Št. 83.
V Gorici, dne 17. oktobra 1899.
Izhaja dvakrat un teden v štirih lzdftnjlh, in
sicer: vsaktorek in petek, /Jutranje tedanjo opoldne. vc«erno izdatije pa ob b\- uri popoldne, in stane z gospodarskim LlHtom" in skako drugo uredniško izredne prilogo vred po po št i1'prejem ana ali t Gorioi na dom pošiljana:               ¦  " '¦   '
Vse leto   .t(tfcv  .¦-. *. -. gld. «•—
pol leta ....". T- .  : T" iT—"-----------
četrt leta.......»   1*50
Posamične številke stanejo H kr. Naročnino sprejema upravoistjro v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni»  A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Xa naroči!« brez doposliiiie naročnine
m> ne o/iranift.     ,    ____,.     «M..   ..
j.ritl.MOKEC«- izhaja neodvisno od «So3e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. l-2'l.
cSoča» in »Primorec* se prodajati v Gorici v to-bakarni Šehwarz v Šolbki ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
__________Tečaj XXIX.
J?             Uredništvo
ee nahajaj JBosposM nlioi št, 7 v Gorioi v L nadstr. . Z urednte« je mogoče govoriti vsaki dan od 3. do 12. dopoldne ter od 2. do 5. fl&poldne; ob nedeljah in praeniBh od 9. do 12. don, Upr^vniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnidtru.
Neplačanih, pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.                .---------
Oglasi in poslanica se raCunijo po petft-vrstab., 8e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-taat 6 kr. -vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
MtioriŠka Tiskarna" A. OahrSček tiska in zalaga razen «goče» in «Primorca» Se »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno t snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «SI6v. knjižnici* se raSunijo po 20 kr, petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Brez programa in doslednosti.
IV.
Kdorkoli je prečital prve tri članke, jo dobil paC jasno sliko, podprto z neoporečnimi dokazi: da goriški Slovenci v resnici danes nimamo nikakega »narodnega vodstva", ki bi imelo  kak  program..... Saj nam
kažejo »Goričani", ki so si prilastili monopol na »narodno vodstvo", toliko nedoslednost, da, tak6 kričeče fikfakovslvo glede na glavno nase politiško vprašanje zadnjih treh let, da se je le čuditi: kako more kako ljudstvo trpeti takd nevarno igro s svojimi vitalnimi interesi. — Posebno v zadnjem članku sem dokazal, da »GoriČani" danes povzdigujejo abstinenco v deveta nebesa in jo nazivljejo kot neizogibno potrebo, jutri pa jim je že največja nesreča, katero je vzročil Turna in jo je v »Soči" poveličeval Gabršček; zat6 proč ž njima!
»Narodni voditelji" v krogu »Gorice* se pač sami ne zavedajo, fcakd nerodno ob-dolžujejo sebe, ko hote v svoji plemeniti gorečnosti naložiti vso abstinenco in njene »zle nasledke" na hrbet dr. Turni (dobre nasledke bi pa gotovo pridržali sebi!) Ali m žalostno dovolj, ako trd«;, da je dr. T um a zapeljal vse poslance, ko jih je spravil v abstinenco? Torej tako je bilo? Ubogi »odvetniški kandidat", ali takrat le »sodni pristav", je imel kar na vrvici vseh drugih devet poslancev, da jih je peljal, kamor je hotel; zapeljal jih je celd do politike, o kateri je bil dr. Gregorčič prepričan, da je narodu škodljiva?! Kje je imela glave ostala deveterica, da se je dala zapeljati od samega dr, Turne? Lepi »voditelji" tol Namesto da bi tolkli sami sebe po grešnih prsih, pa kričč nad jednim samim; Tuma je kriv, križajte ga! Tudi Adam v raju se je izgovarjal na Evo, a angelj je oba z bičem spodil iz raja I (Kakor pri vipavski železnici! Edini Tu m a je kriv, ako se je reč zavlekla ! Torej je deloval za železnico le dr. TJ Kje so bili pa drugi zastopniki Vipavske doline? Saj dr. Tuma je le zastopnik  Ajdovščine,  kateri
OBLETNICA
po rajnkem moasigitoru
Andreju ^larušič-u,
bivšem profesorju ve-onauka itd.
(Sonet v štirih jezikih), f
Redno poučeval si Ti mladino, povdarjal, krepka naj bo v srca diru; junak le skoz razburjeno dolino dospe do vira sreče in mirit
Seguendo 1' orma del Pastor divino, supi >iao amieo della gioventfi, al proprio cuore qual gentil padrino Tu le inspiravi tutte le virtft.
Jahrzehnte lang hastauf .der Seelenhut, ja vvohl stets friseh, umlispelt wie vom Lenze, den Weg gezeigt hoeh uber alle Sterne.
D' un colp rapit, sott tiarre deponut ripose in sante pas, sei in permanenze uardat e benedit da man eterne.
se pa ni nič mudilo za Železnico čez Ustje!) Z dosedanjim vseskozi stvarnim raz-motrivanjem sem dokazal popolno brezna-Celnost, nedoslednost, neodkritosrčnost »narodnega vodstva" (!), v prvi vrsti dr. Gregorčiča, glede na Kašo deželnozborsko abstinenco, ki je vendar glavno polit, vprašanje goriških Slovencev ! Ako so se pokazali nekateri značaji v prav grdi luči, nemo« toni jaz kaj za to. — Nekaj značilnih epizod, ki še marsikaj popolnijo, povem ob drugih prilikah 1
***
Vendar najlepše naj še sledi tukaj!
