REPORTAŽA
19
Marijini ptičici brez gnezda
Šest Florjanovih otrok se je z materjo znašlo na cesti - Pohištvo in oprema pod kozolcem - Kaj pravijo odgovorni v žalskih službah?
^ ,3ta stanovanja v Čopovi
Licu so potrkali policisti.
* I3 Florjan se je s šestimi
% zaradi dolgov morala iz-
fti iz stanovanja. Vseh se-
se danes stiska v eni sobi,
^.^ ta komaj zasluži svoje
' na domačiji oziroma pri
Jiri Marijinega prijatelja v
,[,eiL, katerega po raznih
;Jbah pravijo, da je le vrh
'i&e gore, se je začel odvijati
oktobra letos. Marija je pripo-
tovala: »V Žalcu smo živeli v
il(vadratnih metrih velikem
onovanju, lastnik stanovanja je
Jipetrsko podjetje Sip. Ko je
ij 1991 šla v stečaj libojska
.^niična tovarna, sem ostala
jf^dela, eno leto sem potem
jbivala nadomestilo z borze.
j,j 1992 je mož in oče mojih
ih otrok naredil samomor. Po-
jjibeno so me potem spet po-
jicali v Liboje, kjer je bilo treba
jflatitudi po 12 ur. Prosila sem,
abi delala samo 8 ur, ker nisem ■
;ela varstva za otroke, vendar
:;niso pomagali. Ni mi preosta-
■drugega, kot da pustim delo in
sanem doma. Na socialni v
licu sem potem prosila za na-
imestilo, pa so me odpravili z
wiami, da do pomoči nisem
pčena, ker sem samovoljno
itliida tovarno. Da smo dobili
linino po umriem možu, je
■o pol leta, dobila sem 17
tikov. Otroške dodatke sem,
t nisem dobivala, vedno so
Bsli kakšen izgovor. Hrano je
a otrokom treba kupiti, nisem
i mogla plačevati stanovanja,
iji leta res nismo poravnavali
loškov, ampak povejte mi, kje
»i bi vzela denar. Edino elektri-
'smo plačevali, ves čas mi je
»svojih močeh pomagal Milan.
^io se stvari malo izboljšale.
San, moj partner in oče mojih
•^najmlajših otrok,"bolje za-
^. pogovarjala sva se, da bi v
^ vzela kredit in plačala dol-
Pa so nas prej vrgli iz
kovanja,« je razlagala sogo-
"'nica.
NHi enega otroica
■ledam socialni
jlarijini otroci so luč sveta
Wali skoraj drug za drugim.
^'Starejša Martina jih ima 14,
Marija Florjan z enoinpolletnim sinom Matevžem na rokah
si želi samo lastno streho nad glavo. Zase, za svoje otroke in
Milana, očeta treh naimlaiših otrok.
v šoli še kar lepo vozi. »Morda
bom frizerka,« pravi, mati do-
daja, naj bo raje poslovna tajni-
ca. Kristjan ima 13 let, najraje je
imel šolo takrat, ko je ponavljal
četrti razred v Gotovljah, v Žal-
cu, pojasnjuje Marija, se ne uja-
me najbolje, zato se pogovarja-
jo za selitev na kakšno drugo
šolo v dolini. Pred osmimi leti je
v zibelki zajokala Tadeja, pred
tremi in pol še Renata. Zadnja
dva sta fanta, leto in pol stari
Matevž, Milan je star 4 mesece.
»Milan se je rodil malo prezgo-
daj, rodila sem že v rešilnem
avtomobilu pred blokom. Otro-
ka sem morala potem pustiti v
bolnišnici, sama sem četrti dan
prišla domov, ker so nam že
takrat grozili, da bodo izprazni-
li stanovanje. Zdaj, ko se je to
res zgodilo, so mi na socialni
povedali, da mi ne morejo po-
magati, da stanovanj nimajo,
lahko pa mi pomagajo tako, da
vzamejo otroke in jih odpeljejo
v rejništvo. Na cesti, od drugih
ljudi sem celo slišala, da bi jih
razdelili. Ene na Ponikvo, druge
v Velenje, tretje v Celje. Kako si
na socialni sploh dovolijo, da to
govorijo naokoli? Ampak otrok
ne dam, niti enega jim ne dam.
Enkrat so jih že vzeli. Martino
so lani pred koncem šolskega
leta odpeljali na Ponikvo kar iz
šole, februarja letos je prišla
nazaj. Tudi Kristjana so hoteli,
pa jim je ušel. Ne, ne dam
otrok,« je trmasto odločena Ma-
rija. Tudi Milan. Ne svojih, ne
Marijinih treh.
Samo streho nad
glavo
Iz žalskega stanovanja sta po-
hištvo in obleko preselila v glav-
nem pod kozolec ob domačiji v
Vrbju. Pa še tam ni dovolj stre-
he, del opreme leži pod milim
nebom in pod kosom polivinila.
Marija in Milan sta povedala, da
sta za pomoč prosila vse mogo-
če službe. Na Centru za social-
no delo, pravita, so jima ponu-
dili rešitev, s katero se ne stri-
njata. S Sipom dogovora ne bo,
stanovanje je menda že proda-
no novemu lastniku. V Sipru
stanovanj ni niti za tiste, ki bi
redno plačevali najemnino. Bila
sta pri žalskem županu, poma-
gal bi jima z enkratno denarno
pomočjo. Pri Nivoju, kjer dela
Milan zadnjih devet let, je sta-
novanjski fond že zdavnaj raz-
prodan, odobrili so mu 80 tisoč
tolarjev vzajemne pomoči, ki jo
je treba vrniti v obrokih. Za
svoje delo dobi Milan 32 tisoča-
kov, pokojnina po Marijinem
možu znese z varstvenim do-
datkom 42 tisoč tolarjev. Mariji
na Centru za socialno delo od-
štejejo samo del pokojnine, del
nakažejo na hranilno knjigo in
ta denar lahko koristi le v dogo-
voru s socialnimi delavci. »V
Vrbju ne moremo ostati, hiša je
majhna, v eni sobi nas je šest,
dve dekleti ležita pri materi.
Kličeva po raznih oglasih, am-
pak povsod zahtevajo predpla-
čilo. Šli bi kamor koh, samo da
bi imeli streho nad glavo,« pro-
sita Marija in Milan.
Kdo boicoga
postavil na zatožno
klop?
Kaj pravijo o Marijinem pri-
meru, smo povprašali še pri
odgovornih ljudeh po raznih
žalskih službah. Direktor sta-
novanjskega podjetja Sipro
Odon Simonič je povedal:
»Stanovanje je bilo last Sipa,
zato so problem reševali v pod-
jetju in tudi predlog za tožbo je
vložil Sip. Kolikor mi poznamo
ta primer, najemnica v vseh teh
letih ni plačevala nobenih
stroškov. Samo za ogrevanje
znaša dolg po mojih informaci-
jah 250 tisoč tolarjev in to brez
zamudnih obresti. So si pa sta-
novanje skupaj z ljudmi iz Sipa
ogledali tudi naši delavci. Sta-
novanje je ne samo uničeno,
ampak demolirano, dobili srno
tudi dve prijavi škode sostano-
valcev zaradi razbitih stekel in
drugih poškodb v bloku, ki naj
bi jih povzročili člani te druži-
ne. Ker je Sipro zadolžen za
ogrevanje, lahko torej zdaj mi
tožimo Sip, kajti zakonodaja
določa, da mora lastnik plače-
vati stroške ogrevanja, če teh
stroškov ne poravnava njegov
najemnik. Morda se bo zgodilo
še nekaj, namreč to, da bo Sip
tožil sodišče zaradi dolgotraj-
nega postopka oziroma dolgo-
trajnega reševanja tega prime-
ra.«
In kaj pravijo v Sipu? Alenka
Sardini, ki se ukvarja s stano-
vanjskimi zadevami, pojasnjuje:
»Po smrti svojega moža Marija
Florjan z nami ni sklenila najem-
ne pogodbe, v vseh teh letih
znaša njen dolg za najemnino in
ostale stroške približno 800 tisoč
tolarjev. Čeprav smo jih večkrat
opozarjali, računov niso porav-
navali. Na nas so pritiskale tudi
ostale službe, od Komunale do
Sipra, zato smo se odločili za
tožbo. Sodba je bila pravnomoč-
na 17. junija 1994, izvršba je bila
prvič predlagana že 8. novem-
bra 1994. Po stanovanjskem za-
konu tej družini nismo dolžni
iskati nadomestnega stanova-
nja, ker so stanovanjski problem
imeli rešen. Stanovanje je v ne-
mogočem stanju, uničene so ste-
ne, uničeni so podi, tako da
bodo potrebna precejšnja vlaga-
nja. Stanovanja ne bomo proda-
jali, ker ga potrebujemo za naše-
ga delavca. V Šempetru imamo
namreč dva primera, ko sta se
morala naša delavca izseliti zara-
di denacionalizacije, en primer
smo že rešili, drugega bomo
reševali s tem stanovanjem v
Žalcu.«
Marija Florjan se bo morala
zagovarjati tudi pred sodnikom
za prekrške in sicer zato, ker
otroci ne prihajajo redno v šolo.
Po besedah ravnatelja žalske os-
novne šole Adija Vidmajerja so
namreč v šoli dolžni obvestiti
sodnika za prekrške v primerih,
ko ima otrok več kot 30 neupra-
vičenih ur.
Ponudili smo
pomoč, a ni bilo
odziva
In kaj o tem zapletenem so-
cialnem primeru pravijo social-
ni delavci? Direktorica žalskega
Centra za socialno delo Irena
Pražnikar je pojasnila, da lah-
ko primer javno komentirajo
samo, če se s tem strinja stran-
ka. Marija Florjan je po pone-
deljkovem pogovoru pojasnilo
dovolila. V svoji izjavi so v žal-
skem Centru za socialno delo
zapisali:
»Družino spremljamo od leta
1991, ko je Marija Florjan živela
še s partnerjem Alojzem AlbijaT
nijem in tremi skupnimi otroki.
Oba sta bila zaposlena, gospod
Albijani in okolica pa so poročali
o tem, da Florjanova zapušča
otroke brez ustreznega nadzors-
tva ter zahaja h gospodu Drobe-
žu v Vrbje, ki je po samomoru
Alojza Albijanija tudi postal njen
partner. Takoj po smrti očeta
svojih otrok in uveljavitvi dru-
žinske pokojnine je Florjanova
pustila zaposlitev, v novi skup-
nosti so se do sedaj rodili še trije
otroci. Zaradi vedenj o tem, da
razmere v družini niso ugodne,
smo predvsem z materjo in otro-
ci vedno in pogosto kontaktirali,
jih obiskovali in jim skupaj z
drugimi službami (patronažo,
z'dravstveno, pedopsihološko,
šolsko svetovalno) nudili oporo
in pomoč, v večini so bile po-
nudbe in pomoč zavrnjene,
skupni dogovori pa neizpolnje-
ni. Zaradi neprimernega živ-
ljenjskega sloga, kar izhaja tudi
iz poročil drugih služb, smo po-
skušali tudi z usmeritvijo v
zdravljenje, vendar odziva ni bi-
lo. Neugodne družinske razme-
re so spremenile tudi vedenje
otrok v šoli, zato je bila v lan-
skem letu izdana odločba o rej-
iiištvu. Trajalo je sedem mese-
cev, saj je mati otroka zadržala
doma in vrnitve ni bilo mogoče
urejati, prav tako tudi ne drugih
nujnih ukrepov, ki bi omogočali
zdrav razvoj vseh otrok.
O tem, da bo družina izselje-
na iz stanovanja, smo bili sez-
nanjeni preko Sipa, sodišča in
Sipra in sicer zato, da poskrbi-
mo oziroma zaščitimo otroke
ter zanje zagotovimo primerno
socialno okolje, če starša tega
ne bosta storila. Sama starša se
na našo službo v zvezi s tem
samoiniciativno nista oglašala.
Florjanova je namreč od leta
1994 trdila, da se bo družina
preselila k partnerjevi materi v
Vrbje, kar se je po zadnjem
nalogu za deložacijo tudi zgodi-
lo, vmes pa je sporočala, da si
ureja najem, kredit za nakup
različnih stanovanjskih prosto-
rov in tako dalje. Naša služba
nima stanovanjskega fonda, niti
možnosti in pravice urejati sta-
novanjska razmerja, bi pa tudi v
tem primeru s Siprom gotovo
našli ugodnejšo rešitev, če bi
stranka želela pravočasno sode-
lovati. Ob naroku za deložacijo
pa je to bilo žal prepozno.«
I '^^^^je s šestimi otroki našla zatočišče v Vrbju. Na posnetku manjka triinpolletna Renatai
ki je med našim obiskom še spala. i
Večino pohištva, opreme in oblačil sta Marija in Milan iz žalskega stanovanja odpeljala pod
kozolec.

20
NASI KRAJI IN UUDJE
Posel, ki zacveti pozimi
Celjski zasebnik Rosando Prevolnik, vulkanizer, ki ga poleg avtomobilov mikajo tudi avioni
če Celjanom omeniš ime Rosando
Prevolnik, potem večina ve, da je govora
o tistem zasebniku, ki se ukvarja z
vulkanizerstvom. V pogovoru z njim pa
se prepričaš, da res živi za svoj posel, da
je zgovoren mož, ki se razen o gumars-
tvu rad razgovori še o dveh velikih
ljubeznih svojega življenja. Otrocih in
avioni h.
Rosando Prevohiik je po rodu iz Polj-
čan. »Tam sem odraščal, z mamo in sestro
smo živeU sami. Izučil sem se za trgovca,
po odsluženju vojaškega roka pa sem se
zaposlil v Merxu. V gumarstvo in svet
avtomobilov me je zaneslo, ko se mama
drugič poročila. Imel sem kakšnih 12 let,
ko je moj očim odprl delavnico v Rogaški
Slatini. Že kot fantič sem se ob koncu
tedna ali med prazniki vrtel po delavnici.
Takrat so popravljali še tekoče trakove po
kamnolomih. Očim se je kasneje odločil,
da bi delavnico zaprl, vse skupaj je hotel
prodati. Kupca mu ni uspelo najti, zato je
mene vprašal, če hočem prevzeti njegov
posel. Pa sem se odločil, čeprav so me v
Merxu kar pošteno pregovarjali naj osta-
nem in mi ponujali tudi boljše delovno
mesto.«
Najprej se je Rosando lotil iskanja pri-
mernih prostorov in jih našel v Levcu.
»Pri 22 letih sem začel v manjši garaži,
pripeljal očimove stare stroje in začel z
delom. Maja 1984 je to bilo, dve leti sem
bil sam. Pomlad in poletje res nista kaj
prida čas za gumarstvo, počasi sem že
obupaval, najemnino je bilo treba plače-
vati, dela in denarja pa ni bilo. Takrat mi
je bilo kar žal, da nisem poslušal ljudi v
Merxu. Z lastnico garaže sva se že dogo-
vorila, da ostanem samo do novega leta,
potem pa pogodbo prekinem, prodam
stroje in si poiščem službo. Takrat pa se je
začela zima in prve snežinke so mi prine-
sle srečo. Ljudje so začeli prihajati, očitno
so bili zadovoljni, ker so se prihodnje leto
vračali. Pa sem ostal v tem poslu, si dobil
pomoč in je nekako šlo,« je razlagal sogo-
vornik.
Sitni sosedje so včasih
koristni
Sosedje v Levcu nad njegovo dejavnost-
jo in stalnim avtomobilskim vrvežem ni-
so bili preveč navdušeni, kar je bila po
svoje sreča v nesreči. »Stalno smo imeli
spore, če tega ne bi bilo, bi ostal najemnik
in vprašanje je, kako bi se stvari odvijale.
Tako pa sem bil prisiljen, da si poiščem
drug prostor.« Rosando ga je leta 1988
našel na Teharjih. »Tam smo kupili staro
Rosando Prevolnik: »Dober glas o firmi:
je že pol uspeha.«
hišo in približno 3 tisoč kvadratnih me-
trov zemlje. Teharje mi takrat ni bilo
najbolj po duši, malo avtomobilov je vozi-
lo tam mimo. Ampak sem si rekel, na
svojem si, sam sebe boš že preživel. Če ne
bo dela, bom pa krompir sadil. Že prvo
leto je promet stekel, zima nam je tudi šla
na roko. Vedno več ljudi je prihajalo,
prostora je bilo dovolj, kar je najbrž tudi
pritegnilo stranke, pa prijazno besedo
smo imeli za svoje stranke.« Prav prijaz-
nost je tisto, na čemer še danes gradijo v
Prevolnikovi delavnici.
Danes zaposluje 15 delavcev. Tri leta po
selitvi na Teharje so v Italiji kupili še
rabljeno opremo za avtomobilsko pralni-
co, lani pa so avtopralnico povsem na
novo uredili in opremili. »V prejšnji pral-
nici smo lahko vsako uro oprali približno
5 avtomobilov, v zdajšnji tudi po 60 na
uro. Manj je čakanja, pa še cene so kon-
kurenčne, natančno 700 tolarjev,« je raz-
lagal sogovornik.
Guma je icot dober čevelj
In kako Celjani v zimskih mesecih po-
skrbijo za dobro obutev svojega jeklenega
konjička? »Kar dobro,« pravi Prevolnik.
»Včasih so vsi gledali, da kupijo čim ce-
nejšo gumo, potem pa so videli, da jim ne
koristi kaj prida, ko je sneg na cesti. Ko
sem začel, je bilo težko, ponudba gum je
bila slaba, danes pa nas proizvajalci kar
bombardirajo z dobrimi gumami. V Slo-
veniji je približno 40 različnih vrst gum,
če bi hotel vse to imeti na zalogi, bi
potreboval ogromno skladišče. Zato se mi
zdi pametno, da bi se vsaj večji vulkani-
zerji med seboj dogovorili, vsak naj bi
imel nekaj vrst gum, skratka večja specia-
lizacija bi bila koristna. Če hočeš imeti na
zalogi kompletno ponudbo gum treh ali
štirih proizvajalcev, zahteva to najmanj
milijon mark. Mi zdaj sami uvažamo gu-
me znamke Michelin, zato imamo dokaj
ugodne pogoje in jih kot grosisti prodaja-
mo ostalim vulkanizerjem in trgovinam,
poleg teh pa prodajamo še pet ali šest
znamk drugih proizvajalcev«
Načrti? »Predvsem skrbeti, da posel ne
bo šel navzdol. Leta sem se trudil, da sem
stvari spravil na določen nivo. Vse ni več
odvisno od mene, marsikaj tudi od ljudi,
ki delajo z mano. Če bodo dobro delali,
delavnica ne more priti na slab glas. Deset
let sem se odpovedoval vsemu, nobenega
dopusta ni bilo in če si privoščiš napake
ali če si neprijazen, se slab glas kaj hitro
razširi naokrog.«
iz avtomobila v avion
Rosanda Prevolnika pa ne zanimajo
samo avtomobili, njegova velika ljubezen
so tudi tista prevozna sredstva, ki letajo
po zraku. »Imam prijatelje pilote in že
dalj časa me je mikal izpit za pilota. Letos
sem se odločil in ga opravil po hitrem
postopku. Vsak dan sem se dopoldne v
delavnici učil, popoldne v Mariboru, zve-
čer spet v učilnici v Mariboru, ponoči pa
potem še doma. V mesecu in pol sem
postal pilot,« je ponosen Rosando. Ko ga
povprašam, če bo zdaj kupil tudi svoj
avion, se samo nasmeje: »Zaenkrat še ne,
veUko je drugih stvari in firma ne sme
trpeti. Čez pet, deset let pa bo morda
priložnost tudi za kaj takšnega. Če bo
denar, seveda.«
Če bo Rosando Prevolnik kdaj res kupo-
val avion, ne bo smel izlpirati med naj-
manjšimi. Ta zgovorni mož ima namreč
pet otrok, kar tudi ni ravno običajno za
slovenske podjetniške razmere. »Res je
družina kar številna. Otroci so iz dveh
zakonov, s prvo ženo sva imela dva otro-
ka, z drugo tri. Nihče sicer ne živi pri
meni, žal je pač tako, da sta tudi na račun
dela podnevi in ponoči oba zakona šla po
vodi. Ampak vsako soboto in nedeljo pa
gremo skupaj na potep. Tudi na dopust ne
bi šel sam, če otroci ne morejo, pač ne
grem. Dolga leta nismo hodili na dopust,
zadnja leta si vzamem čas zanj dvakrat na
leto. Dopust je družinska stvar, brez otrok
ne grem nikamor,« je odkrito pripovedo-
val Rosando Prevolnik. Da je takšnih oče-
tov bolj za vzorec, najbrž ni treba posebej
poudarjati.
V zajcu gradijo novo.
pošto        i
Meščanom Žalca se končno obeta nova, večja in sodobu
ša pošta. Gradbena dela, ki jih izvajajo delavci Vegrj
Velenje, bodo objekt do četrte gradbene faze končali še let
Objekt, v katerem bodo prostori nove pošte, bo imel kar;
kvadratnih metrov poslovnih površin, osemnajst delavcev,
bo skrbelo za kakovostne usluge, na osmih potnih okencih
samem objektu bo tudi šest telefonskih govcrilnic, 400 poJti
predalov teh ostali upravni prostori, ki bodo zadoščali poi
bam za daljše obdobje. Projekt za novo žalsko pošto je izd,
dipl.inž. Valter Ernst in bo gotova ena najlepših in najsodgta
ših v celjski regiji. lH
Nov samoprispevek? I
Vodstvo krajevne skupnosti Zidani Most ima nava«
enkrat ali dvakrat na leto povabi na svojo sejal
predsednike vseh društev in organizacij ter predsta^^l
sicer maloštevilnih podjetij v kraju.
Namen takšnih srečanj, kakršno je bilo tudi minuli peSl,
je celovitejša razprava o težavah in o razvojnih naM
krajevne skupnosti. V Zidanem Mostu se letos izteka sam
prispevek in vodstvo kraja je zaskrbljeno, saj ne ve, kako k
prihodnjih letih zagotavljalo denar za najnujnejše zadeve:
svojem območju. Od občine dobijo vsako leto manj denarja
letos so dobili le 500 tisoč tolarjev na račun izgradn;
lokalnega vodovoda, najbrž pa bo kmalu usahnila tui
finančna podpora, ki so jo v preteklih letih občasno dobili
cementarni. Rešitev bi bil nov samoprispevek, vendar pre(
sednik krajevne skupnosti Milan Vodišek dvomi v ponovni
dobro voljo ljudi, saj je bil že sedanji samoprispevek izglasi
van z zelo majhno večino.
»Kljub vedno bolj zaprtim vratom nam vendarle vsak
toliko časa uspe zbrati nekaj denarja, da lahko potem br«
občinske pomoči v kraju kaj postorimo,« pravi Vodišek. 1
čas se pripravljajo na ureditev kilometer dolgega cestneg
odseka v naselju Obrežje pri Zidanem, Mostu. S pomofj
krajanov so utrdili ce.sto in postaviU ograjo, cestno podjeti
pa bo prihodnji teden položilo še asfalt. V Zidanem Mostu t
radi čimprej uredili tudi dva nezavarovana in nepregledn
železniška prehoda, pa so trenutno brez denarja. Pri železa
ci so jim že obljubili, da bodo naredili projekt za uredit?
signalizacije, vendar bi morala nekaj denarja primakniti tu^
občina. -ji
Skupno življenje računalnika in šole
- Na kongresu Ro/2, katerega namen je predstaviti pomen računalnika pri šolskem delu, sodeluje kar nekaj šol s Celjskega
Ob vse pomembnejši vlogi,
ki jo v današnji družbi igra
računalnik, postaja ta nepo-
grešljiv tudi pri izobraževa-
nju, kar je botrovalo nastan-
ku programa računalniškega
opismenjevanja, s katerim so
v slovenskih šolskih ustano-
vah pričeli pred dvema leto-
ma.
Gre za giuudinu zamišljen
program, ki deluje pod okri-
ljem Ministrstva za šolstvo in
šport, trajal pa naj bi trajal štiri
leta, kar pomeni, da je izvaja-
nje programa letos na polovici.
'V počastitev druge obletnice
rojstva sistematičnega razvoja
računalništva v slovenskih šo-
lah se je tako na prireditvi In-
ternet '96 v zadnjih dneh sep-
tembra, prič§ računalniški
kongres imenovan Ro/2 (Ro/
polovic), katerega glavni na-
men je dejavnosti, ki v okviru
programa računalniškega opi-
smenjevanja potekajo po šo-
lah, predstaviti tudi širši slo-
venski javnosti.
Na dva meseca trajajočem
kongresu sodeluje 83 osnovnih
in srednjih šol ter centrov za
izobraževanje ter preko 5000
šolskih  delavcev in drugih
strokovnjakov iz vse SloverHJe.
Kongres Ro/2 je namenjen
predvsem učencem, učiteljem
staršem, program dejavnosti
pa naj bi šole, vključene v pro-
gram, razširile tudi v okolico
dejavnosti, povezane z raču-
nalnikom, tako predstavile tu-
di sosednjim šolam ter pred-
stavnikom lokalnih skupnosti
in raznim strokovnjakom. Šol,
vključenih v kongresne dejav-
nosti, je tudi na Celjskem kar
nekaj, njihovo sodelovanje na
kongresu pa je organizirano na
treh različnih ravneh. Tako bo-
do računalničarji na vsaki šoli
javnosti predstavili poslanstvo
šole v programu računalniške-
ga opismenjevanja ter pripravi-
li tridnevni strokovni seminar,
namenjen predvsem učiteljem
z drugih šol. En računalniški
dan pa bodo na šolah namenili
tudi predstavitvi povezanosti
računalnika in pouka oziroma
praktičnem prikazu vpliva ra-
čunalnika na pouk in delo v
šoli. Na IV OŠ V Celju, edini
celjski osnovni šoli, ki sodeluje
na kongresu, so takšen dan
pripravili že v torek, ko so star-
šem, gostom in ostalim obisko-
valcem na prireditvi, imenova-
ni Računalništvo na IV. OŠ,
skušali čim bolj celostno pri-
kazati vpliv računalnika na živ-
ljenje in delo v šoli. Prvo šolsko
uro so tako mladi računalničar-
ji obiskovalce povabili na sur-
fanje po Internetu, potem pa so
učenci med poukom, v raču-
nalniški učilnici prikazali, ka-
ko si z računalnikom pomaga-
jo pri pouku matematike, ke-
mije, zemljepisa in likovne
vzgoje. Na popoldanski okrogli
mizi so z gosti spregovorili o
računalništvu v šoli in dejavno-
sti predstavili še na tiskovni
konferenci. Računalniški dan
na šoli pa je sklenila zabavna
prireditev z naslovom Packa v
računalniku ali računalniške
žuželke, med katere je obi
tvo popeljala maskota IV-
novne šole. Packa Genius,
na lanskem INFOSu šoli pi
sla prvo nagrado za naji
nejšo domačo stran na Int«
tu. Uporabi slednjega bod<
IV. OŠ namenili tudi dvodn«
strokovni seminar, nam^'
učiteljem računalništva z'
gih šol. Sicer pa- na kong
Ro/2 sodelujejo še
Šprajca Jura iz Žalca, OS^^
ševec iz Šenjturja, ŠolsK'^
ter Celje in Šolski center
nje, ki ob predstavitvah
nalniških dejavnosti P'''P'^^Jj;
jo še strokovne seminarje ^
ličnih področij. Ti bodo P"^
lah potekali vse do kon^J^
vembra, ko se bo s po^^ j
izobraževalnim   dnevon^ i
INFOSu '96 letošnji računaj
ki kongres Ro/2 tudi zaklij j
NINAM.^

