(6. Številko. V UoUloni, v ponedeljek. 25. februoflo 1901 XL leto. Izhaja vsak daa zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za niBi egrifca dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llubl;ano s pošiljanjem na don) /a vse leto 24 K, ?a pol leta*t2 K. za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.*.— Dopisi naj se izvole frankovatl Rokopisi se »e vračajo. — Uredništvo In n p ravni* t vo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon it 34. JMeseina priloga: „Slovenski Tehnik" fountiM številke po 10 h. Upravnlštva telefon št ftS. ■■ .1 Ml Volilni shod v Ilirski Bistrici. „Slovensko društvo" v Ljubljani je sklicalo 24. t. m v hotelu „Ilirija" volilni shod, kije sijajno uspel vk jub temu, da se je vršil istočasno v Trnovem dragi — klerikalni shod, ua katerem je govoril poslanec dr Žitnik. Zborovanje je otvoril g. Rudolf Vale n č i č . pozdravljajoč g. deželnega pcslanca Fiana Arka ter gosp. dr. Frana Novaka iz Ljubljane ter gg. goste is Rakitni k a. Slavine, Koč, Ma-tenje vasi, Prestranka, Zagorja in Kneiaka, kakor tudi vse druge domače volilce, poudarjajoč v krepkih besedah moč in silo agrarne politike, oziroma kmetske organizacije. Zbrani volilei — bilo jih je 300 — so se s ploskanjem odzvali pozdravu, nakar je dal g. predsednik Valenčič besedo goep. dež. poslancu Franu Arku. G. Fran Arko je pozdravil v toplih besedah novo organizacijo „neodvisne kmetske stranke" ter se je lotil vprašanja: ..Kakšen mora biti naš poslanec?" On naj bo iz kmetskega stanu, ki pozna težnje kmetskega stanu, zakaj le tak poslanec bi znal zastopati naš okraj, on bo spoznal naše zahteve, katere se o-jredotocajo v zahtevah : 1.) Poboljšanje živinoreje z u vedenjem bikov-plemenjakov na javne stroške v vseh vaseh, sploh s pobolj -šanjem pasme Kot vzgled nepravilnega ravnanja navaja g. govornik vas Knežak, kjer se malo brigajo za vzorno živinorejo; država naj odpravi take nedostatke s tem, da osnuje in podpira živinorejske zadruge, na kar bi moral novoizvoljeni poslanee najprej delovati; potruditi bi se moral istotako pri vladi za vpeljavo vzornih gnojišč in umetnih gnojil, zadnje vsaj s tem, da se uvažaju brezplačno po železnici. Nadalje zahteva posredovanje vlade za uspešnejše nporabljenje pašnikov z denarno pomočjo vlade, zahteva intervencijo vlade za na dalj m razvoj nvekaren in siraren, ki so danes '/.a našega kmeta važni viri dohodkov, ravnotako podporo države za sadjarstvo, kar bi se dalo vse s potrebno energijo izvesti. G. govornik nadalje razkazuje, kako vlada ravna z nami glede me-lijoracijskega fonda. Pivka se že *20 let regulira, pa še ni regulirana, naši travniki se poplavljajo še vedno leto za letom, ne da bi se preskrbelo za posušenje in odvajanje vode. Nadalje omeni g. poslanec vodovodno vprašanje, obžalujoč, da vladni krogi ne pridejo do prepričanja, da ima tudi človek isto pravico do vode kot žival in navaja, da bo novi gosp. poslanec moral skrbeti s povzdigo konjereje in prašiČoreje. Končno opozarja gosp. govornik še na nedostatke pri naših cestnih razmerah, ki onemogoČujejo izvoz lesa, oziroma izvoz tako podražijo, da producent ničesar ne zasluži in končno zahteva od novega poslanca, da se postavi glede carinskega tarifa na agrarno stališče, da se varuje domačina tuje konkurence, ter omeni tudi zavarovanje kmetskih delavcev za starost in onemoglost, kar bi bilo že eo ipso v interesu občin, katere morajo sedaj vsled teh nedostatkov nositi ogromna bremena. G. govornik konča svoj govor na-svetujoc vsem zborovalcem, da se združe v krepko falango in si izvolijo poslanca iz svoje sredine, iz kmetskega stanu, ki pozna njih težnje. Besedam g. govornika je sledil buren aplavz in zahvala predsednika zborovanja g. Rudolfa Valenčiča, ki je dal nato besedo gosp. dr. Frana Novaku, odvetniku v Ljubljani. G dr. Fran Novak je pozdravil v izbranih besedah vse navzoče, Čestitajoč zavedni Notranjski, da se je zbralo toliko zavednih mož, v imenu rNarodno - napredne stranke, ter je izjavil v njenem im^nu, da pozdravlja z največjim veseljem vsako prosto gibanje med narodom, samo — da je izven klerikalnih verig — toplo pa posebno pozdravlja novo kmečko organizacijo, ki je jako potrebna, želeč ji mnogo uspeha. — Nadalje pojasni v krepkih besedah j značaj naše klerikalne stranke, ki se celo sramuje svojega imena iu se je radi tega prekrstila. Če sem katoličan, se gotovo tega imena ne sramujem, a ta k atol. stranka se je začela sramovati takega nazivanja, in si nadela ime Slov. lj. stranka. (Nato je sledil dolgotrajen smeh navzočih zboroval-oev. i Opozarjal nas je na [lažnjivost in nedoslednost klerikalne stranke, ki je izdala Koroško, ki je s krivično razdelitvijo volilnih okrajev storila največjo podlost, ki se more prizadeti kakemu narodu, ki ne pozna narodnosti, nd pozna k dieta, ampak samo svojo korist, korist klerikalizma. Naj bi že vendar enkrat slovenski kmet stopil iz naročja farovške kuharice na lastne svoje noge, da bi se oprijel svoje somostojne kmečke organizacije, oprostiva! se farškega jarma. — Nobeden volilec n«j se ne boji groženj in peklenskih kazni. Kaj naj ima pekel, hudič opraviti s poštenem Notranjcem, če morda ne poljubi roke svojemu kaplanu ali župniku, če ne stori to, kar on — kmet spozna za pravo. Vsak naj voli po svojem prepričanju in svoji vesti. Če bodo volilei samostojno mislili in zapustili pota, ki peljejo gotovo le samo v Rim, bodo besni valovi klerikalnega navala zaman se zaganjali v skalnato prepričanje svobodnih Notranjcev in in rešeno bo ime zavedne Notranjske. Po dolgem burnem aplavzu se je zahvalil g. dr. Novaku za njegov navduševalni govor predsednik gosp. Rudolf Valenčič, ter je podelil besedo g. Jakobu Kristanu iz Koč, ki nam je razjasnil v kratkih jedrnatih besedah, da se ustanavlja kmečka orga-ganizacija edinole iz potrebe, nikakor pa ne po inicijativi drugih oseb, kakor ji „Slovenec" očita, jemlje z zadoščenjem in zahvalo na znanje izjavo g. dr. Novaka, da n arodno-napredna stranka podpira tako stremljenje po svobodni organizaciji izven klerikalne stranke ter naprosi gosp. Milana ŽnidaršiČa iz Matenje vasi, da poroča o programu „neodvisne kmečke stranke41. G. Milan Žnidaršič je razvil v kratkih potezah razvoj nove stranke ter nam naznanil program stranke, ki se je svoječasno že objavil v „Slov. Narodu" in „Notranjcuu. G. govornik toplo priporoča stanovski list te stranke „Notranjcau in je končal svoj govor z zasluženim aplavzom, nakar je govoril gosp. A. Trstenjak iz Ljubljane. Ta je v prisrčnem govoru razložil zborovalcem vsenemŠko politiko, ki nas hoče za-treti. spodbujejoČ nas k dvojnem boju proti pangermanizmu in klerikalizmu, poživljajoč vse navzoče — kmeta, obrtnika, trgovca, — da naj vsi složno delujejo na prospeh naroda, složno z vsemi drugimi Slovani — v svojo korist, da naj bodo zares graničarji, ki branijo svojo mejo! Zahvalivši se g. govorniku podeli g. predsednik Valenčič besedo g. J sipu Sam sa, ki predlaga, naj se ponudi kandidatura za državno-zborski mandat v skupini Postojna, Vipava, Senožeče, Lož, 11. Bistrica g. Josipu Deklevi, veleposestoiku v Postojni. G. dež. poslanec Arko priporoča to kandidaturo prav toplo — na kar se je predlog g. Josipa Samsa soglasno sprejel. G. predsednik Rudolf Valenčič se je nato zahvalil vsem gospodom, ki so od blizu in daleč prihiteli, želeč, da bi sledilo prvemu shodu v tej eri še mnogo drugih shodov s povabilom ua svidenje dne 3. marca v Bitinjah in 17, marca v Št. Petru na Krasu _ Deželni zbori. Solnograd, 24. februarja. V včerajšnji seji solnograškega deželnega zbora je predložil deželni odbor poročilo o podržavljenju pinc-gavske železnice. Ta železnica je veljala deželo 1,661.630 K. Za osuševanje doline Ani že ob štajerski meji se je dovolilo 103 000 K. — Posl. Stolzel je predlagal, naj državna vlada v najkrajšem času sklene z Ogrsko pošteno nagodbo, ali pa naj pripravi vse potrebno za popolno gospodarsko ločitev od Ogrske. Predlog je bil soglasno sprejet, za kar je deželni glavar čestital zbornici. Lvov, 24. februarja. Načrt o novi lovski postavi se je izročil pristojnemu odseku. — Posl. Stapin-ski je utemeljeval predlog, naj se plače ljudskošolskega učiteljstva zena-čijo s plačami treh zadnjih kategorij državnih uradnikov. Predlog je bil odklonjen. Predlog posl. Olesnic-kega zaradi ustanovitve maloruskih srednjih šol v Brzezanu in Striju se je izročil naučnemu odseku. — Po končanem dnevnem redu je poslanec Pastor še enkrat predlagal, naj se ljudskošolskemu učiteljstvu zvišajo plače. Viharna seja srbske skupščine. Bel grad, 24. februarja. V skupščini so bili včeraj veliki škandali. Bivši trgovinski minister Draško-vić je