56. številka. Trst, v ponedeljek 10. marca 1902. Tečaj XX«II „Kdimost" zr-af« takrat la 4*a. rizuti aedai) la r««!iko7. ob 4. ari zvečei. ca celo leto ........Si tro a zx pol leta.........IS „ ia Četrt leta........ * za «c menpc........ * kroni .i .-o^niao e oiaievati naprpj. Sa na- ftč >? ^T t priložen* ntrn'flin* bbt8t» ■ i >®ir%. _ Fo tahararnah v Trstu se prodajajo po-■moaizne uevilfce po 6 stotink (3 nvČJ; • vb« Tnta pa po 8 »lotink (4 »vč. i Telefon Stv. S70. Grlaailo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je ho«! Offlaai >t računajo po vrstah ▼ petitu. Za »eč-kratno naročilo a primernim popunom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do- »ačt oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urednifttvu Nefrankovsni dopisi se ne sprejemajo Kokopisi ae ne vračajo. Naro-imno, reklamacne in oglase spre-»ma npravnlfltTo. NarnCnino in o*1r« ia plačevati loco Trat. UrednMtvo In tlakami* se nahajata v oJiei Oariutia Siv. 12. I pratuiStvo, io •prejemanje inaeratuv v ulici Molin piccoto 5tv. 3, II. nmi-t:. »da atelj n odgovorni urednik Fran Oodnik. Ljatn.k konaorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edincst" v Trst Iz govora drž. poslanca ir.a Ploja povodom razprave o proračunu v seji zbornice poslancev dne 2:>. febr. 1902. (Zvršetek.) Grehi vladne politike. Nam !)<> prilika v neki drugi debati govoriti o teh razmerah in tudi o razmerah v Tratil: osobito nam bo prilika govoriti o razmerah v Trstu in pokazati na to, da so se po pogreška h prejšnjih vlad in po vzdrževanju te nesrečne politike, ki se v Trstu tira že desetletja, v Trstu izcimili odnošaji, ki se stališča avstrijskega skupnega interesa pomenjajo težko oškodovanje avstrijske državne misli. Na adreso italijanskih poslancev. Gospoda moja ! Sedaj bi še hotel na kratko reflektirati na izvajanja spoštovanega gospoda tovariša dra. Bartolija. Južna fantazija, ki je že lastna Italijanom in ki je toli lepega ustvarita na polju italijanske literature in italijanske umetnosti, je le preveč prevladala spoštovanega tovariša dra. Bartolija. On je tu izrekel tožeb in trditev, ki že na čelu nosijo pečat pretiravanja, tako, da bi po mojem menenju spoštovanega tovariša tira. Bartolija samega presenetilo, ako bi mu jaz hotel danes oporeei. Jaz menim, da je spoštovani goepod tovariš dr. Ferjančič storil to včeraj jako izdatno. Ali jaz bi hotel tu spoštovanemu gospodu poslancu iz Primorja staviti neko propozicijo. Mi, »Slovenci in Hrvatje, smo povsem s po razumljeni o tem, ako gospodje i tal. poslanci iz Primorja danes podajajo tu izjavo, da so zadovoljni, ako se žnjim', Italijani, postopa tako, kakor s Hrvati in Slovenci v Primorju. (Veselost.) In jaz Vas zagotovi jam. da mi niti ne zahtevamo, da bi se z nami tako postopalo, kakor z Vami, ker mi smo popolnoma zadovoljnji s tem, ako vlada in vladni organi objektivno in pravično postopajo nasproti nam. Mi ne potrebujemo nikake prednosti in nikakega povspeševanja, kakor ju uživate vi v razs ž o i meri. (Pohvala.) Za slučaj, da vsprejmete našo propozicijo, bi Vas jaz, da-si sera političen nasprotnik italijanskim gospodom poslancem iz Primorja. kakor tovariš v zbornici opozoril na to, da bi se komaj tretjina italijanskih poslancev iz Istre povrnila zopet v to zhornico.j Mej -klici.) Na :ro>or ininisterskega predsednika. Gospoda moja! Jaz menim, da bi le nepopolno zadostil svoji nalogi kakor govornik v generalni razpravi, ako ne bi vsaj z nekoliljP besedami reflektira! na včerajšnji f govor njegove ekscelenee gosp. ministerskega predsednika. Gospoda moja ! Ta govor je bil popoln v form;, prevejala ga je neka povečana samozavest. bogat je na obljubah, bogat na posva-r.lih, blagih to pot, ter veliko prebogat na abstraktnih špekulacijah o vrednosti in namenih parlamenta, o vrednosti in namenu nagodbe z Ogrsko in o škodljivosti narodnega prepira — jaz bi rekel — bogat na razodevanju misli, ki po jako problematične važnosti v sedanjih resnih časih, ko moramo zahtevati manje izjav, nego energičnega in svojega cdja zavedajočega se delovanja. Gospoda moja ! Govor je bil jako inte-resanten tudi zato, ker je donesel od novin že nekaj časa sem napovedovano ublaženje, ali, ako hočemo resničneje govoriti, dementi glede jedino pravega in naravnega tolmačenja znanega govora njegove ekscelence, s katerim je bil grozil z državnim prevratom. Ta govor je bil interesanten tudi v toliko, ker je bila melodija glede nagodbe z Ogrsko že precej niže uglasbena in je zvenela jako milo. Vi se, gospoda moja, morda še spominjate na bojne zvoke, ki smo jih čuli v govoru njegove ekscelence od 17. oktobra, zvoke, katere je viharno pozdravljala vsa zbornica. To pot pa je njegova ekscelenca že pel jako milo melodijo — melodijo, ki je morala biti, po mojem menenju, po velikem delu na Ogrskem komponirana. Včerajšnjemu govoril njegove ekscelence se je sledilo s primerno paznostjo, ali jaz menim, da je pretežna zbornica bila jako skeptična nasproti dotičnim izvajanjem njegove ekscelence in se je držala znamenito rezervirano, katera rezerva je bila prekinjena po viharju pohvale še le tedaj, ko se je njegova ekscelenca spominjal visokih konstitucijonelnih vladarskih čednosti in prave očetovske skrbi Njegovega Veličanstva cesarja za svoje narode. Utis, ki ga je govor ministerskega predsednika napravil tu v zbornici, daje se združiti v malo besedah, in te so : »Sporočilo čujem pač, ali ne morem verovati.« In te vere, gospoda moja, nam nedostaje jako močno. (Pritrjevanje.) To je tudi povsem umljivo, kajti programatiške izjave vladine ne soglašajo z njenimi dejanji ravno v najvažnejih pogledih, in vlada, ki vedno kaže na to, da sledi svojega cilja zavedajoči se in — kakor daje umevati — na veliko zasnovani politiki se čudno vrti tu med posamičnimi strankami, ta vlada izrablja svojo moč v najrazličnejih koncesijah, ki jih dela danes tej veliki stranki, jutri zopet drugi • veliki stranki, in ta vlada ubija svojo moč v prizadevanju, tla le vsikdar skrbno od-i j ravlja bližnji povod za kakov prepir. (Pri-! trjevaaje.) Vlada naj bi spres idela enkrat, da cilja svojega svestna si politika bo le tedaj, ako | vlada svojo devizo, biti jednako pravična j nasproti vsem narodom Avstrije, iz sklada ! besedi, ki more mamiti danes le še nevedne, ... ' napravi resnično in v vsakem pogledu izvrševano programsko točko, ki ne bo respektirana samo od vlade, ampak tudi od držav-' nih organov. (Pohvala.) In s tem zaključam. (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku so čestitali.) P O I) 1< I 8 T 15 K 4S Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-ć. IV. Deklica se je spustila v jok in poklek-nivši je {Kiložila glavo očetu na koleno. Staremu se je prikazala svitla solza v očesu. Pogledom neizmerne ljubezn i je pogledal svojo hčer ter položil tresočo se desnico na njeno glavo, a ona je privzdignila glavo, pa je rekla ihte : »Vidiš! To sem povedala tudi materi, ko me je vprašala. No, ona mi ni odgovorila prav : obregnila se je name, pa me odpravila. Saj veš, kako čudna je. Ti si dober, ti me Ikjš bolje umel. Ileci, oče mili, sem-li grešila ?