Gregorčičeva »Gorica" je začela šele na jesen ropotati proti abstinenci, govoričiti o njenih zlih nasledki h, poliskaje jih seveda Ur. Turni v čevelj! — Kakd je mogoče takd govoriti danes, to bodo vedeli le poStenjakovifti okoli »Gorice". Ako pa že res hote govoriti o neki Tiimovi abstinenci, vprašamo Gregorčiča, Goroninija in dr,; ali ni Tumova abstinenca nehala koncem 1. 1898., ker je dosegla velik vspeh, da jo vlada predložil« načrt zakona o deželnem šolskem zalogu? Ali ni bil prav ta šolski zalog glavna bojna točka med Slovenci in Lahi že nekaj let ter kot nekak predpogoj, da se | vendar enkrat urede učiteljske plače kakor se spodobi?! — In ko je vlada predložila svoj načrt zakona — so Slovenci opustili abstinenco in se vr ni l i v de-ž e 1 n i z b o r. Na to so nastale nove zmešnjave, katerih konec je bil, da so šli v abstinenco — Italijani, a Slovenci so ostali pod predsedstvom namestnika deželnega glavarja dr. Gregorčiča, ker je Goronini odložil mandat. Na Goroninijevo mesto je bil izvoljen dr. Egger — in nastal je velik zakulisni boj za osebo novega deželnega glavarja. Dr. Gregorčič in grof Goronini sla si umislila velikanski načrt, namreč: da bi postal deželni glavar — dr. Gregorčič, dasi bi imeli Slovenci ž njim vred le 10 glasov* — Italijani pa 11. Kakd sta mislila v takih razmerah vladati deželo: to je njiju skrivnost.  Toda imenovan je bil —
— dr. Pajerl Posledica je bila, da so Sli po Veliki noči naši poslanci vnovič v -abstinenco. Za to abstinenco pa se dr. Tuma ni poganjal, torej tudi ni nikogar ž njo zapeljal..... To je docela nova abstinenca, sklenjena v povsem novih razmerah in iz popolnoma drugačnih vzrokov nego 1. 1897. — In še meseca maja je zatrjeval grof Goronini vsakomur, kdor je ž njim govoril, da stojimo z abstinenco takd izvrstno, kakor nikdar poprej — in se je silno jezil na dr. Turno, češ, da je hotel pri nadškofu pokvariti tako sila ugodno stališče slovenskih poslancev(l).....
Ko so poslanci kovali ona slovita pisma na dr. Pajcrja — smo že imeli sedanji razkol.
Da je treba dr. Turno uničiti, je bila takrat že sklenjena reč. Da dr. Tuma ni imel nikakega upliva več na daljši razvoj stvarij, to se umeje samo po sebi. — In baš zatd so jo naši poslanci zavossili, S svojim zadnjim pismom na dr. Pgjerjn so sami sebi zaprli pot v deželni zbor. Tam so našteli vse slovenske zahteve, kakor bi se šlo za popolno sporastumljenje n a-r od a z narodom — torej tudi one, ki se docela nič ne dotikajo deželnega zbora. Italijani so take zahteve na kratko odklonili — in Slovenci smo ostali v merodajnih krogih naslikani v najtemnejših barvah.... Skratka; doživeli smo popolno blamažo! Prišel je res čas, da se je lahko reklo o naših poslancih: »Nazaj ne smejo, naprej ne morejo" (glej članek  »Mrtvorojeno  dete"   v »Gorici"!
In v taki zagati so naši poslanci š~-danes 1 Pot v deželni zbor so si zaprli, zunaj pa delovati ne znajo 1
A kdo je zavozil takd daleč! Odgovor: Edino dr. Gregorčič in grof Goronini!
Dr. Tuma je pri tej abstinenci le toliko, sokriv, ker se je u d a 1 disciplini slovenskega kluba. To disciplino pa sta narekovala Gregorčič in Goronini!
Takd je — vidite, vsa ta lepa historija o abstinenci! Vse udrihanje »Gorice* po dr. T u in i zaradi abstinence  je  torej le   zopet
Dne 16. oktobra 1899.
Josip Furlani.
V POJASNILO.
Scnet v šii:\h jezikih, kstere je r. mons. Andit-j iiarašič v. dno pravilno govoril, pisal in deloma v an)\ poučeval, zložen je bil v letu, ko je ranjki kot profesor veronauka na c. kr. gimnaziji v Gorici v stalni pokoj stopil. A iz raznih vzrokov poslal sem mu ga komaj tačas, ko je svojo »dobo in podobo" priobčeval po »Prim. listu". Tukaj je spremenjen le v prvi vrsti zadnje tereine. Vse drugo je in statu quo.
R. mons. Andrej bil je v svojem občevanju s svetom olikan, moder in uljuden gospod. Zvijače ni poznal. Prenapetost, hinav-ščina, farizejstvo in vse drugo, kar je temu v sorodu, bilo mu je jako nasprotno. Ljubil je resnico in pravico ter jo zagovarjal kader in kjer je bilo treba. Zaradi njegovega prijaznega a pravičnega obnašanja v šoli ga njegovi učenci, še zmer v blagem spominu imajo. Prijateljem, o katerih trdnem 2načaju je bil dovolj prepričan, jo rad razodeval svoje srce in razmere. Jaz skrbno hranim v spomin njegove prep "jaznosti do mene mnogo njegovih listov od 4 do 16 strani popisanih in natlačenih z raznimi novicami iz mesta, dežele in kankad tudi karsibodi izza kulis. Kako da mi je bil res kot posebnemu svojemu prijatelju naklonjen, navedem naj le nekaj vrstic iz lista, ki mi ga je bil lani za god poslal: »Med 23 Jožefi, katerim sern  te dai na vse strani   pisaril —
med 23, pravim, mi je neki samotar v laški „Villi" naj bolj k srcu prirastel. Bog Vas živi tedaj — pa zdrave in vesele — še toliko let, da se poreče »in potenta-tibus oetoginta" et reliqua".
Rajnki Andrej je bil kot veroučitelj vedno čvrstega zdravja. Le v zadnjih letih njegovega dolgega službovanja začela mu je kri nagajati, kar je bilo v znamenje, da je njegovo življenje v nevarnosti. To mi je tudi sam razodel v svojem dopisu dne 30. decembra 1890. leta: »Egregie Domine 4 Amice! — Še par noči, kakor zadnja —• pa bi bilo me konec. Že leto in dan bo, kar imam v spanji neke čudne napade — božjast v glavi. Preteklo noč sem imel to trikrat. Popred aem imel tako, če sem spal na levi strani, zdaj pa tudi na desni. Tako ubito glavo imam po takih napadih, da Vam ne morem povedali. Bog daj bolje!!!"