zahteval od vlade pojasnilo, kakšno je razmerje med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Rekel je, da je Srbija sedaj pač neodvisna od Avstro - Ogrske, tembolj odvisna pa je od Turčije in Itabje. Vkljub temu pa je. Avstro - Ogrska najboljši (?) trg za Srbijo. Radikalec Petrovič je zaklical Draškoviću: „Tebe je Avstrija podkupila!" Po teh besedah je nastal nepopisen vihar. Opozicija je klicala Petroviču: Govedo! Potepuh! Ven ga vrzimo! Predsednik je moral sejo prekiniti. — Ko se je seja zopet otvorila, je povzel besedo minister dr. Paču. Na Dra-škovićevo vprašanja, ali sklene Srbija z Avstro Ogrsko trgovinsko pogodbo, je izjavil, da ni mogoče odgovarjati, ker se še vrše pogajanja ter se še vedno pričakuje odgovor na zadnjo srbsko noto. Vsa javnost ve, da si Srbija želi trgovinske pogodbe s sosednjo državo; ali pa si tudi v Avstriji žele kaj takega, tega ni mogočo vedeti. Srbija želi skleniti s sosednjo državo trgovinsko pogodbo, toda le pod varstvom svoje časti, kot enakovreden kontrahent. — Z zatvoritvijo meje je hotela Avstro - Ogrska prepričati Srbijo, da ne more ničesar LISTEK. Strahovaltl dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje, i Ljuti boji za življenje, krvave vojne s krvoločnimi sovražniki in bridke izkušnje so generalu della Croce zamorile rahločutnost, ali spričo globoke in obupne bolesti vojvodinje Asunte se je le nekaj ganilo v njegovem srcu. Obšlo ga je usmiljenje s tem dekletom, ki je takorekoč ob isti uri učakala največje bridkosti: postala poročena žena pomorskega razbojnika, izgubila očeta in domovino in iavedela tragedijo svoje matere. Obenem si je rekel general della Groce, da bi njegovo razkritje glede Kržana gotovo ne bilo napravilo tako silnega vtiska na Asunto, če je hotela Kržana samo izkoristiti za svoje namene. General je spoznal, da morajo Asunto vezati na Kržana posebne vezi in da to ne more biti nič drugega kakor ljubezen. — Ah, kako Čudovita so pota usode, je zavzdihnil general Della Grooe, ko je razmišljeval, da ljubi se- daj hči Asunte Dandolo sina tistega moža, ki jeljubil njeno mater in moral svojo ljubezen plačati z življenjem. in sedaj se je general Ddlla Croce prvič kesal, da je sprejel ponudbo beneške vlade, polastiti se otoka An-tvkitiri, odstaviti vojvodo Dali Ferro in ga kot jetnika poslati v Benetke. Kot vojak pa se je zavedal, da mora svojo dolžnost do piČice izpolniti in bil je tudi odločen, da to stori. Toda izpolnil je to dolžnost ne da bi se tega sam zavedal, dosti obzirneje in mileje, nego je to nameraval. Usmiljenje z vojvodiojo Asunto je ublažilo celo njegovo staro in srdito sovraštvo do vojvode Dali Ferro. — Svetli vojvoda, je rekel general in je pristopil k starcu, ki se je držal svoje hčere in jo tolažil s tihimi besedami brez prave zveze, republika beneška me je poslala semkaj z neprijetno misijo, ki jo moram kot vojak seveda natančno izpolniti. — Kaj mi hoče republika beneška? je vprašal vojvoda. Jaz izpol-nujem svoje obveznosti — a kakor vidim, jih republika več ne izpolnuje. — O tem, svetli vojvoda, se bode te domenili z beneško vlado. Moj ukaz se glasi, da moram zasesti vaš otok in vas, vojvoda Dali Ferro, spraviti v Benetke izlepa ali izgrda, kakor bi zahtevale okolnosti. — A zakaj vse to ? česa me dolži republika? — Državna inkvizicija Vas je obdolžila, da ste provzročili eksplozijo v arzenalu beneškem, ki je napravila strahovito škodo, je z resnim poudarkom izjavil general. To je čin sovražnosti, ki ga bo republika seveda strahovito kaznovala, če se potrdi vaša krivda. Vojvoda je slutil, da je to vzrok beneški ekspediciji. Pripravljen je bil na to obdolži te v in to mu je dalo moč, da je mogel ravnodušno vzeti na znanje generalovo izjavo in nanjo mirno odgovoriti. — Ne vem, kako eksplozijo imate v mislih, gospod general, je rekel vojvoda dostojanstveno, vem pa, da nisem pri nobeni udeležen. Toda — čemu bi se prerekala. Poznam načela, po katerih vodi beneška republika svojo politiko in poznam sredstva, katerih se poslužuje. Znano mi je, da želi republika že dolgo časa polastiti se mojega otoka. Kakor zdaj z menoj, zgodilo se je že z različnimi vladarji različnih grških otokov. Seveda ne pove beneška republika nikdar pravega vzroka svojemu postopanju, nego skriva svojo lakomnost po tuji zemlji pod različnimi plašči: danes je poklicana varovati koristi svete cerkve, jutri blagostanje in življenje svojih podanikov. In ker pri meni ne more najti ničesar takega, me dolži udeležbe pri eksploziji, o kateri sploh ničesar ne vem. Toda, čemu govorim o tem. Vi, gospod general, imate svoje ukaze in jih morate seveda izpolniti. Povejte mi torej, kaj hočete storiti? — Moji ukazi so točni, je odgovoril general. Vas, svetli vojvoda, pošljem z ladjo, ki leži v pristanu v Benetke, sam pa ostanem tu kot začasni proveditor. Naročilo imam, da Vase imetje skrbno in vestno opravljam, dokler ne bo končan Vaš preoes. In kaj bo z mojo rodovino, kaj z mojo hčerjo in z mojima sinovoma ? — Ako Vi ničesar ne določite, imam ukaz, da jih pošljem v Retimo v samostan. Zdaj je Asunta, ki je ves čas ihte ležala na svojem sedežu, dvignila glavo. — Moja usoda je že odločena, gospod general. Poročila sem se včeraj in dolžna sem, da sledim danes svojemu možu. — Da, tako je, je potrdil vojvoda, kar pa se tiče mojih sinov, sem bil že prej odredil, kar treba za njiju vzgojo. — Potem je vse v redu, svetli vojvoda, je počasi rekel general in po kratkem premisleku dostavil: Vas zapustim, da se pripravite za odhod. General je sicer imel naročilo, da se vojvode takoj polasti. A srce mu je reklo, da mu mora vendar pustiti nekoliko Časa, da se poslovi od svojih otrok iu zato je s svojimi spremljevalci zapustil sobo. Ko so se vrata zaprla za njim, so vojvodo zapustile moči. Stari mož se ni mogel več premagovati in se je razjokal kakor otrok. — OČe, zdaj ni časa za jok in tožbe, je dejala Asunta. Zdaj je treba skrbeti za prihodnjost. — Ah, hčerka moja, vse je izgubljeno. -— Ničesar, oče, še ni izgubljeno. Desautič je pravočasno odšel s svojo ladjo. Njegovi ljudje so edini, ki bi MV storiti brez Avstro - Ogrske. Naše mnenje je nasprotno. V gospodarskem ozira ni nobene popolnoma neodvisne države. Srbija stoji vkljub zaprtim mejam dobro, srbski papirji se zdržu-jejo na visočini. Avstro - Ogrska je nameravala Srbijo ločiti od zapada, dočim si Srbija prizadeva, da bi si odprla pota na zapad. In zapadne velesile gredo pri tem Srbiji na roko. Dogodki na Ruskem. Petro grad 24. februarja. Umor bivšega poslanoa odvetnika Herzen-e tein a je sedaj pojasnen. Edini obtoženi Aleksandrov je izpovedal, dt je Jusko vio poslal njega, Lareč-kina in Kazankova v Teriski na Finsko, naj umore Herzensteina. Umor sta iavršila poslednja dva. Izmed 67 000 volilcev v Petro -gradu je oddalo 29.000 svoje glasove za kadete, 33 000 za oktobriste in levičarje in le nekaj nad 5000 za monarhiste Odesa, 24. februarja. Na policijskega načelnika pl. Hessberga je nekdo vrgel bombo. Hessberg je nevarno ranjen, tajni agent Lazarev, ki ga je spremljal, je ubit. Napadalec je pobegnil. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 24. februarja. V republikanskih krogih so prepričani, da vlada pod nobenimi pogoji ne odneha od svojih zahtev, da člani razpuščenih kongregacij in inozemski duhovniki ne dobe duhovniških služb na Francoskem. S cerkvene strani se ta zahteva proglaša za nesprejemljivo, češ, da krši dostojaustvo (?) in patriotizem (?) francoskih škofov. — V današnjem ministrskem svetu je naznanil naučni minister Briand, da je obvestil kardinala Ri o h ar da, da so njegovi pogoji nesprejemljivi. Sodne reforme na Francoskem. Pariz, 24. februarja. Ministrski svet je odobril načrte justiČnega ministra, da se sodni stan reformira. Obenem se je reformirala služba v ministrstvu notranjih del, kjei se je odpravilo 93 uradniških služe b. Mod privatnih uradnikov. Včeraj dopoldne se je vršil v mali dvorani ^Narodnega Doma" shod privatnih uradnikov zaradi njih pen-zijskega zavarovanja. »Shod so sklicala sledeča društva: Bolniško in podporno društvo zasebnih uradnikov, H. skupina odvetniških in notarskih uradnikov, društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, gremij trgovcev in pomočniški zbor gremija trgovcev, Naša zveza, Merkur in trgovsko bolniško in podporno društvo. Udeležilo se je shoda nad 200 oseb, delodajalcev in uslužbencev. V imenu imenovanih društev je otvoril shod g. M e g 1 i č. Za predsednika je bil izvoljen g Knez, ki je dal besedo knjigovodju g. Šker-b i n c u, ki je podal najprej zgodovino postanka zakona o zavarovanju privatnih uradnikov. G. Skerbnic je izvajal sledeče: Vsled narastka in