« Dobranie' je molčal nekoliko trenotkov, pa ni vedel, kaj bi rekel. Slednjič se je o-evestil, pa rekel blago: »Pa povej prav svojemu očetu : Ali res toliko ljubiš Vladimirja?« »Oh! Oh! In kako !«. se je nasmehnila deklica iz joka ven in sklenivša roki. »Ali če to ni prav — če ga odpravim iz hiše ?« Lucija je pcgledala očeta dvoinečim očesom, da bi uganila, govori-li resno; iz očij eo se jej usule g03te solze, potem se je vrgla na očeta in vskliknila : »Nikari ! Nikari oče ! Ako veruješ v Boga ! Srce bi mi počilo!« Oče jo je privzdignil nežno, pogledal jo je tiva-trikrat prodirljivim očesom ter rekel : »Ne boj se, nevrednica ! Pojdi ! Pojdi ! Boš že čula, kaka kazen te čaka. Ne poči ti srce ne !« Za tem je poljubil devojko na čelo. Lucija je priskočila, objela očeta strastno, ga poljubila na roke, pa vskliknila : »Oh jaz sem vedela, da ti si dober! Vedela sem jaz to.« »Idi Lucija ! Dete moje !« Deklica je položila roko na srce, se še enkrat nasmehnila nasmehom mladenske blaženosti ter odletela skozi vrata. Politični pregled. V Trstu, 10. marca 1902. Glasovanje o dispozicijskem fondu. Za gospodom poslancem se je oglasilo še uredništvo »Slovenskega Naroda«, da v s\'o-jem imenu in na svoj račun opraviči postopanje kluba naprednih poslancev in da, porabi vsi ob enem lepo priliko, našemu listu zaluča nekoliko sotis na glavo. To nas sicer ne briga dalje in ne boli, ko vemo, da je to lepa par let stara tradicija pri »Slovenskem Narodu« — lepih starih tradicij pa ni smeti opuščati, ako ni absolutne potrebe za to . . . Predno odgovorimo nekoliko tudi na ta izvajanja v »Slovenskem Narodu« v opravi-(SoD.ift postopanja kluba naprednih poslancev, naj reilektujemo za danes na zaključek članka, da-si ni napisan na našo adreso. V zaključku zavrača namreč člankar oelepo insinuacijo v nekaterih listih, češ, tla je bilo glasovanje narodno-naprednih poslancev posledica imenovanja gospoda posl. dra. Fer-jančiča višesodnim svetnikom. To zavračanje, kakor rečeno, ni bilo naslovljeno na nas, v e n d a r s e nam z ti i potrebno, da konstatiramo tu, da mi niti priobčili nismo rečenega imenovanja in to ravno radi tega ne, ker smo hoteli že v naprej preprečiti da ne bi se mislilo da hočemo vzbujati tako nelepo domnevanje, oziroma podtikati poslancem take grde motive. Ker ravno vemo, kako lahko nastajajo insinuacije nismo priobčili rečenega imenovanja, da ne bi s tem morda koga zaveli v dvome o osebnem in političnem poštenju narodno-naprednih poslancev. To smo hoteli konstatirati v posebno po-trjenje, da nas tudi v tej polemiki ne vodijo nikake antipatije, ampak jedino le stvarni To pot je dokazal Dobranie, da je on gospodar v hiši: to pot se je morala ponosna gospa Klara umakniti. Gospod Dobranič je še istega dne poklical profesorja Niemčica k sebi ter mu dopovedal na široko, kaj se je zgodilo, pa ga zaprosil ob enem, naj izpraša Vladimirja. a sam je napisal obširno pismo očetu mladeničevemu, v katerem mu je na-tanjko razložil dogodke poslednjih dni. »Specta-j bilis domine«, je rekel med ostalim, nena-| vadna in čudna je ta pot, ki sem jo ubral. Tako bo brez dvoma sodil ostali svet. No, po mojem menenju, se ni ozirati na cererao-1 nije sveta : pot, ako hočemo doseči srečen I cilj, more biti taka ali taka, samo, da je poštena. Zato tudi Vi ne boste jemali za zlo ' mojega pisma ; saj vidite tu, da nič ne držim ■ do formul, da mi je oholost neznana. Ne dvomim, da Vam je tudi Vladimir pisal o tem, no, njegovo pismo je bržkone plod fantazije, plod mladeniške ljubezni, ki ne gleda treznim hladnim očesom na dogodke sveta. Upam za i trdno, da, sodeči po moji iskrenosti, ne boste sumili, da se urivam, da hočem svojo hčer oziri kakor nam jih narekuje naše prepričanje kakor nam je isto vsikdar v vodilo. Prepričanje naše i a nazori naši se vidijo sicer onim, ki sodbo ^Slovenskega Naroda« o nas vsprejemljejo za svojo sodbo, »kretenski« »idijotski«. Mi tudi ne zahtevamo od nikogar, da se pridruži našemu prepričanju in da podpiše naše nazore, marveč je svobodno vsakomur, da naše prepričanje izpodbija 'n da se našim nazorom upira. Ali V Imenu istega principa svobode reklamirano za-se pravico do zastopanja svojih nazorov pred javnostjo! Ravno neopravičena pa ni naša želja (ker zahtevati ne moremo), bi se nas ne psovalo radi tega, ker vršimo to svojo pravico, kakor je vrši sleherno javno glasilo. Če pa se tej naši žolji ne ustreza od katere strani, s tein pa še ni dokazano, da ista ni opravičena. Novi namestnik v Dalmaciji. Imenovanje novega na nestnika v Dalmaciji je izvršeno in je dosedanji rainisterijalni svetnik Erazem baron Han del že položil prisego v roko cesarja. Dosedanjemu namestniku FZM. Davidu, ki je stopil v pokoj, je podeljeno baronstvo. Baron David je bil, tako se nadejamo, zadnji, ki je v Dalmaciji v eni osebi združeval civilno-upravno in vojaško oblast. Ob tem združenju, ki je dolgo trajalo, se je čutila Dalmacija nekako v neprestanem izjemnem stanju. Naravna je bila torej želja vseb prijateljev svobodnega razvoja upravnih odno-šajev v deželi, da se civilna uprava loči od vojaške. To zahtevo so tudi poslanci Dalmacije ponavljali ob vsaki primerni priliki, toliko v deželnem zboru, kolikor v državnem zboru. Z odstopom FZM, Davida in imenovanjem barona Handela je torej ustreženo tej želji — upamo, da za vedno. Upati pa Li bilo tudi, da se enkrat v Dalmaciji definitivno neha z lovom za tikcijami in da se enkrat naravnim narodnim silam dopusti do svobodnega razvoja. Ali ni to že najskrajneje napenjanje za vzdržanje fikcij, ako državna