Kakor so mi bili rajnkega listi vedno zanimivi, tako sem skušal tudi jaz ga zadovoljiti s svojimi dopisi. In res sem jo večkrat zadel, najprej takrat, ko je šlo za kako posebno pritožno. \ Sploh je moje liste rad prejemal in še rajši jih prebiral. Ko sem mu svoj »sonet-potpourri* — tako sem zgoraj priobčeni sonet v štirih jezikih v dopisu imenovati hotel — doposlal, odpisal mi je doslovno kakor dalje pride: »Vekcenjeni p„jatelj !"
»Prejel sem Vaš mikavni list z dne 15. junija 1898.  in  v  njem   res   o riga In i
jeden tistih grdih in brezvestnih Činov in zlobnih kovarstev, kakorSnih so že vse črne duše plemenitih »Goričanov".
Za kaj gre torej ves boj? Kdo more odgovoriti po vseh teh kameleonskih fazah dr. Gregorčiča & Co. ? I       A. G a b r š č e k.
Odprto pismo dr. Antonu Gregorčiču,
državnemu in letalnemu poslancu itd. v fiirioi.
Ist nolhwondiflf ein Scandol,
so geseheho der Scatidal.  '
Dienterweg
Ker na vse moje dosedanje pozive niste odgovorili, da bi se skazala resnica, pač pa dopuščate, da gre Vaša »Gorica* v Časti-kraji in najpodlejšom obrekovanju čedalje predfzueje naprej, — sem prisiljen, vreči od sebe vse obzire in odgovoriti Vam, kakor tiče,...
Usliu' n-ili ste poseben list, da bi se v njem zrcal a prava politika »narodnega vodstva",... Toda o tej »pravi politiki* nismo čilali doslej še prav nič, pač pa ste polnili svoje predal" v največjem obsegu z naj-podlejšimi napadi na osebo dr. Turne in mojo. Ako je torej res, da se imajo v »G o« rici" zrcaliti Vaše in Vaših tovarišev težnje, tedaj nu<ri ves čas poglavitna Vaša težnja na to: uničili v očeh javnosti Čast in poštenje dr. Turne — in posebno mene. V tak namen kopici »Gorica" laž za lažjo, obrekovanje na obrekovanje —• in niso Vam mari najdelikatnejša razmerja, ne mir in sreča zakonska, ne čast rodbinska,-da bi le bil dosežen najpodlejši vseh namenov: uničiti dva moža moralno in materijalno, edino zatd, ker se nočeta brezpogojno pokoriti Vašemu terorizmu!
Vaša »Gorica" hoče vsemu svetu ka-rakterizovati mene, mojo moralo, moje po-¦ • snje s tem, da z najnesramnejšo tenden-cijoznostjo kaže na »Sočo*, odkar je v mojih rokah. Kar v srce se Vam smilijo tisti dobri prijatelji, katere sem jaz v svojo zabavo: »...napadal, zmerjal, pital z vsakovrstnimi pridevki, celd z izdajalci naroda.. .* (»Gorica* od zadnjega petka !), smilijo se Vam vsi tisti duhovniki, učitelji, župani itd., ki so bili kdaj v »Soči* —- in jih  zdaj  hujskate proti  meni.  V zid in v
»sonetto potpourri". Hvala Vam -— »dem unverwftstlichen amico* — za poslano. Pre» mišljeval sem, kako bi jaz »potpourri* uporabil in sklenil, ga v »Moj dobi...... na pravem mestu priobčiti, saj moja doba je tudi Vaša doba in med seminiške prijatelje štejem — ponašaje se —- tudi Vas. Ergo: dovolile mi, prosim, da Vas denem v Časnik v pouk naši s e d a j n i m 1 a d i ni, ki se tujih jezikov ogiba, svojega maternega jezika pa tudi ne zna. Nam starim pa velja še zmeraj stari pregovor: ,Quot linguas calles, tot homhies vales". (To je: Kolikor jeziko* zna&; toliko možev veljaš.)
Toda, kakor da bi bil vedel, da je ta-le list zadnji, ki mi ga piše, in da ne bo več imel prilke z menoj govoriti, pridejal je še lo-le: „De cetero: Bog Vam daj učalcati 22. dan septembra 1899. in potem še katero veselo urico!"
Odkrito voščilo odkritosrčnega prijatelja se je nad menoj natanko spolnilo. Dovršil sem srečno petdesetletnico svojega mašništva. V svoji tihi eremitaži premišljeval sem vse dneve, med in pelin, in kar sem še užival tekom 50. let kakor duhovnik. Klecal semv pred krasno podobo naše vzajemne Mat#e\ ter jo iskreno prosil še za poslednjo miloBte na njeno priprošnjo srečen odhod iz solzne-doline v preblaženo večnost. Veselil sem se in veselil se bom v duhu z vsemi onimi, ki so od blizu ali daleč, ustmeno ali pismeno svoja odkritosrčna   voščila mi k slavnemu
ilustracija mojega »slabega« saačala ste mi ?l<4i razne pravde % Babšem, Tonklijem, Mahničem itd.                                      r
-Ne.morem danes zopet prebrskati vseh Vaših »Goric*, da bi doslovno ponatiskaval fcike napade u;t moje 10-letno delovanje v Gorici; le toliko rečem, da so po vsebini tafid podle, po obliki takd nesramno predrzne, da bi vsakdo drugi odgovoril že davno t»k6, kakor storim to j;»z šele danes, ko je brezvestnost posegla celo v srečo in mir mojega -- zakona!