razvoja in- dustrije, trgovine in prometa je nastal stan privatnih nastavljen* cev in uradnikov, katerih živ-ljenske razmere so podobne onim manualnih delavcev. Kaj kmalu se je pojavila potreba in želja po starostni preskrbi članov tega stanu, vendar je bilo treba pri n«s hudih bojev in dolgega Čakanja, predao se je ta želja uresničila v toliko, v kolikor se je. V avstrijskem državnem zboru je bila v tem ozira podana prva peticija marca 1888 in sta jo podala poslanoa Chlumeokv in Som-maruga. Vsled drezanja se je ustanovil peticijski odsek, ki je 24. maroa 1895 sklenil, da vlada izdela in predloži tozadevni zakon. V letih 1895 in 1896 je bilo podanih več peticij, vprašanj in predlogov v poslanski zbornici, tako da je vlada 3. junija 1896* izjavila, da se bo napravila enketa o službenih razmerah. Prihodnje leto so se nadaljevale peticije, vprašanja in predlogi v državnem zboru, skupina privatnih uradnikov I splošnega uradniškega društva za Avstro-Ogrsko, ki se je ustanovila 1887, je ustanovila več podružnic po raznih kronovinah in ustanovila se je „Allg. osterr. Privatbeamten Ztg.a pod uredništvom poročevalca. Leta 1898 se je izdelala enketa v ministrstvu notranjih zadev glede službenih razmer privatnih nastavljenoev. Ker načrta zakona o zavarovanju še ni bilo na dan, podanih je bilo v letih 1898 — 1901 35 interpelacij in predlogov, dokler ni bil 21. maja 1901 objavljen zakonski načrt, ki pa v več paragrafih ni odgovarjal željam in težnjam delodajalcev pa tudi delojemalcev ne. čez teden dni se je izročil načrt socijalno političnemu odseku poslanike zbornice, kjer so pa vsled njega začeli obstruirati zastopniki industrijalcev in trgovskih zbornic. Zveza industrijalcev in njih glasila so zavzela najhujše nasprotstvo proti temu načrtu. 10. novembra 1901 je bil shod delegatov organizacij privatnih uradnikov, 12. novembra 1901 je bila enketa v ministrstvu notranjih zadev in trgovinskem ministrstvu. Prihodnja leta je v poslanski zbornici kar deževalo vprašanj in interpelacij glede zavarovanja privatnih uradnikov. Med temi interpelacijami je omeniti ono slovenskega poslanca ŽiČkarja z dne 1. decembra 1903. Leta 1903 je bil v Bruslju mednarodni kongres privatnih uradnikov, na katerem je bil na dnevnem redu tudi avstrijski zakonski načrt. Ustanovil se je takrat mednarodni dopisovalni biro za strokovna vprašanja. 5. maja 1905 je bil v socijalno političnem odseku drž. zbora sprejet drugi od dr Fofta predelani načrt zakona glede zavarovanja zasebnih uradnikov. 20. julija 1900 je bil načrt sprejet v poslanski zbornici. 16. decembra je bil zakon sankcijo-niran ter 1. januarja 1907 objavljen v „Wiener Zeitung", tako da stopi v veljavo 1. januarja 1909 Govornik je bil mnenja, da je pozdravljati ta zakon, ker se reši ž njim velik del 80cijalnega vprašanja in govoril nato o načrtu samem in podal glavne njegove določbe, ki so že itak znane iz našega lista. Po govornikovem mnenju je zdaj neumestna kritika tega zakoua, ter bodimo veseli, da imamo toliko. (Ploskanje.) Nato je govoril g. dr. Windi-scher o izvedbi zakona o starostnem zavarovanju in o ureditvi uprave, zavarovalnega zavoda. Dejal je med drugim: Glavni organ in nositelj zavarovanja privatnih uslužbencev bo pen-zijski zavod, ki se osnuje na Dunaju. Temu penzijskemu zavodu ter deželnim mestom, ki jih bo osnovati po posameznih kronovinah, pripade iz mogli pričati proti tebi iu dokler beneška vlada teh ne dobi, ne more ničesar storiti. Spravi sedaj svoje dragocenosti na varen kraj. — Grajskemu kaplanu jih izročim. Ta je zanesljiv in bo skrbel za moja sina. A ti, Asunta? — Zame, oče, ti ne treba skrbeti. Poglej skozi okno. Gjačičeva ladja se ziblje še vedno v pristanu. Pomorski razbojnik me torej Čaka in me hoče vzeti s seboj vzlic nepričakovanemu prihodu beneške ekspedicije. Svojo prisego moram izpolniti ter oditi ž njim — a jaz se osvodim in pridem potem tebi na pomoč, moj oče. Stari vojvoda je dobro vedel, kako malo je vredna ta obljuba njegove hčere, vendar pa je Asuntino saupaDJe dobro vplivalo na njega in mu vlilo novih nad v srce. Predvsem je hitel, da spravi v varnost svoje res ogromno premoženje in svoje dragocenosti. Samo Asunta in stari kaplan sta vedela za skrivališče v podzemskem rovu, ki je vodil iz gradu do morja in njima je naročil, naj ne Štedi ta s denarjem, da redita njega in Aaunto. Potem je prišla ura slovesa. Težka je bila ta ura in stari vojvoda bi bil skoro umrl žalosti in obupa, da ga ni tolažila in bodrila k vztrajnosti Asunta. — Ti moja hrabra, lepa Asunta! Če ti nisi vredna vse sreče tega sveta, potem je ni nihče vreden. To so bile zadaje besede vojvoda Dali Ferro. Še enkrat je poljubil svojo hčer, še enkrat ji pogledal v globoke oči — potem so ga obstopili beneški vojaki in odpeljali na ladjo. Asunta je gledala z okna, dokler ni ladja zapustila pristana in izginila na obzorju. Krvavelo ji je srce, a njenega ponosa in njenega poguma ni zlomila niti ta nesreča. Izgubila je dom in izgubila očeta. Izvedela je, da mora biti njen sovražnik tisti, ki ga ljubi in na čigar pomoč je najbolj računala. Bila je zdaj prepuščena sama sebi in njena naloga je bila, da osvobodi sebe in svojega očeta, a vendar ni obupala, dasi jo je včasih bolest tako prevzela, da se je bridko razjokala, nego si prisegla, da bo kljubovala vsem viharjem, da mora zmagati ali umreti. (Dalje prihj vadba penzijskega zavarovanja. Ta deželna masla, ki bodo nekake po drusnioe osrednjega zavoda, kodo imele važen in obsežen delokrog. Pridržano jim je za njih okraj tekoče blagajeiono poslovanje in so jim sago tovneni posli uprave, kakor sprejemanje in nadziranje priglasitev zavarovancev, voditev katastra zavarovancev, podpisovanje in pobiranje premij, sprejemanje oglašenih zahtev zavarovancev, nadzorstvo oseb, ki uživajo rente, odtegnitev rent vsled sklepa rentne komisije. Deželna mesta imajo po svojih delegatih vpliv na vodstvo centralnega zavoda ter na nalaganje zbranih glavnic. Poglavitna važnost deželnih mest pa obstaja v tem, da jim gre pravica voliti iz svojega odbora rentno komisijo, ki odloča o izplačilu rent in pripadlih vzgojevalnih zneskov. Upravo centralnega penzijskega zavoda in deželnih mest polaga zakon v roke zavarovancev in njih delodajalcev. Samouprava, ki jo zagotavlja zakon prizadetim krogom, je utesnjena le v toliko, da imenuje predsednika zavarovalnega zavoda na Dunaju in načelnika deželnih mest vlada, kateri gre tudi nadzorstvo vsega poslovanja. Penzijski zavod bo imel dva upravna organa: občni zbor iu na-čelstvo. Na občni zbor, ki je vrhovna instanca vse uprave, prihajajo delegati, katere bo voliti odborom deželnih mest iz vrst svojih članov. Polovica delegatov mora biti voljena iz kroga službodajaloev, polovica iz kroga uslužbencev. Vsako deželno mesto ima pravico do najmanj dveh delegatov. Nadaljne število zavisi od števila Članov, ki pripadajo posameznim dež. mestom. Občni zbor voli iz kroga celokupnega Članstva načel-stvo, ki obstoji iz 20 Članov, razdeljenih na obe kategoriji članov. Na-čelstvu načeluje predsednik, ki ga imenuje notranji minister. Uprava deželnih mest je v rokah glavnega zbora in odbora. Glavni zbor tvorijo delegati, ki jih izvolijo člani posameznih okrajev deželnih mest. Število delegatov na glavni zbor znaša najmanj 30, katerih polovico voli skupina delodajalcev, polovioo pa skupina uslužbencev, Glavni zbor voli iz kroga Članov, pripadajočih ditičnemu deželnemu mestu odbor 10 članov, katerih polovico je vzeti iz krogov delodajalcev, polovico iz kroga uslužbencev. Odbor dež. mesta je organ, ki vodi redne posle. Načeluje mu načelnik, ki ga imenuje vlada po predlogu deželnega odbora. Odbori dež. mest imajo pravico voliti delegata na obČ. zbor centralnega zavoda, imajo pa tudi pravico voliti iz svoje srede takozvano rentno komisijo. Nastane vprašanje, v katerih kronovinah se osnujejo dež. mesta? Zakon pravi, da je praviloma v vsaki kronovini osnovati posebno deželno mesto, vendar pa dopušča, da se ustanovi v eni kronovini po več deželnih mest, ali pa da se za več kro-novin ustanovi skupno dež. mesto. O tem bo odločala vlada „nach Massgabe der Zweckmassigkeitu. Na dlani leži, da se bo v velikih kronovinah, kjer bo znatno število članov, mislilo na osnovo več dež. mest, manjših krono vin se pa najbrž po več združi in ustanovi zanje skupno dež. mesto. Število č anov penzijskega zavoda na Kranjskem ne bo posebno veliko, na vsak način ne tako veliko, da bi bila ustanovitev posebnega deželnega mesta na Kranjskem popolnoma zagotovljena. To in da vlada le prerada ubira stara pota, opravičuje sodbo, da se utegne kranjska dežela v tem oziru pridružiti kaki sosednji kronovini, kakor