uprava z ohranjevanjem italijanskega uradnega jezika hoče varovati neki italijanski značaj dežele, ki je najmanje po 98°/0 — slovanska ! To je vendar najnezmiaelneja politika, ako se hoče ubijati narodne sile, žive organizme, ter ohranjati mrtve ostaline iz dob najhujega nasilja. Poljaki na Pruskem. O razpravi proračuna naučnega ministerstva, ki se je vršila v soboto v deželnem zboru pruskem, bilo je govora tudi o vprašanju pouka kr-žčanskega nauka v ljudskih šolah, katere obiskujejo polski učenci. Pristaš centra, posl. Rohren, je menil, da bi poljske učence mo- _____________________i usiliti. Nikakor. Izprašal sem hčer svojo, ki jo poznavam v dušo, in prepičal eem se, da je v njej iskrena ljubezen, da ni le mimoidoče ljubkovanje po modi ; a tudi Vašega sina poznam : vem, da je častit, iskren mladenič, da je poln nadarjenosti in pridnosti, in da bo skoro zavzemal častnu in pristojno mesto v domovini, a moja skrb bo, da mu poskrbim poklic, da se bo mogel ženiti. Do tedaj preide še nekaj časa. Kaj za to ? Mlad je, mlada je tudi moja hči, pa če počakata še leto dni, ne bo kasno; no, na vsaki način pa želim, da se stvar že sedaj uredi in spravi na čisto pred svetom. Zakaj ? tega mi ne treba dokazovati Vaši izkušeni razsodnosti. Vi mi priznate, da tako zahteva čast moje ia Vaše hiše, čast najinih rotlbin, po svečena od starine, do katere ljudje danes žalibog, — malo držijo, ter ni čudno, da naše domače rodbine tako hitro propadajo ena za drugo, in se jako bojim, da hrvatska zemlja doživi generacijo, ki bo služila tujin-stvu, pozabivši stara načela poštenega in zdravega življenja. (Pride še.) rali v njih materinem jeziku i spraševati iz krščanskega nauka, ako ne znajo odgovarjati na nemška vprašanja. Pouk krščanskega nauka ne I»i Be smel zlorabljati v germani-zatorične svrhe. Nepravično je, ako morajo nedolžni otroci trpeti vsled obsovraženih raznarodovalnih poskusov. Treba je povdar-jati, je dejal govorni«, da se vsa strogost v l>onemčevanju uporablja le proti katoliškim otrokom, med tem, ko se proti protestantom postopa vse drugače. Minister za nauk in bogočastje, dr. Studt, je trdil, da je vsa agitacija, ki se vodi proti pouku krščanskega nauka v nemškem jeziku, le pretveza, pod katero se skriva poljska agitacija, Glavna stvar da je, ako se učence uči v jeziku, katerega isti umtj >. Državna uprava da nima namena za-treti materinega jezika učencev, ali da nikakor ne misli spremeniti sedanji učni zistero, ki je že dokazal svojo dobroto, K sklepu svojega govora je dejal minister, da je koncem koncev poznanje nemškega jezika le v gospodarsko korist poljskim otrokom. V Schonbergu je bilo 62 oseb kaznovanih vsaka na globo •"> mark, ker so nabrale neko svoto denarja za podporo onim, ki so v zaporih radi vrešenske afere. — Denar od teh glob nemška vlada gotovo uporabi za zatiranje poljskega jezika in tako upa, da bo na najlepši način paralizirala učinek onih svot, ki ki se nabirajo za boj proti germanizaciji. Italija in trozveza. V" znameniti, v našem listu večkrat omenjeni reviji »Nuova Antologia* objavlja vseučiščni profesor O. Barzelotti studij o »Italiji v trozvezi«. Mož bi hotel nasititi volka zveze z Nemčije, ne da bi trpela ov<*a italijansko irredentarskih aspiracij. Če pa to ne gre, no, potem naj trpi — ovca. Mož je za najtesnejo zvezo Italije z Nemčijo in radi Nemčije — tudi za ohranienje zveze z Avstrijo. \ političnih krogih Nemčije da obstoji neka vrst čuta solidarnosti > teritorialnimi interesi Avstrije, k i se morejo celo razviti do točke, da v Nemčiji smatrajo Trst k a -k o r e m p o r i j te države. Zato so v Nemčiji govorili Italiji, tla pot do zveze z Nemčijo in AvstroOgersko vodi preko Dunaja. Profesor Karzelotti goji patrijotično željo vsacega Italijana, da se one pokrajine, katere usoda drži ločena od Italije, združijo s to poslednjo. Ali tej logiki čutstev da stoji nasproti logika dejstev. Tej logiki dejstev pa je nasprotovalo zadnje leta omahovanje v italijanski p o 1 i-tikimed spolnjevanjem dolžnosti do z v ti z e z Nemčijo in Avstrijo in — popustljivostjo naproti tendencija m, ki so s o v -razne tej zvezi. Z drugimi besedami : profesor Barze-lotti priznava da oficijelna Italija sicer rada pre-jemlje koritti, ki jej prihajajo iz zveze z Avstrijo in Nemčijo, ali sicer da so jej prav všeč vsa rovanja irredente proti Avstriji. Ali še neko drugo spoznanje gosp. profesorja se daje izvajati iz zgornje izjave, spoznanje neke resnice, ki mora n; - še bolj vznemirjati, nego vsa iredendentovska rogovi ljenja, resnice namreč, da je Trst v programu Nemčije tako trdna in nepremična točka, da se jej ista ne odpove nikdar in nikomur na ljubo — torej tudi no na ljubo Italiji!! Zato svetuje Italiji, naj upošteva to, naj računa z »logiko dejstev . ako si hoče [ohraniti zavezništvo z Nemčijo. Kadi te zveze torej naj si Italija ohrani tudi prijateljstvo z Avstrijo in zato graja avktor Italijo radi nje ~rju. In sle.luj:č graja Italijo radi društva Dante Alighieri. In imamo zoper zanimivo pri poznanje, tla so tendence tega društva take, da bi mogle kompromitirati Italijo. Barzelotti konslatuje, da je v delovanju tega društva očitnih znamenj iredentizma. In zgoditi bi se moglo — pravi Barzelotti — da se italijanska vlada enkrat kasneje očitno pridruži tendencijam društva Dante Alighieri!! Mi pa pravimo, da se je že. Ce se zborovanj tega društva udeležujejo celo bivši ministri, državniki, parlamentarci in celo oficirji, potem je soglašanje vlade s cilji društva Alighieri menda vendar več nego očitno. Profesor Barzelotti stavlja torej Italiji alternativo : ali se odloči za trozvezo in potem se mora izogibati vsemu, kar bi mo§ lo kaliti dobro razmerje ined njo in Nemčijo ozir. Avstrijo: ali pa naj izstopi iz trozveze. Tega pa avktor ne bi svetoval Italiji, ker bi po približanju Italije k dvozvezi trpelo nje tradicijonalno prijateljstvo z Anglijo. Rusiji pa se Italija ne sme bližati, ker bi to le poostrilo sovražtvo Slovanov proti Italijanom v Istri in v Dalmaciji. S kratka : tu imamo posla z redkostjo med italijanskimi politiki z možem, ki bi se pod težo aspiracij Nemčije hotel vsaj začasno odpovedati irredentarskim aspiracijam na naše pokrajine, in ki je tudi za prijateljstvo z Avstrijo, ali vedno le radi Nemčije in z ozirom na aspiracije Nemčije. To pa iie bi pomeiralo za