INTERVJU

Zbogom, cesta smrti
Čez teden dni bo odprta avtocesta med Hocami in Arjo vasjo - Odsek Arja vas-Vransko septembra prihodnje leto - Trojane na prelomu tisočletja
j v petek, bo za promet odprt 9,3 kilo-
' jolg avtocestni odsek med Šentiljem in
^%co, teden dni kasneje, 25. oktobra, bo v
odprt 46,9 kilometrski avtocestni odsek
d Hocami in Arjo vasjo. To pomeni slovo od
ftojece slovenike, ceste, kjer je samo na
ločju, ki ga pokriva UNZ Celje, do 9.
uflbra letos ugasnilo 10 človeških življenj. V
Lbju od leta 1992 do konca 1995 pa je v
J .ffčah na tej cesti umrlo kar 53 ljudi.
š ■
^, ,^ SL' bomo vo/.ili po vdiiu^jsi avtocesti tudi
.prestolnice, kako bodo štrli trojanski oreh in
p komentira zahteve Savinjčanov po odš-
pdninah, pojasnjuje direktor za tehnično pri-
javo in izvedbo v Darsu Metod Di Batista.
Kako v Darsu v tem trenutku ocenjujete
uničevanje nacionalnega programa iz-
radnje avtocest v Sloveniji?
[(jične bom pretiraval, če rečem, da je uresni-
evanje programa v polnem zamahu. Gradbe-
lapodjetja, vključena v njegovo izvedbo, dose-
jjovzadnjih mesecih pri izvajanju del rekord-
ifrezultate. Nizka gradnja je izjemno odvisna
ti vremena, ki nam letos ni naklonjeno, am-
^če bi obiskali delavce po gradbiščih, bi se
jiko prepričali, s kakšno zagnanostjo oprav-
ajo svoje delo. Rekordne rezultate ponazarja
iiii finančna realizacija izvedenih gradbenih
lel.samo julija je dosegla 4,6 milijarde tolarjev
ladelovni dan, kar pomeni najvišjo finančno
izacijo od začetka pospešene gradnje Slo-
mških avtocest. Začenja se torej najbolj inten-
-rao obdobje gradnje. Večino, kar 85 odstot-
h do sedaj oddanih del, izvajajo sloven-
albena podjetja. Največji delež oddanih
Mji pridobil SCT, natančneje 45 odstotkov,
S/Primorje izvaja 20 odstotkov del, GIZ
Ms pa 12 odstotkov.
Kljub uradni otvoritvi slovenike dela na tej
Kti še ne bodo povsem zaključena, do kdaj
bcesta še kljub vsemu gradbišče?
Avtocesti odsek med Hočami in Arjo vasjo bo
apromet uradno odprt prihodnji petek. Dela
apododseku med Slovenskimi Konjicami in
bvensko Bistrico so dokončana eno leto pred
ačrtovanim rokom. Na območju predora Golo
in viaduktov med obema predoroma pa
*do prihodnje turistične sezone v prometu
wa polovica avtoceste. V tem času bodo
dajalci obnovili obstoječe objekte in predor.
^a potujoči novinarski konferenci Darsa v
Meklem tednu po gradbiščih avtoceste
W Arjo vasjo in Vranskim je direktor pro-
^kta Celje-Ljubljana v Družbi za državne
'^^•e Vili Žavrlan povedal, da so se po dolgo-
Nnih pogajanjih uspeli sporazumeti tudi z
l^užino Borhšek ob trasi avtoceste pri Gotov-
Lastniku nepremičnin bodo plačali odš-
pinino, s pomočjo izvajalcev pa bo v V.va\-
času zgrajeno novo gospodarsko po-
Minuli teden je bila za promet odprta
*^iacija regionalne ceste med Šempetrom
"•^olzelo, kako pa sicer potekajo dela na
'Jsi avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim?
'^^^jalci so z deli začeli aprila lani, do konca
S^ega septembra so skupaj z dodatnimi
J'realizirali 72 odstotkov del. Na celotni 20,8
"■^etra dolgi trasi je odstranjenih 343 tisoč
Jl^jših zapletov pri gradnji avtocest na
območju doslej ni bilo. Pred meseci
Italijanom porušil steber tako imenova-
1^^^^ nadvoza gazela v Arji vasi, kjer so
postavljeni pod kotom, do problemov
prišlo, ker so izvajalci 11 metrov visok
i^J"^ betonirali naenkrat. Težave so se po-
■^^^ tudi pri gradnji predora Pletovarje,
,^^.^0 izvajalci beton na vozišče polagali s
^ J^m za polaganje asfalta. Popravilo voziš-
novem predoru se je že začelo, izvajalec
^  napako odpraviti na svoje stroške, Dars
kakšno metodo dela prepovedal in zah-
^ ' da se za polaganje betona uporabljajo
stroji.
Direktor za tehnično pripravo in izvedbo v
Darsu Metod Di Batista: »Od zagona Nacio-
nalnega programa izgradnje avtocest v letu
1994 do konca letošnjega leta bo za promet
odprtih 95 kilometrov novih avtocest.«
kubičnih metrov humusa, izvedenih je 68 od-
stotkov načrtovanih izkopov in 62 odstotkov
nasipov. Bodoča avtocesta bo imela štiri pri-
ključke in sicer priključek Arja vas na cesto
Arja vas-Velenje, priključek Šempeter na cesto
Šempeter-Polzela, kjer je deviacija že odprta za
promet, naslednji je priključek Šentrupert na
cesto Šentrupert-Logarska dolina in priključek
Čeplje na cesto M 10 na Vranskem. Na celot-
nem odseku bo skupno 68 premostitvenih
objektov, sedanji zagon del pa zagotavlja, da
bo tudi ta avtocestni odsek dokončan v načrto-
vanem roku, to je konec septembra 1997. V
ravninskem delu bo še do konca letošnjega leta
položen grobi asfalt v dolžini 4 do 7 kilome-
trov, kar bo predvsem časovna rezerva za
morebitno slabo vreme v prihodnjih mesecih.
Kako daleč ste s Trojanami?
Na odseku Vransko-Blagovica, kamor sodijo
Trojane, smo z gradnjo že pričeli. V tem trenut-
ku delavci prestavljajo magistralni plinovod,
gradbena deJa bodo zaključena ta mesec. Poleg
tega se izvajalci lotevajo pripravljalnih del na
portalih bodočih predorov. Pripravlja se tudi
gradnja krajšega predora na regionalni cesti, ki
bo povezala priključek avtoceste z regionalno
cesto proti Zagorju. Najbolj intenzivno na tem
odseku pridobivamo zemljišča, precej je že
sklenjenih pogodb.
Najtrši oreh bodo predori, koliko jih pred-
videvate po sedanjih načrtih, so že znani
izvajalci?
Vožnja preko Trojan bo z vidika uporabnikov
po končani gradnji povsem drugačna in bolj
varna. Največji vzpon na tej cesti iz štajerske
strani bo približno 3-odstoten, kar je bistveno
manj od današnjih 6 oziroma 7 in več odstot-
kov. Res pa je, da ta prehod zahteva številne
objekte, med njimi bodo štirje predori. Najdalj-
ši trojanski predor bo dolg 2600 metrov, to
pomeni dve cevi po 261)0 metrov, ostali predori
bodo krajši, na primer predor Zajesovnik bo
dolg 1000 metrov. Poleg tega bodo zgrajeni
številni, tudi daljši viadukti. Polovica trase bo
praktično v predorih in viaduktih. Zaključek
del na odseku Vransko-Blagovica je predviden
leta 2000. Izvajalci niso znani, razpis še ni bil
objavljen, zanimanje za ta del avtoceste pa je
med izvajalci izjemno veliko. Za dela se bo po
sedanjih informacijah potegovalo približno 30
izvajalcev, od tega 20 tujcev.
Kje bodo potem postavljene cestninske po-
staje in kakšen bo sistem plačevanja cestni-
ne na slovenskih avtocestah?
Ko bo zgrajena cesta Arja vas-Vransko, se ^o
na osnovi posebne študije, ki jo je naredil
prometno tehnični inštitut pri gradbeni fakul-
teti, cestninski sistem na Štajerskem odprl. To
pomeni, da bosta samo dve čelni postaji. Prva
bo začasno v Prekopskih šumah pri Vranskem,
druga pri Slovenskih Konjicah, vsi sedanji cest-
ninski priključki bodo opuščeni. Ko bo zgrajen
Sredi minulega tedna so predstavniki
Družbe za avtocesto in Nova Ljubljanska
banka kot agentka sindiciranega bančnega
posojila v Celju podpisali pogodbo za posoji-
lo, vredno 100 milijonov ameriških dolarjev.
Dars bo letos za gradnjo cest porabil polovico
sredstev. Tokratno posojilo je tretje in naj-
večje sindicirano posojilo, ki so ga pripravile
slovenske banke. Poleg Nove Ljubljanske
banke pri tem poslu sodelujejo še SKB ban-
ka. Nova Kreditna banka Maribor, Banka
Celje, Dolenjska banka, Poštna banka Slove-
nije, Krekova banka. Slovenska zadružna
kmetijska banka, Abanka, LB Zasavje in
Banka Vipa. Deleži posojila posameznih
bank so določeni glede na deleže prostega
jamstvenega kapitala, ki ga imajo banke do
izvajalcev del v avtocestnem programu. Naj-
večji delež posojila, dobrih 30 milijonov do-
larjev, je prispevala Nova Ljubljanska banka.
odsek proti Ljubljani, bo cestninska postaja z
Vranskega prestavljena v Blagovico. Sistem po-
biranja cestnin bo enak kot doslej, s tem da se
bo takoj začel uvajati tudi avtomatski sistem
pobiranja cestnine.
Bomo Slovenci potem plačevali tudi višje
cestnine?
Višino cestnine določa vlada, usmeritev je,
da bi do leta 2000 prišh na nivo evropskih cen.
To pomeni približno 6 centov po kilometru, v
tem trenutku je cestnina približno 4 cente po
kilometru.
Ljudje v Savinjski dolini opozarjajo na
posledice gradnje, predvsem poškodovana
cestišča, bojijo se, da bodo izvajalci po za-
ključku del odšli iz doline, za njimi pa bo
ostal kup problemov. Kako boste v Darsu
zagotovili, da bo resnično poravnana škoda?
Vse poškodbe in vsa škoda, ki je nastala
zaradi gradnje avtoceste, mora biti po koncu
gradnje sanirana. To je obveznost izvajalca, to
je zapisano v pogodbah in če izvajalci sami za
to ne bodo poskrbeli, bo poskrbel Dars na
druge načine. Ne moremo pa že vnaprej oce-
njevati škode, ki bo morda nastala in se že
danes dogovarjati o odškodnini. Drug problem
pa je izplačilo takšnih in drugačnih rent, ki jih
ljudje pričakujejo zato, ker je avtocesta posegla
v njihov življenjski prostor. O tem ne odločajo
niti izvajalci niti Dars, to lahko rešiti samo
ustrezna zakonodaja, ki bi enotno reševala ta
problem za celotno državo, ne pa samo za
območje Savinjske doline. Za primerjavo, tak-
šne zakonodaje v svetu ne poznajo. Vsi vidijo
samo negativne posledice, ki naj bi jih povzro-
čila avtocesta, nihče pa ne vidi ali noče videti
koristi, ki jih bomo vsi skupaj imeli prav na
račun avtocest.
Na našem območju ljudje opozarjajo tudi
na nedovoljene izkope nasipnih materialov.
Kaj ste ukrenili v Darsu, da bi to preprečili?
Ni mi znano, da bi bili kje kakšni izkopi na
črno, če bi dobili informacije o tem, bi ukrepali
pri izvajalcih. Če ljudje opazijo nedovoljene
posege ali nepravilnosti, naj pokličejo inšpek-
cijo, prav pa je, da obvestijo tudi naše nadzor-
ništvo na Vranskem.
Nedavni potresni sunki na območju Savinj-
ske doline so sprožili številna ugibanja o tem,
kaj je povzročilo drhtenje tal. Slišati je tudi
razmišljanja, da naj bi jih povzročila prav
gradnja avtoceste oziroma bistveno povečan
obseg del v kamnolomih. Vaš komentar?
Nisem strokovnjak za potrese, vendar v vseh
strokovnih podlagah in geoloških osnovah, ki
smo jih mi imeli za gradnjo avtocest, ni bilo niti
enega namiga, da bi lahko prišlo do kakšnih
premikov zemlje. Tudi seizmologi zatrjujejo,
da med zadnjimi potresnimi sunki in gradnjo
avtoceste ni nobene povezave. Za dogajanja v
naravi pa Dars res ne more biti grešni kozel.
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIC

22
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Izjava za
javnosti.
v zadnji številki Novega
tednika je predsednik 00
LDS Šentjur, g. Artnak v izjavi
za javnost navedel, da 00
LDS Šentjur protestira zoper
odločitev Občinskega sveta o
načinu pobiranja prispevka
za pretekla vlaganja v razvoj
telefonije.
V zvezi s tem je potrebno
razjasniti, da so se dogajanja
v Občinskem svetu ob spreje-
manju sklepa o uvedbi pris-
pevka za minula vlaganja v
posodobitev telefonije o^dvija-
la drugače, kot je zapisano v
izjavi za javnost.
Ob glasovanju na seji Ob-
činskega sveta sem kot svet-
nik ZLSD edini glasoval
PROTI uvedbi tega prispevka.
Podlaga za mojo odločitev
je bilo stališče Sveta KS Šent-
jur-mesto, da je uvedba ome-
njenega prispevka neuteme-
ljena. Sklep KS je bil tudi pi-
sno posredovan predsednici
Občinskega sveta.
Zato mi protest 00 LDS,
izražen v izjavi za javnost ni
razumljiv, saj bi le-tega lahko
izrazili na seji Občinskega
sveta z glasovanjem PROTI
uvedbi omenjenega prispev-
ka.
S tem pojasnilom le želim,
da se naši občani obveščajo
korektno z dogajanji s sej ob-
činskega sveta.
FLORJAN-CVETO ERJAVEC,
občinski svetnik in predsed-
nik 00 ZLSD Šentjur
Izjava za
javnost II.
v prejšnji številki Novega
tednika je g. Jožef Artnak,
predsednik 00 LDS objavil
izjavo za javnost.
Zaradi potrebe po objektiv-
ni informaciji dajemo sledeče
pojasnilo: Občinski odbor
LDS protestira zoper odloči-
tev občine o načinu pobiranja
prispevka za pretekla vlaga-
nja v razvoj telefonije, kar naj
bi izrazili tudi na občinskem
svetu.
Zaradi objektivne resnice je
treba povedati, da so vsi pri-
sotni svetniki LDS glasovali
za predlog, ki je bil dokončno
sprejet, samo g. Artnak se je
pri glasovanju vzdržal. Zato
se nam zdi čudno, da sedaj g.
Artnak govori v množini o
nestrinjanju in o tem, kako
naj bi po njihovem bile stvari
urejene.
Resnici na ljubo je bil pred-
log, kot ga sedaj predlaga g.
Artnak v imenu LDS, podan
na seji s strani predstavnika
KS Šentjur-mesto, vendar je
bil tudi s strani svetnikov LDS
zavrnjen.
Ker je predvolilni čas, ne bi
hoteli, da se razpihujejo pred-
volilna čustva. Želimo samo,
da poveste resnico.
TATJANA OSET, predsednica
Občinskega sveta,
JURIJ MALOVRH, župan
občine Šentjur
Šmarski
spominski kelih
v Novem tedniku št. 39 z
dne 26. 9. 1996 je bilo mogoče
prebrati, da bo šmarska obči-
na imela v prihodnje stalno
spominsko darilo za podelje-
vanje ob najslovesnejših pri-
ložnostih in to bo, po odloči-
tvi občinskih svetnikov, ste-
kleni kelih svete Barbare. Šlo
naj bi za kelih s kipa omenje-
ne svetnice, iz začetka 16. sto-
letja, iz podružnične cerkve
pri Šmarju pri Jelšah.
Kot je iz članka mogoče
razbrati, gre za kip, ki pripada
Rimskokatoliški cerkvi; ta pa
je ena izmed verskih skupno-
sti, ki so v Sloveniji in seveda
tudi na področju občine
Šmarje pri Jelšah. Ker so po
ustavi vse verske skupnosti
enakopravne, ta ustava pa za-
vezuje tudi občino Šmarje pri
Jelšah, mora tudi stalno spo-
minsko darilo odsevati nave-
deno ustavno načelo, če je to
darilo z verskega področja.
Ah je torej v skladu z ustavo,
da je spominsko darilo sim-
bol samo ene verske skupno-
sti? Spominsko darilo naj bi
bilo simbol vseh (ali pa seve-
da nobene, kar je tudi edino
pravilno glede na ustavno na-
čelo ločenosti države in ver-
skih skupnosti) verskih skup-
nosti tem bolj, ker v občini
Šmarje pri Jelšah prebivajo
tudi osebe, ki niso pripadniki
Rimskokatoliške cerkve,
temveč drugih verskih skup-
nosti, da ne omenjam atei-
stov. Kako bi bilo v primeru,
da bi to darilo prejel nekdo, ki
je pripadnik druge verske
skupnosti ah pa je ateist? Mo-
goče bi imel slab občutek,
mogoče bi ga celo odklonil,
saj bi bilo to zanj lahko nekaj
tujega, nekaj proti njegovi ve-
ri.
Svetnikom občine Šmarje
pri Jelšah predlagam, da spre-
menijo svojo odločitev in za
spominsko darilo določijo
predmet, ki ne bo imel reli-
gioznih obeležij. Na ta način
bo šmarska občina ravnala
skladno s 7. členom ustave in
se tako ne bo postavila na
stran nobene verske skupno-
sti, kot se je sedaj. Ta predlog
utemeljujem tudi s tem, da
sem občan občine Šmarje pri
Jelšah in da ta občina funkcio-
nira tudi s pomočjo sredstev,
ki jih odvajam občini oz. dr-
žavi kot davek.
VLADO BEGAN,
Šmarje pri Jelšah
Zaprto-odprta
Kofetar^ca I.
Tržna inšpektorja enote
Celje in tržni inšpektor enote
Dravograd, Izpostava Vele-
nje, smo v skladu z mesečnim
programom dela 6. 6. 1996
opravili inšpekcijski pregled v
gostinskem obratu »Kofe-
tar'ca« samostojnega podjet-
nika Bojana Šalamona iz Ve-
lenja.
Pri inšpekcijskem pregledu
smo ugotovili, da gostinski
obrat glede na (ne)izpolnjene^
minimalne tehnične pogoje in
vrsto gostinskih storitev, ki jih
nudi gostom, posluje v kate-
goriji »specializirana okrepče-
valnica«.
Samostojni podjetnik v
svojem gostinskem obratu
nudi gostom samo alkoholne
in brezalkoholne pijače ter to-
ple in hladne napitke. Gre to-
rej za skrčeno ponudbo go-
stom, saj ne nudi enostavnih
toplih ali hladnih jedil. Tudi
ne izpolnjuje minimalnih teh-
ničnih pogojev, saj gostinski
obrat še nima sanitarij za go-
ste ločeno po spolu (ima sa-
mo sanitarije za zaposleno
osebje, ki ga uporabljajo tudi
gosti).
Glede na ugotovljeno jn
opisano ne more biti govora o
kakovostni - ustrezni ponud-
bi gostom, saj le-tem niso za-
gotovljeni niti minimalni po-
goji. Tržni inšpektorji smo pri
pregledu ugotovili, da si sa-
mostojni podjetnik še ni pri-
dobil odločbe, da izpolnjuje
minimalne tehnične pogoje
za opravljanje gostinske de-
javnosti v gostinskem obratu
»Kofetar'ca«- in zaradi tega
opravljanje gostinske dejav-
nosti tudi ni priglasil pri Davč-
nem uradu ^/elenje, Izpostava
Velenje.
Nadalje smo ugotovili, da
samostojni podjetnik oprav-
lja gostinsko dejavnost tudi
na zunanji površini, to je na
gostinskem vrtu, ki se nahaja
pred vhodom v gostinski
obrat, prav tako brez dovolje-
nja.
Samostojni podjetnik je po-
vedal, da je pridobivanje do-
voljenja v fazi predhodnega
postopka in da si je šele pri-
dobil lokacijsko dovoljenje.
Glede na to, da opravlja go-
stinsko dejavnost v obratu
»Kofetar'ca« in na vrtu brez
dovoljenja in brez priglasitve
pri Davčnem uradu Velenje,
Izpostava Velenje, sem izdal
upravno odločbo, s katero
sem prepQvedal opravljanje
gostinske dejavnosti.
V skladu s programom dela
tržne inšpekcije smo v Izpo-
stavi Velenje opravili pet inš-
pekcijskih pregledov. V vseh
primerih smo ukrepali uprav-
no in kazensko.
V dopisu Vaneta Gošnika se
večkrat ponavlja vprašanje,
zakaj se inšpekcijski nadzor
ni opravil še pri. drugih prav-
nih in fizičnih osebah - kršite-
ljih. Vsekakor je mogoče ta-
koj ugotoviti, da istočasno ali
v kratkem času fizično ni mo-
goče opraviti pregledov - kon-
trole pri vseh kršiteljih.
Navedbe Vaneta Gošnika
so povsem neargumentirane,
tu in tam pa za tržnega inš-
pektorja in tržno inšpekcijo
nasploh žaljive. Del dopisa,
kjer navaja, da nisem ukrepal
v primeru črnih gradenj in da
sem s tem kršil zakone, kaže
na popolno nepoznavanje
pristojnosti dela posameznih
inšpekcij, saj bi ravno v pri-
meru poseganja v pristojnost
urbanistične inšpekcije kršil
zakone.
Navedba, da »je ta odločba
rezultat politične odločitve, ki
je bila slejkoprej dejansko
sprejeta na županstvu občine
Velenje«, je popolni nesmisel.
Nisem v nobeni politični
stranki in delo tržnega inš-
pektorja opravljam povsem
neobremenjeno, pošteno, ne-
pristransko ter seveda tudi
uspešno. Vseskozi sem kate-
gorično zavračal kakršnekoli
lokalne vplive. Župana občine
Velenje pa sploh ne poznam,
saj sem bil na občini Velenje
samo enkrat in sicer pri trž-
nem inšpektorju.
Že vrsto let (prej v občini
Celje in sedaj v enoti Celje)
uspešno preganjam vsa ugo-
tovljena protizakonita deja-
nja tako pravnih kot fizičnih
oseb in bo le-to v Velenju
enako dobro in uspešno
opravil tržni inšpektor, ki po-
kriva območje Izpostave Ve-
lenje.
IVAN GABRŠEK,
tržni inšpektor
Odprto-zaprta
Kofelar'call.
Župan občine Velenje g.
Srečko Meh (sicer član stran-
ke ZLSD, tiste, ki je obljubljala
150.000 novih delovnih mest),
je v zvezi z lokalom Kofe-
tar'ca (v katerem naj bi po
njegovi volji izgubili delo štir-
je ljudje) v prejšnjem Novem
tedniku objavil nekaj trditev,
ki ne držijo in jih zato moram
javno ovreči.
1. Župana nisem nikoli
vprašal, aU so na uradu župa-
na ali na kolegiju mestne
uprave kdaj govorili o delu
tržne inšpekcije. Trdim le, da
je župan osebno naročil trž-
nemu inšpektorju g. Ivanu
Gabršku, da naj ta izda odloč-
bo o zaprtju tega lokala. To
trditev zmorem dokazati z iz-
javami prič, dejanje župana
pa predstavlja zlorabo javnih
pooblastil in službenega po-
ložaja. Župan je zato zrel za
odstop ali (bolj humano), za
predčasno upokojitev.
2. Trditev župana, da na
uradu župana ali na kolegiju
mestne uprave nikoli niso go-
vorili o delu tržne inšpekcije,
je verjetno točna, kar dokazu-
je kaos, ki vlada v občini Vele-
nje. Zato je smešno, da mi
župan podtika, da že eno leto
vem za nedovoljeno prodajo
cigaret Marlboro na Cankar-
jevi cesti v središču mesta Ve-
lenje, pa tega baje nisem spo-
ročil pristojnim. V resnici sem
zapisal, da se to dogaja že
eno leto. O tem me je več ljudi
obvestilo neposredno po za-
prtju Kofetar'ce, jaz pa sem
prijavo takoj po tem obvestilu
posredoval tržnemu inšpek-
torju in županu. Sicer pa je
res, da nisem plačan za pre-
ganjanje šušmarjev. Za to je
najbolj odgovoren in plačan
prav župan občine Velenje
sam, ki mora skrbeti za red v
mestu.
3. Trditev župana, da ni ni-
koli izjavil, da bo obračunal s
tistimi, ki so kandidirali na
listi Zelenih, je neresnična,
oziroma lažna. Obstajajo pri-
če in materialni dokazi o šika-
niranju ljudi, ki so kandidirali
na listi Zelenih Slovenije. Ob-
širen dokument o tem je v
pripravi.
4. Srečko Meh pa ni le odlo-
čen in hraber župan, temveč
tudi odhčen genealog (rodo-
slovec, rodopisec). Ker so
dejstva zanj očitno velik
problem, se zateka k drugi
temi, ki z zaprtjem lokala Ko-
fetar'ca nima nikakršne zve-
ze. Izjavil je namreč, da »re-
snica je, da g. Vane Gošnik ni
le priložnostni obiskovalec
Kofetar'ce, ampak je v sorodu
z lastnikom lokala, g. Šalamo-
nom«. G. Bojan Šalamon ni
niti moj brat, niti sestra, sna-
ha, stric, mali stric, mala se-
stra, sestrična, bratranec, ni
niti moj oče ali mati, niti teta,
ni moj sin ali hčerka, ni svak,
tast ali tašča in obratno, skrat-
ka ne sanja se mi, kako naj bi
naenkrat postala sorodnika.
Je pa res, da ljudje trdijo, da
naj bi bil Bojan Šalamon oče
hčerke sestre moje žene. A
sam tega ne morem stood-
stotno potrditi, saj me v ključ-
nih trenutkih ni bilo zraven,
pa tudi prič nimam.
Ker mi je župan kot držav-
ljanu določil novo obveznost
prijavljanja nezakonitih de-
janj, njega in vse inšpektorje
tega sveta in te države obveš-
čam, da je on (župan. Srečko
Meh) pred kratkim slovesno
otvoril nov gostinski lokal, ki
nima uporabnega, gradbene-
ga Ltd. dovoljenja. So se voli-
tve res že pričele, g. župan?
Če je-tako, bo sledila zgodba
o tem, kako je S. Meh tik pred
lokalnimi volitvami jeseni leta
1994 (takrat še kot predsed-
nik izvršnega sveta občine
Velenje) brez vseh dovoljenj
obnavljal Tomšičevo ulico v
Velenju in jo tik pred volitva-
mi za župana tudi pompozno
otvoril. Če mu tudi to ne bo
dovolj, se bom osebno lotil
zgodbe o obnovi Cankarjeva
ulice v Velenju, o podjetju
ALEA, o prekoračitvah pre-
dračunskih vrednosti, o spre-
minjanju načrtov med grad-
njo, o osebnih povezavah
med oblastniki in izvajalci, o
(verjetnih) provizijah za ta
posel ipd.
VANE GOŠNIK,
Velenje
ČezResevnoje
ni
V Novem tedniku št. 41 iz
10. oktobra avtorica članka
predstavlja 45 let Planinskega
društva Šentjur pri Celju. Vse
navedeno je resnično.
Javnosti pa je primerno tu-
di prikazati napore pri gradnji
planinskega doma od leta
1959 dalje. Vrh Resevne je bil
dostopen s peš hojo in s sla-
bim kolovozom do spomeni-
ka z vprežno živino. Skromen
bivak je nudil zasilno streho,
leseni stolp je pričel razpada-
ti. Izredno prizadeven pred-
sednik društva Jože Gaber-
šek je pritegnil h gradnji ob-
činsko vodstvo. Borčevska
organizacija je predlagala, da
naj bi dom poleg planinskega
nosil tudi ime »partizanski
dom«. Slednje je takrat pome-
nilo več iniciative akterjem,
katerih večina takrat ni bila
član planinskega društva.
Pričela se je akcija. Nabavili
so zidno opeko, ki so jo z
vprežno živino, traktorji
kmetijske šole, kmetijske za-
druge Bodočnost (kasneje
kombinata) pripeljali do
»križpotja«, cca 200 m pod
vrhom. Pričelo se je udarniš-
ko delo, saj finančnih sred-
stev ni bilo. Različne skupine
delavcev iz podjetij in usta-
nov (na prvem mestu delavci
občinske uprave) ter člani
planinskega društva so priha-
jali peš iz različnih smeri.
Vsak si je spotoma naložil
dvodelno zidno opeko in jo
ponesel po najbolj strmem
delu do gradbišča. Tam so
nadaljevan zemeljska in dru-
ga dela. Lesna industrija Bo-
hor je omogočila zidarja
Frankoviča, ki je prizadevno
ob pomočnikih dvigal stene.
Traktoristi so z veliko spret-,
nosti opravljaU prevo^
benega materiala.
Pri gradnji so bili poi.
žičnega dela odločilni ^
rialni, delovni in finančn"^
pevki podjetij iz Šentjurjg''"
Ija in Gozdnega gospod'^
Brežice. Slednje je omo^J
prenos materiala s tovo
konji, najetimi z delavcii"^
sne. Tako so bih prostov
delavci razbremenjeni i^/j
ših naporov.
Rešitev z nakupom osija
ki bi nosil hrano in ostaij
terial na Resevno, je \}
odpadla. Žival se na rese!!
ko in šentjursko okolje 2
limatizirala. Vse do iz^^J
makadamskega  cestišča
ga je v precejšnji meri
niško gradila šentjurska ^
dina, je še vedno preosj;
edina možnost prenosa n
teriala v nahrbtniku ali \^
ter minimalni prevoz z vpn
no živino.
Za ta prijeten in obislg
zgodovinski in planinski ^
nad Šentjurjem gre priznai
vsem sodelujočim, zlasti
tistim članom in nečlanom,
so vlagali izredne napore j
gradnji planinskega doma
tako zahtevnih pogojih.
VINKO JAGODI
Ponilc
^^^^^^^^    P^^
SMO|
Svetovni dok
duševnego^
zdravja 1
10. oktober je svetovni i
duševnega zdravja, ki je
letos posvečen duševnei
zdravju žensk. Duše«
zdravje danes pojmuje^
kot razpoloženje, ki se
vsaki osebi giblje na kol
nuumu od dobrega dušev
ga zdravja proti slabša
Včasih pa se prevesi v glfl
ke duševne krize.
Po vseh evropskih držal
in tudi v Sloveniji se sre6
mo z dejstvom, da im
mnoge ženske v vseh staR
nih skupinah pogostejše te
ve z duševnim zdravjem^
moški. To je mogoče videti
številnih obiskih pri sploS
zdravnikih, psihiatrih, v i
hiatričnih bolnicah in iz)f
bolnišničnih      ordinacij
Obenem pa ženske v ve(if
številu kot moški uporabi)
različna   psihofarmakolo
sredstva.   Slabše   dušev
zdravje žensk za razliko
moških je pogosto povez^
s socialnimi razlogi ko^
spolno specifična socializ^
je, ki ženske uči »šibkosti*
odvisnosti od drugih W
skromnejši materialni
v katerih ženske živijo,
nje fizičnega in spolnega
Ija, skrbstvena vloga žensK
večji del svojega življenja-
bi za druge ljudi, brezpo'
nost, osamljenost, i^i^^^,
mopodoba, ki izvira iz zS
vinskega položaja žen^
družbi. Zato trpijo žensK«^
di pogosteje za simpton^j.
nične utrujenosti, ki \
privedejo do slabšanja dj^
nega zdravja. Mnogo ^
zaradi vsega tega po^°
poskuša storiti samoino^
moški.

PISMA BRALCEV
23I
{O je skrajni cas, aa resno
islinio. kako izboljšati
f^^'^*aj žensk na področju
ravnega zdravja pri nas.
^^'i korak je bil storjen že s
Pf^ da se ženskam omogoči
'^%vreden dostop do de-
^"^lih ni^^^' "iotjre delovne
'"^^jg^ pomoč pri skrbstve-
delu, delitev gospodinj-
ah opravil, zadovoljivo pla-
10 preprečitev vseh vrst na-
13 in z izboljšanjem podob
'ženskah v javnosti. Obe-
'eiTi pa potrebno zagotovi-
"l(valitetno pomoč v psiho-
"ocialnih službah, kjer bi bile
'Jokovnjakinje in strokov-
' aki posebej usposobljeni za
"Lštevanje razlik med spo-
la in pri pomoči ne bi re-
»[oducirali spolnih stereoti-
L temveč bi se zavedali raz-
Ijgov, ki slabšajo duševno
jdravje žensk.
VERA KOZMIK,
Urad RS za žensko politiko
pogoclek,kiga
ne bi smeli
pozabiti
Nad Plešivcem se proti
Ciaški Gori dviga z gozdnim
drevjem porasla strmina,
imenovana Grmada. Prav na
{fhu Grmade je med smreka-
mi in grmičevjem s planinsko
itavo poraščena jasa. Kot je
iila ta jasa na Grmadi skriv-
nostna pred 55. leti, to je leta
1541, tako nema, tiha in pri-
jazna je ostala tudi danes.
Septembra 1941 je pokra-
komite KPS za Štajer-
, ; ipravljal združitev par-
/2aiskih čet in skupin, da bi
'anovil Štajerski bataljon,
lanovitve je prišlo 5. 10.
;ii na Grmadi nad Plešiv-
cem. Na jasi'na vrhu se je
zbralo 46 partizanov, ki so bili
razdeljeni na tri čete. Za ko-
mandanta bataljona je po-
veljstvo slovenskih partizan-
skih čet imenovalo Franca
fozmana - Staneta.
Tako je ta enota postala
»ajvečja formacija slovenske
'^ojske na Štajerskem, ki je
rasla v nove formacije do divi-
'zij. Morda ni niti golo naključ-
|Ma je tri leta kasneje prav
"a teh območjih Graške Gore
Nevala najhujše boje naša
5'avna XIV. divizija, ki ji je
sovražnik napovedoval uni-
prav na tem delu, kjer je
pognala korenine prva večja
Partizanska enota.
Napovedi in predvidevanja
"^atorja se niso uresničila
"'so iz junaštva in krvi mla-
dih življenj partizanov vznikli
^^etovi, ki so naznanjali novo
'°oljše življenje Slovencev v
'^'^ delu Štajerske, ki je bilo
^J^isano uničenju in genoci-
'2 zapiskov in spominov
^Qkih preživelih partizanov,
,^0 bili navzoči pri ustanovi-
p^''' štajerskega bataljona na
fRiadi, povzemamo, da je
^^isel za napad na Šoštanj v
iz 7. na 8. oktober 1941
13 sprejeta prav na ustano-
''^^i bataljona
5^*^°^ je bila ustanovitev I.
^.Jierskegd bataljona zgodo-
^^ski dogodek, tako je tudi
P^d in osvoboditev Šošta-
tj 2a nekaj ur pomenila za
in razmere dogodek,
vJ^J^^Povedoval, da se slo-
sj^pi človek prebuja iz zao-
%Y^^'^ in da so na obzorju
' ^3si, ko bo tudi slovenski
človek hotel biti gospodar na
svoji zemlji.
Na opisane dogodke, ki jih
v polpretekli zgodovini Slo-
vencev gotovo ni malo, ne bi
smeli pozabljati, saj so prav ti
dogodki in odločitve doprine-
sli in povzročali spremenjen
odnos do vsega, kar našim
prednikom ni bilo dosegljivo:
Polpretekla zgodovina slo-
venskega naroda je prav goto-
vo pomemben del sprememb,
ki so vse bolj očitne in postaja-
jo realnost. To je tudi razlog,
da bi mnogi želeli prav ta del
zgodovine zamolčali, ker so
bile njihove odločitve napač-
ne. Rane, ki so skelele v naj-
bolj težkih dneh za Slovence,
so bile še bolj pekoče, ker so
jih posipali s soljo nekateri, ki
so se v svojih odločitvah všteU.
Nepravilne in napačne odloči-
tve, pa čeprav bolijo, ne more-
jo in ne smejo biti povod za
spreminjanje zgodovinskih
dejstev in resnic.
J.P,
Velenje
Za primerna
oirosica igrišča
Klub staršev pri Občinski
zvezi prijateljev mladine Celje
je v okviru Tedna otroka or-
ganiziral okroglo mizo na te-
mo Otrokom najboljša igrišča
in igrala. Podlaga za razpravo
so mu bili izpolnjeni vprašal-
niki vrtcev, osnovnih šol in
krajevnih skupnosti.
Na podlagi teh odgovorov
je ugotovil, da je razmeroma
dovolj igrišč za cicibane .in
učence osnovnih šol, ki so
dokaj dobro vzdrževana; veli-
ke težave pa so z igrišči pri
stanovanjskih soseskah, ki jih
zaradi neurejenega lastništva
nihče ne vzdržuje in ne ob-
navlja uničenih rekvizitov, če-
prav jih uporabljajo tudi
odraščajoči mladinci in odra-
sli. Zato so ta igrišča zelo sla-
bo vzdrževana, dotrajana in
ponekod skoraj neuporabna,
s polomljenimi rekviziti, pol-
no smetmi, brez stranišč.
Da bi otrokom omogočili
organizirano in brezskrbno
preživljanje prostega časa, so
udeleženci tega posveta -
okrogle mize sklenili seznani-
ti s to perečo problematiko
javnost. Za čimprejšnje izbolj-
šanje stanja predlagajo:
- najprej urediti lastništvo
teh igrišč;
- rešiti sistem njihovega fi-
nanciranja in vzdrževanja;
- igrišča opremiti s primer-
nimi igrali, koši za smeti in,
kjer je mogoče, tudi s sanitari-
jami;
- določiti stalne vzdrževalce
in mladino stalno opozarjati
na primeren odnos do teh
skupnih objektov, za kar naj
bi poskrbele šole, vrtci in kra-
jevne skupnosti.
To problematiko bi morali
obravnavati ravnatelji osnov-
nih in srednjih šol, VVZ, zlasti
pa občinske strokovne služ-
be, kajti prav vsi bi morali
poskrbeti za boljše vzdrževa-
nje.teh igrišč, za koristnejše in
varnejše preživljanje proste-
ga časa odraščajoče mladine.
Staršem ne bi smelo biti vsee-
no, v kakšnem okolju se zadr-
žujejo njihovi otroci.
Vsi bi morali razmisliti o
tem, kaj narediti, da "bo naše
okolje lepše.
Klub staršev
pri OZPM Celje
Novi pritisici
na zaposlene
Zadnje čase smo priče vse
več zakulisnim igram, vse z
namenom razdeliti še neolast-
ninjeno družbeno premože-
nje na račun povečanja javne-
ga dolga. Spoznavne koristi
posameznikov so očitne.
Ob podpisu socialnega mi-
ru med sindikati in predsed-
nikom vlade so nekateri drža-
li fige v žepu. Najbolj zagrize-
ni pobudniki tega sporazuma
pozabljajo, da smo dali še ne-
kaj časa akterjem tako opeva-
ne zgodbe o uspehu in novih
120.000 delovnih mestih.
Sindikati lahko sedaj le sešte-
vamo neuspešne posege oblasti
na razmere v gospodarstvu.
Gasilske vaje, ki so postale
tako »moderen« način reševa-
nja gospodarstva, že kar kliče-
jo, da je potrebno takšne ak-
terje zamenjati.
Ob sprenevedanju predsed-
nika vlade glede razmer v gos-
podarstvu je bil dan še en do-
kaz več ob njegovi mlačni reak-
ciji na odpoved kolektivne po-
godbe s strani delodajalcev
(Gospodarske zbornice).
Ta mlačnost pa je vzrok za
nered na tistih področjih, ki bi
ob ureditvi pogojev za gospo-
darstvo dali večje ekonomske
učinke.
Neodvisni sindikati Sloveni-
je za območje Slov. Bistrice,
Slov. Konjice, Zreče in Vitanje
bodo znali poiskati sopobud-
nike odpovedi kolektivne po-
godbe. V kolikor managerji
na tem območju vidijo rešitev
podjetij samo v zniževanju že
tako nizkih plač in zmanjše-
vanje števila zaposlenih, se
jim slabo piše.
NSS smo v dosedanjem delo-
vanju dovolj zgovorno pokaza-
li, da znamo biti tvorni sogo-
vorniki. V primerih pa, ko smo
spoznali, da »kvazi managerji«
vlečejo poteze na škodo zapo-
slenih in v svojo korist, so mo-
rali krmilo prepustiti drugim.
Ne želimo povečati nemira
zaposlenih. V kolikor pa naša
prizadevanja ne bodo uspe-
šna, ostaja sklic članstva sindi-
kata in cilji akcije so jasni.
FRANC RAKOVNIK,
predsednik OS NSS
Ali je
zaposleni
delavec
desničar?
Vsa predvolilna zagotavlja-
nja levih strank, kako sje borijo
za delavske pravice, ne držijo
popolnoma.
Zame kot zaposlenega de-
lavca pretirana socialna politi-
ka in podpiranje nekaterih le-
nuhov in raznih marginalnih
skupin, katerim ni preveč do
dela, ne pride v poštev. Vse
preveč je v naši državi lenu-
hov, ki izkoriščajo sistem ta-
ko, da dobivajo razne podpo-
re ter zraven delajo na črno.
Tudi sistem plačevanja dav-
kov za zaposlene podjetij v
privatni lasti gre na škodo dr-
žave in zaposlenih, ki delajo v
podjetjih, ki so nastala iz nek-
danje družbene lastnine. Za-
sebniki svojim zaposlenim
uradno izplačujejo zajamčen
osebni dohodek. Tako se izog-
nejo višjim davkom, delavcem
pa nekaj malega izplačajo zra-
ven v gotovini. Vlada je potre-
bovala zelo dolgo časa, da je
to goljufijo zaznala in le poča-
si odpravljala to problemati-
ko. Vsak socialni podpiranec,
zmožen za delo, bi moral me-
sečno opraviti določeno števi-
lo ur prostovoljnega dela, ki ga
določi država. To naj bi zaje-
malo pomoč ostarelim in osta-
ia javna dela.
Zmanjševanje davkov in
prispevkov od plač je v naši
državi problem številka ena
hkrati z izredno visokim dav-
kom na osnovne prehrambene
artikle. Na ministrstvu za delo
in v vladi očitno ne znajo izra-
čunati, koliko novih delovnih
mest bi prinesla taka poUtika.
Raje skupaj s kvazisindikati
ter gospodarsko zbornico
preizkušajo sistem limitiranja
nekaterih pravic, ki so v
Evropski uniji, kamor sami
najbolj silijo, čisto normalne.
Vse te pravice obstajajo v za-
konu o delovnih razmerjih in
jih nobena kolektivna pogod-
ba ne more spodnesti, saj ta
ne more iti preko zakona, sa-
mo ugodna je lahko bolj kot
zakon sam. Občutek imam, da
vlada, sindikati ter gospodar-
ska zbornica raziskujejo reak-
cijo javnosti, če bi lahko dose-
danje dodatke z novim zako-
nom tudi dejansko ukinili ali
pa vsaj zmanjšali.
Ena izmed komponent priti-
ska, da se v Sloveniji cena
delovne sile zmanjša, je zapo-
slovanje tujcev, predvsem Iz
ozemlja nekdanje SFRJ. Ti
delavci so pripravljeni delati
skoraj za vsak denar, saj do-
ma tako nimajo zaslužka. Ta-
ko domačemu delavcu nižajo
ceno dela. Kar se tujcev tiče bi
slovenska država zaposlova-
la samo strokovnjake, ki jih
pri nas ni, ostale delovne sile
pa imamo dovolj, seveda ob
primernem plačilu.
Zakaj imajo nekatere de-
sničarske evropske vlade
boljšo socialno politiko, kot je
naša, ki je nastala iz nekdanje
levice, je stvar, vredna-globo-
kega razmisleka.
MIRAN ŠNEBERGER, €elje
Resnica o Resnici
Ime mi je David Jarh in sem
član Sai Družine s sedežem v
Potiskavcu, kar pomeni, da
sem spoznal mamo Alojzijo
[se pravi gospo Alojzijo Er-
javc) za svojo Duhovno Ma-
mo. Ker pa nisem le duhovno
bitje, ampak tudi človek iz
mesa in krvi, sem star 29 let,
poročen in oče tri in pol leta
starega sina. Prav tako imam
očeta jn mamo, oba intelek-
tualca z visoko izobrazbo v
pokoju, ki pa žal nosita mate-
rialistična očala in na vse gle-
data po Newtnovo (sila nas-
protuje sili in večja prevlada).
Takšen je tudi njun medse-
bojni odnos in odnos do me-
ne, kjer je edina oblika ljubez-
ni pogojna. To pa je tudi glavni
razlog, da sem se odločil za
pisanje tega članka, v upanju,
da se bodo srca vsaj malo
omehčala in prebudila iz se-
bičnosti.
PREJELI
SMO
Skozi moje otroštvo je vse
potekalo dokaj normalno,
brez večjih zapletov. Bil sem
vzoren učenec, osnovno šolo
sem končal v sedmih letih z
odliko, po dveh letih šolanja
na srednji elektrotehniški in,
srednji glasbeni šoli v Ljublja-
ni dobil Unicefovo štipendijo
za mednarodni coUege v An-
gliji, ga po dveh letih končal in
ob rednem študiju na graški
Akademiji za glasbo še izred-
no končal srednjo glasbeno
šolo v Ljubljani. Po umetniški
diplomi na Akademiji sem si s
študijem na Pedagoškem od-
delku Akademije pridobil še
pedagoško diplomo. Trenutno
pripravljam magistrsko nalo-
go, družino pa preživljam s
poučevanjem in koncertira-
njem na domačih in tujih
odrih, pišem in aranžiram
glasbo...
Starši so me ves čas mojega
študija moralno in finančno
podpirali. Do zapletov je pri-
hajalo le v trenutkih, ko jim ti
ali oni moji prijatelji niso bili
po volji, češ, da slabo vplivajo
name. Če drugače niso uspeli
razdreti mojega prijateljstva,
so me poniževali pred prijate-
lji in delali scene, ki so mi bile
samo v sramoto. Če tudi to ni
zaleglo, so odšli do prijatelje-
vih staršev in jim pripovedo-
vali najbolj grozne laži (na
primer: »oni se družijo samo
zato, da lahko skupaj uživajo
mamila, potem pa se goli va-
ljajo po tleh..«), te pa so prav
gotovo naletele na plodna tla.
Skratka, kadar moji prijatelji
in moji življenjski nazori niso
odgovarjali njihovim meri-
lom, niso izbirali sredstev, da
me spravijo na kolena.
Vse to bi človek še nekako
sprejel in razumel, če bi šlo za
mladoletnega sina, ki se je iz-
gubil v neodgovornem počet-
ju. Prav posebej pa je angaži-
ranost mojih staršev napačna,
če se vmešavajo v življenje 29-
letnega zdravega in uspešnega
sina in njegove družine, brez
da bi jih kdo prosil za takšno
»uslugo«. Tu se namreč začne
zgodba o »sekti« s Kalpbja ozi-
roma*Sai Centru iz Potiskavca.
Ko sem postal vegetarijanec,
(se pravi, da sem prenehal
uživati kakršno koli meso), so
biU vsi razlogi za mojo odloči-
tev, ki sem jih dobronamerno
našteval, le snov za piker po-
smeh in omalovaževanje. Mo-
ram pa poudariti, da takrat še
nisem poznal Mame Alojzije
in Sai Družine, čutil pa sem,
da je Sathya Sai Baba Božan-
ska Inkarnacija, ker se mi je v
duhu že pojavil in me je Nje-
gova Podoba vedno napolnila
z milino ljubezni. Preko tele-
vizije in drugih medijev sem
kasneje izvedel za Sai Center
in Družino in ob razmišljanju
o njihovih postnih dneh sem
se tudi sam odločil za poste
brez njihove sugestije! Kmalu
sem tudi z družino obiskal Sai
Center v Potiskavcu, kjer so se
moja pričakovanja izpolnila.
Sai Družina živi preprosto in
čisto, dosledno spoštuje neo-
krnjenih Deset Božjih Zapove-
di in Kristusove modrosti živi-
jo v atmosferi spoštovanja in
nesebične ljubezni.
Obisk je bil zame popolna
potrditev ter dodatno gorivo na
poti samoočiščenja. To je bilo
za moje starše vse prej kot
prav, jaz pa sem postajal vse
trdnejši v svojih stahščih. Moja
starša sta tako začela pritiskati
na mojo soprogo, da bi me
spravila nazaj v »normalo«, kot
sama temu pravita. Jaz sem
jima venomer odgovarjal, da je
»normala« za čredo ovc in ne
zame in sem živel in živim po
svojem prepričanju. Kljub obi-
lici argumentov z moje strani
sta preko moje žene povečeva-
la pritisk do te mere, da sem
zložil kovčke in se za nedolo-
čen čas poslovil od žene in
otroka. Ženi sem ob odhodu
jasno povedal, da se odloči
med mano z zdravim načinom
življenja oziroma nezdravim
načinom življenja - kavico, ci-
gareti in mesom, s katerim sta
jo moja starša vedno bolj vneto
oskrbovala. To je bil za moje
starše znak, da je potrebno pri-
tisk še povečati, predvsem pa
najti krivca za sinovo brezum-
no početje. Krivec je bil kot na
dlani - Mama Alojzija in Sai
Center. Že prvi dan po mojem
odhodu v Ljubljana sta pokli-
cala Tednik ljubljanske televi-
zije in posnet je bil prispevek z
naslovom »Ali ga je zapeljala
Božja Mati.« Sledili so članki
po drugih časopisih in revijah
na temo »naš sin je zaveden in
zapeljan v sekto«. Jaz sem si v
tem času našel stanovanje in
bil ves čas v telefonskem stiku
z ženo in otrokom. Po treh
tednih se je tudi žena odločila
in se preselila k meni, hišo pa
sem vrnil staršem.
Po vsem tem jima ni prav
nič več jasno, marveč v svoji
agoniji poskušata na vsak na-
čin uničiti Sai Družino. Po Ka-
lobju zvonita od hiše do hiše
in vsakemu, ki ima le minut-
ko časa, razlagata o pokvarje-
nosti Mame Alojzije in Njenih
sebičnih načrtih in opremlje-
na s tiskanim lažnim propa-
gandnim materialom ter obi-
lico prostega časa uspevata
globoko vznemiriti Kalobča-
ne s ciljem, da tudi oni razvi-
jajo sovraštvo do nedolžne
^ družine Štrukelj. Moj oče je
bil dolga leta občinski usluž-
benec, tako da se tudi na tem
področju triidi škodovati Sai
Družini. Pri lokalnem gostil-
ničarju Erjavcu je bil uspeh
popoln, saj Saijevci ne uživajo
alkohola in s svojim vzgle-
dom širijo kot kuga nevarno
bolezen, tako da bi po njego-
vih besedah »oblast morala
ukrepdti«. Ravno tako se za
svoje ovce bojijo cerkveni pa-
stirji, saj je cerkev že lep čas
institucija, ki jih hrani bolj z
ljudskimi lažmi kot pa s sveto
Resnico. V zadnjem času sem
prebral tudi članka v celjskem
Novem tedniku in Šentjurskih
novicah in si nisem mogel po-
magati, da ne bi osupnil nad
množico lažnih podatkov in
njihovo lažno prepričljivostjo.
Brez dvoma zavidljiv uspeh
sovražne propagande mojih
užaloščenih staršev.
Vem, da nisem uspel izbri-
sati dvomov o dobronamerno-
sti Mame Alojzije in Sai Druži-
ne, upam pa, da bo članek
naletel vsaj na kakšnega bral-
ca ali bralko, ki ima srce, da z
njim čuti in s svojo glavo raz-
mišlja. Takšen človek se bo
rajši Sam napotil k Štrukljevim
na Planinco pod Kalobjem in
se prepričal o dobrih ljudeh,
kot pa širil sovraštvo proti dru-
žini s tako plemenitimi cilji.
DAVID JARH. Celje