se je žali bog zgodilo svoj čas glede delavskega zavarovanja. To se nikakor ne sme zgoditi. Naša zahteva mora biti, da se napravi za deželo Kranjsko lastno dež. mesto s sedežem v Ljubljani, da pride sprava dež. zavoda v roke naših interesentov, ki naj imajo odločujoč vpliv na vodstvo dež. mesta ter posredno na vodstvo centralnega zavoda na Dunaju. Le v slučaju, da se ustanovi za deželo Kranjsko poseben zavod, nam je dano jamstvo, da pridejo interesent]'e v naši deželi do veljave in vpliva. Sicer se sme z vso gotovostjo računati, da bodo zavarovanci in njih službodajalci v naši deželi pri volitvah majorizirani po onih v drugih kronovinah in da jim ne bo mogoče spraviti pri volitvah v upravne organe svojih zaupnikov. Potisnjeni v kot bi naši interesentje prinašali leto za letom velike in ogromne žrtve, vse odločevanje o njihovem denarju bi pa imeli v rokah drugi. Prebridke izkušnje pri delavskem zavarovanju soper nezgode so nas privedle, da smo sprožili to vprašanje, dasi je do termina, ko stopi zakon o penzijskem zavarovanju v veljavnost, skoraj le dve leti. Da se uresničijo naie opravičene želje, je treba solidarnega postopanja vseh prizadetih organizacij (Burno ploskanje) Nato je prečita! g. Cimerman sledečo resolucijo: Na javnem shodu, katerega so sklicale organizacije: bolniško in podporno drultvo zasebnih uradnikov, II. skupina odvetniških in notarskih uradnikov, društvo slovenskih književnikov in časnikarjev, gremij trgovcev in pomočniški zbor gremija trgovcev, Naša zveza, Merkur in trgovsko bolniško in podporno društvo in se je vršil dne 24. februarja 1907 ob mnogoštevilni udeležbi interesentov tako delodajalcev kakor delojemalcev, zbrani zborovalci spoznavajo potrebo ustanovitve lastnega deželnega mesta penzijskega zavoda v deželi Kranjski s sedežem v Ljubljani, ker bi bili le ob taki ureditvi uprave varovani interesi prizadetih krogov kakor tudi interesi dežele Kranjske. Zahtevajo zategadelj, da osrednja vlada ob ureditvi uprave zavodov, fci prevza-m a j o izvedbo penaijskega zavarovanja, odredi za deželo Kranjsko p o se ben dežel ni zavod. Na javnem shodu zbrani se obračajo do vseh poklicanih korpo racij v deželi, zlasti do deželnega odbora kranjskega, do občinskega sveta ljubljanskega, do trgovske in obrtniške zbornice kranjskez nujno prošnjo, da se z vso vnemo zavzamejo na pristojnih mestih za to, da se zagotovi v deželi Kranjski lastno deželno mesto penzijskega zavoda Današnji javnisho d pričakuje, da se bodo tudi novo-voljeni državni poslanci kranjski vseh strank odločno zavzeli za ustanovitev deželnega mesta za deželo Kranj sko. Ta resolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta in ko je še Štefe povedal, da ga je dr. Šu-steršič pooblastil izjaviti, da se bo ^Slovanska zvezau tudi v bodoče zavzemala za težnje privatnih uradnikov ter pravil, da se ta shod vrši na podlagi v „Slovencu" pred par meseci o zavarovanju zasebnih uradnikov objavljenih člankov, je g. predsednik, zahvalivši se poročevalcema za poročilo in navzočim za prisotnost, zaključil zborovanje. VI. redni občni zbor „Sploi-nesn slovenskega ženskega druitua". „Splošno slovensko žensko društvo* je imelo včeraj popoldne ob 5 svoj VI. redni občni zbor v društvenih prostorih. Bil je prav dobro obiskan. Zborovanje je otvorila za predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva, ki je z iskrenimi besedami pozdravila vse dame ter poročevalca „Slov. Narodaa in „Laib Ztg.u Ko se je društvo ustanovilo, nadaljevala je gospa govornica, zagnali so se nazadnjaki v slovensko ženstvo. No, njihovo nameravano oviranje je bilo zastonj, kajti društvo se je tekom šestih let krepko razvilo. In če bi se ne bilo društvo ustanovilo, ustanoviti bi se moralo zdaj, ker je življenska potreba za slovensko narodno ženstvo. Ga. govornica se je dotaknila volilne reforme, pri kateri je ženstvo potisnjeno nazaj kot zločinci in umobolni. Skupnemu delovanju vsega avstrijskega ženstva se pa gotovo posreči, da potomke naših potomk dosežejo to, kar želi sedanje ženstvo. Ga. predsednica je prosila članice, naj bi še nadalje ostale zveste društvu in pridobivale novih članic, in se zahvalila odbornioam, zlasti pa gospe tajnici in gdč. blagajuičarki ter knjiž ničarki za njih vestno delovanje. Spominjala se je nato umrlih Članic ter vseučiiiščnega profesorja dr. Šerola. V znak sožalja so se zboru-valke vzdignile s sedežev. Nato je poročala ga. Minka Govekarjeva o društvenem delovanju v preteklem letu. Splošno slovensko žensko društvo je za ljubljanske Slovenke kraj, kjer se shajajo k neprisiljeni zabavi v besede najboljšem pomenu, kjer se prosto razgovarjajo ter najdejo duševne hrane v društveni knjižnici ter pri društvenih predavanjih. Da je društvo imenitne in priznane važnosti, priča, da ima podpornike in darovatelje med narodom ter članice iz delavskih, obrtnih, trgovskih, uradniških in drugih slojev ljubljanskega občinstva.* Društvena knjižnica Šteje bogato vrsto modernih in klasičnih leposlovnih del naprednih pisateljev ter dokaj socijalnih, vzgojeslovnih, naravoslovnih in modr os lovnih knjig svobodomiselnih avtorjev. Knjig se naše ženstvo prav pridno poslužuje, kar je dokaz, da stori društvo mnogo za izobrazbo ljubljanskega Ženstva. Tekom šestih let, odkar obstoji društvo, ae je izvršila v izbiranju os. v Čitanju knjig velika, za slovensko ženstvo častna isprememba. Prva leta so se čitala večinoma le dela pisateljev druge in tretje vrste, zdaj jM zahteva velika veČina naših žensk samo spise svetovno priznanih avtorjev Društvo je priredilo preteklo leto 6 javnih predavanj. Predavati so g. prof. Milan Pajk o renesanci ali umetniškem preporoda v Italiji (dvakrat), g. dr. Valter Šmid nIz naše najstarejša dobe«, g. dr. Fr. Movak „Država in cerkev" ter £ dr. De-meter B 1 e i w e i s BK a k e naj sodelujejo naše žene v boju p r o t i j e t i k iu. Predavanja se bila pristopna vsakomur in zato vedno mnogoštevilno obiskana, zlasti od strani ženstva. Sploh se mora konstatirati, da se v zadnjem času ženstvo vobče jako zanima za predavanja ter izredno pridno poseča tudi predavanja „Akademije-. Ker prireja Akademija zdaj vsako nedeljo predavanja hrvatskih profesorjev, je odložilo društvo svoja nadaljna predavanja do jeseni. Poteg javnih predavanj je imelo druStvo v svojih društvenih prostorih prijateljske sestanke Na tek so predavale gdč A. Kadivčeva o svojem potovanju na Veliki K 1 e k, gdč. Vita Zupančičeva o gluhonemih, ga. prof P i n-tarjeva o ženskem vprašanju ter g. tehnik Žnidaršič o svojem potovanju p e Ruskem. Odbor je imel preteklo leto 8 sej. Čestitalo je društvo pesniku Jos. Stritarju k njegovi 701etnioi, zakar je dobilo laskavo zahvalo. Društvo je bilo naročeno na 9 beletrističnih časopisov oz. psblikaoij ter dobivalo 5 listov zastonj. Razen tega kupi društvo lakoj vsako v slovenskem jeziku izišlo ter za knjižnico primerno kojigo. Tudi si nabavlja kolikor mogoče še drugo-jezična znamenita dela takoj po izidu. Pred kratkim je dobilo zopet lepo število dragocenih kujig. 10. marca priredi društvo v spo-mia pesuika Simona Gregorčiča v „Mestnem domuu Gregorčičev večer. Največja zahvala gre g. ljubljanskemu županu, ki je blagohotno dovolil, da prireja društvo svoja predavanja v „Mestnem domu", kjer se je po vzoru velikih mest otvorila pravcata ljudska univerza. Društvo je član splošne dunajske ženske zveze, kateri načeluje znana prvoboriteljica ga. Marijana Hai-nisch, ki zastopa ženske interese sploh, ne glede na narodnost. Ga. tajnica je prosila konci svojega poročila, naj bi vse Častite članice ostale zveste društvu in skušale pridobiti društvu Se novih članic in članov, ustauovnic in ustanovnikov, ker le potem bo moglo društvo uspešno delovati. To poročilo se je brez mgovora odobrilo. O denarnem stanju društva je poročala gdč. Antonija Kadivčeva. Vseh dohodkov je bilo 1532 K 99 v. (prebitek 703 K 11 v, članarina 344 K, 50 novih Članic je plačalo 100 K, ena ustanovnica 20 K 116 K 44 v se je dobilo pri posojanju knjig, od katere vsake se plača po 2 v, 50 K je dala „Narodna Tiskarna4, za kar se ji je izrekla zahvala z željo, da bi še nadalje ostala naklonjena društvu ter da bi se ga tudi druga podjetja, zlasti denarna spominjala, 130 katalogov je vrglo 52 Ki; stroškov pa 824 K 46 v (predavanja 62 K, dohodek teh je bil minimalen, knjige 183 K, vezava 100 K), tako da je bilo prebitka 708 K 53 v. Gospodična poročevateljica je pozivala Članice na skupno delovanje v pro-speh društva. Tudi to poročilo se je odobrilo. O knjižnici je poročala ista gospodična. Društvo ima 1021 slovenskih, 168 hrvatskih in 1048 nemških knjig (med zadnjimi so večinoma prevodi zlasti ruskih pisateljev in pesnikov). Posodilo se je preteklo leto 5822 knjig. Za knjige se je izdalo, kakor že g >ri| omenjeno, 183 K, v 6 letih pa 2030 K 82 v. — Odobreno. Pri volitvah so bile v odbor z vzklikom soglasno izvoljene na predlog gdčne Lozarjeve sledeče dame: gospa Minka Govekarjeva, gospodična Antonija Kadivčeva, gdč. Josipina Kaj zelje v a, gospa Natalija Kermavnerjeva, gospa Marija Paulinova, gospa Matija Peruškova, gospa Josipina Pod kraj sko v a, gospa Frauia dr. Tavčarjeva, gospa Ana Ulriohova, gospa Josipina Vidmarje v a. gospa Margareta Zupančičeva in gdč. Vita Zupančičeva mesto odstopivše gospe dr. Trillsrjeve; v razsodišče so bile izvoljene gospe Ceoilija Koru no va, Marija Pintar-jeva in Hedviga o ubio e v a, preglednici računov ste go§pe Josipina -udno v a in Minka Jeba činov a. Ko se je ga. dr. Tavčarjeva zahvalila v imenu i s volj eni h za izkazano zaupanje in ker se ni nihče pri slučajnostih oglasil k besedi, j« gospa predsednica zaključila zborovanje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. februarja. — V pojasnilo. Znani Župnik je bil te dni obsojen radi grde nečistosti. 