Gospod doktor! Vi nimate najmanjše pravice, da kaj očitate — GabrSčeku, ki je inu-1 v svojem časnikarskem poklicu stokrat več srca »to svojega bližnjega, veliko več vesti nego —Vil Takrat koso niste več mogli videti v semenišču poleg svojega predstojnika dr. Gatirijelčiča, poleg tovarišev dr. Mahnicit in prof. Čerina, in ste si želeli veh..., takrat sem Vam bil dobro došel — in za mojim hrbtom varno skrit ste mesaril te svoje sobrale na načine, da se je celo meni grdo zdelo, in sem največkrat najhujše reči <¦• r t a 1» včasih celo — ne priobčil! Le vzemite v roku ti. pr. letnik »Soče* 1889., 1800. In posebno 1891. itd. — čitajte, kar slo tam nakopičil ce!6 o svojih duhovnih sobiMlih, o svojih tovariših v semenišču, o svojem predstojniku, potem pa primerjajte s svojo »Gorico**, ki išče v preteklih letnikih .Soče« — mojih grehov,— vprašam Vas: ali Vas ne oblije rdečica srama,,.? Jaz nisem nikdar mpisul ne o prijutelju ne o nasprotniku, toliko manj o kakem tovarišu — takih in toliko odstudnostij kakor sb* delal Vi v »Soči* za mojim hrbtom in — tisočkrat žal! — na moj račun! Vam ni bil prav nič svet Vaš d uho v s ki stan, katerega ste ponižaval tak6, kakor jaz nisem nikoli storil, napadaje celd svoje najožje tovariše, češ: taki ljudje se predrznejo stopiti vsak dan pred oltar.... zald slaba leta... sat6 nas Bog tepe zavoljo njih grehov.... (.Nova Soča" št. 8. 1. 1891.}. Svoje najožje tovariše ste natolceval na načine, kakor jaz nisem še nikdar zapisal besede o najhujših svojih sovražnikih, dasi bi vedel veliko povedati in — uničiti jih pred očmi javnosti. In zakaj Vi vse to?
Edino radi tega, ker so bili Vaši politični nasprotniki!! — In Vi ste ustanovil nov Ust, da laže o moji uredniški preteklosti ter zvrača na moja uboga ledja grehe vseh solrudnikov — posebno pa Vaše! Jas-, pretestujem tukaj glasno in jasno proti takemu početju in vračam — Vaš del nazaj, komur tiče!
Tudi moje pravde Vaši »Gorici" ne dajo  miru in  hoče  naslikati ž njimi  mene
nemirneza...... Ali  pa ne veste več, da sem
prišel do prve pravde s prof. Babschem (katerega osebno niti poznal nisem) vsled moralnega pritiska Vašega najljubšega sobojevnika- ia Babschevega tovariša, ki mi je dejal v nekem pogovoru pri Vas: »Ako se niti  tega  ne  upate,  potem  pa   pustite vse
skupaj! Mi' dokažemo.....,."   Ali   ko  je  bilo
treba dokazati — prič od nikoder ni bilo! Stroškov sem imel okroglih 1200 gl.
Pravdo z dr. vit, Tonklijem sta zakrivila dr. B. o j i c in Vi.
Dr. Rojic me je poklical k sebi in narekoval mi napad na dr. Tonklija. Ker seje reč dotikala slov. kluba deželnih poclancev, sem šel s čiankom k Vam — in Vi ste ga popravljali. Članek je prišel .— ali sledila je tožba, ki mi je nakopala veliko skrbij in stroškov.... Po prizadevanju dr. Staniča sva se konečno poravnala, da sem rešil Vas, grofa G. in dr. R o j c a največje blamaže......
V zahvalo za vse take usluge dobivam zdaj   v   »Gorici*  podnosnice — o mojih ti-
dnevu pokloniti hoteli. Da. marsikdo me je iznetiadii. Trikrat hvala, trikrat slava vsem! Vse sem zapisal globoko V svoje srce.
. Tudi rajnki mons. Andrej Marušič imel je svojo srčno željo. Želel je namreč doseči in dovršiti vsaj 70. lete svoje starosti, češ, s tem številom je častno sklenjeno človeško življenje, po besedah sv. Duha v 89. psalrau, rekoč: »Dnevi naših let — je sedemdeset". — S to priložnostjo je bil odločil na svitlo dati svojo »dobo in podobo" od 1828-1898. v posebni knjižici ter jo okrašeno s pridejano svojo sliko v spomin razposlati vsem svojim spoštovalcem, katerih je obilno imel v mestu in na deželi. Toda človek obrača, ? Bog obrne.
Dočim se je moja srčna želja spolnila, prezrla se je njegova. P. n. mons. Andrej Marušič, rojen 7. decembra 1828., umrl je dne 16. oktobra 1898. I. od' mrtvuda zadet v P;jata! hiši:na cbisku. Nepričakovana vest o njegovi nagli smrti je marsikomu srce pretresla. Vsem dobrim znancem bilo je milo po njem. Preteklo je od onega otožnega dneva jedno celo leto. In več 'o prepričan sem, da se v teh dneb ob prvi obletnici njegove smrti in pogreba marsikatero hvaležno srce na štandreškem pokopališču solzi ter vzdiha: Andrej, Bog ti daj večni mir in pokoj! Nakar naj pa Se mi pridenemo: Na svidenje v nebesih:
J. Mlinarjev.
| skoviKi prsvdah..... Kak6 naj se imenuje tako
j početji;,  naj  sodi vsa slovenska javnost. (V
j najhujša nasprotja z dr. M a h n i č e m sem
prišel  radi  Vas,   ker  sem   nosil  na  svojih
ledjih tudi  —  Vaše grehe!  Odtod vse, kar
j je sledilo!)
Vaša »Gorica«, glasilo »narodnega vodstva" z vednim zrcalom njega politike, je odgovorila na moje docela stvarne članke o abstinenci z dolgobesednim pamfletom o neki ljubezni, ki me spominja na članek, kateri ste pisali Vi v ,N. Soči* 22. nov. 1889. — Kakor je imel tedanji Vač članek drugačne namene, nego jih je kazal, — tako je bil tudi članek v zadnji »Gorici" po sili skrpucan le v skrajno podel, v čiharnem svetovnem poštenem časopisju nepristopen namen: da je posegel v zasebno, celo zakonsko življenje pol iti škega nasprotnika na način, ki naj bi ga moralno ubil v očeh vsega narodav ker mu stvarno odgovoriti ni mogoče. Člankarju j ni nič več sveto: niti pokojna nedolžna i žena, ki na vsem božjem svetu ni nikomur naredila zalega, niti živeča isto tak6 nedolžna blaga žen,), kateri hoče s podlimi n a-tolcevanji in s še podlejšimi obrekovanji vzeti dušni mir za vse življenje in uničiti rodbinsko zakonsko sreč o... podtikaje m e n i na najinfam-nejši način grešne zveze, pregrešno ljubezen in življenje....