i3
ZA AVTOMOBILISTE
Audi A3 za slovenske
kupce
Po tistem, ko je nemški
Audi novinarjem predstavil
audi A3, najmanjši avtomo-
bil te tovarne in ko je vozilo
pred nedavnim doživelo sa-
lonsko premiero v Parizu, je
sedaj A3 na voljo tudi sloven-
skim kupcem.
Uradno je prodaja stekla 10.
oktobra, ljubljanski Porsche
Slovenija pa računa, da se mu
bo letos posrečilo prodati kak-
šnih 150 vozil, prihodnje leto
pa kar 400. Audi A3 bo torej
mešal računa v tako imenova-
nem golfovem razredu, kjer je
konkurenca zelo ostra. Za se-
daj je najmanjši audi na voljo
zgolj v trivratni karoserij ski iz-
vedenki, medtem ko petvratno
različico načrtujejo za prihod-
nje leto. Avtomobil deluje zelo
čvrsto, kar je posledica 1735-
milimetrske širine, medtem ko
s svojo dolžino 4152 milime-
trov prekaša večino konkuren-
tov. V prtljažnik audija A3 gre
kljub skromnim meram kar
350 litrov prtljage, v primeru,
ko je podrta zadnja sedežna
klop, pa volumen prtljažnika
naraste na 1100 litrov. Audi A4
je naprodaj s tremi vrstami
opreme (attraction, ambition
in ambiente), serijsko pa so vse
različice opremljene s 15-col-
skimi aluminijastimi platišči
fuUsize, karoserija je v celoti
pocinkana, elektrika uravnava
zunanji ogledali in odpira ok-
na, za zapiranje vrat in pokro-
va prtljažnika skrbi osrednja
ključavnica ipd.
Motorji so načeloma štirje,
slovenskim kupcem pa za za-
četek ponujajo dva agregata.
Prvi je I.8-htrski štiri valj nik s
po petimi ventili na valj in
močjo 92 KW/125 KM, drugi
pa znani turbodizelski motor
z gibno prostornino, 1.9-litra
ter 66 KW/90 KM, pri čemer
se motor izkazuje z znatno
varčnostjo. Še pred koncem
leta bo stekla prodaja audija
A3 z 1.6-litrskim bencinskim
agregatom (74 KW/101 KM),
in izvedenke, ki jo bo poganjal
zmogljivi 1.8-litrski motor s
turbinskim polnilnikom in za-
to z močjo 110 KW/150 KM.
Seveda so znane tudi cene.
Tako je audi A3 attraction 1.6
naprodaj za 33.697 mark, audi
A3 1.8 ambition 1.8 za 38.313
mark in audi A3 1.9 TDl za
39.032 mark.
Na sliki: audi A3.
BMW
serije 7 za
leto 1997
Ljubljanski Tehnounion
Avto, ki predstavlja BMW pri
nas, je predstavil BMW serije
7, ki bo naprodaj v tako ime-
novanem modelskem letu
1997.
To vozilo, ki predstavlja sam
vrh ponudbe, je doživelo kar
nekaj sprememb. Tako so vse
izvedenke serijsko opremljene
z dvema stranskima zračnima
blazinama in sistemom samo-
dejnega uravnavanja stabilno-
sti ter vrtenja pogonskih ko-
les, kar velja tudi za vse izve-
denke manjše serije 5. Nekoli-
ko so obnovili tudi motorje,
tako da se sedaj v seriji 7 vrtijo
šest valj niki, osemvaljniki in
znani dvanajstvaljnik. Ob
vsem tem pa je v seriji 7 dokaj
nov vsaj en model, in sicer 725
tds. Gre ta izvedenko, ki jo
poganja znani dizelski motor
z močjo 143 KM, pri Tehnou-
nionu Avto pa je naprodaj za
95.258 mark.
Na sliki: BMW serije 7.   ^
Popravek
v prejšnji številki NT je v
prispevku Dobrodošla no-
vost za šoferje, ki govori o
otvoritvi baze AMZS v Celju;
prišlo do napake. Tehnična
baza je namreč izključno na-
ložba AMZS brez sodelova-
nja AMD Šlander, kot je bilo"
napačno zapisano. Za napa-
ko se prizadetim opravičuje-
mo.
NedCar in
carisma
limuzina
NedCar je tovarna oziroma
skupni projekt nizozemske
vlade, Mitsubishija ter Vol-
va.
Na tekočih trakovih sestav-
ljajo vsaj dva avtomobila hkra-
ti: mitsubishija carismo in vol-
vo S oziroma V 40. Pred ne-
davnim so v tovarni zamenjali
del vodstva, pri čemer naj bi
šlo zgolj za notranje razpore-
ditve, vendar je res, da pred-
vsem Volvo ni bil zadovoljen s
proizvodnjo oziroma kvaliteto
izdelanih avtomobilov. Sedaj
iz tovarne prihajajo tudi vesti,
da bodo vse zmogljivosti pol-
no zasedene šele prihodnje le-
to, ko naj bi v letu dni izdelali
kakšnih 28 tisoč avtomobilov.
To med drugim pomeni, da bo
v NedCar nastajala tudi mitsu-
bishi carisma limuzina, ki jo je
tovarna predstavila pred ne-
davnim in predstavlja ob pe-
tvratni izvedenki drugo razli-
čico.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na d,.
505 avtomobilov. Prodanih je bilo 13 vozil, organizatorji J:
izdali tudi 52 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovai
na sejmu je bilo 1000.
BMW vlaga v Rover
Pred dvema letoma, ko je nemški BMW kupil britaiu
tovarno Rover in si s tem pridobil 80-odstotni delež, je veljj
da je potegnil izjemno potezo. Sedaj postaja očitno, da nak
in sedanjo sanacijo Roverja ne bo lahko opravilo.
To med drugim dokazujejo tudi sedanji načrti BMW, kijepi
časom zamenjal prejšnjega direktorja in na to mesto post;
Walterja Hasselkusa, dotedanjega vodjo programa motociklo
BMW. V prihodnje naj bi BMW v Roverja vložil vsaj 4.5 milijard
dolarjev in tako obseg proizvodnje povečal vsaj za polovico. D(
leta 2000 naj bi proizvodnja v tej britanski tovarni dosegla števil
750 tisoč vozil v letu dni, sedanjo ponudbo modelov pa bodi
prepolovili. Poleg tega bodo v osrednji Angliji odprli tudi novi
tovarno motorjev, katere vrednost je nekako 500 milijonoi
funtov. Vendar so ob tem iz Roverja sporočili, da se števili
zaposlenih delavcev ne bo bistveno povečalo, saj jih je sedaj
približno 39 tisoč. Hkrati pa BMW kot pogoj za tako velik
investicijo v Rover in nato izgradnjo tovarne motorjev zahtevi
tudi pomoč britanske države. Ta naj bi prispevala 60 milijonoi
funtov, kar je seveda dokaj skromna vsota. Samo napovedana
revitalizacija slovitega minija, prvega avtomobila, ki je ijijeJ
prečno postavljen motor v motornem prostoru, naj bi po sek-
njih načrtih stala nekako 400 milijonov funtov. S povečanje:
proizvodnje v Roverju pa bi se tako imenovana BMW avtomob;
ska skupina uvrstila med velike evropske avtomobilske hiše. g
ZA AVTOMOBILISTE
in
Sedaj tudi opel vectra caravan
^^^i in tudi ameriški
^\ (ameriški zato, ker je
f yni del korporacije Ge-
^ 1 Motors) ima veliko iz-
^^^ni in tudi uspeha s kara-
i^ajti vse doslej so Nem-
^"Jodali okoli pet milijonov
Jltnih avtomobilov.
,,[^pia rekord caravan avto-
Ki je ime karavan prvič
l^jstavil (leta 1953) avtomo-
L javnosti, nato pa se je to
2a karavane splošno uve-
Jo. Sedaj prihaja Opel na trg
0[in karavanom in sicer
j^njerazredno vectro. Vec-
j^aravan, kot se vozilo urad-
jimenuje, se od lani pred-
.jvljene limuzinske in kombi-
juzinske izvedenke razlikuje
jj^vsem z zadkom. Ta je so-
jjen in ličen, pa ne toliko
,,jgačen, da bi bilo mogoče
piiii o kakšni oblikovni iz-
juiosti. Prostornost kara-
,isl<ega zadka je ustrezna,
;[iv najslabšem primeru gre
;ij460, v najboljšem pa 1490
lovprtljage. Nosilnost je 515
iogramov, ob tem je mogoče
iprečne strešne nosilce na-
estiti še za 100 kilogramov
?;ora.
lectra caravan je na voljo s
različnimi paketi opre-
spa relativno veliko dodatne
opreme, saj ima dve zračni
varnostni blazini, sedeže, ki
preprečujejo zdrs pod varnost-
nim pasom, volan ima servoo-
jačevalnik (kmalu naj bi bile
vse izvedenke opremljene tudi
s po višini nastavljivim vola-
nom, kar doslej pri Oplu ni bil
običaj), za varnost skrbi osred-
nja ključavnica, pa zategovalni-
ki varnostnih pasov ipd. Od
decembra naprej bo mogoče
za doplačilo kupiti tudi izve-
denko, opremljeno s stransko
zračno varnostno blazino. Ta
je vgrajena v naslonjalo pred-
njega sedeža, ima prostornino
12 litrov in se napolni v približ-
no 15 tisočinah sekunde. Mo-
torjev je šest, menjalnika dva
(petstopenjski ročni in štiristo-
penjska prestavna avtomati-
ka) . Vsi agregati, razen osnov-
nega 1,6-litrskega z močjo 75
KM, so iz serije ECOTEC, kar
pomeni, da jim je v pomoč
štiriventilska tehnika in dejs-
tvo, da so ekološko primerni
ter varčni. Prvi agregat v tej
seriji je znova 1,5 -htrski motor,
ki zmore 100 KM, sledi 1,8-
litrski štirivaljnik z močjo 115
KM, nato je na vrsti 2,0 litrski
motor, ki ponuja 136 KM, na
koncu 2,5-litrski šestvaljnik z
močjo 170 KM. Prvič pa je na
voljo na novo razviti turbodizel
iz serije DI, kar pomeni, da gre
za motor z gibno prostornino
2,0-litra ter močjo 82 KM in
kombinacijo neposrednega
vbrizgavanja goriva ter po šti-
rih ventilov na valj.
Kot pravijo pri Oplu, je to
prvi takšen turbodizelski agre-
gat pri osebnih avtomobilih.
Vectra caravan se bo na sloven-
ski trg pripeljala v začetku pri-
hodnjega leta in dovolj verjetna
je domneva, da naj bi pri nas
spadala med uspešnejše kara-
vane. Na sliki: opel vectra ca-
ravan
Dobra prodaja,
manjši dobiček
Iz Francije prihajajo zelo
raznolike vesti o dogajanju
na avtomobilskem trgu. Pro-
daja naj bi bila v zadnjem
času ugodna, poslovanje do-
mačih tovarn pa precej slab-
še, kot so napovedovali.
Sedaj se izteka tudi obdobje
posebnih državnih davčnih
olajšav pri nakupu novega av-
tomobila, kar pomeni, da bo v
naslednjih mesecih postalo ja-
sno, ali so bile te olajšave na
splošno dobrodošle ali ne. Za-
nimivo je, da Renault naspro-
tuje podaljšanju tega zakona,
ki je »ustoličil« spodbude, saj je
prepričan, da se kupci na to
preveč navadijo in se jim po-
tem zdi vsaka še tako neznatna
podražitev previsoka. Kakšno
je stališče skupine PSA, ki zdru-
žuje Peugeot in Citroen, vsaj za
sedaj še ni znano. Znano pa je,
da sta v letošnjih šestih mese-
cih zaslužila manj kot lani v
tem času. Zaslužka je bilo tako
za 602 milijona francoskih
frankov, lani pa več kot 1,2
milijarde frankov. Pri PSA me-
nijo, da je to predvsem posledi-
ca izjemno trdnega franka, kaj-
ti prodaja avtomobilov je bila v
šestih mesecih še celo večja kot
lani, pri čemer so bili še pose-
bej uspešni z novim peugeo-
tom 406. Še s slabšimi številka-
mi prihaja na dan Renault, kajti
njegov čisti zaslužek s prodajo
je bil letos le 158 milijonov
frankov, lani pa 1,7 milijarde
frankov, kar je seveda izjemno
velika razlika. Razumljivo torej
je, da vse tri tovarne s skepso
pričakujejo mesece do konca
leta 1996.
lenault in Hyundai v Maleziji
kncoski Renault, ki mu letos ne gre posebej dobro, kajti
^ov dobiček se je zelo zmanjšal, bo skupaj z južnokorej-
sls avtomobilsko tovarno Hyundai in malezijsko vlado
Iprl skupno tovarno avtomobilov v Maleziji.
l'tej tovarni naj bi ob osebnih avtomobilih izdelovali tudi
rarnjake, pri čemer bosta po 15 odstotkov denarja za
ivesticijo prispevali obe avtomobilski tovarni, vse drugo pa
malezijska vlada in lokalna podjetja, ki bodo dobavljala sestavne
fle.Pri Renaultu pravijo, da bodo v začetku sestavljali pred.-
semdostavno vozilo traffic, kasneje pa tudi osebne avtomobi-
proizvodnja pa naj bi stekla konec prihodnjega leta. Na
-teijskem trgu v letu dni prodajo kakšnih 238 tisoč osebnih
'omobilov in vsaj 47 tisoč dostavnih vozil, Renault pa si obeta
3r20-odstotni tržni delež.