3lu5aj, kateri ni bil prvi in kateri tudi sadnji ne bode! Dasi smo prepričani, da bi bil „ Slo venec", da je bil slučajno kak učitelj obsojen, napolnil svoja predala, da bi bilo grmelo do neba. smo mi molčali. Ne radi »mnogoštevilnega sorodništva, katero je deloma v vrstah naše stranke, pač pa natega del j, ker se je pri nas sklicevalo na osemdesetletno mater, katera živi pri nesrečnežu, in katera o vsej stvari ničesar vedela ni. Na to mater se je pri nas apeliralo, in ker zadeva ss itak ni pravomoČna, smo 0 nji molčali Uredništvo pa za vse :o ni edgovorno, odgovornost nosi ethnole načelnik „Narodne tiskarne". \ nar se ljubi, naj meče torej kamne po tem načelniku! To je vse, kar odgovarjamo na očitne in tajne napade radi te zadeve. — Klerikalni shodek v Trnovem — ali dr. Žitnik se vsiljuje. Proti volilnemu shodu neodvisnih kmetov v Bistrici je sklicalo katoliško izobraževalno društvo v Trnovem shod, na katerem naj bi dr. Žitnik kot poslanec Notranjske pral svojo nedelavnost. Za ta shod je bil v akciji ves farovški aparat trnovski in Trnovske okolice. Ni bilo dovolj, da so naši gospodje duhovniki izrabili prižnice po svoje — tudi popoldanski obisk grobov — bila je kvaterna nedelja — se je spremenil v agitato-rično sredstvo za shod g poslanca dr. Žitnika. — Bila je ura 3. popoldne in shod bi se moral otvoriti. Pred prostori katoliškega izobraževalnega društva stoji okoli 30 kmetov, društvena soba je prazna. Bije ura 1 .,4. — v društveno sobo vstopi okoli 30 ljudi. Na shod prideta tudi g Žni-darsič iz Bistrice ter g. Cham z namenom, da nastopita kot protigovor-nika. Na vprašanje g Chama, ali je shod omejen le na volilce okraja, se mu z odra odgovori, da je shod prirejen za vse poštene ljudi, nakar si usoja g. Cham omeniti, da potem s svojim tovarišem gotovo spadata na ta shod, ter zavzameta prostor tik pred odrom. Prostor se počasi napolni ter je na shodu navzočih okoli 120 k večjem 150 mož in fantov. Iz Trnovega skoro nihče, iz Bistrice nihče, glavni kontingent se rekrutira iz Harij, ostalo pa iz drugih stranskih vasi. Neko kaplanče predlaga predsednika, ki zavzame svoj prostor, okrašen s petimi Črnimi suknjami, nekaj devicami in devičarji ter predstavi zbranemu občinstvu bivšega poslanca in prihodnjega kandidata g. dr. Žitnika. (Ali ni morda to vsiljevanje kandidata?) G. dr. Žitnik dobi besedo, pogleda na navzoča nasprotnika in na njegovem bledem obrazu se bere z vso sigurnostjo, da svoje besede ne da iz žepa več, dokler ne pride čas oditi na vlak v Št. Peter. On govori — govori — govori, spije pol litra vode; predsednik naroČi drugi pobe vode ... G-. poslaneo dr. Žitnik govori — govori — govori — spije drugi polič vode; predsednik naroči tretji polič vode... posl. dr. Žitnik govori o Arkovem zvoncu, ura je 5. popoldne, atmosfera v prostoru je tropična, miazmatična, poslušalcem se zapirajo oči, drugim se bliskajo, kakor omamljenim — naročen je četrti polič vode — kandidat se bojuje z nezaslišano trdovratnostjo — priznava, da bodo nasprotniki trdili, da skozi 6 let ni storil ničesar drugega kot duhovnikom zvišal plače, glasoval za rekrute in armadne potrebščine, ter izjavi, da se ne vsiljuje, da rad odstopi ter da prostor kmetu. Kmet — kmeta je sicer parola, kandidat udari vehementno ob mizo, peti polič vode se nevarno ziblje. Kaplani vpijejo: „Živio dr. Žitnik!" občinstvo je mirno _ od besed ubito — udušeno. Kandidat pije — pravi, da se bo v .Narodu" pisalo, da je razbijal, in — argumenti proti paroli „kmet — kmeta44 so do-prinešeni. So loče zahaja — ter se potaplja t morju besedi kandidata... Korošci so itak nemškutarji . . . Madžarom se ne sme dati madjarska komanda, Avstrija mora imeti mogočno armado — duhovniki so reveži — storili so vse sa mili slovenski narod — silno potrebni so s višanj a plač — kandidat postaja naroden ter izjavi, raje vidi slovenski narod slovensko beračiti, ko pa pri bogatem gospodarstvu nemškutariti. Govori o samostanih — ljudstvo mrmra ter zapušča dvorano, agitatorji potiskajo odhajajoče nazaj — kandidat obljubuje, da o tem ne bo več govoril. „Smrt zajcu*4 je parola »zajcu smrt**! On žre naše zelnate glave — seveda kandidatu ni mogoče s palico stati za vsako zelnato glavo — krivi so liberalci — lovci — toraj kmetje v kine Us ko zvezo — vun z lovskim zakonom proti liberalcem. Klerikalni agitatorji in kaplani: „Živio dr. Žitnik!'4 Kandidat pije — se ogrne — sede potem, ko je zabičil ljudem, da je neumnost najdražja stvar na svetu. Gg Žaidaršič in Cham se oglasita k besedi. Gosp. Žuidaršič jo po malem boju dobi s predsedništvom. — VrišČ klerikalnih agitatorjev mu vzame besedo. G. Žnidaršič pravi, da se je g. poslanec dr. Žitnik povabil na shod v Bistrico. VriŠč zaduši njegove besede. Zatrjuje, da se je ta shod uprizoril, ker se g. dr. Žitnik boji izvajanj kmetov v Bistrici. Kandidat dr. Žitnik kriči: „On izziva, po novem zakonu imamo pravico ga postaviti na zrak!u Agitatorji pritisnejo prot* g. ŽnidaršiČu, ki izjavi, da bo sam zapustil dvorano, nakar protigovor-nika zapustita smehljaje prostore tega izobraževalnega društva. Ura je bila l/47. Klerikalci so zaključili shod in neko kaplanče je izsililo zaupnico kandidatu g. dr. Žitniku. To na tem mestu, na drugem mestu se bodo pa ljudstvu natančneje pojasnila obstruk-cijska izvajanja g. dr. Žitnika na tem shodu. — Skod v Ilirski Bistrici. Obširno poročilo o tem shodu prinašamo na drugem mestu. Tu le konstatiramo, da se je klerikalna stranka tega shoda silno zbala in je uprizorila divjo agitacijo za shod, ki ga je istočasno sklicala v Trnovo, toda ob veliko manjši udeležbi, kakor se je vršil shod narodnonapredno mislečih volilcev. Izkazala se je brezdvomno živa potreba organizacije narodnonapredno mislečih Slovencev in je v tem oziru podal gosp. dr. Novak v imenu narodnonapredne stranke izjavo, da narodnonapredna stranka podpira vsako samostojno organizacijo, kakor hitro se izvrši izven klerikalnega tabora. Da so take organizacije trn v peti klerikalcev, je razvidno iz tega, da so tako besno napadli notranjske kmete, ki se hočejo samostojno organizirati: naziv-ljajo jih framazone, krive proroke itd. Apelujemo s tem na vse slovenske okraje, da se samostojno organizirajo po stanovih, snujejo zadruge itd. Narodnonapredna stranka da na razpolago vse svoje moči ua take organizacije ; le na ta način rešimo kmeta iz klerikalnih krempljev. — Nevednost katoliških duhovnikov presega pač že vse meje. V enem zadnjih „Domoljubov14 je bilo rečeno, da je moravski dekan v moravškem izobraževalnem društvu učil, da so se luterani pri nas zase-jali v 5. in 6. stoletju. Ker smo konstatirali to nevednost, ki ne more biti slučajna zmota, zafrkuje nas isti katoliški list s sledečimi besedami: „Zadnja predavanja našega g. dekana s o b il a p op oln orna zgodovinsko resnična in so segala nazaj do 13. stoletja v 15. in 16. stoletje, ko se je začelo na Kranjskem luteranstvo. Pomota v zadnji notici „Domoljuba*4 je krivda poročevalca, ki zgodovine ni nikdar sistematično Študiral.