nas nič druzega, nego z rahlega dežka na — ploho ! ! Krečansko vprašanje. Iz Carigrada javljajo, da so poslaniki dotičnih štirih vla-sti-zaščitnic Krete (Rusije, Italije, Francije in Anglije) po sporazumljenju svojih kabinetov in na podlagi konferenc, ki so jih imeli ti poslaniki v Carigradu, izročili turški vladi kolektivno noto, Ui se bavi z raznimi upravnimi vprašanji Krete. Mej drugim zahtevajo* naj se potni listi vidirajo od jednega konzulov štirih vlasti v Kaneji, dalje da morajo turške vlasti vsprejemati v grškem jeziku sestavljene sodne spise ter da se radi politlških deliktov obsojeni Krečani pomiloste. Tržaške vesti. Masa zadušnica po pok. Iranu Do-linarju bo v četrtek ob 9. uri zjutraj v cerkvi pri novem sv. Antonu. »Zavod sv. Nikolaja« v Trstu je bil razposlal v mesecu januvarju slovenskim županstvom nastopno prošnjo : Pred tremi leti je bil ustanovljen zavod sv. Nikolaja z ogromnimi žrtvami. Namen zavodu je pač znan vsakemu zavednemu rodo- in človekoljubu. Ohraniti nam je namreč našo, v Trstu nahajajočo se žensko mladino, ki je izpostavljena vsakovrstnim duševnim in telesnim nevarnostim. Do ustanovitve zavoda ni imela le-ta nikogar, da bi jo branil in poučeval. To nalogo si je torej nadel zavod sv. Nikolaja ; en hoče tu nado-mestovati jej učitelje in stariše, voditi jo po poti kreposti ter paznim očesom zasledovati vsaki nje kerak in to po možnosti tudi izven zavoda. Da se pa zavod razvije in popne do one višine, ki mi; je za izvrševanje te naloge potrebna, treba mu lastnega doma, lastnega ognjišča. — In dokler nimamo tega, se zavod ne more razvijati tako, kakor bi se moral. Stanarina nam požira sedaj skoraj vse naše pičle dohodke. Za vedno naraščajoče število deklet trebamo ogromnega stanovanja in trebamo obširne dvorane za predavanja. Človekoljubni in vzorni društveni katehet, g. G u s t i n, predavati mora v mali sobi, v kateri je komaj za 1U, k većemu 15 o=eb prostora ; požrtvovalni duhovnik pa mora v ravno isti sobi predavati 40 ali se več de-kletam. Ni li to mučno? In vendar vetra j a, prepričan, da vrši delo človekoljubja. Isto tako bi trebalo predavati o drugih, neobhodno potrebnih predmetih, ali ne upamo se prositi dotičnih strokovnjakov — da-si so nam to obljubili — samo rad' tega, ker nimamo primernih prostorov. Da imamo primernih prostorov, bi se ob nedeljah in praznikih kar trlo naših deklet v zavodu, ali tako kam žnjimi ?! V tej stiski smo naprosili odbor »Tržaške hranilnice in posojilnice«, ki je, uvidevša korist in potrebo našega zavoda, obljubila nam posoditi veeo svoto za nakup lastnega doma. Cjunačeni po blagenem činu omenjene posojilnice, drznem se obrniti do slavnih županstev širne naše domovine, da nam priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki ter nam s tem pripomorejo do uresničenja lastnega doma. Slavna županstva niti ne slutijo, koliko olajšave imajo ravno od strani zavoda sv. Nikolaja. Dekle, katero se je zateklo pod naše okrilje, gotovo ne napravlja svojemu županstvu sramote in stroškov. Da se je število izgona in sodnih preiskav napram našim dekletom, odkar obstoji zavod, izdatno pomanjšalo, priznavajo očitno Tržaške oblasti same. Tudi glede bolniških stroškov je občinam olajšano, kajti, ako ni dekle nevarno bolno, zdravi se v zavodu ter ima na razpolago zdravnika brezplačno in zdravila po znižani ceni. Število dosedaj v zavod se zateklih deklet je 1738. Le te so pristojne v različna županstva različuih dežel in baje malo katero županstvo je, da bi ne bila še nobena udinja njegova v našem zavodu. Ako nam slavna županstva pripomorejo za nakup lastnega doma, koristila bodo s tem v prvi vrsti sebi. Ako »as zavod uživa priznanje v svojem delovanju od strani javnih oblasti in simpatijo drugorodnega občinstva, toliko bolj bi ga moral upoštevati naš narod, ker je kri njegove krvi in ker deluje v njegovem vsestranskem zmislu. Ker pa zavod ne more vspevati samo ob hvali in priznavanju, marveč potrebuje tudi gmotne podpore, treba, da «e naša županstva zganejo {ter nam prihite na pomoč z denarnimi prispevki, kakor so to storila županstva: Ljubljana, Bovec, Novo mesto, Idrija, Litija, Laški Potok, Vrhnika, Cirkniea, Skofja loka, Kozina, Kastav, Kanal, Trnovo. Prosimo torej še enkrat slavno županstvo, da nam pribiti na pomoč z manjšo ali večo svoto, saj bi bilo to le v blagor njih občinark. V nadeji, da slavno županstvo ustreže naši prošnji se udano beležijo Za odbor »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu, (Slede podpisi.) Odpadniška — sovražnost! Pišejo nam: Pošten naroden delavec, imenom Anton Trebeč je bival 16 let v ulici Colombo štev. 1. Omenjene hiše upravitelj je poznani slovanožrc Cesca (reci < 'e*ka !). Ko je v ja-nuvariju prošlega leta trebalo izpolniti popisne pole za ljudsko štetje, seje »dobri« g. Cesca potrudil — in sam izpolnil pole. Posebno postrežljivo3t njegovo bomo umeli takoj, čim izvemo, da je vse stanovalce zapisal za Italijane ! ! Nič ni pomagalo, da je ta in oni protestiral proti takemu drznemu postopanju se slovenskimi strankami. »Slavni« Cesca je ostal pri svojih »ita-lianihi! Trebeč pa se je čutil posebno užaljenega in je vso stvar pripovedoval svojim prijateljem; eden teh pa je opisal dogodek in ga poslal v »Edinost«. Poklicani faktorji so stvar preiskali in Cesca je moral plačati kakih — G0 kron globe ! Od onega dne ni imel Trebeč miru pred Cesco! V prvo mu je le-ta dal postaviti na obe okni stanovanja — v tretjem nadstropju — železno omrežje; te dni ga pa je — kar izgnal iz hiše!! Prizadeti, v svesti si, da ni zakrivil ničesar, je šel k upravitelju in je vprašal istega po vzroku takemu postopanju, na kar mu je slovanožerec Cesca osorno odgovoril :Za V as ni več stanovanja v Trstu! Vi pojte v — Ljubljano!!! Zal, da nimamo sredstev na razpolago, da bi temu famoznemu »junaku« dali. lekcijo, kakoršnjo gotovo zaslužuje; ali priporočamo našincem, naj si dobro zabeležejo tega Cesca in razno njegovo, tudi v »Edinosti« že opisano postopanje, sovražno nam Slovencem! Zapomnimo si : med mnogimi sovražniki našimi je tudi hišni upravitelj — Cesca. Odmevi frža.