FEUTON-ROMAN
Nebo polno
jastrebov
v Bombayu se Indija nas-
protij spet ponovi; na eni stra-
ni sodobno mesto in bogastvo,
na .drugi strani pa svet reve-
žev, ki umira na mestnih uli-
cah.
Ob prihodu Portugalcev v
indijske vode je bilo na današ-
njem prostoru velemesta ne-
kaj nizkih otokov, naseljenih s
preprostimi ribiči. V močvir-
nati deželi so vladali komarji
in malarija. Razvoj se je začel
po letu 1665, ko so nadzorstvo
nad otoki prevzeli Britanci. Pr-
vi znak, da gre Bombayu res
dobro, je bil prihod Parsov, ki
so tu leta 1670 zgradili svoj
prvi stolp tišine. Parsi so mest-
na posebnost. Beseda »Parsi«
prihaja iz besede Pars, to pa je
bilo ime ene izmed pokrajin v
stari Perziji. Evropski učenjaki
so bili dolga stoletja prepriča-
ni, da je stara perzijska kultu-
ra, predvsem pa vera v Zaratu-
stro že izumrla. V resnici pa je
obstajala skupina Perzijcev, ki
se je trdno oklepala starih ve-
rovanj in se ni pustila spreobr-
niti v islamsko vero. Pred tujci
so iz Perzije pobegnih čez
Arabsko morje prav do Indije.
V novi deželi so se nastanili.
pa zopet umikali pred prodira-
jočimi muslimani in se konč-
no ustalili v Bombayu. Evro-
pejci so Parse zaposlili kot po-
srednike, prevajalce in zastop-
nike. Te vloge so se Parsom
izvrstno prilegle in jim prine-
sle bogastvo in ugled. Tako je
tudi danes. Parsi imajo v živ-
ljenju Bombaya odločilno be-
sedo. Imajo veliko moč v gos-
podarstvu, politiki, znanosti
in umetnosti, ki ni v nikakr-
šnem sorazmerju z njihovo
maloštevilčnostjo. Parsi so
skozi dolgo zgodovino prega-
njanja ohranili svojo inditite-
to. Sprejeli so sicer indijski
jezik in način oblačenja, ven-
dar so ostali zaprta skupnost.
Živijo po zaroastrovih načelih.
Težijo k resnici, pravici, čisto-
sti, pridnosti, mirnosti in us-
miljenju. Parsi upravičeno tr-
dijo, da med njimi ni niti ene-
ga berača. Temeljno načelo
zaroastrske etike tudi zahteva,
da morajo zrak, voda, zemlja
in ogenj ostati čisti in neo-
skrunjeni. Te prvine je ustvaril
vsemogočni in človek jih mora
spoštovati. Vsakega mrtvega
se je treba znebiti, ne da bi
oskrunili štiri prvine ali škodi-
li živim. Zato Parsi svojih mr-
tvih ne pokopavajo, ne sežiga-
jo in ne mečejo v reke ali
morja. Namesto tega truplo
položijo na podstavke znotraj
visokih stolpov ali jam, kjer
jih jastrebi očistijo do kosti, ki
se nato sesujejo v mešanico
apna in fosforja, kjer razpade-
jo. V teh stolpih tišine končajo
tako bogati kot revni, ker smrt
združi vse ljudi. S tem, da je
svoje telo izročil pticam in ni
umazal štirih prvin, je Pars
izkazal še zadnje usmiljenje.
Nebo nad Malabarskim gri-
čem, kjer živijo bombayski
bogataši, je včasih polno ja-
strebov. Na vrhu hriba stojijo,
skrbno zavarovane pred po-
gledi skrunilcev, štiri okrogle
masivne zgradbe, stolpi tišine,
kjer meščani perzijskega pore-
kla »pokopavajo« svoje mrtve.
Zadnji velik korak, ki je pri-
peljal mesto blizu današnje
oblike, je bil storjen v drugi
polovici 19. stoletja. Sedem
otokov je bilo skupaj z obalo z
nasipi povezano v neločljivo
celoto.
Superlativi mesta so imeli
posledice tudi za naju. Zjutraj,
ko sva utrujena in zaspana
zapustila vlak, sva le stežka
našla prazno sobo za 120 ru-
pij, kar je pomenilo kar tri-
kratno povprečno ceno, ki sva
jo plačevala do sedaj. Domo-
vanje sva našla v bližini slavo-
loka »Vrata Indije« na obali
morja. Ta konvencionalna vra-
ta triumfa so zgrajena iz ru-
menega bazalta na mestu, kjer
se zvečer Indijci sprehajajo in
srečujejo. Vrata, v stilu musli-
manske arhitekture iz 16. sto-
letja, so si zamislili leta 1911
ob obisku angleškega kralja
Georgea. V tistih časih, ko je
večina obiskovalcev mesta
prišla z ladjami, so bila to v
resnici vrata Indije, danes pa
so le še mestna znamenitost.
Po dopoldanskem počitku sva
se zapodila v mesto, da poiš-
čeva letalskega prevoznika za
Evropo. Cene so bile različne.
Od tistih, krepko nad tisoč do-
larjev uglednih letalskih pre-
voznikov, pa do 380 dolarjev
pri ruskem prevozniku Aerof-
lot. Sledil je trenutek strezni-
tve. Ko sem odprl skrito za-
kladnico, zašito v robu hlač,
se je del dolarjev izkazal kot
brezvreden razbarvan papir.
Denar je, navkljub polivinilni
zaščiti, načel večmesečni pot
mojega telesa. V indijskih ban-
kah tega denarja niso hoteli
zamenjati. Bila sva neuspešna
in denarno prekratka za na-
kup ruskih letalskih vozovnic.
Večer je minil v razočaranju in
agoniji« Dobiti sva morala ce-
nejšo vozovnico in sicer takoj,
ker nama je vsak dan v Bom-
bayu močno najedal siroma-
šno mošnjo. Druga možnost
me je navdajala z grozo. Po-
vratek v domovino preko celi-
ne bi pomenil varljivo, dolgo,
nočno dnevno potovanje pri
zategnjenih pasovih. Nasled-
nji dan je najino ogledovanje
mesta, poslovnega centra z vi-
sokimi zgradbami v steklu, je-
klu in betonu in razkošnih
mestnih stavb v indijsko an-
gleškem stilu, minilo med po-
dajanjem kljuk pri raznih le-
talskih prevoznikih. Največ
upanja nama je dal Čeh, ki je
imel ceno'najbližje najinim
možnostim, letalo še istega ve-
čera in potrpežljivost za.po-
slušanje najinih težav. Odgo-
vor, da ah ne, je obljubil po-
poldne.
Imela sva srečo in dobila
popust. Med vožnjo na letališ-
če, mimo naselij indijske be-
de, sem imel lahko srce, po
drugi strani pa me je pekla
vest, da zapuščam Indijo, ki je
bila moja druga domovina ne-
kaj mesecev, na hitro, brez
pravega slovesa.
Utrujen in zbegan od hitro-
sti dogodkov zadnjega dne,
sem se utapljal v mehkobo
letalskega naslanjača. Pred
mojimi očmi so se vrtele slike
tropskih gozdov, gora, mrtvih
puščav, slike starih palač, veh-
častnih templjev, mogočnih
stolpnic in bednih predmestji.
Pred mano so se vrstile šar-
mantne Indijke, ponosni Siki,
vstajali popotni puščavniki in
prosili pohabljeni gobavci. Po-
doživljal sem pestrost oblek,
narodov in kultur, zmešnjavo
jezikov in ver, ki ustvarjajo
vtis, da dežela nenehno spre-
minja podobo. Ponovno sem
okušal začinjene jedi, otipaval
čudovite izdelke umetne obr-
ti... Vtise sem skušal ra^^
v predalčke. Brez uspej^'^
dija pomeni marsikaj;
no množic in bogastvo
ne, industrijsko uspešno?
vo z zastarelo polje^f
podlago. V deželi živita j^.
lo in novina druga ob dj-^"
kajti preteklost in seda?
sta le pomešani, ne J"
zliti. Indija izžareva kmj
starodavnost in osupljiv^^
poto. Razkriva tudi velikj'
protislovja in ostra naspJ
ki poudarjajo njene
hkrati pa še povečujejo 1
očarljivost. Indija je sej
največja država na svetu^
jih razvrščamo po vel^
ozemlja, po številu pre^)
cev je druga na svetu, fo
meni, da je treba gospoda,
bogastvo porazdeliti
ogromno množico ust, za
delež neštetih premajhen
bi lahko živeli človeka vri
življenje. Kljub vsem razi
v načinu življenja in )
obupnim življenjskiiTi ra;
ram ohranjajo Indijci nj
nenasilja, ki omogoča d(
šno strpnost. Hinduizem:
ma skoraj štiri petine p
valstva in predvsem ta ski
vera drži skupaj to meša
narodov in kultur, bogata
sanico različnosti, ki jo d
imenujemo Indija.
Indije se ne da razumd
se jo le doživeti.
Prestrašena si je Francka zatisnila ušesa. Jasno je, da je gospa
Schwarzerjeva imela vzrok biti jezna na Ito, toda njeno sovraštvo,
obtožbe in celo prekletstvo je šb očitno predaleč. Seveda, tako veliko
krivdo vzeti nase ni lahko, toda je bilo treba zaradi tega ubogega
otroka obdolževati? Kvečjemu bi se smelo reči: Ko bi Ite ne bilo, bi se
to nezgodib. Toda ceb to misel bi momla gospa Schwarzer obdržati
zase, saj so ga vendar razgbsiU za »padlega.« V svojem navala jeze
ni računala s tem, da so okna odprta in da mimoidoči lahko vse
slišijo. Njeno razburjenje je morab res biti veliko, daje to prezrla. In
pmv v tem razpobženju naj bi se prikazala Ita? Ta nežna deklica, ki
po zdmvnikovem navodilu potrebuje popoln duševni mir?! Francka
je stresla z glavo in samo rekla: »Uboga Ita!« Ganjena je odšla, saj
rož ni več potrebovala.
Kolikor mogoče prizanesljivo je sporočih deklici mnenje gospe
Omerzu, in to s prošnjo in nasvetom, naj opusti namemvani obisk.
Težko je reči, kaj se je dogajalo v Iti. Brezizrazno je strmela v
Francko, kakor da njenih besed ne razume. Pa saj jih tudi ni
mogla razumeti, ker resnice o Ernestovi smrti ni poznala.
Razumela je samo to, da je gospa Schwarzerjeva nežeU videti in
da se še vedno jezi nanjo. Že to je bilo dovolj težko za deklico, ki
se ni zaVedala nobene krivde. Z neuvidevnim pogledom se je
obrnila k Ernestovi sliki in rekla: »Kako velika je njena jeza celo
po tvoji smrti, jgj, pa sem jo tako ljubila. Njeno mesto v mojem
srenje bilo takoj za tvojim. Nikoli nisempoznala prave materin-
ske ljubezni, a sem je bila tako potrebrm. Da me je odtrgala od
tebe, sem razumela - hotela je pač braniti svojo srečo. Ne morem
pa razumeti, da me še po tvoji smrti sovraži.«
Kot bi pričakovala odgovor, je še dalje gledala sliko, dokler je ni
Francka objela ter hlipajoč zaklicala: »Kako neizmerno veliko je
z vama obema izgubila Koprivnica!« Taka srca je težko najti.
»Prelepo bi bilo, pa ni smelo biti res.« S temi besedami seje Ita
obrnila. Pismo, v katerem ji je Ernest zagotavljal:
»Ti si in boš vedno ostala edina, ki jo ljubim,« je položila pod
njegovo sliko, iz prsi pa seji je utrgal krik tesnobe in obupa:
»Smrt, o smrt; kako si kruta!«
Dnevi so minevali, tedni minuli. Pretres, ki ga je povzročila
smrt mladega grajskega gospoda, je počasi pojenjal. Ljudje so.
imeli polne roke dela, saj je bila žetev tu in tej je bilo treba
posvetiti vso skrb. Samo ob večerih, če so skupaj sedli, so še
govorili o tako težki izgubi: Ernest je bil ljubljenec vseh in
resnično so obžalovali njegovo smrt, prav posebno pa sebe, saj so
v njem videli bodočega voditelja in zaščitnika, kot je bil nekdaj •
njegov oče. Z vsemi skrbmi so se lahko obračali nanj, vedno jim
je stal ob stmni z nasvetom in pomočjo. Po njegovi smrti je to
dolžnost prevzel duhovnik, toda le dehma. Z besedami: »Proti
usodi ne moremo nič storiti, vsako upanje je zaman in s tem se
moramo sprijazniti,« so navadno končali svoj pogovor
Sprijazniti? Kako naj se s tem sprijaznijo tisti, ki so najbolj
prizadeti? Ita in gospa Schvvarzer? Te praznine ni bilo moč
napolniti. Kljub temu sta vsaka na svoj način, toda občudovanja
vredno, prenašali svoje trpljenje.
Gospa Schwarzer se je še vedno izogibala sobe, ki jo je
spominjala na najpomembnejše dogodke njenega življenja.
Čeprav so bih ti spomini vse, kar ji je ostalo, seje vendar odločila,
da bo prostor nekoliko preuredila in mu skušala dati drugačen
videz, misleč, da bo tako lažje stopila vanj.
Predvsem je vsepovsod odstranila hišni grb. V predal, ki seje le s
težavo odpiral, je spmvila plemiško pismo. Tlidi pohištvo je preuredi-
la tako, daje preproga pokrivala tisto večno grozeče oko v podu.
Izmučena je sedela v svoji sobi in mislila na pretekle čase.
Slika za sliko so se vrstile pred njenimi očmi. Veliko je prestala v
življenju. Že kot otrok, ko je živela še na Madžarskem, je okusila
veliko trpljenja. Ko je bila stara trinajst let, je za pljučnico umrl
njen mlajši in edini brat Lazi. Dve leti zatem mu je sledila sestra
Adela. Ta izguba jo je še bolj prizadela. Z njo je odraščala, skupaj
sta obiskovali šolo, dokler tudi te ni pobrala smrtna kosa. Matije
od žalosti hirala in umrla, za njo pa kmalu oče. S sedemnajstimi
leti je ostala sama, brez varstva in brez premoženja. Lepo in
ljubko, kakor je bila, je zgrabilo temperamentno madžarsko
življenje v svoje roke, dokler ni srečala svojega moža, s katerim jo
je vezala velika ljubezen. Poročila sta se in prišla v Koprivnico.
Sprva se je težko znašla v majhnem kraju in se je po hrupnem
budimpeštanskem ozračju komaj privadila na tiho samoto.
Toda kaj vse premore ljubezen!?
Ko je po trintridesetih letih zakona morala pokopati tudi smojc
moža, je bila prepričana, daje to zadnji pogreb njenih dragjlu
Ob tem premišljevanju se je njena žalost še poglobilaA
kolikd pogrebih svojih bližnjih je že morala biti, koliko krt
videla drseti v črno jamo! Samo pri zadnjem, najvažnejšen
bila navzoča - pri svojem edincu, na katerega je stavila ta
upov.V svoji domišljiji je videla celo vrsto umrlih svojcev
mrtvaškem odru, katerim se je pridružil sedaj še zadnji. Teg^
sije edino mogla predstavljati z Itino sliko na prsih ležati nal
Ne, tega ni hotela videti. Zamahnila je z roko, kakor dal
spoditi nezaželjeni privid. Toda misli so se vračale in h
drobne kapljice pronicale v njeno zavest. Z zaprtimi očmi''
spraševala: »Je to usoda? - Je res zapisano v, zvezdah, h.
nekomu določeno v življenju? - Ali si kuje usodo človek sfli
Usoda! Usoda!?« Ne, tega sedaj tudi ni hotela vedeti. Zbegan
razdražljiva ter z neprijetnim občutkom je vstala in šla iz so
Ita je opustila misel, da bi se4)obotala z gospo SchwarzeJJ
Zavedala se je samo ene krivde, daje brezmejno ljubila njen
sina. Ni mogla razumeti, da jo zaradi tega njena mati so\l
tudi sedaj, ko vendar nikomur ni več napoti. Daje zanjo tas
strašna izguba, je uvidela, toda saj je obe enako zadelo! -Mfl
zgubila sina in z njim vse upe, ki jih je zidala nanj. Res, te^
moglo biti. Toda tudi za Ito se je svet zrušil. Čutila je, dajeSn
vzel s seboj tudi njeno srce. Kar je ostalo, je bila neskon
praznina s pekočo odprto rano, ki se nikoli več ni mogla zad
Svet se je razsul, ko je stala šele na pragu življenja. Ah bi ne
bolje, da bi se v svoji bolečini združili? Ako bi druga
tolažili in skupno obujali spomine? Tako pa je ostala sfl"'
svojo bolečino in svojimi skrbmi. Svoji materi nikoli ni ^
odkriti svojega srca, sedaj pa še posebno ne. Njena značajih
bila povsem različna. Gospa Rakova je bila rojena realisti
pa romantičim idealistka.
Ko se je Ita od strašnega udarca nekoliko opomogla, j^^
pri svoji materi tolažbo. Toda kratek odgovor ji je zaprl usta^.
nisi prva. Koliko deklic je zgubilo svoje najdražje. Škoda J^.
Ernesta, toda ti moraš preko tega, a ne vedno samo o ^
govoriti. Življenje gre dalje. Ena vrata se zapro, druga se odp^
so pripravljena za vstop.«
Ito je ta odgovor prestrašil. Mogoče je njena mati ^^^'^^
veletrgovca Emanuela Friihaufa? O Bog! Ko je bil zadnjikra^'^
bila zaroka samo odložena. Hoteli so jo z njim poročiti^
vmes je bil Ernest, zato so jo pustili pri miru. Vzdihujoč
vpraševala: »Morda mati sedaj, ko je Ernest mrtev, zopet roP"
na Friihaufa? Naj se vsa predstava vnovič prične? Iz strahu>
se moglo to zgoditi, je Ita molčala in ni omenila mdt^
Ernesta ne svoje bolečine.