*4 Zdaj smo pa panani! Da bi bili katoliški gospodje vsaj molčali in ne obešali vnovič svoje nevednosti na veliki zvon! Sicer je stavek, kdaj se je pri nas začelo luteranstvo, po katoliško zavit, vendar se mora iz njega priti do zaključka, da je „Domoljubov*4 pisec prepričan, da se je začelo luteranstvo pri nas že V 15. stoletju! Martin Luter je bil rojen leta 1483. in je šele 1517. nastopil proti katoliški veri in cerkvi. Tako se bere v vsaki zgodovini sred1* njega veka in menda tudi katoliški učenjaki ne morejo tega ovreči. Kdor tega ne ve in govori o tek rečeh, potem seveda ni čudno, da se mu tako zapleta jezik! Opravičevanje, da „Domoljubov14 poročevalec, ki nosi črno dolgo suknjo in kolar, ki se zadaj zapne, ni nikdar sistematično študiral zgodovine, je pa tako bedasto kakor smešno! Mari sami diplomirani doktorji zgodovine vedo, kdaj se je na Kranjskem pričelo širjenje lute-ranstva ? — Sv. llrekraell v Eonjieak. Piše se nam: Kako nam, Spodnjesta j erskim Slovencem, justiČni minister in predsednik graškega nadso-dišča oba pod vplivom znanega ministra Derschatte delita pravičnosti, razvidi se kaj jasno is justičnega ukaznega lista štev. 11/7. Gre se namreč za imenovanje sodnih tolmačev. In glej hudirja, tudi za Konjiško okrajno sodnijo je imenovan tolmačem za slovenski jezik neki Jožef Schuln, kanselist pri tamošnji sodni j i! Konjiški okraj ima 22659 prebivalcev, med temi 21654 Slovencev in 995 talmi-Nemcev, praviloma privanradnih nemčurjev. Za koga se torej potrebuje tolmač slovenskega jezika in ta še v osebi kranjskega (baje doma iz Krškega) renegata ?! Menda za sodnike ali druge uradnike pri sodišču, ki vsi bolj pravilno razumejo slovenščino, kakor ta uskok! ? To je ta toli hva-lisana prijaznost in pravičnost, da se nam vsiljujejo nemčurji za sodne tolmače v popolnoma slovenskem sodišču in potem naj pa še kdo reče, da se nam Slovencem pod to slavno vlado ne godi dobro, ker imamo celo pri slovenskih sodnijah slovenske tolmače. Malo smešno! Slovenski poslanci! Tu je seršenovo gnezdo! — Predkoncesijo za normal-notirno lokalno železnico od Idrije do goriške mele je podelilo o. kr. železniško ministrstvo z razpisom št. 2282 2 z dne 22. t. m. županu Ivanu Hribarju; predkoncesijo za isto-tako železnico od kranjske meje do Sv. Lucije pa goriškemu deželnemu odboru Sedaj odda konzorcij pod načelstvom župana Hribarja takoj izdelavo splošnih načrtov. Isto-tako je pričakovati tudi od goriškega deželnega odbora. Ker so splošni načrti za progo Vrhnika Idrija že dodelani in ministrstvu predloženi, stopi vprašanje realizacije železnične zveze med Ljubljano, Idrijo in Sv. Lucijo morebiti že letos v odločilni stadij. To je sad tihega, a vztrajnega dela konsorcija za vrhniško-idrijsko železnico, kajti tudi zanimanje deželnega odbora goriškega za to železnično zvezo je vzbudil ta konsorcij. — Is finančno alnibe. Davčna praktikanta Edvard Sos-č in Ivan Šap lj a ter provizorični davčni pristav Rudolf Brajnik, ki so v področju primorske finančne direkcije, so imenovani za davčne pristave v XI. Čin. razredu. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek, (nepar) se vprizori drugič na slovenskem odru H. Bernsteinova drama „V stiski44 (La rafale) v nemškem prevodu znana pod imenom „Baccarat*4. — Operno osobje pripravlja „Pikovo damo44. — Slovensko gledališče. V soboto se je tretjič pela opera „Evan-geljnik*4. Bil je častni večer našega priljubnega baritonista g O urednika, ki je že več let član slovenske opere. Da je on dika slovenske opere, smo že opetovano poudarjali in kako je priljubljen, sta kazala dva okrašena in obložena venca, katera mu je darovalo občinstvo v znak priznanja in simpatije, in velike ovacije, katere mu je občinstvo pr rejalo koncem vsakega dejanja. Toliko odlikovanja pa g. Oufednik tudi zasluži, saj seje zopet celo sezijo marljivo trudil, da si ohrani pridobljeno simpatijo razvajenih obiskovalcev slovenskega gledališča, če pogledamo njegovo dele v tekoči sezoni, se moramo čuditi, da je mogoče toliko t vari ne podati v tako umetniški obliki kot jo je podal ravno g. Oufednik. Upajmo, da nam ostane tudi v nadaljnem zvest! — V ostalem je bila cela opera prav dobra in tudi zbor je latinska zbora lepo izvedel. Gledališče je bilo razprodano. P. K. — Intendanea slovenskega gledališča v Ljubljani nam pošilja sledeče pojasnilo: V svoji sobotni številki izjavlja „Slovenecu, da ne ve, zakaj je intendanea slovenskega gledališča pretrgala uradno občevanje a njegovim uredništvom. Evo vzrokov: „Slovence*4 je samolastno stavljal na repetoar igre svojih protelejev ter s tem na nedopusten način posegal v delokrog gledališkega vodstva. Pačil je namenoma ofioialna intendančna poročila ter skušal na ta način osmešiti intendanco. Tako je pisal pred kratkim pod naslovom „Slovensko gledališče*: Jutri se ponavlja nad vse dolgočasna komedija itd. V svoji 42. letošnji številki pa se je povzpel „Slovence" celo do infamne trditve, da daje intendanea zato igre v prevod g Kobalu, da jih ta potem v „Slovenskom Narodu*4 pohvalno recenzira. — „Slovence*4 nazivlje korak gledališkega vodstva „ višek domišljavosti44. Kaj je torej višek domišljavosti'? Višek domišljavosti doseže malone oni, ki pričakuje od „Slovenčevega44 gledališkega poročevalca najnavadnejšega takta. Višek domišljavosti zakrivi oni, ki ne dopušča, da bi vsak šušmar poljubno kopital po njem! Kje in kdaj je sedanja intendanea omejevala svobodno kritiko? Ali imajo gori navedena žaljenja sploh s kritiko kaj opraviti? Prav sedanja intendanea je takoj pri svojem nastopu odpravila takozvano intendančno kritiko, kar bi „Slovencu44 iz „Naših zapiskov44 utegnilo biti znano, ter seje vedno potegovala za svobodno strokovnjaško recenzijo. Nikdar ni hvalila literarnih ali glasbenih del, ki bi ne bila hvale vredna, saj se ji je celo opetovano očitalo, da dela premalo reklame. Ali niso bile domalega vse dosedanje prireditve točasne inteu-dance umotvori svetovne slave, katerim nihče vrednosti odrekati ne more, kdor ima za umetnost razum in srce ? Šušmarji so seveda izvzeti! — Alije g. Kobal komedijo, ki jo je že od prejšnje intendance dobil v prevod, res ugodno recenziral? Dela samega seveda ni mogel zavračati, ker je stvar že davno občepriznana. O uprizoritvi pa piše tako strogo kakor o nobeni drugi letošnji prireditvi, in celo mnogo strožje nego „Slovenčev44 poročevalec. Ker je bila to doslej edina letošnja igra, katero je gospod Kobal za slovensko gledališče preložil, je razvidno, da je „Slovenčevau trditev Čisto neutemeljeno in zlobno podtikanje. — In kako je z zadevo uprizarjanja slovenshih del? Prejšnja intendanea je stavila na letošuji repertoar pet slovenskih e n o d e j a n j k, od katerih je prvo čisto po nepotrebnem vrgla z Neidhartovo burko „Prvia na oder. Druga ima v „Sloganu" štiri in pol strani, je torej prekratka. Dve sploh nista zreli za uprizoritev. Pre ostaja torej ena, katere sedanja in-tendaca dos'ej zato ni uprizorila, ker nima pripravljenega potrebnega komada, ki bi se ž njo vred dal uprizo-riti. Mesto štirih enodejanjk (o katerih „Slovenčev" kritik v prvi letošnji številki trdi, da so sploh preživele — kar pa intendanci seveda ni merodajuo) uprizorila se je doslej z lepim uspehom Cankarjeva komedija, o kateri se je bilo trdilo, da je neuprizorljiva, druga izvirna drama je sedaj v režiji, in za tretjo so priprave pravkar dovršene. Skupaj torej tri izvirne novitete in repriza „Divji lovec44. Dramskih novitet drugih slovanskih jezikov se je bilo naznanilo pet, a v resnici sta bili pripravljeni dve in se je uprizorila češka veselo;gra „Na letovišču41. Od slovanskih eper se je po'eg „Rus-lana in Ljudmile44 naznanila eno-dnjauka „Jelka44, pol samospev, pol balet, ki glasom strokovnih listov (Div 1 Maje, č. 6; „Divadlo44, č. 6) na Češkem ni uspela in ki bi bila ob naših sredstvih gotovo propala, dalje opereta „Nabob44, ki je s sedanjim osobjem neizvedljiva. Mesto tega se je nanovo uprizorila „Prodana nevesta44 in se uprizori Še ta teden „Pikova dama*4. Skoro vse priprave iz neslo van s ki h jezikov pa obstajajo v vegastih, Čisto nezadostnih prevodih, kojih revizija je provzročala ogromno dela in truda. Od vseh nenemških iger sta bili edini „Gizdavki44 prevedeni iz originala. Petnajst naznanjenih prevodov pa sedanja intendanea sploh nikdar prejela ni. — Gledališko vodstvo dobro ve, odkodi veter piha, a se ga ne boji, ker je bilo na spletke pripravljeno. Odločno pa zavrača neopravičena podtikanja in obenem zahteva pošteno, neodvisno in strokov-njaško kritiko, ki naj bi bila občinstvu in umetnikom v izpodbudo in v pouk, ne pa v posmeh. — Za intendanco slovenskega gledališča: JuvančiČ. — Društvo slovenskih profesorjev. Prijateljski sestanek v petek je bil zelo dobro obiskan. Udeležili so se ga pa g. deželni šolski nadzornik Hubad, g. ravnatelj Senekovič in celo upokojena profesorja m«gr. Zupan in prof. Pleteršnik, katera dva gospoda kažeta veliko zanimanje za stanovsko in Šolsko gibanje slovenskih profesorjev in sta tudi oba Člana našega društva. Zanimivo predavanje je privabilo veliko Število članov, celo iz Kranja. Profesor Jeršinovio je re-feriral o gibanju za moderniziranje klasičnega pouka na gimnazijah inje končno združil zahteve reformatorjev v sledeče točke: 1. Latinščina in grščina naj se začneta poučevati v zrelejši dobi, ko seje učenec že dobro seznanil ■ ustrojem mater nega jezika. 