-skili dogodkov. V naših poročilih o sejah državnega zbora je bilo že omenjeno, da je posl. AVolf predlagal, naj se ranjenemu poštnemu uradniku F-itzko dovoli primerna podpora od strani države. Ta predlog bil je soglasno vsprejet. »Avnnti« očita o tej priliki tržaškim poslancem, da so zanemarili svojo dolžnost, Posl. Mizzorana je sicer, kakor trdi Piccolo, v seji dne lo. feb. predlagal, naj se žrtve dogodkov primerno odškodujejo ali to je veljalo le z i ranjence oziroma družine ubitih od prejšnjega dne ; ni torej moglo veljati za soboto. Po vsem prav ima torej »Avanti«, ko pravi, da bi bili morali trž. poslanci, 5;m sc je Wolf potegnil za Kitzka, staviti jednako zahtevo glede vseh ponesrečencev, kajti baš ob tej priliki ne bi smelp biti razlike mej državnim uradnikom in drugimi nesrečnik'. Ce nočejo tržaški poslanci, pa naj po-skrbe drugi* da se zamujeno popravi. 1'taiioviii občili zbor »Dramatičnega društva« v Trstu. V soboto zvečer se je vršil v prostorih »Slovanske čitalnice^ ustanovni občni zbor »dramatičnega društva« ob jako lepem številu udeležencev obojega spola. Zborovanje je otvoril predsednik usta -novnega odbora, gospo! Jaka Stoka, ter je nagovoril zborovalce približno tako le : Kakor opažamo že več let sem, se naše občinstvo vseh slojev bolj in bolj zanima za dramatične predstave. To smo videli na pr. še preti leti v tedanji telovadnici »Sjkola«, kjer se je, p ileg drugih iger, predstavljala »Požigalčeva hči«,.potem večkrat v redutni dvorani gledališka »Politeama Rissetti« na predstavah iger »Stari Ilija«, »Mlinar in njegova hči«, »Čevljar baron« in drugih. — Tudi gledališča so bila polna o predstavah slovenskih iger, dokler so se nam ista sploh odpirala. Najbolje pa smo lahko videli, kako se naše občinstvo zanima za slovensko gledališče, o zadnjih štirih predstavah Rokovnja-čev« v Barkovljah. To tako veliko zanimanje moralo je slednjič vzbuditi misel o ustanovitvi »Dramatičnega društva«, ki bo imelo nalogo skrbeti za redne slovenske dramatične predstave v našem mestu. Gotovo bi se bilo to društvo porodilo že prej, ali misel na pomanjkanje prostorov za redne predstave, je ustanovitev takega društva močno ovirala. Sedaj pa, ko se vendar bliža čas, da se nam v bodočem »Narodnem domu« otvori hram prosvete, kjer se bo svobodno razvijala slovenska dramatika, smerno računati z gotovostjo, da bo delovanje »Dramatičnega društva« vspešno in koristno. Govornik se je v zaključku svojeg* govora spominjal dosedanjih povspeševateljev dramatike ter je posebno povdarjal zasluge g.da Borovščakova (Grebenca) ter gospe Ponikvarjeve na tem polju. Na predsednikov poziv prečital je na to g. Josip Prunk društvena pravila. Ker se ni k točki »razni predlogi in nasveti« nihče oglasil, prešel je občni zbor k volit vi stalnega odbora in so bili izvoljeni : predsednikom g. dr. Josip A bratu, v odbor pa gg.: Grebene Vekoslav, G or u p I /aa, G o -dina Dragotin, Mrli ar dr. Ivan. Pru nk Josip, P o n i k v a r Fran, S o s i č Anton in Stoka Jaka, namestnikoma pa gg. B a r-telj Srečko in Kenda Anton; pregledovat cema računov: C e r n e dr. Ferdo ter P i n t a r Ivan. Po izvršeni volitvi je začasni predsednik g. Stoka pozdravil novoizvoljena predsednika g. dr.a Abrama ter napi osil istega, da zavzame svoje mesto. Novoizvoljeni predsednik g. dr. Abram se je zahvalil v svojem in v imenu novih odbornikov na izvolitvi ter je omenjal, da se je le težko mogel odločiti , da ustreže prošnji ustanovnega cdbora glede vsprejerna težavne predsedniške časti novega društva in to toliko bolj, ker on ni strokovnjak in bi bilo bolje, da bi se ta Čast poverila strokovnjaku. Naloga, ki jo je prevzel, je zelo težka, ker je pomen novega društva vzvišen in ima to društvo biti temeljem bodočega slovenskega gledališča v našem mestu. Z ičetek je sicer skromen, a tudi drugi narodi, kakor vidimo posebno pri našimi bratih Cehih in Hrvath, so začenjali z malim. Ta mali začetek se je potem razvil mogočno in je dramatična umetnost pri teh narodih močno vplivala na ves njihov kulturni razvoj. Vsporedno z napredovanjem umetnosti pa so napredovali tudi pesamični igralci tako, da imajo ti narodi sedaj lepo število slavnih umetnikov. Kakor se je dramatika veselo razvila med drugimi narodi, tako sinemo upati, da se zgodi tudi pri nas in da bo tudi naš začetek imel lep vspeh. Govornik je potem izrazil nado, da ga bodo ostali odborniki, med katerimi je več takih, ki so se žc mnogo bavili z dramatiko, izdatno podpirali v njegovih prizadevanjih. Ker je bil s tem dnevni red izarpljen, zaključJ je predsednik zborovanje, žele novemu društvu najlepšega vspeha. Družba sv. Cirila in Aletodija je lansko leto prejela veeih in manjih podpor od nekaterih slovenskih občinskih zastopov, mnogih posojilnic in od nekaterih drugih društev po raznih krajih slovenskega ozemlja. Obračamo se tudi letos z nujno prošnjo do vseh slovenskih občin, pofojilnie in raznih drugih društev, ki merejo odločiti kak dar v dobre namene, naj ne pozabijo naše obče-slovenske družbe sv. Cirila in Melodija, ki izvršuje dobrodelnost v njjplem^nitejšem smislu — skrbeča za versko, patrijotično in narodno vzgojo slovenske dece po najnevarnejših postojankah slovenske domovine. Drobne vesti. Nesreča na p a r-n i k u. V soboto popoludne dogodila se ie na parniku » Amphitrte«, ki je zasidran v svobodni luki, velika nesreča : -!1 letni težak Jernej < ^erbolja iz uiice Sv. Sebastjana, je padel namreč s krova 1"» m globoko v notranjost parnika, kjer je obležal v nezavesti. Došli zdravnik je konstatiral, da se je ponesrečenec pobil na več mestih in ni mogel izključiti, da si je Germolja poškodoval tudi notranje organe. Ponesrečenca so prenesli v bolnišnico. Opekline. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali v soboto 3.~> letno Ivaro Brajko iz Buj, kzr je, stoječa blizu ognja, napadena od omotice padla v ogenj in se nevarna opekla. Žena je v blagoslovljenem stanu in sicer v zadnjem mesecu. Po n e v e r j e n j e. Trgovec z manufakturnim blagom na stari mitnici, Ferdinand Dobaušek, kupil je pred časom od neke dunajske tvrdke zi rJ2<) kron blaga. Po nekoliko mesecih došel je k njemu agent, ki je posredoval na tej kupčiji ter zahteval, da mu trgovec plača zgorajomenjeno svoto. (t. Dobaušek pa se je branil plačati, ker ni bil še potekel rok za plačilo, kakor je bil dogovorjen med dunajsko tvrdko in njim. Agent ga je na to prosil, naj mu da vsaj kaj na račun. Da se trgovec reši sitnega agenta, izplačal mu je 50 kron; včeraj pa je od dunajske tvrdke izvedel, da agent ni imel nikake pravice za iztirjevanje zneskov in da tvrdka ni dobila omenjenega zneska. Stvar je naznanjena policiji. Tatvina. Znana pijanka Filomena T., katera je bila že ponovno na »kvartirju« v ulici T'gor, ukradla je včeraj popoludne vratarici Santini Taverno iz hiše št. 2'.