,, Pero mi zastaja pri teh besedah, da ne morem posneti doslovno »z »Gorice" one infernalne zlobnosti....
Vprašam javno le pred vsemi Nj. E. kardinala dr. Jakoba Mi s si a, vprašam vso duhovščino, ki mora vedeli, kaj značijo taka javna očitanja, ako bi bila bilstvetio tudi resnična, vprašam vso slovensko javnost: Ali so semeuiški profesorji in doktorji sv. pisma poslani v Gorico in prejemajo lepo plačo v to svrho, da ustanavljajo in izdajajo časopise, v katerih pride na rese to poštenih državljanov in katoličanov z a-sebno in rodbinsko življenje,da blatijo na infamen r»<ičin zakonska zvezo, katero je bog že razr< l, in skušajo uničiti mir in srečo ravnokar sklenjene zakonske zveze dveh src, .ki sta si v ljubezni podali roki in zvestobo obljubili pred oltarjem ? ! — Karkoli bi utegnilo biti resnice, je taka, da se je jaz pred svetom ne sramuje m, marveč morem tudi javno povedati; karkoli sem grešil proti božjim ali cerkvenim zapovedim, sem odgovoren pač le sam sebi in Bogu — in dr. Gregorčič pač dobro v«i, J da sem se poročil šele 9. sept. in sem bil torej prej gotovo pri spovedi.,...: kaj imajo torej take moje docela zasebne raz- J mere   v časnikarski   polemiki   o   abstinenci, j
kaj so komu mari   moje  zveze..... moje :a-
konske   razmere....   in   če  treba   tudi   moji
grehi.....? ! Toliko zlodejstvo   nad najprimi-
tivnejšim   pravom   vsakega   človeka,   katero l varuje celo kazenski zakon vseh eivilizovanih j držav, se ponavlja v vedno drznejši obliki v treh zadnjih štev.  tega  prevzornega   glasila »narodnega vodstva", ki   hoče torej osrečiti narod  s  takošnim   ubijanjem   —   politiških nasprotnikov!   Taka je  politika »s progra- J raom in doslednostjo", taka je morala gla- j sila   —    semeniškega   profesorja   dr.   Gregorčiča!
Dr. Gregorčič si najbrže ne bo obte-ževal vesti radi tolikega pregreška proti fundamentalnim načelom katol. vere, saj je sam že star mojster na takem žalostnem J polju; saj je ob boju za državnozborski mandat prav tako ubijal svoje najnevarniše nasprotnike, ki so bili njegovi duhovni s o b r a t j e, njegovi najožji tovariši v semenišču, župniki na deželi itd. —, prava reč zdaj za jednega Gabrščeka, ki je le ubogi slovenski obrtnik v Gorici....
Ali mar hoče dr. Gregorčič,   da odgovorim docela takd, kakor je pisal  on v »N. I Soči"   20.  febr.   1891.  v   slovečem   članku »Tonkiijeva   okolica",  ki  je   bil   po pravici   vzbudil  viharen   odpor  duhovščine, proti ,N. Soči" pa protest in obsodbo,  katero je podpisala   poleg  prosta   Jordana 1 in dr.  M a h n i č a   vsa goriška   duhovščina j obeh  narodnostij I  Tudi v tistem   članku je dr. Gregorčič z debelim kolcem obdelal dva svoja najožja tovariša in dva župnika na   deželi,   posegaje   r   njih    zasebno življenje, prav tako, kakor  zadnja  »Gorica*, — kateri   naj v odgovor   ponatisnem j doslovne besede iz Gregorčičevega članka:
»Ali je mogoče, da bi šla hudobija rečene duhovske gospode dalje nego do tukaj ?... Komu se ne studi tako farizejstvo ? Kdo ne strmi nad drznos jo, s katero obrekuje duhovnik svojega sobrata?.... Potem pa naj se kdo čudi, da vera peša, ko že priprosto ljudstvo vidi take zlobnosti na tistih, ki bi mu morali biti vzor poštenosti in resnico-Ijubja.... In taki ljudje se drznejo stopiti pred oltar ter darovati Bogu nekrvavo daritev I Potem se kdo vpraša: odkod slaba le ta ?. zakaj nas Bog tepe? Zavoljo grehov takih duhovnikov!"
In te besede dr. Gregorčiča iz I. 1891. naj veljajo tudi  danes v odgovor  na njegovo »Gorico« 1. 1899.!! t          Radoveden sem le, ali   se   bo  duhov-
ščina v Gorici in drugod zgražala tudi zdaj nad »Gorico", ko ta posega še zlobneje v zasebno in rodbinsko življenje neduhovnika, ki m dal še nikdar prilike, da bi se kdo po-I hujševal nad njim ter je, hvala Bogu, dosbj |
še vedno pošteno ohranil neomadeževano I čast svojega imena.... in to toliko bolj, ker je vsemu svetu znano, da je na čeln »Gorice" sem eniski profesor... katerega ni izmodrila lekcija, katero jebil dobil 1. 1891. od vseh duhovnikov v Gorici....