2. Prevajanje na latinščino in grščino pri šolskih naloga se naj opusti; maturi tet na naloga iz materinščine v SrŠčino istotako. 3 Učitelju se naj a večja prostost v izberi čtiva, slasti se naj poživi privatno Čtivo učencev. 4. Namesto dosedanje gramatično statistične metode naj stopi historično filozofi on a, namesto formalnosti realnost; preteklost in sedanjost se naj združita v nepretrgano vez. 5 življenje starih narodov, njih kultura, arheologija in umetnost se naj bolj upošteva. 6. Temu analogno se naj temeljito spremeni kanon klasičnega Čtiva. Nasledujoči živahni razgovor je pokazal, da je zanimanje za preosuovo klasičnega pouka splošno, da pa so mnenja zelo različna. Toda v tem so vsi pedsgogi edini, da je uspešen pouk v klasičnih jezikih, kakor v vsakem predmetu mogoč le na podlagi maternega jezika; posebno se je poudarjala pogubnost menjave učnega jezika v petem razredu. — Razen na teh prijateljskih sestankih, ki se sklicujejo v daljših odmorih in se vsakokrat naznanijo po dnevnikih, se shajajo nekateri kolegi, ki žele razvedrila v prijateljski družbi, tudi vsako sredo zvečer v restavraciji „Narod, doma44 v Ljubljani. — IV. v senčiliško predavanje V LJubljani. Včeraj popoldne je predaval v „Mestnem domu44 pod okriljem „Akademije44 profesor filozofije na zagrebškem vseučilišču go*p. dr. Bazalao „Etikiin politiki1*. Predavatelj je fiksiral pojem etike in politike ter podal njih principe. V politiki posvečuje ponajveč cilj sredstva in kar je v politiki krepost, je večinoma v etiki greh. Nato je obširno razpravljal o državi, govoril o idealu države, kakor sta ga v svojih delih očrtala Platon in Aristotel, ter podal razloček med grško in rimsko državo. Ideal grške države je bila svobodna združitev ljudi v eno politično celoto, katere bi naj ne omejevali zakoni, dočim je pri Rimljanih takorekoč pogoj države zakon in njih najvišje načelo „Davide et im-perau. Ko je v rimski državi prišlo do veljave krščanstvo, se je v cerkvi pojavilo stremljenje državno misel podrediti cerkvenim nazorom. Duhovščina bi naj imela največjo moč v državi in vladarji bi naj bili podložni cerkvenemu p«»glavarju. Pričela se je borba med državnim in cerkvenim imperializmom, ki je trajala ves srednji vek. Katoliški filozof Tomaž Akvinski je spravil cerkvene nazore o državi v sistem ter učil, da sta politika in etika podrejeni religji. V dobi renesanse se je pojavilo stremljenje, da se država osvobodi vpliva cerkve, v novem veku se pa vodi borba za osvobojenje narodov od religije V najnovejšem času se nastale takozvane narodne države in okrepilo se je stremljenje, da se država popolnoma loči od oerkve. Prvi, ki je koncipiral pojem narodne države, je bil Mačehi a velli, njemu so pa sledili filozofi Hobbes, Spinoza, Locke in Rousseau. Predavatelj je očrtal državnopravne nazore teh filozofov ter obširno dokazoval, d i tudi politika mora biti podrejena etiki, morali. Končno je prišel do zaključka, da mora v modernem Času politika nasilstva odigrati svojo vlogo in da je v naši dobi ideal države narodna država. Vsled tega je neizogibno, da se bodo sedaj obstoječe države razkrojile v narodne države, ali pa vsaj federalizirale. — Dasi je imelo včeraj ob istem času svoj občni zbor „Splo-šno slovensko žensko društvo44, ki daje skoro največji kontigent tem predavanjem, vendar je bil „vseuči-liški kurz , kakor smemo z v jo pravico imenovati ta predavanja, obiskan izredno mnogoštevilno. Posebno mora vsakogar veseliti dejstvo, da se teh predavanj v tako Častnem številu udeležujejo naše dame, kar izpričuje, da se nele zanimajo za znanost in vedo, nego tuli, da jim bratski jezik ne dela posebnih ovir, da bi ne mogle slediti govornikovim izvajanjem. To je razveseljiv simptom in dokaz, da hrvatsko slovensko kulturno edinstvo ni prazen fantom. Naj bi med Nemci predaval v svojem jeziku kak Anglež, Danec ali S ved torej njihov brat po jeziku —, radovedni smo koliko poslušalcev bi imel in koliko izmed teh bi ga razumelo! A poglejte sedaj naše „vseučiliške kurze4*, koliko je tu poslušalcev, dasi se ne predava slovenski, nego hrvatski. Pač ni prazna fraza, da smo Jugoslovani ena narodaa celota! — Predavanje prof. dr. Bazale je bilo poljudno v besede pravem pomenu, vsled tega je občinstvo z izredno pozornostjo sledilo veleinteresantnim govornikovim izvajanjem ter ob koncu odlikovalo g. predavatelja z glasnim priznanjem in pohvalo. — Velika ljndska vosolloa v korist fondu za prezidavo ljubljanskega grada bode letos dne 7. julija v »Zvezdi44 in na delu Kongresnega trga. Ker je ta dan praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, priredi se veselica izredno sijajno ter bodo zaradi nje vozili v Ljub\jano posebni vlaki — Odbor „tonskoga telovadnega društva v LJubljani" vljudno vabi p. t. članice na svoj drugi is-redni občni zbor, ki se vrli v ponedeljek, dne 4. marca ob šestih zvečer v damski sobi »Narodnega doma" s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev odbora, 2. slučajnosti. — Poročili o zaključku strokovnega kur za sa krojače In krojaćice ter o predavanju o nameravani mednarodni lovski razstavi na Dunaja smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na jmtri Načrt prezidave Južnega kolodvora V LJubljani je že dogo tov. i j en in predložen železniškemu ministrstva. Komisijski ogled se vrši najbrž še to pomlad, ko bo končano sporasumljenje med Južno železnico in mestno občino ljubljansko. — Kralna skupina LJubljana in okolica zveze avstr. strojnikov ima v nedeljo 3. marca svoj letni občni zbor v restavraciji pri »Štajerca3. Resljeva cesta, popoldne ob 2. uri. Po društvenih Članih vpeljani gostje dobrodošli. — Predprodaja vstopnic za dobrodelno prireditev na korist „Kranjski podružnici avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih4* prevzela je radovoljno tvrdka J. G i on ti ni na Mestnem trgu. — Umrl je po zelo kratki, mučni bolezni tukajšnji slikarski in pleskarski mojster g. Ivan Terdan vsled zastanka krvi. Pogreb bode v sredo. —"Šrrtrna~pOI^ki PreFeČeno soboto je obhajal v domačem krogu g Kajetan vitez plem. Premer-itein, veleposestnik in župan v Do-leh nad Idrijo, s svojo soprogo petin-dvajsetletnico svoje poroke. Ob tej priliki jima kličemo: Naše najiskre-nejše čestitke in dal Bog jima dočakati še ostala poročna jubileja! — Krasno česnjevo cvetje nam je poslala ljubezniva gdč. Mici Laj o vic iz Litije. Našla je je na litijskem polju. — Slovenci v Celju napredujejo« Kakor se nam piše od ondot, kupna je celiska rZadružna zveza" veliko 2-nadstropno hišo, doslei last vdove po dr. Cyplu, na vogalu Ringa in vrtnih ude, za vsoto 124.000 K. — Istotako je kupil — kupčija je baje že periektna — g. trgovec Diehl — naš mož — gostilno pri „Stadt Graa" za nad 80 000 K; hiša ta na-hsja se v Graških ulicah. Gostilno je vzel v najem slovenski mesar, g. Stelcer, kar more celjskim Slovencem biti le v prilog In tako se je posestno stanje Slovencev v celjskem mestu spet dokaj namnožilo. Bog daj dalje tako! — Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj V. redni občni zbor dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Slovanski gostje dobrodošli! — Umrl Je v Trstu pri Sv. Ivanu odločen in delaven slovenski rodoljub g. Vinko Peršič, ki je bil zvest in neustrašljiv agitator pri vseh volitvah. — Končani štrajk tržaških dimnikarjev. Tržaški dimnikarji so v soboto zopet začeli svoje delo. — Neprijetna družba« Ko se je včeraj zvečer peljal s sanmi po Dolenjski cesti v Ljubljano posestnice sin Ivan Ahlin, so med potjo skočili k njemu Štirje"obrtni pomočniki. Ker so bili pa „pretežkiu, se jih je hotel blizu ^Zelenega hriba4* od-križati. Ti pa niso bili s tem zadovoljni in i> — Mestno* drsaUsče pod Tivoli Jem je vsled trajnega mraza zopet odprto. * Najnovejše novice. Prvo ministrstvo v Transvalu se je sestavilo pod predsedstvom generala Bothe. — Llovdov parnik se je DOtODil. BI izu otoka Krete se je potopil Lloydov parnik „Imperatrixu. Parnik je imel 120m ož posadke J in 20 potnikov. Koliko je rešenih, se še ne ve. — Sredstvo aoper raka je iznašel v Buda pesti asistent dr Hauer. Sredstvo se v brizgne pod košo. — Japonski princ Naši-moto, stričnik japonskega cesarja, je več mesecev pod tujim imenom obiskoval vojno šolo v Parizu Pred odhodom ga je predsednik republike sprejel v avdijenoi. Telefonska in Brzojavna poročila. Trst 25. februarja. Nesreča, ki je zadela Llovdov parnik ,Imperatrixuje največja, kar jih je kdaj zadelo