* v novi ulici nekaj preprog. Taverna pa je po -reči zapazila tatico, jej odvzela preproge ter jo izročila redarjem. Nedeljski pretepi. 31 letni Jurij Maglica iz ulice Concordia št. 28 dobil je sinoči v nekem pretepu v hrbet tri rane z nožem. Ko je došel domov, poslali so po zdravnika, kateri pa je konstatiral, da rane niso nevarne. — Sinoči sta se stepla nadalje tudi ."»2-letni mizar Krnil B. iz ulice sv. Mavricija ter 27-letni težak Fran T. iz ulice Molin a vento. Oba sta bila odvedena v za j »ore. Dražbe premičnin. V torek, dne 11. marca ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ponte della Fabra 2, oprema v zalogi in lestvice: trg Piazza piceola 2, manifak-turno blago; Skedenj 151, k<»čija ; ulica Forni 12, hišna oprava; ulica Concordia št. 2 A, hišna oprava; ulica della Zonta št. 2, tiskarni stroji in oprema v zalogi: ulica Cd-nale 5, man fakturno blago: ob 11. uri: Sv. Kri 20*, hišna oprava. V remensil vestulk. Včeraj: toplomer ob 7. uri sjutraj 6°0 ob 2. uri popoludn* 12°.5 C.* — Tlakom^r ob 7. uri zjutraj 7^4.2 — Danes plima ob 7.12 predp. in ob 8.22 pop.; oneka ob 1.17 predpoludne in o'» 1.25 popoludne. Društvene vesti. Obrni zbor Obrtnijskega konsamne^a in posojilnega društra v Skednju«. Včeraj je imelo to mlado in kaj lepo razvijajoče se narodno društvo svoj prvi redni občni zbor v društvenih prostorih v Skednju. 1'deležba je bila zelo mnogoštevilna in razprave jako živahne. Iz blagajnikovega poročila je posnet', da je imelo društvo v prvem letu svojega poslovanja 4 kron čistega dobička, kar je gotovo nenavadno velik vspeh. Občni zbor je na predlog zadružnika Ivana (i-olina Fuli sklenil dati od čistega dobička 1or vsprejel •»•glasno, s ploskanjem in /a-vio«-klici. To zborovanje nam je podalo lep dokaz marljivega delovanja škedenjskih rodoljubov in j* že zopet pokazalo, kako krivo ie menenje on;h skeptikov, ki v svojem ne-poznanju škedenjskih razmer mislijo, da v Skednju naša narodna stvar propada. V resnici pa je ravno nasprotno re«, da namreč tam toliko društva, kolikor posamični rodoljubi kar tekmujejo mej seboj, kdo si pridobi vecih zaslug na polju narodnega delovanja. Pozabiti ne smemo, da imajo v Skednju poleg tega društva še »Gospodarsko društvo«, pevsko društvo, čitalnico, tamburaše ia narodni orkester. Zaključuje te vrstice želimo mlademu društvu, da bi tudi v bodoče tako vspešno delovalo v moralno in materijalno korist našega naroda. Združena tržaška mestna In šentjakobska mladina nam javlja materijalni vspeh raaskarade, prirejene dne februvarja t. 1. v gledališču »Armonia«. Inkasirino je bilo K 1210, stroški so znašali 1003.47, dobiček znaša torej K 20<5.0o. Označeni dobiček se razdeli kakor določeno : društvu »Narodni dom« in svetojakob-škemu orkestru. O d b O r. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija so darovale, ker se niso udeležiti ple^a »tržaških gospa« : gospa Viktorija Lah in »rodoljuba« po 2 K, gospa Ivanka Epple, gospica Lota Gregorič po 1 K. Srčna hvala. »Gospodarsko društvo v Skednja, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo« vabi svoje člene na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 23. marca t. 1. v dvorani Cemot, ob 2. uri popoludne se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. sprememba pravil in 5. razni nasveti in predlogi. Odbor. stopa i zda do take odredbe, da se oskrbovanje poslov — kakor bi hotel vodja neke gotove politične stranke — ne poveri možem, ki bi vse storili prej, nego bi skrbeli za blaginjo občine in za spolnjevanje zakonov in da se oskrbovanje poslov, marveč ure li tako, da bosta zagotovljena blaginja občine in spolnjevanje zakonov ?c Deželni kulturni svet istrki imel bo svoj redni občni zbor dne 21. t. m. ob 11. uri dopoludne v hiši deželnega odbora v Poreču. Kakor znano so se od 1. 181)7 sem predsedniki naših .o hrvatsko-slovenskih gospodarskih zadrug v Istri : Volosko-Opatija, Kastav, Materija-Podgrad, Buzet in Dolina, vzdržavali od udeležbe teh občnih zborov ter navajali kakor vzrok za to okolnosti, ki ka-rakteri zlijejo paševanje naših ljubih »prijate! je v« istrskih Italijanov : neznozne obstoječe razmere, kraj občnega zbora, kjer naš'm zastopnikom niso ragotovljeni pogoji za varnost njihove osebne svobodi in ker se na dotičniii razpravah ne morejo niti poslužiti svojega materinega jezika, t. j. jezika večine prebivalstva v deželi. Se-li let >s udeleŽ3 navedenega občnega zbora, ali ne, o tem ne Vesti iz ostale Primorske. raor:irno nis sotoveea i,oročatJ i _ X Homatije v Dekanih, s katerimi ' smo se že toliko bavili tudi v naši »Edinosti«, dale so substrat tudi interpelaciji, katero je stavil državni poslancev prof. Spinč:č in ki je datirana od dne 15. februvarija. Uvodoma navaja ta interpelacija doslovno jarku truplo 70 letne Marije R tjk. Truplo interpelacijo, ki je bila stavljena radi dekan- je hudo poškodovano. Sodi se, da je starka škili homatij v deželnem zboru istrskem v bila umorjena in sicer, da so jo umorili si-za injem njega zasedanju in ki je bila objav- naha ter njena brata. Ti trije so že v rokah ljena tudi v »Edinosti«. novomeškega sodišča. Potem navaja Spineićeva interpelacija - spise in deputacije, po katerih so bile poh-tične oblasti opozorjene na nerednosti, ki se gode na občini dekanski. Jedni teh deputacij — dne 1»>. oktobra 1901 — so bili rekli na c. k. namestništvu, zjlltlaJ si Je v Mariboru z britvijo prerezal da bo bržkone v kratkem času občinski od- vrat ušiteljiščn-k čatrtega letn.ka Roman bor razpuščen in župan odstavljen. Ker se pa Novak, doma iz St. Lovrenca pri Mariboru, to ii zgodilo, je v novembru več obč. od- dobili so ga mrtvega na stranišču.P rsrezal s. borni kov in občinarjev prijavilo c. kr. okraj- j* vrat s t,liko silo, da je glava !e rahlo v. nemu glavarstvu v Kopru željo, da bi se ^la vratu. Oče, ki je premožen posestnik razpisala seja občinskega odbora za razpravo in trgovec, je nekaj trenutkov pozneje prišel o občinskem proračunu. Vodit e-i j okraj- °»>isk k svojemu sinu, z živim se ni več n e g a g l a v a r s c v a p a j e odklonil ^stal. V