INFORMACIJE       _   ' [H
Cenjena domačnost, tradicija in prijaznost
V gostilni. Krivec v Zidanem Mostu nikoli ne zmanjka idej - Do zdaj gostilna s parkirišči, po novem tudi s privezi za čolne
ZVESTOBA DO ROBA
Več kot sto let stara Gostil-
a Krivec v Zidanem Mostu,
"stoji na desni strani magi-
Jralne ceste Celje-Zidani
^ost, je poleg kolodvorske re-
javtacije edina, kjer si v Zi-
Imem Mostu lahko z laškim
'ivom potešiš žejo.
M"ed slo Icli jc Inla gostilna v
^sti g. Moserja iz Avstrije, leta
""iO pa jo je kupii moj stari oče
'lod takrat je v lasti Krivcev,«
Spoveduje sedanji najemnik
'^»ez Krivec. Krivčevi so za
domačinov in potnikov, ki
^ se z vlaki pripeljali v po-
^^itibno železniško vozlišče,
'fbeli tudi med drugo svetov-
Vojno. Tradicijo je začel Ja-
"^zov stari oče, ki je bil že
^■■31 delničar Pivovarne Laš-
v objektu, ki je danes le
J^^ilna, pa je bila nekoč še
''^vnica in mesnica.
l-eta 1963 je gostilno prevze-
"^^ma Anica, ki je svoje go-
/ posebej razvajala. Poleg
kuhinje je znala poskr-
I ^' tudi za pravilno natočen
j°^rec laškega piva. Pa ven-
^X se spominja, so ljudje
,^3t najraje pili pivo iz stekle-
j"^^- tako je ostalo do danes,
j^^^stilni Krivec namreč še na-
Ostajajo zvesti laškemu pi-
5( .^ajveč prodajo Zlatoroga v
^ "^enicah, pa tudi točenega in
l^^očevinkah. »Temnega ne
'mo, ker zanj ni povpraše-
dodaja Janez Krivec.
^'■^'ka Gostilne Krivec sta
mama Anica in oče Ivan Krivec,
ki sta pred šestimi leti gostilno
prepustila sinu Janezu. »Sprva
nisem želel postati gostilničar,«
se spominja Janez in dodaja,
da bi po odhodu staršev v po-
koj nekdo moral nadaljevati go-
stilniško tradicijo. »Sestra Met-
ka ni pokazala navdušenja, ta-
ko da sem bil v prevzem kar
nekako primoran, ker bi druga-
če prišla v tuje roke. Vendar
tega danes čisto nič ne obžalu-
jem«, pravi Janez. V stari gostil-
nT tik ob magistralni cesti, z
lesenim stropom, kvadratnimi
lesenimi mizami, dvema po-
sebnima sobama in prijaznim
osebjem je danes prostora za 80
ljudi. Kdo bi si mislil, da so v
Gostilni Krivec že pred dvema
letoma uredili prostor za neka-
dilce, ki sprejme 25 gostov in
letni vrt za 20 ljudi. Poleg do-
mačinov so njihovi ciljni gostje
šoferji in avtoprevozniki, ki pri-
segajo tudi na dobro domačo
hrano, ki je v gostilni Krivec
nikoli ne zmanjka.
Mama Aiiica tudi danes rada
poklepeta s svojimi gosti, ki do-
bro poznajo njeno odlično do-
mačo hrano, pri pripravi pa ji
pomaga kuharica Marica, ki je v
gostilni Krivec zaposlena že 26.
leto. »Tudi danes naši gostje pri-
segajo na toplo malico. Domače
kranjske klobase, kisla juha, aj-
dovi žganci in ocvirkova potica
so jedi, ki se jim je težko odre-
či,« meni Janez in dodaja, da
razmišljajo o domačem dnevu,
ko bi imeli enkrat na teden na
jedilniku samo domače specia-
litete. Mama Anica pa pri tem
doda, da je poleg dobre hrane
pomembna tudi domačnost. V
gostilni Krivec na teden stočijo
150 litrov laškega piva, odvisno
od letnega časa, poleg malic pa
vsak dan pripravljajo tudi kosi-
la. Ker je hiša stara že več kot
sto let, je vanjo potrebno neneh-
no vlagati. Lani so obnovili fasa-
do, na kateri ne morete spregle-
dati sveže narisanega Zlatoroga
Pivovarne Laško, ki kar sam
vabi na laško pivo, »letos pa bi
želeli obnoviti in preurediti ku-
hinjo«, načrtuje Janez. Pravijo,
da se v vsaki stari hiši skriva kaj
zanimivega, tudi v Gostilni Kri-
vec. Če imate srečo, vas Janez
popelje v stare kletne prostore v
obliki rova, ki so še posebej
primerni za shranjevanje vin. V
kleti je namreč stalna tempera-
tura deset stopinj celzija. Poleg
laškega piva, ki ga gostje gostil-
ne Krivec obožujejo, točijo tudi
odprta vipavska vina in stekle-
ničena štajerska vina. Sicer pa
lačen in žejen v gostilni Krivec v
Zidanem mostu ne ostane nih-
če. Pri njih kraljuje Zlatorog v
vrčkih in seveda v steklenicah,
po katerem gostje še posebej
radi sežejo.« Ker smo odvisni
od šoferjev in delavcev cemen-
tarne, ki je v neposredni bližini
naše gostilne, smo na čistočo še
posebej občutljivi. Vendar naši
gostje to znajo ceniti in jih zato
še toliko bolj spoštujemo. Za
nas so gostje vsi enaki, tisti v
oblekah s kravato ali v navadnih
delovnih oblačilih,« pripovedu-
je Janez Krivec. Načrtov za v
prihodnje pri Krivčevih nikoli
ne zmanjka, prav tako tudi ne
novih zamisli.
Ker so blizu Savinje, ki se
nekaj sto metrov proti železniš-
ki postaji izliva v Savo, Janez
razmišlja o tem, da bi svojim
gostom poleg gostinskih uslug
ponudil tudi možnost vožnje s
čolni. »Nemalokrat se zgodi, da
se gostje iz Radeč na vrček >laš-
kega< pripeljejo kar s čolnom.
Savinja namreč zaradi jezu pri
Hidroelektrarni Vrhovo v Zida-
nem Mostu že skoraj stoji, zato
dodatna ponudba s čolni ne bi
bila slaba ideja,« svoje zamisli
pripoveduje Janez, ki bi želel,
da bi njegov sin, ki je zdaj v
osmem razredu, nadaljeval
družinsko tradicijo vodenja go-
stilne.
EPP
Leta 1975 je Edo Jelovšek, znan zbiratelj in urejevalec
podatkov o Laškem in okolici napisal »150 let zgodovine
pivovarništva v Laškem«. Besedilo je obogatil tudi s podatki o
starih pivovarniških merah, ki so jih v pivovarstvu uporabljali
še vse do leta 1890. V navadi so bile stare dolžinske, površin-
ske, prostorninske in utežne mere: dolžinski, kvadratni in
kubični čevlji, funti, vagani, velika vedra (eimerji) in mala
vedra ali merniki. Hmelj so tehtali na funte (1 avstrijski funt ali
0,56 kg), ječmen na avstrijske vagane, ki so vsebovali dva
mernika. En mernik ali malo vedro je držal 28,3 litra ali 23 kg.
^^^^^^^^^
3o|
eUSBA
ženska ženskam o moških
Neneh Cherry se je vrnila na glasbeno sceno z novim albumom »Man«
Prav te dni mineva osem let,
odkar je Neneh Cherry, v neka-
terih londonskih glasbenih
krogih takrat že uveljavljena,
širši javnosti pa še neznana
pevka, zablestela z eno izmed
najbolj izrazitih postmoderni-
stičnih pop skladb osemdese-
tih. Gre seveda za famozno me-
šanico rapa, funka in soula
servirano v megauspešnici
»Buffalo Stance«, s katero se je
takrat 24-letna simpatična
temnopolta lepotica čez noč
prebila na prva mesta lestvic
na obeh straneh Atlantika.
HHI: liJillMl
Temu uspehu so nato sledili
še drugi, nič manj odmevni, štiri
leta po izidu njenega drugega
albuma pa je pred kratkim njena
založba Cicra records na trg
končno le poslala njen najnovej-
ši izdelek, LP »Man«.
Skladbe za ta album je Neneh
s krajšimi presledki pripravljala
že od začetka leta 1994, vseh
enajst pesmi, med katerimi je
seveda tudi planetarna uspešni-
ca »7 seconds«, ki jo je Neneh
napisala in odpela pred dvema
letoma skupaj z afriškim zvezd-
nikom Voussoum N'Dourjem,
pa je posvetila svojemu lani umr-
lemu očimu Donu Cherryu. Izid
albuma je že pred slabima dve-
ma mesecema več kot uspešno
najavila single plošča z izvrstno
skladbo »Woman«, ki je svoje-
vrstna obdelava James Browno-
ve klasike »It's A Man's World«,
le da je njer^o osnovno sporočilo
obrnjeno na glavo. Omenjena
pesem tudi otvarja album, ki je
tokrat prvič posnet v večini z
analogno tehniko in s klasičnimi
instrumenti - sintetizatorje in ri-
tem mašine je mogoče slišati le
pri dveh ali treh skladbah, pri
katerih je sodeloval znani pro-
ducent Tricky, njegov vpliv pa je
še posebej očiten v zanimivi trip-
hop sexy baladi »Together Now«.
Neneh Cherry se tudi tokrat ni
izognila novim smernicam v po-
pularni glasbi, zato njen otožen
in z bluesom, trip-hopom in sta-
rinskim soulom obarvan album
deluje dovolj sveže, da se lahko
Neneh še vedno kosa z vedno
novimi, mlajšimi, lepšimi in celo
glasovno sposobnejšimi tekmi-
cami, izmed katerih pa le redko
katera premore izreden glasbeni
talent, ki Neneh Cherry »sprem-
lja« že od otroštva in ji zagotavlja
še nekaj let v vrhu glasbene
smetane.
Neneh Cherry se je rodila leta
1964 v Stockholmu in že pri
dveh letih začela na veliko poto-
vati z mamo slikarko Moki in
očimom, legendarnim jazz tro-
bentačem Donom Cherryem. Že
pri štirih letih je spoznala Milesa
Davisa, kasneje pa je »prijatelje-
vala« s skoraj vsemi velikani jaz-
za, ki so igrali skupaj z Donom.
Odraščala je torej z glasbo, zato
ni čudno, da se je že leta 1979
pridružila ska-punkerjem The
Nails, kjer je igrala bas in pela
spremljevalne vokale. V New
Yorku je na enem izmed koncer-
tov spoznala tudi člane kultnih
Britancev The Pop Group, ki je
kmalu zatem razpadla. Bruce
Smith in Gareth Sager pa sta
Neneh povabila v njuno novo
zasedbo Rip Rig & Panic. Po
treh albumih je tudi ta odlična
zasedba, ki je v svojih kreacijah
združevala skoraj vse elemente
popularne glasbe, razšla. Ne-
neh se je tako v drugi polovici
osemdesetih prvič znašla po-
polnoma sama, med demo po-
snetki, ki jih je pripravila za
samostojno pot, pa se je znašla
tudi že omenjena »Buffalo Stan-
ce«, ki je skozi producentsko
obdelavo Tima Simenona muti-
rala v njen prvi single. Temu je
kmalu sledil tudi album »Raw
Like Sushi« , z njega pa so na
lestvice splezale še dve uspešni-
ce, »Manchild« in »Inner City
Mamma«. Štiri leta kasneje je
izšel njen drugi samostojni LP
»Homebrevv«, še pred tem pa je
Neneh za kompilacijo »Red,
Hot & Blue« posnela odlično
priredbo Porterjeve »I Got You
Under My Skin«. Vse skladbe za
»Homebrevv« je Neneh posnela
na Švedskem, v hiši, v kateri je
odraščala. Pri nastajanju skladb
je sodelovala tudi ekipa ljudi, ki
velja za utemeljitelje danes tako
popularnega trip-hopa in je
predlani zablestela pod ime-
nom Portishead. Dvema uspe-
šnicama, »Money Love« in
»Buddy X«, je nato spet sledil
skoraj dve letni molk, ki ga je
Neneh prekinila z uspešnico »7
Seconds«. Tej pa je spet sledil
nov dve letni molk in pa pred
kratkim objavljen album »Wo-
man«, ki ga je Neneh v živo že
promovirala na nekaterih večjih
evropskih open-air festivalih, ta
mesec pa se začne tudi ameriški
del njene svetovne turneje.
STANE ŠPEGEL
Bosta ponovno skupaj?
Alpski kvintet je ob 30-let-
nici pripravil v Mengšu po-
slovilni koncert. Doživeli
smo prekrasen večer in tri
ure vrhunske glasbe, ki so jo
izvajali pravi mojstri. Alpski
kvintet je tako končal del
poti, na kateri so se od njega
dokončno poslovili odlični
trobentar Ivan Prešeren in
njegova žena pevka Ivanka
Kraševec, odhaja pa tudi Oto
Pestner.
Verjetno bo z igranjem kon-
čal tudi klarinetist Vinko Sitar,
medtem ko se druga pevka,
Branka Kraner, še ni dokonč-
no odločila, kaj bo naredila.
Zagotovo tako ostaja trio Ja-
nez Per, Edi Semeja in vodja
Jože Antonič (na sliki desno),
ki že zbira nove^ člane: »Naj-
prej moram vse dobro prespa-
ti, kajti nabralo se je preveč
neprijetnih stresov. Predvsem
pa želim v bodoče več delati
na glasbenem področju
manj na vseh ostalih, ki soi
zadnja leta preveč okupirj
Za nove člane imamo vel
ponudb, vendar je treba 1
previden. Prvič ne sme \
prevelika generacijska razli
drugič pa morajo biti glas
niki dobri. Kdaj bomo štar
z novo skupino, ne vem.«.
Tako Jože Antonič, ki j
skupini od vsega začetka ir
v njej ostal tudi v prihodnje
saj je vodja. Med drugim i
stoja realna možnost, da m
Alpskemu ponovno vrne tuj
Edvin Fliser, ki je s skupinož(
pel, pa tudi v zadnjem obdob
ju je občasno pomagal. Sicei
pa, srečno stari Alpski kvintei
in srečno novi! Po odhoduAv
senika in zdaj še Alpskega«
nastala praznina. Upamo, d;
bo vsaj delno kmalu zapolnje-
na.
TVRAI
Zadovoljni
Jure Jan
Ravnatelj Kulturnega cen-
tra Laško in velik ljubitelj
domače zabavne glasbe Jure
Jan (v sredini) se zadovoljen
smehlja ob pogovoru Lojzeta
Slaka in šefa založbe Heli-
don Slavka Avsenika mL, ko
sta se pogovarjala o tem,
kdaj bosta spet prišla na kak-
šen koncert v Laško.
Lojze Slak se bo skupaj s
Čuki predstavil že 17. okto-
bra na prvem skupnem kon-
certu v Treh lilijah, Slavko
Avsenik pa razmišlja, kako bi
Laščanom predstavil nove
skladbe o pivu in cvetju... Te
skladbe bi moral predstaviti
že med letošnjo prireditvijo,
pa se je zataknilo pri denar-
ju. Zdaj pa nove viže o Laš-
kem čakajo na ugodnejše (fi-
nančno!) čase.
TV
FULL COOL DEMOTOP
v otroški oddaji Puli Cool, ki je na sporedu vsako sredo ob 18
uri, smo predstavili tri dekleta, ki so se predstavila z deni"
posnetki. Na kuponček napišite, katera mlada pevka vam jeb''^
najbolj všeč in ga pošljite na naslov: Novi Tednik & Radio Celje,^
Full Cool Demotop, Prešernova 19, 3000 Celje. Ob koncu mese^
bomo med prejetimi kupončki izžrebali nagrajenca.
Z glasbo od
zibelke do danes
Mladi prijatelji iz Pesnice
pri Mariboru so ansambel,
ki je zadnja leta med poslu-
šalci radijskih postaj in obi-
skovalci koncertov in dru-
gih glasbenih prireditev
med najbolj priljubljenimi.
Odlikuje jih izvrstno muzi-
ciranje in petje, k temu pa je
treba dodati še široko srce in
velik smisel za pravo vzdušje.
Prvič so opozorili nase pred
sedmimi leti na srečanju na
Graški gori, potem pa so se
uspehi kar nizali. Posneli so
prvo kaseto in ob letošnjem
Rujskem festivalu še drugo.
Na Ptuju so največji uspeh
dosegli lani, ko so osvojili
prvo in tretjo nagrado občins-
tva za dve izvrstni skladbi
Zelena Štajerska in Zlata je-
sen. Letos sicer tekmovalne-
ga uspeha niso ponovili, prav
gotovo pa bo vsaj nekaj
skladb z nove kasete z naslo-
vom Prinesi srečo lastovka
uspešnic.
Največja odlika ansambla
Mladi prijatelji je, da v sed-
mih letih še niso zamenjali
člana, kar je za druge an-
samble prava redkost. Igrajo
vse zvrsti glasbe in se prilaga-
jo občinstvu. Ne stremijo po
visokih dosežkih, njim je naj-
več, da jih ljudje sprejmejo in
skupaj uživajo. Obljubili so,
da bodo novembra s še neka-
terimi ansambli nastopili v
abonmaju polk in valčkov v
Laškem.,      TONE VRABL
Najboljši glasbeni par
Sodelovanje med Ivom
Knezom (vodja okteta Stu-
denček) in Vikijem Ašičem
traja že več kot 25 let, prvi
začetki in uspehi pa segajo
na Ptujski festival.
Sodelovanje je zlasti dobro
v zadnjih letih, saj obe skupini
sodelujeta pri akcijah NT-RC
novoletnem obisku v celjski
porodnišnici in izletu 100
kmečkih žensk na morje, po-
magata pa si tudi na številnih
nastopih in jubilejnih koncer-
tih. Plod takega sodelovanja je
bil tudi letošnji nastop na 10.
Alpskem večeru na Bledu,
zdaj pa so pred skupinama
novi izivi.
Fantje so se že dogovorili,
da se bodo prijavili za nasled-
nji festival v Vurberku, kjer
nastopajo vokalne skupine ob
spremljavi frajtonarice. Kdo
bo prevzel komando, se še ne
ve, važno je to, da bodo šli v
boj, saj še niso za staro šaro,
kot radi rečemo. Sicer pa so
fantje obeh skupin še dolžni
izpolniti načrt, ki so ga spreje-
U pred meseci, to pa je petje
Avsenikovih uspešnic v dru-
gačni zasedbi.
Sicer pa oboji veliko nastopa-
jo. Oktet Studenček čaka velik
izziv na koncertu v Kostanjevici
(4. oktobra). Viki Ašič pa se je
občasno pridružil duetu Can-
can. Oboji pa se radi spominjajo
prijetnega koncerta za starejše
krajane v krajevni skupnosti
Pod gradom. TV

GLASBA

GLASBENI EX-PRESS
.(gibanja in natolcevanja
liških glasbenih časopi-
tem ah se bo David Lee
\ pO odhodu kanadskega
in kitarista Sammya Ha-
'■5 spet vrnil v svojo matič-
;''skupino VAN HALEN. v
je prepeval med leti
1-4 in 1985, je prejšnji teden
'l0iu:a\ Eddie Van Halen.
ijeiidarni ročk zasedbi se je
•J^feč kot stalni član pridru-
"(^ary Cherone, pevec in
■j^inian letos razpadle sku-
EXTREME, ki se je pri
J spominjamo predvsem po
Ijinični »Get The Funk Out«
, akustični mega uspešnici
pe Than Words«. Pomlaje-
■^'an Halen so, po besedah
.jjrskega boga Eddia Van Ha-
fi, spet v polni formi, ome-
ipno trditev pa naj bi kmalu
jjazali tudi z novim albu-
0, ki že nastaja v nekem
jiifornijskem studiu.
Le nekaj dni po izidu se je na
prvo mesto angleške lestvice
najbolj prodajanih single plošč
uvrstila skladba »Setting Sun«,
ki jo je skupaj z britanskima
tehno frikoma THE CHEMICAL
BROTHERS napisal in zapel
Noel Gallager, kitarist in vodja
trenutno najbolj vroče otoške
ročk zasedbe Oasis. Famozna
trojica je s prvega mesta izrini-
la mlačne ameriške pop-rocker-
je DEEP BLUE SOMETHING in
njihovo uspešnico »Breakfast
At Tiffany's«, več kot 250.000
prodanih izvodov single plošče
v prvem tednu pa že napove-
duje, da bo pesem »Setting
Sun« ena izmed večjih letoš-
njih uspešnic.
Po skoraj poldrugem deset-
letju se na sceno spet vrača
kultna angleška elektro-pop
zasedba HEAVEN 17, ki je v
začetku osemdesetih nastala
iz odpadlih članov bolj znanih
Human League in nato nani-
zala nekaj večjih uspešnic,
med katerimi velja še posebej
omeniti skladbo »Tempta-
tion«. Heaven 17 so za pono-
ven naskok na lestvice tokrat
izbrah pesem »Disigned Hea-
ven«, ki prihaja iz njihovega
pravkar objavljenega albuma
»Bigger Than America«.
Čeprav se zadnji studijski iz-
delek, LP »Life«, britanskih
pop zvezdnikov SIJVIPLV RED
še ni poslovil z lestvic najbolj
prodajanih albumov, je založ-
ba Warner Bross prejšnji teden
na trg lansirala zbirko največ-
jih uspešnic tega benda, ki ga
vseskozi vodi rdečelasi pevec
in avtor Mick Hucknall (na sli-
ki) . Na plošči »Greatest hits« se
je tako znašlo 17 skladb, dve
izmed njih pa sta popolnoma
novi. Prvi single s te dolgo
pričakovane kompilacije je pe-
sem »Angel«, ki je nastala v
sodelovanju s trenutno najpo-
pularnejšo ameriško hip-hop
zasedbo THE FUGEES.
Kanadski hard rockerji
RUSH so v svoji 23-letni karie-
ri prodali več kot 35 milijonov
plošč, kar petnajst njihovih al-
bumov pa je preseglo platina-
sto naklado. Kitarist Alex Life-
son, basist in pevec Geddy Lee
ter bobnar John Rutsey so se
po nekajletnem premoru to
poletje poleti spet vrnili v stu-
dio in posneli konec prejšnje-
ga meseca objavljeno ploščo
»Test For Echo«, ki se počasi, a
vztrajno prebija proti vrhu
ameriških lestvic.
Jay Kay, veliki ljubitelj hi-
trih avtomobilov in šef skupi-
ne JAMIROQUAI, mora kljub
zavidanja vredni avtomobilski
zbirki - v svojih garažah ima
kar dva ferrarija, tri BMW, As-
ton Martina, mercedesa in
lamborghinija - hoditi peš.
Med divjanjem po londonskih
ulicah ga je prejšnji teden spet
zalotila policija, sodnik pa je
nepopravljivemu dirkaču po
hitrem postopku za nasled-
njih šest mesecev prepovedal
vožnjo s štirikolesniki.
Najpopularnejši slovenski
kantavtor ADI SMOLAR je v
ljubljanskem studiu Činč po-
snel 15 novih skladb. Pri nasta-
janju njegove pete kasete in tret-
je kompaktne plošče so mu spet
pomagali člani skupine Leteči
potepuhi, po mnenju tistih, ki
so posnetke že slišali, pa gre za
njegov zdaleč najboljši studijski
izdelek.        STANE ŠPEGEL
Kdo potrebuje
pevski duet?
Veliko ansamblov domače
zabavne glasbe ima probleme
z dobrimi pevci in morda se bo
kdo odločil za preizkušen, do-
ber pevski duet dveh starih
glasbenih mačkov Vere Soline
in Toneta Videča.
Skupaj sta zapela na vaji ene-
ga izmed mladih ansamblov in
navdušila. Še posebej je bila pre-
senečena odlična pevka Vera So-
line, sicer tudi dobra tekstopi-
ska, ki se kar ni mogla načuditi
pevskim sposobnostim Toneta
Videča, ki je bolj znan kot tro-
bentar, ki veliko komponira, na-
pjše tudi kak tekst, zaigra na
frajtonarico in še kak instrument
ter je mentor mnogim skupi-
nam. Tako je izpod njegovih rok
izšla odlična skupina Šaleški od-
mev, ki prav v tem času zaklju-
čuje snemanje druge kasete, ji
pa radi prisluhnejo na.številnih
prireditvali, saj so odlični glasbe-
niki z igranjem raznovrstne glas-
be. Morda bo tudi ta zapis pri-
ložnost, da se bosta Vera in Tone
znašla v kakšni odmevni glasbe-
ni sredini. To bi bilo dobro zlasti
za glasbene sladokusce...   TV
Slak in Čuki skupaj v
Laškem
Na drugem koncertu abonmaja polk in valčkov v Laš-
kem bo danes, v četrtek, 17. oktobra, zanimiv koncert
dveh najbolj popularnih glasbenih skupin v Sloveniji,
Slak in Čuki.
Oba ansambla sta bila izbrana za najpopularnejša v poseb-
ni anketi. Zanimivo je, da je med prvih deset bilo več
narodno zabavnih kol zabavnih ansamblov. Res je, da so
Čuki in Slak že nekajkrat nastopili skupaj na raznih promoci-
jah, jubilejih in reklamnih mitingih, njihov prvi samostojni
koncert pa bo le v Laškem. Organizator, Kulturni center
Laško, se je odločil, da bo koncert pripravil v dvorani Tri
lilije, saj računa na velik odziv ljubiteljev obeh ansamblov s
Celjskega in Zasavskega območja.
Ansambla se bosta predstavila z izborom svojih najboljših
pesmi, dodala pa bosta tudi kakšno prijetno presenečenje.
Koncert bodo dopolnili godbeniki Laškega z mažoretkami
ter znanieniti plesni par Modre kronike, ki bo sploh prvič
nastopil v Laškem. Zanimivo bo videti, kako bodo ljubitelji
glasbe sprejeli obe slovenski najpopularnejfii skupini. Kon-
cert se bo začel ob 19,30. TV
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Minister dr. Janez Dular
Tokrat sem se odpravila na
sam kulturni vrh. Obiskala
sem ministra za kulturo dr.
Janeza Dularja, ki se je pri-
jazno odzval vabilu na glas-
beno zaslišanje.
Minister za kulturo mora
imeti posluh v najširšem po-
menu besede, tudi za potrebe
vseh mogočih oblik kulture.
Gospod Dular pravi, da "bi
bila za himno ministrstva naj-
primernejša slovenska narod-
na Še, še en' krajcarček 'mam,
saj je znano, da denarja za
kulturo vedno primanjkuje. In
komu bi minister namenil
zadnji krajcar?
Mariborskemu gledališču.
Gospod Dular je velik ljubi-
telj klasične glasbe, dvakrat v
življenju je bil celo v diskote-
ki, čeprav tovrstne zabave ne
odobrava.
Če hočete spoznati kultur-
nega ministra predvsem z
glasbene plati, mu prisluhni-
te v oddaji Glasba je življe-
nje.
Anekdota tedna - glasbeni
kritik
Dr. Stanko Varnik je bil ne-
kaj časa glasbeni kritik pri
»Jutru«. Nekega dne bi moral
napisati dva prispevka: oceno
operne uprizoritve in kritiko
koncerta pevke Pavle Lovšeto-
ve. Odlične pevkine sposobno-
sti je poznal, zato je šel v opero
in nato še isti večer napisal obe
kritiki.
Ko je prišel drugo jutro v
uredništvo, ga je dr Vladimir
Knaflič nahrulil: »Vi ste pa tič,
ki sliši travo rasti!«
Uredniki so prisluhnili,
Knaflič pa je nadalje-
val: »Danes je v »Jutro« zelo
ugodna kritika o koncertu
pevke Pavle Lovšetove. Kon-
certa pa sploh ni bilo, ker je
bil zaradi njene bolezni od-
povedan«.
Simona H^O