kako ladjo tržaš kega „Lloyda". Utonilo je 40 oaeb, med temi 32 pomorščakov, ki ao bili izvzemši osem arabskih kurjačev, vsi Primorci in Dalmatinci. Tudi strojevodja MartinusiČ in zdravnik dr. Fiala ata utonila. Oficirji ao se vsi rešili. Dunaj 25. febiuarja. Določeno je dtfi itivno, da pojde cesar meseca aprila v Pr*go in da ostane tamkaj več tednov. Lvov 25. februarja. Danes se je zbrala pred deželnim sodiščem ogromna množica, med katero je bilo zlasti mnogo gospa in gospo-dičeu iz najboljših krogov. Čim so prišli dijaki iz zapora jih je množica pozdravila z nepopisno navdušenostjo. Dame so dijake obsipale s cvetlicami in vsa množica je prepevaje rodoljubne pesmi spremila dijake v hotel, kjer so bila za dijake najeta stanovanja. Spotoma je nekaj dijakov vsled dolgega stradanja omagalo. Spravili »o jih v vozove in odpeljali v hotel, pred katerim je množica potem toliko Časa demonstrirala, da je neki dijak stopil na balkon se zahvalil za presrČne izraze simpatij in prosil ljudstvo, naj se razide Lvov 25. februarja Stradal d a stavka zaprtih malc-ruskih dijakov je končana Stradali so 106 ur Na uovo je obolelo 6 dijakov. Danes so bili vsi dijaki izpušćeii) iz zaporov proti kavciji 30.000 kron. B uselj 25. februarja. Dognano \q seda-, da je bilo na ponesrečenem parčku „Berlin" 144 oseb OJ teh j h je utonilo 129. Berolin 25. februarja. Casar Viljem je pri sprejenr.u predsed stva drž zbora obširno govoril o Ladoj h volitvah. Vclitve, je reke«, 60 pokazale, da so s cjalni demo kratje premog' ji vi, in mora to dej stvo tudi v inozemstvu napraviti d ber vtisk. Glede klerikalcev jp cesar posebno poudarjal odločno nasprotje med Škofi in med kle rikalno stranko ter dejal, da up vsled vpl va škcfjv, da premene klerikalci svoio plitko. Rim 25. februarja. Iz raznih pomorskih mest italijanskih ae poroča, da so vsled viharjev ponesrečile ladje. neKoroiuSicno porouio. Ml mo 5 ▼saj« SS 24 Staajs t&" barometra V SMS l> 11 Vetrovi Veke 9. *v. 7. aj. k 9316 36" 34 2 5 I areuvetrae sel. eklae —10 9 breavetrao! aiegla 06 SfsavstSM sel. eblsc 26. i9- m 7. si J SOS 7.6 9 736 2 736 1 6*1 bres vetra« 12 8 1.2 ■L evtB. j megl* •l.jaf Sel. Jaeae Hreduj« predrieraiiaja ia včerajšnja tempe- aturs: - ia - 4.9*>; norm,: » S" ia 0*7f Padavina v 24 erafa 00 mm ia 00 mm. Hi m d«bro iiveihao metane trgovin«*, vn jaitine prost, isll slnlfce pr—sJU Naslov pove upravmfttvo .Si o?. Naroda". e*9 3 Kislo zeli e v sodcib od 50 kg naprej (cena 100 kg 18 kron) razpošilja tvrdka J. Kušlati K ran f (Gorenjsko). 675 Knjigovodja mlad, inteligenten, spreten, zanesljiv, izorjen v vseh pisarniških poshb, išče slaibe za takosnji nastop pod zelo nizkimi pogoji. Onjene ponudbe pod „Veston it 724" upratmstvu tega Iit»ta. 6t8 S Zeniina ^^^= ^^^= ponudba. Želejnični uradnik, 26 let star, Samec, smoatičen, narodnjak, 3 lepo prihodnjostjo jjeli jr.anja j /j-obrajeno grospico, če mogoče pevko, slovanske narodnosti. Le resne po* nudbe s S*iko do tO. sušca 1907. Jfaslov: „Uencel 33, 7rst, poste restante". Tajnost zajamčena. 62» 3 Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz »Slov. Naroda".) Lisna brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pun t aa Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. 3ena 1 K, a poštnino 1 K 20 v ki. Dobi se edino pri L. Schvventnerjn, bjutuji v Ljubljani, Pr.sernove ulice. Samo 6 dni Havre-New York Francoske p*e\pmorske družbe. Edina aafkrajia teta cas Bazet, Pariz, )(avre v Ameriko. Veljavna vozna liste in brej plačna pojasnila daje za vse- slovanske pokrajina nanio 4626 11 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjttbljana Dunajska cesta 18 Cjnbljana v novi aisl „Kmatske posoUlnlns^, nasproti foatllaa pri fVTlajovearM. Binlli, Paril, Ria hi ■nfn#i:ss čistilo bdela je: 0. 8eydl Stritarju« ulic« 7. Kavarno •Leon' V Ljubljani na Starem t p št. 30 osak torek, sredo, četrtek 97 8 soboto In nedeljo oso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Lao in Fail Pogačnik. Kni za Uie aa knpnfalo. — Več v toaillal w Metelkovih nlicah it 4 v Llakljsad. •s s ia slovenski iasopi9ni stavek ilie takoj tukama e?a--l VV.BLANKE v Ptuju. Biljard prav dohroj [ohranjen tmerno ceno. se proda inTiiiiiijinrr Naslov pove iz prijsznesai spravn. ^Slov. Naroda11. ^SJ . | S74—1 Enega ali dva krepka, zdrava vajenca sprejme tako] večja kovaška delavnica, ravuotam se tsdi sprejme vajenec za kolarstvo. Ućna doba 3 leta brezplačno, toda brez obleke. Dopisi na Sebsstijaaa Schiestl, kovaškega mojstra v Jezercicl pri Beljaku na Koroškem. kr. avotrlloko ^| 4rimvr%* loloznloe>. Izvod iz voznega reda. Veljaven od Od*** tz Ljnkllams |nz. ftaki F-»o «iutOsebni vlak v smeri: Jesenice, Ooriea c. kr. drž. iel., Trst c. kr. dri. ieL, Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Bodejevice, Praga. 7-17 zjutraj Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straia-Toplice, Kočevje, iSO c-S'p dnK Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. iel., Trst c. kr. drl. iel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc. •OS popoldne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straia-Toplice, Kočevje. a OO pop-d e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. dri. žel., Trst c kr. dri. žeLTrbii, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r-OO neoer Osebni vlak v »meri: Nova mesto, Kočevje. 718 zveeer. Osebni vlak v smeri: Trbii. ►o*23 panaoJ. Oseba« vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. dri. ieL, Trst c kr. dri. ieL, Beljak, laoaaoet, Moemkovo. »•■od v MnnttaM fni. aaL: 7-0# zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. M zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. in ca oktobra 1906. leta. M ta or^dpoiaino. Oeaaai viak ia c kr. dri. iel., Trbiža, Celovca» Prage, Dunaja zahodni kolodvor. »•32 popoldne Osebni vlak hi Toplice, Novega mesta, Kočevja ••30 popoldne. Osebni vlak iz SelctaJa* Celovca, 1 no mosta, Monakovega, BeljakaV Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr dri. i a*3S i»t čer. Osebni vlak Iz Straio-Tea>tt* Novega mesta, Kočevja. ••45 z»©6er Osebni vlak lz Prage, Unca Dunaja jui. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c kr. dri, let M-34 ponoći. Osebni vlak iz Poartablfa Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorice c kr. d i Odhod In Ljubljane dri. kalntfvari 7 28 ijutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-O5 popoldne. Mešani vlak v KanaSt. 7 tO zvo6or. Mešani vlak v Kamnik. tO aa ponooi Mešani vlak v Kamnik. (! v oktobru in le ob nedeljah la Sobo* v Ljubljano dri. kolodvor t 649 zjutraj. Mešani vlak ia to-eo popoldne. Mešani vlak lz S K) zvooor. Mešani vlak iz Kamnika. O os ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika v oktobru in le ob nedeljah m (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem čaaa.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Prostovoljna prodaja. V konkurzDo maso Dragotina Puca, založnika pohištva in tapetnika v Ljubljani glasom ioventaroe^a zapisnika c. kr. dež. sodiftča z doe 23. jslija 190€ oprav. štev. S 20 6 90 brez Dgnvnra in\eotirana m v.« znenek 32 000 C sodno ceojeDa patenta (ffV posteljo spremenlji?! divaa") >■ sieer avstrijski patent Štev. 23.13^ in ogrski patent štev. 33.004 prodasta se vnled sklepa upniškega odbora onemn, ki največ sonodi d f sledečimi pogoji: 1. ) Konknrzna masa ne prevzame prav nikakeg* jaaastva glede a tem naprodaj stavljeoih patentov. 2. ) Sprejemajo se ponudbe 4ez in za sodno ceiiilno vreenoai in tudi pod njo 3. ) Ponudbe je pošiljati podpisanemu upravniku k< akmrzne mase do dne 1. marca 1907 in prilotiti 10° , ponudbeue oeae kot varičino. 4. ) Vsak ponudnik je takoj veean na svojo ponudbo ia zaora ostati v besedi do dne 10. marca 1907, tretji dan po dobljenem Obvestila O Sprejeti ponudbi pa plačati na roke podpisanega upravnika vso ponndbeno ceno. 5. ) Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponndoe »re*odt, jih sprejme ali odkloni. Vsa natančnejša pojasnila daje podpisan« spravnik konknrznc mase. V Ljubljani, dne 14. svečana 1907. atj-s Dr. Alojzij Kokalj odvetnik v LJubljani, kot upravnik konk* maso Drag. Pasa, ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Stritaiiove mlioo it. 2. »oo. i 12 - z3 priporoča k žrebanju dno I. maroa I007 promoeo na Dunajske komunalna ora&ka a K 15 50, glavni dobitek K 400 000. dalje 8reč*e bazilika kurz ca. K 25, glavni dobitek K 30-000. srečko ogrskega rud. križa kurz ca. K 30, glavni dobitek K 30*000. Vloge mm ta|ltios io tekoii raoma obrestuje od dne vloge do dne vidiga po 4Vi %• IadajateJj in odgovorni urednik,: Basto Pustošiemiek Lastnina in tisk ^Narodne tiskarne4* 06 5U