pismih, katera je Novak p'sal pred to željo, če a, da je občinski od - samomorom, ne pove vzroka samomora. V bo-bor razpuščen. Pozneje pa s 3 je izve- boto bi Novak morU hi i a nabor. Bil ježe dalje delo pozitivno, da se še le vrše pogajanja med c. k. vlado in deželnem odborom radi razpuščenja in imenovanja provizoričnega odbora za vojstvo občinskih poslov in da je — tako pravi interpelacija Spi oči deva doslovno — »voditelj c. kr. okrajnega glavarstva, namestništveoi svetovalec vit. Srhutfjn-hauer, po nasvetu jednega voditeljev italijanske Vesti iz Kranjske. * Umor. Dne 3. t. m. so našli ljudje blizu Orehovice pri Kostanjevici v nekem Vesti iz Štajerske. — Samomor ueiteljiščnika. V petek Duhovnik, katerega so pred kratkim odvedli tolovaji, je belgijski podanik. Kolera. CARIGRAD 9. (R.) V Medini so konstatirali 74 slučajev kolere. V Meki je bilo od 20. februvarja pa do 7. marca 15 slučajev kolere. Sanitetni svet je v izredni seji določil potrebne odredbe, da se o povračanju romarjev iz Hedšasa prepreči širjenje te bolezni. Armenska cerkev v Turčiji. CARIGRAD 9. (B) Ker se je posve-čevanje armenskih škofov doslej vedno vršilo v Ečmjadsinu v Rusiji, je hotel armenski patrijarhat dva svečenika, ki sta imela biti posvečena v škofa, odposlali tjakaj. Turška vlada pa ni hotela izdati potnih listov, proti čemur je patrijarh odločno protestiral, sklicu c se na to, da v takem postopanju je kršenje pravic armenske cerkve. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 10. ( B) V nadaljevanju podrobne razprave o proračunu ininisterstva za notranje stvari je naznanil ministerski predsednik pl. Szell, da še v tem letu predloži načrt zakona za preosnovo uprave glavnega mesta Budimpešte. ra a 60 V* © O) S* © Šži © Prva In največja tovarna pofctStr« ▼seh vrst. •t T R S T TOVARNA-Via Tesa, vogal Via Limltanea ZALOGE: ■ Piazza Rosarlo ii 2 I (Šolsko poslopjej In Via Ribcrgo št 21 Telefon it. 670. ------MOM Časa bolan in baje se je bal, da mu zdravniki ne reko, da je neozdravljiv. Novak je v šoli bil priden dijak. Razne vesti. Bolezen raka. V Fraakobrodu obstoji stranke v Kopru/pod" čega r' komando ™vod, a v Berolinu poseben zdravniški od- je baje tudi sicer, predlagal kakor člene provizoričnega odseka štiri pristaše občinskega načelnika in italijanske stranke«. Interpelacija Spinčiceva pra> i dalje: '»Mej tem pa ni bilo nobene seje občinskega odbora, niti o občinskem proračunu leto 11)02 ni bilo razprave. bor za proučevanje raka. Nemški zdravniki so temu odboru pri poslali spise o 12.000 slučajih, iz katerih izhaja, da rab ni poded-ljiv, pač pa nalezljiv. Društva zmernosti. Vlada ruska je podredila strogi cenzuri vse pošiljatve pijač, __da prepreči širjenje nesrečnegi alkoholizma. Se- činskemu načelniku, proti kateremu je bilo tlaJ Pa ™ora d"bro nadzirati tudi družbe zmer-skozi dve leti izrečenih mnogo pritožeb, so pustili ™sti. Mitropolit moskovski je v dogovoru s civilnimi oblastmi zaukazal, da se prostori družtva zmernosti v NaUhalinu zaprejo. To selo je postalo shajališče moskovskih alkoholikov, ki so prihajali tjakaj polagat prisego zmernosti. Ali pred prisego so se hoteli še posloviti od vina ter so se o tem redno opijanjali po več dni. Slednjič se je družtvo zmernosti razvilo v najbo'j obiskovano krčmo. Tako vidimo, kako imajo ljudje tudi ob naj- IlimaMer Levi Minzi m .. Tj?., 8i>. in 91. ter z ozirom na to, »da le občinski načelnik hudo in trajno dalje zanemarja svoje dolžno- Mj* volj' vedno izgovor za Pjevanje. Loterijske številke, izžrebane dne 8. t. m. : Trst sti in da le on krši jasna določila zakona in nima občinski odbor nobene krivde na tem, — da, členi istega so v 2 letih že vse poskusili na kompetentnih oblastvih, da bi se vspo-stavila redna in zukonita uprava »— vprašuje interpelacija SpinčVeva min;stra-pred- i sednika kakor voditelja miniaterstva za notranje stvari : >1.) Kako more njeg. ekscelenca opravičiti postopanje c. kr. politične okrajne oblasti v Kopru in c. kr. namestništva v Trstu Line 27 24 84 4G 51 43 90 26 24 T Brzojavna poročila. Armenski jezik t ruski državi. PETROGRAD 9. (B.) Kakor javljajo listi, je minister za ljudsko naobrazbo na ozirom na občinsko upravo v Dekanih in iz- prošnjo Armencev v Bjatogorskem dovolil, lasti z ozirom na to, da so pustil" na njega da se na tamošnjih deških in dekliških gi-mestu občinskega načelnika, postopajočega mnazijah armenskim otrokom pouk daje v proti svoji dolžnosti in proti zakonu ? armenskem jeziku. 2.) Je li njegova ek^cslenca pri volji, ne- , Dosrodki na Kitajskem, mudoma ukreniti potrebna, da se v tej ob- PEKiNG 10. (B.) Reuterjeva pisarna čini uvedejo redni in zakoniti odnošaji ?. javlja : Jeden najvišjih uradnikov minister-in .">. za slučaj, da bo občinski zastop stva za vnanje posle poroča, da so Rusi od-razpuščen, skrbeti za to, da se za začasno oskr- poslali na mandžursko mejo 500 mož, ki bovanje, do umeščenja novega občinskega za- imajo vspostaviti red v J*ho. 4 elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izven redno ugodne 2 iT U M cene. M M M % VILJEM DALLA. T0RRE | v Trstu, trg Giovanni 5. i Palaca Diana.) ♦ MoJe pohUtvo donesesreSo. ■ ■ • ■♦♦■♦■♦■♦■♦a* a* a" Proti in in Satan kakor tiuli proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo e; v Rt-ki : lekarna Prmlauu ; v Gorici lekarna CrisUjfoletti iu Ponuiui. ► Mala oznanila. Pod to rubriko prinašam« oznanila po najnižji! r^nab. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvr. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena primerno rniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. In buteljkah ulica delle Acque 12 V Trstu. Z8lo?a likerjev t sodeih Perhauc Jakob Zalo?ll VflRknvrrtnil vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Nepreirorljivc mrežice. vitp7 n * ilvfc L/» priporoča slavnemu občinBtu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor-' in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki »ti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogi drugi časniki. ha Anton Sorli Jaz fina Csillag Jak. Perhauc Ulica fcftadion rt. 20, pe karna in sladeičarna h vet kruh večkrat na dan. prodaja moke. Ysprejemi> iuOs domači kruh v pecivo. Postrežba točna Ja ko h el len Pekarna in sladčičarna i v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Salarini. Fonte della Fabbra Št. 2. vcgal u Torrente. Podružnica „Alla citta di l.ondra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuive 3 (Brunt rjcva hišai. Zaloga izgotovljenih oblek za n ofkc m dečke. Velik izl or oblek za moške od g 6J>0 do 24. za dečke od gl. 4 do 12. suknene jope v velikem izboru o«i gld. 3 do fv zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, Ta\no iske pod-ite s koiuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izl oru cd gld IS — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, iinejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.b0 — 10. Haveloki za moške in dečke po nfljiižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Konrinu. črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika 7slaje tudi na obroke. U Prodaja vina ,.Ai Maestri v ulici Valdirivo št 17. Slavnemu občinstvu se naz-r anja. da fe od danes naprej točijo sledeča vina: refešk čin po ne vč.. bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za diužise po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa j o 28. novč V a obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak Zimcire moja vina analizovati in ako jih %dcbi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade. Tvrfika Scbivitz & C.i v Trstu Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj pošljete šest lončkov Vašega preskušenega mazila za taščo las na naslov : Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grafi Gleichenberg pri Gradcu. Slaq. gos j ia. Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za ras-čo las. * Spoštovanjem Emilija pl Baumgarten, Stever. Gospa A na Csillag ! pProsim Vas. da mi kretom poste pošlietc cu lenček Vaše izvrstne pomade. Ludv. vit. pl. Ljebig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vase znamenite pomade prosi še en lonček Crof Srećko Conrey. Dunaj. Sla g. Ana Csillag! Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka. L. Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa A na Csillag! J Ju na j. Od Vas poslana mi Csillagova pomada jc izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kiiposd. Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. s svojimi IS.") centimetrov dolgimi I.orelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporalie svoje samo-iznajdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do n a j v i šj e starosti. Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aii pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila /ina Csillag DUNAJ !., Seilerg&sse 5. lila g. gospa Ana (šiling! Prosim Vas. da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. Grad Rubein p. Metanu. Tirolsko, Blag. gos j >a Ana Csillag! 1'ošljite mi po povzetju 1 lonček t sillagovega mazila za rasčo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szemere. Gospa A>ta ('silitig! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen (Anlialt). 1 'oš. Blag. gospa Ana Csillag Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. \Vestbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodeluem mazilu, vsled če»ar Vas uljudno, da mi kretoin pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter, Gorica. Bekonv-Sz. Laszlo. Gospa na Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. 1 aše Blagorodje.' 1'ošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbranclt. Birkfeld. Blagorodna gospa Ana Csillag! I hi na j .' Na ufaz Njene ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspeliu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa, komorna gospa Njene ekselence Blagorodna tfospa Ana Csillag! "J- Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleneo gosp dalmatinska črna, belat Opolo in istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle L»egna št.. 0 (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se siavlja na vse sotie m boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je; izdalo visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari radi pregostegu kvarjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej v k upi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih j snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora za- ; htevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtietodijevo cikorijo. Zahvala. Vsem onim, ki so sočutje ustno ali pismeno tu in od drugod izrazili ob britki izgubi naše nepozabne (/lasti moment Kožič-nice) preljubeznive -V'., letne Mslke, kakor (za hitri pristop v pomoč) gospodični Mariji Mavr č Vicc.it »vi io l ani < iustinčičevi, ter gospi dr. 1» lekovi z;i priposlan venec na željo malega JI ll k i nega tovariša PepiČka, in ir>sp. Omahnu ?a dar ines[i» venca, in vsem gospodom <*. kr. sodnim in drugim uradnikom in praktikantom za spremstvo v nedeljo pokojne v z{ ure oddaljeno Hrušic;> ter go-j>. kapelanu Stmadu in g »ap. dekanu Ro-giču — izreka p >dpisana rtulbina še enkrat prečno zahvalo ! 1 )a, sn-fe jo ki človeka uzoruje značajem brez tre t ni značaja — človeškega ne! prav« veliki < Vjntu. Trenutek pred slovesom, Milka, ti je sestrica Soliija prinesla prvt> pomadno cvetko — primulo. In prinašali so ti na mrtvaški oder tvoji »Iragi sovrstniki primule in dniLje cvetke. Da, tla primula ! Ko uzrem te primula, Le napajaj nit dušo.... Na biser in -j. spomin... Žalujoča nadučiteljeva rodbina Bogateč. V Podgradu v I-tri ! Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažat® pohištva Rudolf Exner Trst. ~ Via della Stazionc VitM — Trst. Telefon &17. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi , najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kc»včekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsaike vrste in kamor si bodi. > > > > > > ) > > > > > > > > > ? Poštno Tržaška posojilnica ii hranilnic a iezistrovana ladraga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon 952. Hranilne ulo^e se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 3°/0, na menjico po t>°/0 na zastave po 5 1 a°/0. I"radne ure so: od 9—12 dopoludne in oč 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. hranilnični račun 816.004 Odlikovan z dvenif zlatimi i it lm>- nastiini kolajnami Frai Hlavaty ulica Griulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala- 3van ^ngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopičev vseh vrst 111 šf-etk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.