Takrat se je bil potajil le v toliko, da je priobčit v naslednji »N. Soči* (iik pred volitvijo, kar mu je rešilo mandat) izjavo, v kateri obžaluje, da ni bil dobil v podpis one izjave, katero so bili razglasili goriški duhovniki v nasprotnem listu, — in da se ji zalegadel pridružuje tistim potom, obso-jaje članek »Tonkiijeva oko lica*.— Jaz sem sprejel isti članek v obširnejem J članku pod to klasično »izjavo" — na svojo dušo in s tem skoraj brezdvomno rešil oziroma pridobil državno | z bo rs k i mandat dr. Gregorčiču. (Tudi članek sem napisal po želji in informacijah dr. Gi.»gorčica, ki je še marsikaj dodal. Ker sem »N. Sočo" izdal nalašč w^nepričakovanff drugi d.«n po izidu nasprotnega lista, da sem zavrnil vse, kar je bilo treba, in ker je greh članka »To nk I jeva okolica" odpadel od osebe dr. Gregorčiča, je bila zmaga pri volitvi pridobljena!)
Ali naj dostavim še kaj? Pač — še par besed tistim, ki bi se hudo val i name, da sem toliko povedal, kar mora dr. Gregorčiča J
postaviti pred vsem  svetom v čudno luč...... J
Jaz sem dovolj pozival dr. Gregorčiča, naj vendar pove, kakč je bilo v preteklih 10 letih, da bi s tem potom odpadle vse laži v »Gorici". Ali on tega ni storil, pač pa mi je njegova »Gorica" odrekala ne le sleherno J zaslugo ali delo v korist naroda, marveč ce!6 poštene namene, blatila sleherni moj korak, moje poštenje, mojo čast, imenovaje me »nesrečo naroda", posegnivši naposled v mir in srečo mojega zakonskega življenja, potiskaje mi v čevlje cel6 grehe dr. Gregorčiča v pretekli dobi, ko se je skrival za mojim hrbtom. Nasproti tolikim lopovščinam mi konečno ni ostalo drugega — nego | povedati vsaj j eden del resnice, vrnivši dr. Gregorčiču vsaj jeden del — njegovih grehov v »Soči"...., da me vsaj ti ne bodo še nadalje ubijali po srčni želji Gregorčičevega i glasila in mož, ki so skriti za njimi »Ist nothwend% ein Scandal — so gesehehe der Scandal!" je dejal sloveč pedagog Diestcr-weg! In tu je bit potreben! Škandal je velik i — ali odgovornost zanj z vrača m na »narodno vodstvo" dr. Gregorčič & C.o, ki tirajo razpor in celd sovraštvo do nedo-gledne skrajnosti. Gospod doktor: Z Bogom! A. Gabršček.
Domače in razne novice.
Kra&na rila grofa  (Jrjrnlaja na Sol-j kanski   cesti — jedna najlepših v Gorici — je prešla v  slovenske roke. Vkupil jo je g. dr. Stan ič.
Razpor na vsej drti. — Tudi v »Goriško Čitalnico" ga hočejo zanesti po vspj sili. Ker drugače ne morejo, kajti bili bi primerno zavrnjeni, hujskajo v svoji »Gorici". Oni dan so pisali, da se je že govorilo, naj bi se kar izključila Gabršček in za njim Turna. Seveda v izključevanju so »Slogaši" mojstri! Kdor jim ni ljub, ga izključijo, pa imajo pred njim mir! — No kdo pa je govoril tako po Gorici? Gotovo lista neznana' Mapa BGoričanov". — V zadnji »G." pa čitamo zopet inpertinentno j opazko v poročilu o čitalničnem koncertu! — j Torej razpor se seje celo v nedolžno Čitalnico! Ali gospodje hote res vse podreti s svojim terorizmom?! Protestu jemo, da se zdaj celo Čitalnica potiska v naš razpor!
Slovenka In  Italijanka na glavni pošti t Gorici.  —  Poročajo nam: Na tukajšnjo glavno  pošto je prišlo te dni mlado slovensko  dekle  z   nakaznico,  da   odpošlje [ nekaj  denarja.   Uradnik  prejme   nakaznico, udari pečat  na znamko, ko pa vidi, da na-[ kaznica ni prav izpolnjena, jo vrže  dekletu I nazaj, češ, da ni prav izpolnjena.  Zapisala je | namreč krajcarje takoj  zraven vrste za gol-I dinarje.  Dekle je vprašalo, kako pa naj iz-J polni, da bo prav, na kar jo je uradnik za-I vrnil, da to mora vedeti sama. Dekle je Gd-j šlo, vzelo drugo nakaznico z znamko ter jo izpolnilo  prav tako  kakor prvo, ker ni bilo nikogar poleg,  da   bi bil povedal, kako naj se pravilno izpolni nakaznica in ker dekletu ni šlo v glavo, da bi nakaznica se ne glasila pravilno. S tako nakaznico se jej je zgodilo na pošti baš tako kakor prvikrat. Deklica je šla domu, povedala gospodarju, kateri je napisal tretjo   nakaznico   prav ter odšel   na  pošto, kjer je oddal   denar. Pa glej slučaj! Ravno takrat pride  neka Italijanka z nakaznico, ki J je bila tudi tako izgotovljena kakor prvi dve Slovenkine. In ravno isti uradnik, ki Slovenki ni kotel vstreči,  je postrežljivo povedal Italijanki, da nakaznica ni pravilna, da je treba narediti tako in tako, kar se je izvršilo takoj J na pošti, da Italijanka ni trpela nikake škode j glede na znamke in na zamudo časa. Priču-jočilgospodar Slovenke,   ki je vse to videl, je na to povedal  slavni poštni gospodi, kar jej gre, in  le ta  gospoda so lepo   molčali, ker so se čutili vendar hudo prizadete.
Takega postopanja po dvojni meri nikakor nismo pri volji trpeti radovoljno, marveč prosimo slavno poštno oskrbništvo, da nam pove, zakaj se je postopalo tako pristransko v dveh prav jednakih slučajih, in I sicer s Slovenko nepostrežljivo in gotovo ne
I v smislu predpisov, po katerih se ima ravnati postno osebje, z Italijanko pa tako, kakor jo treba na sploh ravnati s strankami. Ali je vodilo službujočega uradnika do takega postopanja narodno sovraštvo ali kaj sploh je bilo nagib k istemu?!