32
KRONIKA
V slovenskem kamionu so odkrili
190 kilogramov heroina
Pod tem naslovom je beo-
grajsKi dnevnik Politika v po-
nedeljek, 14. oktobra, objavil
daljše poročilo o »velikem us-
pehu jugoslovanskih carini-
kov pri Dimitrovgradu.«
Kot poroča Politika, jim je to
informacijo posredovala Cari-
narnica Dimitrovgrad že ob
7.50 uri, potem ko so cariniki
na mejnem prehodu Gradina
na jugoslovansko-bolgarski
državni meji odkrili največji
poskus tihotapljenja droge na
tem mejnem prehodu v zad-
njih nekaj letih.
Po pisanju Politike je bil v
kamionu s priklopnikom slo-
venske registracije glavni to-
vor, namenjen iz Bolgarije v
Slovenijo, paprika, v special-
nih paketih pa je bilo med
omenjenim tovorom skritih
tudi 190 kilogramov heroina.
Voznik kamiona s koprsko re-
gistrsko oznako je Marko
Oselj (40) iz Zgornjega Brnika
št. 61 pri Kranju, zaposlen v
avtomobilskem podjetju Alpe-
tourist iz Kranja. Paprika je
bila natovorjena v kraju Per-
link v Bolgariji in bi naj tran-
zitno preko Jugoslavije prispe-
la do Subotice in od tam preko
Madžarske v Slovenijo.
Uvoznik paprike je podjetje
»Dobrina« iz Celja, toda jugo-
slovanski cariniki so na mej-
nem prehodu Gradina odkrili
288  zavitkov  v naj Ionskih
vrečkah in spravljenih v kar-
tonske škatle, skrite pod pa-
priko. Po prvih izjavah, ki jih
je dal Marko Oselj notranjim
in carinskim organom, sam ni
bil prisoten pri natovarjanju
blaga v Bolgariji in da ima pri
sebi le potni nalog za relacijo
Celje-Bolgarija-Celje ter tovor-
ni list, ki ga je prejel pri nato-
varjanju paprike, na katerem
piše, da prevaža omenjeni
kmetijski pridelek. Tako beo-
grajska Politika.
Prevoznika Marka Oslja so
priprli v Pirotu, 190 kg heroina
in tovornjak s priklopnikom pa
so zasegli. Direktor zasebnega
podjetja Dobrina iz Celja, Raj-
ko Šešerko, je ob vesteh iz
Srbije presenečen in prepričan.
da je nekdo grdo zlorabil do-
bro ime njegovega podjetja. Di-
rektor Dobrine, trgovine s sad-
jem in zelenjavo, navaja člove-
ka albanske narodnosti z ime-
nom Naser, s katerim je njego-
vo podjetje pred štirimi leti
sklenilo nek manjši posel, in
prav ta oseba mu je pred krat-
kim ponudila večjo količino
paprike iz uvoza. Šešerko je to
ponudbo zavrnil, saj je sezona
rdeče paprike za ozimnico
praktično že pri koncu.
Preiskava se v Srbiji nadalju-
je, v reševanje tega odmevnega
primera pa so se vključili tudi
slovenski preiskovalni (in dru-
gi) organi oziroma Ministrstvo
za notranje zadeve Slovenije.
M.A.
Osnovnošolci o prometni
varnosti
v okviru tedna otroka in tedna prometne varnosti jJ
župan občine Žalec Milan Dobnik v ponedeljek 8re3
predstavniki osnovnih šol žalske regije, Občine ŽaJ
sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu^
policije. "
Na tradicionalnem srečanju so osnovnošolci župana sezn
nili s problemi, s katerimi se vsak dan srečujejo na svoji p^/
šolo in iz nje. Otroci so predstavili svoje predloge za razreJl
prometnih ovir. Najbolj si želijo prehode za pešce in hitroS
ovire v neposredni bUžini šol ter vrtcev. Za otroke iz Levca^
Drešinje vasi bi bilo treba organizirati prevoz v šolo
Šempetru pa sta kritična dva nezavarovana železniška pi^^^^
da, pa tudi prečkanje magistralne ceste je za otroke nevarugj
premalo zavarovano. Policiste pa so pozvali, naj na kriti«
mestih še poostrijo nadzor v prometu. g.
Z lutko ne bo nic
Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnlilo zahtevo 35-letnej
zapornika Amirja Hazana, ki je zaprosil, da bi imel v svoji ceij
napihljivo žensko lutko. Sodišče je menilo, da zapornik lutkei
more imeti, ker bi jo lahko izrabil pri pobegu ali pa bi van
skrival mamila. »Zaprt sem že od svojega štirinajstega leta,(
mi bodo dovolili imeti žensko, se bom lutki odpovedal,« zatrju
Amir, ki prestaja desetletno zaporno kazen zaradi nasilj
dejanj. (Sled)
PROMETNE NEZGODE
Z bankine v jarek
Na lokalni cesti v Ločah pri
Poljčanah se je v torek, 8. ok-
tobra zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili dve osebi
huje ih ena lažje telesno poš-
kodovane.
Marija M. (48) iz Celja je
vozila osebni avtomobil iz sme-
ri Loč proti Koblam. V Ločah je
zapeljala z vozišča na bankino
in nato v obcestni jarek, kjer je
trčila v betonski propust. V ne-
sreči se je voznica lažje ranila,
sopotnici, 55-letna Viktorija P.
iz Podoba in 44-letna Nada L. iz
Celja, pa sta se huje telesno
poškodovali.
Trčenje V kriziscu
Na Šaleški cesti v Velenju se
je 8. oktobra zvečer pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, dve pa sta bili lažje ra-
njeni. Gmotna škoda znaša
okoli milijon 600 tisoč tolar-
jev.
01iver P. (21) iz Josip Dola je
vozil osebni avtooaobil po Ša-
leški cesti iz smeri Rudarske
proti Kidričevi cesti. Ko je pripe-
ljal do križišča Kidričeve in Ša-
leške ceste, je nameraval zaviti
v levo na Šaleško cesto. Takrat
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
31-letni Matej H. iz Velenja, in v
križišču sta vozili trčiU. Pri tem
se je hudo telesno poškodoval
še ne eno leto star otrok P.T. iz
Velenja, lažje pa sta bila ranjena
voznik Oliver P. in sopotnica v
vozilu Mateja H., 23-letna Boja-
na V. iz Velenja.
Osebni avto v drevo
Na regionalni cesti zunaj
naselja Grušovlje se je v sredo,
9. oktobra dopoldne, zgodila
nesreča, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poškodo-
vala, na vozilu pa je škode za
okoli pol milijona tolarjev.
Marja G. (47) je vozila osebni
avtomobil po regionalni cesti iz
smeri Radmirja proti Nazarjam.
• Na ravnem delu ceste je z desni-
ma kolesoma zapeljala na ban-
kino, z bankine pa na travnik,
kjer je po skoraj 100 metrih
vožnje s sprednjim delom vozi-
la trčila v drevo. Pri tem se je
voznica hudo telesno poškodo-
vala.
Povozila peško
Na lokalni Cesti na Ostrož-
no v Celju se je v sredo, 9.
oktobra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana.
Tatjana K. (48) z Lopate je
hodila po pločniku iz smeri Pu-
cove ulice proti Lopati. Blizu
križišča s Pucovo ulico je nena-
doma stopila na vozišče v času,
ko se je iz smeri Lopate z oseb-
nim vozilom pripeljala 51-letna
Olga F. iz Celja. Voznica se je že
skoraj ustavila, ko je peška sto-
pila nazaj na pločnik in potem
spet na vozišče. Vozilo jo je s
sprednjim delom zadelo tako
močno, da je utrpela hude tele-
sne poškodbe.
Nezgoda V '
^Prožinskivasi
Na magistralni cesti zunaj
naselja Prožinska vas se je v
petek, 11. oktobra zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen pešec.
S.T. (15) iz Prožinske vasi je
hodil po lokalni cesti iz smeri
Kompol proti magistralni cesti,
kjer je na drugi strani ceste na
avtobusnem postajališču zagle-
dal avtobus in zato prečkal vo-
zišče. V istem trenutku je iz
štorske smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 26-letni
Andrej H. iz Celja, in prišlo je
do trčenja, v katerem je pešec
padel po vozišču in se huje
ranil.
Priklopnik oplazil
mopedistko
Na magistralni cesti Celje-
Laško zunaj naselja Celje se je
v petek, 11. oktobra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena.
Marjan V. (49) iz Mačkovca
pri Novem mestu je vozil tovor-
no vozilo s priklopnikom iz
smeri Laškega proti Celju. Ko je
pripeljal z levega ovinka, je pre-
hiteval voznico kolesa z motor-
jem, 53-letno Ano U. iz Celja.
Med prehitevanjem je z zad-
njim delom priklopnega vozila
oplazil mopedistko, ki je pri
tem izgubila oblast nad vozi-
lom in padla po vozišču ter
utrpela hude telesne poškodbe.
Motorista zaneslo v
potok
Na lokalni cesti v naselju
Topolšica se je v soboto, 12.
oktobra zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi, ena huje.
Peter B. (23) iz Velenja je vozil
motorno kolo v smeri Šoštanja.
Ko se je pripeljal v bližino stano-
vanjske hiše Topolšica št. 1, je
izgubil oblast nad vozilom ter
zapeljal desno v potok. Voznik
se je pri tem huje ranil, lažje
poškodbe pa je utrpel sopotnik,
23-letni Tomaž r. iz Šoštanja.
Zaneslo ga je V
skale
Na lokalni cesti Šoštanj-Lo-
kovica, zunaj naselja Skorno,
se je v nedeljo, 13. oktobra
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri sta bili ranjeni dve ose-
bi.
Viktor M. (24) iz Slovenskih
Konjic je vozil osebni avtomobil
iz smeri Šoštanja proti Lokovici.
Zunaj naselja Skorno je v os-
trem levem ovinku zapeljal de-
sno z vozišča in trčil v skalo. V
nesreči je hude telesne poškod-
be utrpela sopotnica, 42-letna
Lidija P. iz Slovenskih Konjic,
voznik Viktor M. pa je bil lažje
ranjen.
V nepreglednem
ovinku
Na lokalni cesti v Podgaju
pri Ponikvi se je v ponedeljek,
14. oktobra dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je voznica
osebnega avtomobila utrpela
hude telesne poškodbe.
Jožica r, (23) iz Podgaja je
vozila osebni avtomobil iz sme-
ri Šentvida pri Grobelnem proti
Ponikvi. Ko se je v Podgaju
spustila po strmini v oster desni
nepregledni ovinek, ji je nas-
proti z osebnim vozilom pripe-
ljala 39-letna Emika S. iz Zagaja
pri Ponikvi." V trčenju vozil je
voznica Jožica r. utrpela hude
telesne poškodbe.
Nesreča na
sloveniki
Na cesti rezervirani za mo-
torna vozila blizu naselja Lo-
krovec se je v sredo, 9. oktobra
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je en udeleženec utr-
pel posebno hude telesne poš-
kodbe, na vozilu in obje
pa je nastala škoda v višj
milijona 200 tisoč tolarjev,
Sašo R. (29) iz Slovenski
strice je vozil terensko vozi
smeri Celja proti Arji vas
blagem desnem ovinku je a
Ijal v levo v trenutku, ko ji
nasprotne smeri vozil druga
mobil. Da bi se trčenju izogn
zavil nazaj na svoj vozni pa
izgubil oblast nad vozilom, m
lo je pričelo bočno drseti in;
prevračati po nasipu, na kaoCi
pa je trčilo v ograjo ob na
Voznik je med prevračanjen
del iz vozila in se pri tem
hudo telesno poškodoval.
Ranjena voznik
sopotnik
Na magistralni cesti v ki
Ivenca se je v ponedeljek,
oktobra popoldne, pripd
nezgoda, v kateri sta bili hi
ranjeni dve osebi.
Alojz V. (31) iz Novak je v
neregistrirani osebni avtom
iz smeri Frankolovega proti
niku. Ko je v Ivenci pripelji
oster desni ovinek, je zap(
levo na nasprotni vozni pas,
krat pa mu je iz nasprotne si
pripeljal voznik tovornjaka,
letni Ivan M. iz Novak. Vozil
trčili, hude telesne poškodb«
sta utrpela voznik Alojz V.
njegov sopotnik, 24-letni h
sander L., prav tako iz NovaJ
Razbijal po
Rimljanki
v dneh minulega vikend
nekdo razbil in vlomil v i«
beno okno pred vhodom*
govski center Rimljanka V
Ukradel je glasbeni »
znamke Hitachi in dva radi<
setofona znamke Kenwoo<l
dejanjem je lastnika Boštjai^
oškodoval za približno 160^
tolarjev.
Z rokami in nog0'
po pločevini
Razbijaško razpoloženiJ|
jan K. (40) iz Celja sejevpj
deljek, 14. oktobra popo"
energetsko praznil na p^o(y.
v Kosovelovi ulici parkir^
osebnega avtomobila. Po r
vem vozilu tipo je tako
tolkel in brcal vanj, da je la^
Dragani K. povzročil
100 tisoč tolarjev gmotne sK
Rasla |e trava, da bi
postala marihuana
Na zelo nedostopnem kraju,
razraščenem s trnovim grmi-
čevjem, na območju Rogaške
Slatine, so policisti tamkajš-
nje mejne postaje 11. julija
letos odkrili nasad indijske
konoplje ter to »vegetacijo«
skrbno nadzorovali z enim sa-
mim namenom: da odkrijejo,
kdo je lastnik nasada.
Osmega oktobra so ugotovi-
li, da je lastnik že opravil žetev,
čez tri dni pa so, na osnovi
sodne odredbe, že opravili dve
hišni preiskavi pri 24-letnem
N.G. iz Celja. Ena preiskava je
bila v stanovanju v Celju, dru-
ga na vikendu v okolici Rogaš-
ke Slatine. Na vikendu so našli
3,9 kilograma posušenih vršič-
kov indijske konoplje, 7,8 kilo-
grama napol posušene konop-
lje, blizu vikenda še 12 rastočih
rastlin konoplje in nekaj že
osmukanih stebel. Na domu v
Celju pa so odkrili 225 gramov
marihuane visoke kakovosti
znamke »skunk«, 9 sadik, več
semen, ki so bila ločena glede
na kakovost, našli pa so tudi
potreben pribor za gojenje in-
dijske konoplje ter natančno
namensko tehtnico. Osumljeni
N.g. je policijskim preiskoval-
cem povedal, da je semena za
gojenje kupoval izključno j/
Amsterdamu. Kriminalisti bo-
do zoper osumljenega N.g. na-
pisali kazensko prijavo za kaz-
nivo dejanje nedovoljene proi-
zvodnje in prometa z mamili
ter za kaznivo dejanje omogo-
čanja uživanja mamil.
^^^mmmmm M. agrež
Na fotografiji UNZ Celje je zaseženi pridelek in pribor za
^pridelavo in predelavo indijske konoplje.
Vec kot desetina opitih za
volanom
v noči na minulo nedeljo (13. oktobra) je bil na območju
UNZ Celje poostreni nadzor v prometu, v katerem je sodelo-
valo 48 policistov. Glavni namen akcije je bilo ugotavljanje
psihofozičnega stanja ljudi, ki so se z vozili podali v promet.
Med akcijo so ustavili in preverili 623 vozil oziroma
voznikov in vsak četrti je kršil vsaj enega izmed cestnopro-
metnih predpisov. Zato so sto voznikov predlagali v postopek
sodniku za prekrške, triintridesetim pa je bila na kraju
prekrška izrečena denarna kazen.
Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so 233 voznikom
odredili preizkus z elektronskim alkotestom in kar pri 224 so
ugotovili, da so pred vožnjo zaužili alkoholno pijačo. Pri osemde-
setih kontroliranih voznikih je alkotest pokazal, da imajo v sebi
več alkohola, kot je po zakonu dovoljeno, to pa tudi pomeni, da je
vsak osmi kontrolirani voznik vozil pod vplivom alkohola.
Najvišjo stopnjo (2,6 g/kg) so v omenjeni noči izmerili pri
vozniku, ki so ga ustavili v Zrečah. Vozniku, ki je v Velenju v
času akcije povzročil prometno nesrečo z gmotno škodo pa je
alkotest pokazal, da si je upal sesti za volan z 2,48 g/kg
alkohola v organizmu. M. AGREZ

KRONIKA

KOČNE
CVETKE
^:eka ženska je 9. oktobra
' Iclne sporočila, da se v
'^f la^.iici po tleh valjata
jotalka  zadeta  mlada
\a. I^^'-"^ ^'^^ policisti tam
'"-liMilana K. in Alberta O.,
^^ta počenjala same oslarije
' j(gni vznemirjala mimoi-
javnost. Ker je bil Al-
Vše bolj zdelan kot Milan,
peljali v bolnišnico, saj
'se zbali, da bo reveža po-
'lo od zastrupitve z alko-
'lom, Milana pa so peljali
miov. Ker sta se Milan in
jjjgrt tako hudo napila v
,l(alu Daj-Dam, bo pred
^piKa za prekrške stopila
tamkajšnja točajka.
I čez dobro uro so za inter-
^ncijo zaprosili iz bolnišni-
^ kjer so se hoteli rešiti
jjgrajaškega pacienta Al-
ijfta 0., ki smo ga spoznali
,prejšnji cvetki. Bertl je bil
jfd belimi haljami tako zelo
ifugodnega obnašanja, da
5 ga policisti pohopsali in
^odpeljali na policijsko po-
i3Jo, kjer se je dolgo treznih
IV sredo ponoči je šla pa-
[ulja intervenirat v Štore na
[tsto 14. divizije. Tam se je
agajivo obnašal Janko N., ki
jjprav tako obiskal sodnika
:;prekrške.
IV bifeju Stržek sta se v
sdo ponoči grdo ogledova-
;iQ potem stepla Drago R.
:Mton K. Ker sta s tem
M\?javni red in mir, ju bo
l'e6i povabil sodnik za pre-
M\ Podobno kot Ivana Š.
irvina R., ki sta si v petek
: »dobro jutro« skočila v
isena železniški postaji.
' V petek ponoči je Tone B.
sakljal in delal prevale po
»ebnih avtomobilih, ki so
»čivali na Krekovem trgu.
'TOjevrstno razgibavanje ga
»stalo sodnika za prekrške,
'v soboto je neka ženska
!3htevala policijsko inter-
akcijo, ker se sosedi, soime-
"'^l^inji Ančki, nista mogli
•'ceniti glede skupnega stra-
nišča. Vsaka od sprtih strani
'bila prepričana, da ga je
"^'stila lepše in predvsem -
'^zadnje.
M.A.
Velenjski Bronx z bombami nad
Saioon
pri hišni preiskavi našli zemljevid roznakami, kako si bodo posamezne tolpe interesno razdelile mesto. po zgledih legendarnega
mafijca al caponeja.
Govorice, da v Velenju de-
lujejo razne bolj ali manj
organizirane tolpe, ki za-
strašujejo ljudi in obraču-
navajo med sabo, so se pred
kratkim izkazale kot re-
snične. Velenjski policisti
in kriminalisti UKS so na-
mreč z uspešnim delom
onemogočili nadaljnje ak-
tivnosti zelo nevarne skupi-
ne z imenom Bronx, ki v
ožjem izboru šteje od deset
do petnajst članov.
Skupina je (med drugim)
zakrivila dva bombna napa-
da na velenjski lokal Saioon
v minulem mesecu, in le
srečnemu naključju je pripi-
sati, da se je drugi poskus
končal brez človeških žrtev.
Lahko bi se zgodil tudi pravi
masaker.
Vse se je začelo v letih
1994 in 1995, ko je eden vo-
dilnih iz tolpe Bronx, danes
šestindvajsetletni Velenjčan
Robertson D., skupaj z neka-
terimi somišljeniki, zakrivil
vrsto kaznivih dejanj nasil-
niškega obnašanja, povzroči-
tve splošne nevarnosti in
poškodovanja tuje stvari. Ve-
čina teh dejanj je bila pove-
zana z lokalom Saioon v Ve-
lenju oziroma njegovim last-
nikom. Lastniku Saloona je
namreč Robinson D. ponudil
(za mastno plačilo seveda)
stalno zaščito lokala pred iz-
gredniki in podobnimi lopo-
vi, ta pa je ponujene storitve
zavrnil. Takrat je vzklilo hu-
do sovraštvo z željo po maš-
čevanju za zavrnitev.
Tako je Robertson D. sep-
tembra letos organiziral dva
bombna napada na lokal Sa-
ioon. Za prvega je našel izva-
jalca, komaj sedemnajstlet-
nega Velenjčana M.R., ki je
4. septembra okoli 22.30 ure
Načelnika Stane Veniger in Dušan Mohorko, upravičeno zadovoljna ob še enem preiskoval-
nem uspehu, sta novinarjem predočila tudi nekaj dokaznega gradiva.
šel pred lokal ter tam odvrgel
ročno bombo, ki je eksplodi-
rala in povzročila precejšnjo
gmotno škodo na objektu in
osebnem vozilu, parkiranem
pred lokalom. V Saloonu je
bilo takrat večje število go-
stov, ki pa ga v času eksplozi-
je na srečo niso zapuščali ali
vstopali vanj.
Nezadovoljen z izidom ak-
cije, je Robertson D. skoval
nov načrt. Tokrat je k sodelo-
vanju pritegnil dvaindvajset-
letnega N.A., ki mu je prav
tako priskrbel ročno bombo
in mu naročil, da jo na ob-
močju lokala Saioon odvrže
22. septembra zgodaj zjutraj.
Tega dne je bila namreč pred
lokalom javna prireditev
imenovana Heineken party,
ki se je je udeležilo veliko
število ljudi, mnogo pa jih je
ostalo še do 4. ure zjutraj, ko
je N.A. bombo odvrgel. Zara-
di neugotovljivega vzroka do
aktiviranja bombe'in eksplo-
zije takrat ni prišlo, si je pa
lahko predstavljati posledi-
ce, ki bi nastale v nasprot-
nem primeru. Nekateri so ta-
krat začeli verjeti v srečna
naključja in celo v usodo.
Vedoč za oba bombna na-
pada, so šli policisti in krimi-
nalisti UNZ Celje v akcijo is-
kanja storilcev, predvsem so
hoteli najti glavnega pobud-
nika oziroma naročnika
obeh napadov. S tem ko bi
prijeli samo oba izvajalca,
delo še zdavnaj ne bi bilo
opravljeno, možnost nadalj-
njih groženj in podobnih ne-
varnih dejanj pa je bila ena-
ko velika, saj je naročnik za
vsak primer iskal drugega so-
delavca.
Na podlagi zbranih infor-
macij in drugih podatkov so
razmeroma kmalu prijeli
N.A. in M.R. ter »glavnega«,
Robertsona D. Storilci so se
pred policijo nekaj časa us-
pešno skrivali tudi zaradi
ukradene opreme. Iz nekega
službenega policijskega vo-
zila so namreč ukradli UKV
postajo in tako s pridom
uporabljali podatke in infor-
macije, ki so jih lovili po tej
zvezi.
Po prijetju so pri Robertso-
nu D. opravili tudi hišno
preiskavo in tam našli svoje-
vrsten zemljevid, na katerem
so bila označena območja, ki
naj bi si jih posamezne ve-
lenjske tolpe razdelile in tam
delovale po mafijskem vzor-
cu. Robertsonu D. je bil, so-
deč po najdenem materialu,
največji vzornik Al Capone.
Na novinarski konferenci,
ki sta jo minuli petek sklicala
Stanislav Veniger, načelnik
UNZ Celje in Dušan Mohor-
ko, načelnik Urada krimina-
listične službe, smo izvedeli
tudi, da so policijski preisko-
valci vsem trem osumljenim
odvzeli prostost.'Robertson
D. je po kazenski ovadbi
osumljen kaznivih dejanj
povzročitve splošne nevar-
nosti in neupravičene proi-
zvodnje in prometa razstre-
lilnih snovi ali orožja. V četr-
tek ga je zaslišal tudi prei-
skovalni sodnik, ki je zanj
odredil pripor, prostost pa je
bila odvzeta tudi sodelavce-
ma, M.R. in N.A.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Eksplozija in liude opekline
v obratu žalskega Juteksa v Ložnici pri Žalcu se je 13.
»ktobra zjutraj pripetila huda delovna nesreča, ko je
^■^splodiral sod.
Marjan O. (43) iz Arje vasi je tega jutra opravljal dela na
'^'i^ontu cisterne za pretok mehčala. Eden izmed šestih
sodelavcev ga je z dvigalom dvignil do višine treh metrov in
•""^'.kjer je potem s kotno brusilko rezal kovinske cevi. Žal pa
f imelo dvigalo za podstavek prazen 200-litrski sod v
J^terem je bila nekoč lahko vnetljiva tekočina. Ko je Marjan
■ rezal že drugo kovinsko cev, so se v sodu vneli hlapi in
Pfišlo je do eksplozije. Pri tem je omenjeni delavec padel na
ob eksploziji pa so se mu vnela oblačila. S hudimi
?P^Winami so ga peljali v celjsko bolnišnico, od tam pa s
^1'kopterjem v Univerzitetni klinični center v Ljubljani.
^^licisti ujeli eno samo zares veliko ribo
^^.^ obrežju Šmartinskega jezera je bilo minulo soboto 2.
^^vno prvenstvo slovenskih policistov v ribolovu.
5l ^^rilo se je 17 moštev UNZ z vseh delov Slovenije in s skupno
š^j.^^l^movalci-ribiči. V kategoriji posameznikov je bil najuspe-
p^^''^'Sašo Ačko (UNZ Celje), v ekipnem merjenju ribiške sreče
j^'^ Ponovno najvišje odličje prejeli tekmovalci UNZ Celje,
jj^^ojevrstni žalostni junak prvenstva pa je bil gotovo Samo
sfjj^^^^iz moštva PP Radovljica, ki je ujel 120 centimetrov dolgega
diedozno - do uradnem delu orvenstva. M.A.
MINI KRIMIČI
Ni Čakal na
avtobus
v noči na 8. oktober se je
neznani storilec mudil na av-
tobusni postaji v Mozirju. V
primernem trenutku je vlomil
v tamkajšnji bistro Fani in si
izbral cigarete, čokolado, žve-
čilni gumi, čips ter žetone za
igralne avtomate. Lastnika bi-
stroja je oškodoyal za okoli 35
tisoč tolarjev.
Vino iztočil, sod
ukradel
v času od minule nedelje, 6.
oktobra, do srede, je nekdo
vlomil v vinski hram Barbare
P. v Vizorah. Vleklo ga je na-
ravnost k sodom, kjer je iz
enega iztočil vino, kolikor ga
je še ostalo od lanske letine.
Mimogrede je pobral še ter-
mometer ter z ukradenim so-
dom zapustil prizorišče. Last-
nici je povzročil za okoli 40
tisoč tdlarjev gmotne škode.
Traktor izpod
kozolca
v noči na 11. oktober je
neznani storilec neznano kam
odpeljal neregistrirani kmetij-
ski traktor fiat 402 S rjavo-
rdeče barve, parkiran pod ko-
zolcem v Spodnji Rečici. Last-
nik Friderik K. je oškodovan
za okoli 450 tisoč tolarjev.
Vlomilec skorajda
še požigalec
v dneh minulega vikenda je
neznani storilec vlomil v ne-
naseljeno stanovanjsko hišo
na Cesti talcev v Velenju. V
hiši je premetal omare in pre-
dale ter ukradel manjši žepni
kalkulator. Preden je zapustil
hišo, je nameraval zanetiti po-
žar, kar pa mu ni uspelo.
Jutranji pretepi,
hude rane
Minulo nedeljo okoli 2. ure
je v zabavišču Tarantela v Slo-
venskih Konjicah prišlo do
pretepa med redarjem Leopol-
dom Z. (36) iz Slovenskih Ko-
njic in 20-letnim Janezom O.
iz Radane vasi. Slednji je utr-
pel hude telesne poškodbe.
Čez dobro uro je bil v Taran-
teli spet pretep. Tokrat sta se
najprej sprla in se potem ste-
pla 29-letni Robert P iz Slo-
venske Bistrice in 20-letni Pri-
mož P. iz Slovenskih Konjic.
Ko je Primož z roko močno
mahnil Roberta, mu je priza-
dejal hudo telesno poškodbo.
Pred lokalom Sova v Zrečah
je v nedeljo okoli 4. ure za zdaj
še neznani storilec z nogo obr-
cal 18-letnega Aleša H. iz Slo-
venskih Konjic in ga hudo ranil.
Šestnajstletni
tatici
v nedeljo, 13. oktobra nekaj
minut pred 22. uro, so trije
Žalčani, stari okoli šestnajst
let, stali na avtobusni postaji v
Žalcu, ko je k njim pristopila
skupina štirih mladcev prib-
ližno enake starosti, doma iz
Velenja. Velenjčani so od Žal-
čanov zahtevali denar in ciga-
rete, ker pa tega niso imeli pri
sebi, je eden izmed napadal-
cev iztrgal zlato verižico z vra-
tu Žige B. Po tem dejanju so
prišleki pobegnili z osebnim
avtomobilom, na katerem so
bile nameščene ukradene re-
gistrske tablice.
Avtovlomi
v torek, 8. oktobra dopold-
ne, je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil, ki je bil par-
kiran na parkirišču ob poko-
pališču   v   Rogaški   Slatini.
Ukradel je denarnico z deviza-
mi in domačim denarjem ter
osebno in bančno izkaznico. S
tatvino je Terezijo J. oškodo-
val za najmanj 30 tisoč tolar-
jev.
Minuli četrtek zgodaj zju-
traj je nekdo vlomil v terensko
vozilo Mitsubishi pajero, par-
kirano na Celjski cesti v Slo-
venskih Konjicah. Ukradel je
avtoradio pioneer in daljinski
upravljavec. Lastnik Vladimir
K. je s tem oškodovan za okoh
100 tisoč tolarjev.
Ukradeni
avtomobili
v noči na 13. oktober je
nekdo ukradel osebni avtomo-
bil Renault safrane RXE 3,0, z
reg. oznako LJ A7-29C. Vozilo
je stalo na parkirišču pri hote-
lu Turška mačka v Celju. Pod-
jetje Al d.d. iz Ljubljane je
oškodovano za okoli poltretji
milijon tolarjev.
V noči na minulo nedeljo je
nekdo ukradel osebni avtomo-
bil Audi 100, tip 2,8 E, temnoze-
lene kovinske barve, z reg. oz-
nako CE 77-66C. Vozilo je bilo
parkirano na dvorišču stano-
vanjske hiše na Cvetlični ulici v
Celju. Lastnik, podjetje Vigrad
iz Celja, je oškodovano za prib-
ližno 4 milijone tolarjev.  M.A.