Ta slučaj je preznačilen iti dalekosežen za Slovence, ki se poslužujejo goriške pošte, zato prosimo odgovora oziroma pojasnila od slavnega c. kr. poštnega oskrbništva v tem pogledu.
»Laži* o shodil v Prvačini, — Naše poročilo o shodu »Sloge" v Prvačini . »Gorici« ne da miru. V št. 13. je prinesla »izviren" dopis iz Prvačine, v katerem se nasipa laž za lažjo na naše poročilo, in v zadnji  štev. zopet  pogreva, da je  lažnjivo
j naše poročilo, itd.
i           »Izvirni"   dopisnik iz Prvačine  pravi:
»Gosp. sporočevalec, lagali ste, debelo lagali, da so se slišali pri veselici vskhki: živio »Soča*
-živio-dn Turrra! živioGabrščekr! Kdor je bil----------
pri veselici in shodu navzoč s telesom in ne samo z duhom, ni slišal takih in jendakih vsklikov!" Tako! ~ Omenjene vsklike je je bilo res čuti, čul jih je noš poročevalec, culi so jih drugi ljudje, Culi tudi navzoči »Goričani*, gotovo n. pr. dr. Rojic, ker prav za njegovim hrbtom je bilo par lakih vsklikov. Če je bil pa »izvirni" dopisnik navzoč »s telesom in ne samo z duhom* ter je svojega »duha" lepo doma pustil, mu pa ne moremo pomagati; mi ostanemo pri tem, kar smo pisali, ker je resnično, pa naj gosp. »brezdušni" in »izvirni* dopisni« nam sto-krat poreče: lagali ste, debelo ste lagali!
Dalje pravi ta .izvirnik": »Sporočevalec je pa vse to slišal, a samo na svoji dve
i ušesi, in to baje na cesti v nekem jarku, oddaljenem od Prvačine doli proti Gorici od
I nekega pijanca z razpraskanim nosom.'' Hm! »Sporočevalec je vse to slišal, a samo na svoje dve ušesi." Gotovo, cla je slišal on samo na svoje dve ušesi, ker dosedaj še nismo culi, da bi človek mogel slišati na več kot na svoji dve ušesi. Kaj pravite k temu, g. »izvirni* dopisnik?.'Dalje pripoveduje o nekem jarku in o nekem pijancu I Naš poročevalec se je odpeljal ob 8. uri zvečer v Gorico. Med polom se pa ni prigodilo nič takega, da bi vedel kdo pripovedovati o kakem pijancu, jarku ter razpraskanern nosu. Odkod torej ve vse to g. »izvirni* dopisnik? Pa ne ko bi ta pravicoljuben možic hotel — lagati!? »Lagali sle, debelo lagali?!" Ali ne čutite, g. J, virnik*, kako padajo na vas nazaj te besede?
Potem pravi glede na našo trditev, da ljudstvo se ni moglo ogreti za govornika, da tudi to je »perfidna" laž, itd. Kako je bilo ogreto in  navdušeno za govornika, spričuje
! dejstvo, da ako bi bil le besedico zinil proti
I nam, je bil nastal ropot. Tisto ploskanje koncem govora je bilo tako »običajno", da bolj ni moglo biti. Kdor je bil že kedaj na drugih shodih in ne samo v Prvačini, seveda »s telesom in duhom", je občutil to prav izdatno. Če se pa je zdelo g, »izvirnemu" dopisniku, da je ljudstvo bilo navdušeno za dr. Gregorčiča, — jodno mu; saj je bil samo s telesom n;  ..oč.
Sedaj pa h koncu! .Povedali ste namreč, kako ste vsprejeli Čitalnica in Sokol z godbo pevski zbor in tamburaše Šturje-Ajdcvščina, pozabili ste pa povedati, kako ?*.* vsprejeli z godbo isti društvi z občinskim zastopoai uprav v istim momentu našega drž. in deželnega posT. g. "'dr.Gr. in''njegova "to-" var^ša gg. prof. B. in dr. R." Vidite, tukaj je pa ta »izvirni" dopisnik res — izviren! Torej Čualnica in Sokol sta sprejela pevski zbor in tamburaše »uprav v istem momentu" kakor dr. Gregorčiča in dr. To pa, Ijubček naš, ni mogoče. Saj veste, kje je bil vsprejem pevcev in tamburašev iz Šturij-Ajdovščine. Tam pa ni bilo nikakega dr. Gregorčiča poleg, torej kako »uprav v istem momentu"!? Ali pa se je zgodil tak čudež, da sta bili društvi navzoči na dveh različnih krajih »uprav v istem momentu"!? G. »izvirnik" iz Prvačine! Tako pisati, ali r? ne pravi to, »lagati, debelo lagati", ali ni to »perfidna laž!?* —
Svetujemo Vam za prihodnje, da boste navzoči s telesom in z duhom pri sličnih shodih, pa tudi takrat, kadar pošiljate take »klobase* v »Gorico* na prodaj.
Oprostite, če Vas bo morda »bodlo in šegetalo radi tega v želodcu" — »vse brez zamere in zdravi!*
Konsunina društva. — Strah in sram
jih je svojega otroka, zat6 se ga zdaj branijo na vse kriplje! Toda to se godi šele zdaj, ko je »Soča* takoj izvohala in izdala načrte, ki so se pripravljali za osrečenje našega ljudstva na Goriškem. Maj pripovedujejo, da »Sloga* — nima v programu kon-sumnih društev. To radi verujemo, saj »Sloga" sploh nima nikakega programa; tisto, kar je izdala ob zadnjih volitvah kot nekak program, je predsednik prvi pozabil in vrgel pod klop. Toda postranska organizacija, ki se je srečno spravila pod okrilje »Sloge", jih pa ima v svojem programu in je nekatera že us ta no vila, če tudi pod drugačnim naslovom, ker je naslov »k o n s u m n o" zgubil že ves kredit. — Ako se je torej gonja za »konsumna društva* nekoliko ustavila, je pač le „Sočina" zasluga, ker je še o pravem času okrcala tiste, ki bi hoteli . podjarmiti ves trgovski stan s takimi društvi l Saj je čitateljem gotovo še dobro v spominu,
j koliko je  n. pr. Gašpar Likar  že  udrihal
i po Gabrščeku v Obizzijevih listih in po-
znejc v »Pr. Listu", češ: da je preprečil ustanovitev konsumnega društva. To jejtudiresni čn o; Gabršček je res preprečil ustanovitev konsumnegadruštva v Gorici po uzorcu onega v Rojanu (ki se je silno žalostno sponeslo), kajti drugaCe bi danes ne imeli Slovenci niti enega trgovca z jestvinami, doftim jih. imamo danes kakilvjednajst. Koliko jih je moral Gabršček že* požreti odbrani- L i—J karja, ki ni privoščil obstanka slovenskim trgovcem z jestvinami; zatd je hotel imeti konsumno društvo! Kaj njemu marža druge trgovce! Saj tudi v svoji stroki ne trpi tovariša v Gorici, zatd sovraži g. Jere-tiCa od prvega požetksfci..    ^,  ..