34
MODA - NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
v modnem vrtincu
Ena izmed nagrajenk sep-
tembrske oddaje V modnem
vrtincu na Radiu Celje, Irena
Tomažič iz Braslovč, Parižlje
68/a, lahko v uredništvu No-
vega tednika oziroma Radia
Celje dvigne svojo nagrado -
ročno poslikan svilen šal.
Vsem, ki pa prejšnji mesec
niste imeli sreče pri žrebanju
svetujemo, da čimprej izpolni-
te nagradni kupon, ga pošljete
na NT&RC in nam prisluhnete
v kontaktni oddaji o modi, stilu
oblačenja in modnem dogaja-
nju na domači ter tuji modni
sceni, zadnjo soboto v mesecu
na valovih Radia Celje.
In še obvestilo našim mla-
dim modnim navdušencem,
ki nam pošiljate za natečaj
mladih kreatorskih talentov
svoje modne vizije za sezono
jesen-zima 1996/97 v treh
barvnih skicah poljubne teh-
nike:     NATEČAJ     BOMO
ZAKLJUČILI 20.NOVEMBRA
1996 - TOREJ POHITITE! Vsi,
ki vas moda in risanje modnih
skic razveseljuje, ne glede na
smer šolanja oziroma poklic,
le da ste stari med 15 in 25 leti,
sprejmite izziv! Čaka vas prva
nagrada - potovanje v svetov-
no prestolnico mode - Pariz,
predstavitev vaših skic v No-
vem tedniku, na Radiu Celje
in reviji MODA IN - in še kaj -a
o tem podrobneje v prihodnji
številki Novega tednika!
3 X s - za novo modo!
»Simply, Softly in Sexy« ali
skrajšano 3xS je obeležena ena
izmed letošnjih staro-novih
modnih novosti. Preprosto,
nežno in seksi je zares najbolj
primeren opis oprijetih srajč-
nili bluz s koničastim ovratni-
kom ter kratkih tvvin-setov -
kompletov jopice z bluzo-pulo-
verjem ali turkiznim pulijem.
Čeprav je naša dinamična se-
danjost premišljeno naravnana
v kompjutersko prihodnost, pa
si moda na vse kriplje prizade-
va zavrteti časovni stroj v vzne-
mirljivo, že znano preteklost.
Tiste, ki vam je pri srcu rek
»Čez sedem let vse prav pri-
de...« in demodirana oblačila
skrbno opremljena z naftali-
nastimi kroglicami spravljate
v kakšno podstrešno omaro,
ste letos gotovo zmagoslavno
vzkliknile: »No, kaj sem re-
kla...?«
Ne sedem, kar 27 ali še več
let nazaj se je ustavil modni
časovni stroj ter na jesensko-
zimsko prizorišče z letnico
1996/97 prinesel srednji gene-
raciji že znano, mladim pa
povsem novo modno linijo.
V ozka krila ali hlače so
znova zatlačene tajlirane
srajčne bluze, rokavi so ozki
in ramena nepodložena. (Zdaj
so za spravljanje med naftalin
na vrsti široke bluze z naborki
in podloženimi rameni!) Vča-
sih so te srajce iz presojnih
materialov, da se vidi spodnje
perilo - še najraje so očem na
diskreten ogled postavljene
pozabljene kombineže.
Pa twin seti? IZ fine kašmir-
ske volne ali kvahtetne meša-
nice so ukrojeni - do pasu ali
sredine bokov laliko segajo,
oboje pa večkrat poudarjajo z
raztegljivim vzorčkom, po do-
mače »patent« imenovanim .
In še prijazno zagotovilo -
twin-seti so primerna moda
tudi za manj mlade!
Anketno nagradno vprašanje oktobra:
KAKŠNI ČEVLJI SO VAM TO JESEN NAJBOLJ VŠEČ?
a) zaobljeni, moškega videza z nizko peto;
b) oglate oblike, spredaj visoko zaprti, s 3-6 cm visoko peto;
c) lakasti gležnarji z zadrgo ob strani in visoko široko peto.
ZDRAVILNE RASTLINE
Piše: Boris Jagodic
Kostanj
Kostanj (Castanea sativa
Mili.) spada v družino skle-
dičnic, ki jo lahko razdelimo
na 9 rodov in približno 900
vrst. Tudi rod kostanjev zaje-
ma kakšnega pol ducata vrst,
ki rastejo v toplih predelih se-
verne poloble.
Prvi kostanj je srednje veliko
drevo, visoko do 30 metrov in
lahko doživi 300 in več let staro-
sti. V južni Evropi srečamo
ogromna drevesa, ki merijo v
premeru več kot 20 metrov in so
stara nad 500 let. Njegove veje
nosijo dvoredne, podolgovato
suličaste, debele, trnato nazob-
čane liste. Cvetovi se pojavijo
nekoliko pozneje, ko je drevo
že olistano. Moški cvetovi so
združeni v trde, pokončne, do
20 centimetrov dolge klaske.
Ženski cvetovi so pri dnu kla-
skov. Moški cvetovi oddajajo
poseben vonj, ki zelo privablja
žuželke in na cvetni brazdi jih
čaka kapljiva nektarja. V bodi-
časti jezici sta po dva do trije
užitni plodovi. Cveti v juniju.
Kostanj raste po listnatih goz-
dovih v sončnem, toplem pod-
nebju in je prišel v naše kraje
skupaj z vinsko trto v času Rim-
ljanov. Nabiramo liste, lubje in
plodove.
Listi vsebujejo čreslovino,
pektine, beljakovine, maščobe,
smole, rudninske soli, v plodo-
vih pa je veliko škroba, beljako-
vin, sladkorja, rudninske soli
itd. Liste in lubje mladih vej
posušimo v senci na prepihu in
pri tem pazimo, da nabrano
ohrani svojo naravno barvo. Iz
listov pripravljamo čaj, ki ga
ljudsko zdravilstvo ponekod še
priporoča kot zdravilo pri pljuč-
nem katarju in trdovratnem
kašlju. Pripravimo si ga tako, da
Žli^k?..drobno zrezaiii^^^
prelijemo s skodelico vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da se
nekoliko ohladi.
Podobno pripravimo čaj iz
posušenega lubja, ki ga uporab-
ljamo proti driski, krvavenju iz
želodca in črevesja, pa tudi zu-
nanje za obkladke pri kožnih
vnetjih, ozeblinah, za kopanje
nog, ki se preveč potijo, in z
drugimi zdravilnimi rožami,
kot so ognjič, kamilice, tudi za
sedežne kopeli in pri težavah z
zlato žilo. Za to vzamemo eno
zvrhano žlico lubja in jo prelije-
mo s pol litra mrzle vode in
segrejemo do vrenja, nakar ku-
hamo še 5 do 10 minut, precedi-
mo in primerno ohlajeno teko-
čino uporabljamo, kot je zgoraj
navedeno.
Ko kostanj cveti, čebele pono-
rijo in nabirajo kostanjev med,
ki je zelo zdravilen, ker vsebuje
flavonoide, triterpene, grenči-
ne, sadni sladkor in še mnogo
drugih snovi in ga uporabljamo
pri jetrnih obolenjih, ker deluje
krepčilno in spodbuja jetra, da
se hitreje razstrupljajo in se
okrepi njihovo delovanje. Gren-
čine, ki so prisotne v kostanje-
vem medu, pa spodbujajo izlo-
čanje prebavnih sokov in ljud-
sko zdravilstvo ga priporoča
vsem, ki imajo težave z neješč-
nostjo, napihovanjem in lenim
črevesjem oziroma pri vseh te-
žavah, s katerimi se srečujejo
starejši ljudje.
KMETIJSKI NASVET
Razkuževanje tal (2.)
Basamid - granulat vsebu-
je aktivno snov DAZOMET,
ki se pri stiku z vlažnimi
tlemi pretvori v substance, ki
razkužijo tla. Glavni novona-
stali produkt je plin širokega
spektra delovanja. Plin potu-
je skozi zračni prostor tal
proti površini, na svoji poti
pa uničuje žive organizme, s
katerimi pride v stik.
Učinkovitost Basamid gra-
nulata je odvisna od več dejav-
nikov in sicer:
a) Tipa in strukture tal
Plini se lahko v tleh gibljejo
le skozi zračne po're, zato je za
zadovoljiv učinek plinjenja po-
membna dobra priprava tal, ki
naj bo kot za setev. Zemlja naj
bo drobno grudičasta, plin ne
more prodreti skozi velike, zbi-
le grude, kjer se prav tako zadr-
žujejo škodljivi organizmi.
Različnim tipom tal mora-
mo prilagoditi količino upo-
rabljenega sredstva. Pri težkih
ah humoznih tleh povečamo
količino za 10 g/m', hkrati pa
ustrezno podaljšamo čas do
naslednje setve oz.sajenja.
b) Vrste in stanje organiz-
mov ter potrebne količine
sredstva so prikazane v nasled-
nji razpredelnici. Globina uni-
čevanja organizmov je 20 cm.
organizem in tip tal g/m^
talne glivice 30-60
klijoča plevelna semena 20-40
nematode
-lahka tla 30-40
-težka ali humozna tla 40-50
cistotvorne nematode 60
V primerih, ko želimo razku-
žiti globlje plasti tal, povečamo
količino za 15-30g/m^ za vsa-
kih 10 cm dodatne globine.
Zemljo ali substrat za presa-
janje razkužimo s 300 g na
kubični meter.
c) Vlaga tal bistveno prispeva
k učinkovitosti sredstva. Orga-
nizmi so le pri ustrezni vlagi v
občutljivi razvojni fazi, hkrati
pa je vlaga pomembna pri pre-
tvorbi sredstva v plinasto, ak-
tivno, obliko. Za dober učinek
naj bodo tla 7-14 dni pred raz-
kuževanjem toliko vlažna, da
so primerna za obdelovanje.V
takšnih razmerah škodljivi or-
ganizmi preidejo iz mirujočega
v aktivno stanje (klitje...), ko
so za razkuževanje občutljivi.
d) Najprimernejša je tempe-
ratura tal 10 do 25_b0C. Pri
tem se sredstvo zelo hitro akti-
'vira, hkrati pa je zagotovljen
hiter razvoj škodljivih organiz-
mov do razvojne faze, ko so
najbolj občutljivi. V tem tem-
peraturnem območju sta faza
razkuževanja in čas do nasled-
nje setve relativno kratka.
Ko ustvarimo zgoraj nav«.
ne optimalne razmere, up^^
mo Basamit granulat tako
ga potrosimo po površini tji
ga takoj ročno ali strojno cm
merno pomešamo do žej.
globine tal. Uhajanje
prečimo s pokritjem s {o|
lahko pa tudi z valjanjem j
površinskim zalivanjem z vq
Pred setvijo moramo opr;
ti ročno ali strojno prezrafj
nje tal, s čimer odstrani
ostanke plina v tleh. Oprj
moramo test poskusnega
Ijenja s krešo ali solato, s
mer se prepričamo o more
nih ostankih plina, ki bi s
lahko bili fitotoksični za s
nje kuUure. Setveni testo]
vimo vedno primerjalno z
razkuženimi tlemi.
Ker je področje uporabe
samit - granulata izredno
sežno in tudi strokovno i
tevno, vam priporočamo,
pri uporabi upoštevate nav(
la proizvajalca, za moreb
nejasnosti pa se obrnit«
strokovno službo proizvajali
oziroma distributerja sredstv,
MANinF n<;niMi
FRANCOSKA KUHINJA
Telečji zrezki v jajčni omaki
Potrebujemo: 600 g telečjih zrezkov, 1-2 žlici olivnega'
sok dveh limon, 3 rumenjake, moko, muškatni orešek, s"
sveže mlet poper.
Priprava: teletino razrežemo na manjše koščke, jih po^^
mo, pomokamo, in damo v ponev, v kateri smo segreli oli^
olje. Posolimo, potresemo z naribanim muškatnim oreškon^'
sveže mletim poprom ter popečemo z obeh strani.
zrezke pokapamo z limoninim sokom in jih še nekoliko poP^
mo, nato jih zložimo na pogret oval.
Rumenjake razžvrkljamo, posolimo in vlijemo v pon^'
kateri smo pekli zrezke. Mešamo nad zelo šibkim ognjem.^'
omaka zgosti, in jo prelijemo čez zrezke ter takoj ponudili
skutinimi cmoki. "i
VEDEŽEVALEC DENIS
šifra: BAT.M. in Š.K.
Glede šole vidim še kar pre-
cej dela, da se bodo pokazali
uspehi, ki si jih žehš. Za sred-
njo šolo se boš morala kar sa-
ma odločiti. Za svojo simpatijo
pa si že sama ugotovila, da je to
resnično samo simpatija in iz
nje ne bo kaj več. Pravi te bo
spoznal v roku treh mesecev.
Šifra: Slika
Glede ciljev, ki ste si jih za-
dali v ekipi, morate priznati,
da so malo previsoki, saj po-
polnega dosega le-teh ne vi-
dim. V šoli ne vidim kakšnih
večjih sprememb, saj si kar
priden. Predlagam ti, da se
zelo dobro pripraviš na matu-
ritetne izpite. S punco, v kate-
ro si se zagledal, pa ne bo
kakšne velike ljubezni. Drugič
zberi pogum in se ji takoj prib-
ližaj, pa boš takoj vedel, pri
čem si. Saj veš, kuj železo,
dokler je še vroče.
Šifra: Novo leto
Najprej hvala za vaše zaupa-
nje in pohvale, ki ste mi jih
napisali. Moram reči, da vidim
v preteklosti kar precej proble-
mov z vašim možem. Njegove
popolne vrnitve pa vam ne
morem obljubiti. Človek, po
katerem me sprašujete, pa lah-
ko postane vaše četrto sonce.
Saj razumete, kaj mislim. Piši-
te mi še kaj. Lahko tudi na moj
naslov: Denis, p.p. 36, 2370
Dravograd. Vesel bom.
Šilra: Astra'96
Moram te opozoriti, da se
greš igro z ognjem, ko se vide-
vaš s tem moškim, ki je poro-
čen. Nikar ne upaj, da se bo
zaradi tebe ločil ter ostal za
vedno pri tebi. Malo si še prem-
lada za takšne stvari. Počakaj
raje na bolj primernega, ki bo
tudi malo mlajši, kot je on.
Matura bo uspela, toda uči se.
Šifra: Bile
Vidim, da imaš resnično »bi-
kovo« trmo ali vztrajnost. Po-
kaži jo malo v šoh in jo kon-
čaj, saj imaš za to vse možno-
sti. Študiral pa boš isto stroko,
v kateri si zdaj. Ljubljeno ose-
bo boš spoznal v roku šestih
mesecev, nikar ne obupaj.


RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Ceste za pike
Dva župana, mozirski Jakob Presečnik in lučki Mirko Zamer-
nik sta že sedaj vsak na svoji strani, kaj bo šele v prihodnjih
dneh, ko bosta na volitvah prava nasprotnika! Vseeno pa ne
razumemo, zakaj se mozirski Presečnik drži tako kislo, lučki
Zamernik pa je tako vesel. Mogoče je to posledica dejstva, da
enemu asfaltiranje cest prinaša volilne pike, drugemu pa cest
ravno zaradi teh pik nočejo asfaltirati.
Za Zimska!
Celjani so bili navdušeni, ko
so izvedeli, da je župan Jože
Zimšek kandidat LDS za dr-
žavnozborske volitve. Sedaj dr-
žijo fige, da bi bil izvoljen.
Potem bi namreč večino ener-
gije preusmeril v Ljubljano in
bi bilo Celju kaj prihranjeno...
Župan in iupnlk
Oni dan, ko so na Mozirski planini slavili sto letnico Mozirske
koče na Golčki planini, ste skupaj sedla dva prijazna veljaka:
župan Jakob Presečnik in župnik Ivan Suhovršnik.
Župnik županu: »Jaka, daj za pijačo!«
Župan: »Bom dal, če mi bodo odpuščeni urbanistični in
delitveni grehi.«
Vino je bilo. za odvezo pa še ne vemo.
Še muzika ne pomaga
Janez Podobnik: »Priprave na volitve so zelo utrudljive,
vidite, kako slabo izgledam.«
Laški župan Peter Hrastelj: »Vas tudi Marjanovi napev
morejo spraviti v dobro voljo?«
Podobnik: »Kje pa, še slabše je...«
Kisle kumarice Združene liste M
žalska Združena lista vabi v soboto na kostanjev piknik pri lovski koči rm Rinki. PekokoM
nameravajo popestriti z nagradnim tekmovanjem za najboljše vložene kumarice. V uredrm
Tračnic se sprašujemo, ali so kisle kumarice znamenje dosedanjega dela njihovih poslancev. M
so napoved bodočih volitev in bodočega parlamenta? M
ZANIMIVOSTI
Goba velikanka
Martin Vaš iz Vrbja pri Žalcu se je prejšnji
konec tedna odpravil v gozd nabirat štorovke.
Šel je v Šeški gozd, tam pa je med drugim
naletel na veliko zraščenko ali ostrigarico, ki je
tehtala kar 7,20 kg. To je zelo okusna goba in
zanjo je značilno, da se precej razraste, vseka-
kor pa je Martinova med večjimi primerki in je
zadoščala kar za lepo število obrokov.
TT
Prevelik za eno kosila
Pogosto se zgodi, da naši zvesti bralci pr'"^^^
jo v uredništvo polno naročje neobičajnih~
skih pridelkov. Tudi Celjanka-Vida NovaK'
oglasila pri nas in nam pokazala kilogr^"'^
krompir, ki ji ga je podarila prijateljica A"^^
Medved s Kristan Vrha. Pri Medvedovih
kar precej krompirja, letošnji pridelek l^^^^
dober, zato je gospodinja Ančka nekaj jes^"^^
darov podarila tudi Vidi. Ta pravi, da je krin-
ki ga vidite na posnetku, prevelik za eno k^'
ki ga bo skuhala zase in za moža, zato f^i
verjetno nekaj ostalo še za večerjo.
STRANKA ŠALJIVCEV
»Mojega očka pa vsi gledajo z odprtimi oč-
mi«, se je oni dan pohvalil Lojzek prijateljem.
»A res? Kaj gre za poslanca?«
»Ne. A ne veste? On je zobozdravnik.«
No, zdaj so pa že otroci obsedeni z volitvami.
Naša stranka definitivno ne bo poslala svojih
ljudi v parlament, kajti mi lepšo prihodnost že
uresničujemo. Kar poglejte, kako smo zado-
voljni in nasmejani, če preberemo kakšen do-
ber štos. Pa četudi smo ga že slišali.
Nedvomno bodo še posebno zadovoljne na-
grajenke tega tedna Viktorija Tovornik iz Dob-
.ja pri Planini in Majda Tašner iz Celja, ki ju
bomo povabili na izlet. Izžrebali pa smo še pet
nagrajencev, pridnih dopisnikov, ki jih bomo
povabili na izlet prihodnje leto. Imena preberi-
te v Petici, naslednji četrtek.
ŠALA TEDNA
Lojzek je tovarišico kar naprej tikal: »Veš,
tovarišica, vidiš šica...« so bile običajne bese-
de. Opozorila, da se mora starejše vikati,
niso nič zalegla in Lojzek je dobil kazen:
stokrat je moral rmpisati - starejše je treba
vikati. In^Lojzek je kazen izpolnil - še celo
večkrat je'napisal.
»Rekla sem stokrat, ti pa si napisal dvcslo-
krat,« se huduje razredničarka.
»Veš, tovarišica, sem napisal večkrat, ker
te irrmm iz srca rad...«
Pripoved
Mož pride domov in žena ga vpraša: »Kaj je
novega?«
»V Savinji so našli dva stara, skupaj zvezana
in sta imela jezika porezana,« reče mož ženi in
se zasmeji, ko se le-ta prestraši.
»To pa ni primerno za posmehovanje.«
Mož jo potolaži: »Oh, saj ni tako strašno, to
sta bila le dva stara čevlja, ki ju je nekdo
odvrgel v vodo.
V soli pri zemlieplsu
»No, Janezek, kje je Afrika?« vpraša učitelji-
ca.
»Prav daleč ne more biti, ker sem danes videl
enesa črnca rm biciklu,« se odreže Janezek.
Mene poglej
Župnik ošteva kočijaža, ki preklinja, da se kar
kadi: »Če te kaj še tako razjezi, vedno ohrani
duševni mir, mene poglej - ves čas mi okoli nosu
pleše muha, pa se nič ne razburjam, samo
mirno jo plosknem... krucifiks, osa je bila!«
Nakresan, da je kaj
»Stari« je prišel spet pozno domov, nakresan
kot alfa. Sredi sobe je obstal in gledal in gledal...
»Stara, ta program je prav trapast.«
»Trapast - trapast. Ampak ljubček to ni televi-
zija, ti stojiš pred ogledalom.«
V mesiu
Fonza pride iz hribovske vasice v belo Ljublja-
no. Privošči si »frakVc« v lepi restavracji, kadi
pipo in kašlja. Kašlja in kašlja in imenkrat
pljune v kot. Pa pljune še v drugi kot. Ko pljune
v tretjega, ga opazi natakar in hitro postavi
pljuvalno posodo v četrti kot.
»Gospod natakar Ce hitro ne odstranite tiste
lepe posode iz kota, bom vanjo »špuknu«, se
razburi Fonza.
Dve luknji
»Mamica, veš zakaj ima slon dve luknji v
rilcu?« vpraša nmla Metka.
»Mislim da zato, da lahko diha,« odgovori mati.
»Kje pa,« se nasmeje Metka, »eno luknjo ima
za mrzlo, drugo pa za toplo vodo.«
Šale so prispevali: Ivan STRMOLE iz Celja,
Marija GAJŠEK iz Celja, .Jožica KRAU iz Tin-
skega, Franc TURNŠEK iz Gomilskega, Viktor
ŠKETA iz Žalca, Jože POTRPIN iz Rogaške
Slatine in Slavica TROBIŠ-AUŽNER iz Dramelj.