Konsumna društva so v programu tiste organizacije, ki se zanaša k nara iz sosednje Kranjske! Zat6 st je za nie tudi delalo! — Ker se je pa »Soča" pravočasno oglasila, so se gospodje vendarle ¦-rb-a-hHxg"0-v^k:rg-a--in"-Trb"r'tTre_g^"^tai»a"' v deželi, ki je takd močan, da se ob njem razbijejo vsi naklepi „Goričanov8. Zatd so se ?daj malce potuhnili in se delajo grozno prijazne trgovcem in obrtnikom! O tem bomo že še govorili, kakdšna je ta njih prijaznost. Z dejstvi, v nebč kričečimi, do-kažemo hinavščino in najostreje obsodbe vredno brezbrižnost onih mož okoli »Gorice* in »Sloge*, ki se zdaj štulijo za največje prijatelje trgovcev in obrtnikov!
Tako je, gospoda! »Konsumna društva* niso agitacija od naše strani, marveč resnica je, da so bila in so še vedno v programu tiste organizacije, ki se polagoma utrjuje sicer pod okriljem »Sloge" — a bi utegnila '.rasti čez glavo tudi »Sloga-šem", — ako se jej ne postavimo po robu mi „Sočani", In to tudi storimo!
Kako umikajo svojčr- laži. — V 10. št. »Gorice" čitamo: »Ko pa se je zvedelo, da je dr. Turna ne le odobraval »Sočine* napade, ampak da je kot Gabrščekov po-* bratim celo sam pisal neke članke v „Soči* proti at^i^ljstvu*.,.. itd. »Goričani" so dobro v-foli, m ;>i**jo laž s tako trditvijo, toda ,!t;u ImuIi "? jo zapisali, češ, pride prav s, -j.btr Kau;a »Zaveze". Dr. Turna in mi - ne ».'tOMžno izjavili, da on ni pisal ničesa * v. .tO'jske'>' boju, in to je uplivalo tudi na j : .mi tako, da se ne upajo več zapi-sit ¦„, ..a je dr. Turna pisal proti učiteljstvu, sedaj pišejo v št. 13. tako: „Dr. Turna trdi, da ni pisal v »Soči" proti učiteljstvu; ne more pa — ker imamo priče za to — zanikati, du ni odobraval onih dopisov".
Torej s pozitivne trditve,  da  je  pisal, so se umaknili na o d o b r a v a nje! še en tak slučaj!
V št. 12. piše »Gorica" glede na tajni-kovanje učiteljev: »Kako je delovanje in kaki so vspehi g. dr. Turne v dež. šol. svetu, pojasnil je najbolje on sam trdeč, da tam sploh ni nič dosegel, ako se ne šteje znanega, kakor se zatrjuje, njegovega predloga, po katerem se je bilo prepovedalo učiteljem opravljati službo občinskega tajnika". To je bila zopet laž, katero smo ovrgli v »Soči*, ker tak predlog je bil stavil c. ki*, dež. šol. nadzornik in ne dr. Turna! Glede na to pišejo lažnjivi „Goričani* v štev. 14,: „Zadnja »Soča" odločno zanikuje govorico, da je dr. Turna provzročil v dež. šol. svetu znani ukaz, s katerim se je učiteljem prepovedalo tajni-kovanje. Temu nasproti zatrjujemo, da je dr. Turna ono prepoved dež. šol. sveta o d o-braval in zagovarjal!" — Torej zopet »odobraval" !1
S prvotne lažnjive trditve so se umaknili zopet na odobravanje!
Tako očito lažejo, in to sami priznavajo z umikanjem, ali kljubu temu imajo še drznost, drugim očitati laž, ki resnico govore!!
»Monltorio*. — Pod tem zagluvjem pišejo „Ed." iz Nabrežine tako-le:
Naša slavna c. kr. oblast v Komnu nas tirja, naj plačamo zemljiški davek. Nabrežina je pa menda slovenska vas, o čemer bi morala biti poučena tudi slavna oblast v Komnu. A tudi sodni okraj komenskt je menda slovenski, kar bi tudi moralo biti znano slavni oblasti v Komnu. Tembolj opravičeno je bilo naše začudenje, ko smo zagledali, da nas opominjajo z listki, ki imajo na prvem meslu laški »Monilorio* in še le potem našo »Opo-minjalnico".
Zopet dokaz, kako nas povsodi smatrajo za »te zadnje", še tam, kjer smo sami! In vendar bi prosili, da vsaj tedaj naj govore z nami po naše in naj nas proglase jednako-pravnimi, ko — plačujemo davke s krvavimi žulji svojih rok! Kaj meni slavna oblast v Komnu ? I
Svoj čas smo bili priobčili v »Soči* sličen dopis z Gorjanskega, na kateri pa je nam bilo c. kr. okr. glavarstvo poslalo uradni popravek, češ, da c, kr. oblast v Komnu postopa popolnoma pravilno v smislu ravno-pravnosti, in da ni res, kar ji« trdil dopisnik. Radovedni smo, kaj stori v tem slučaju.
»Te bo že hudič vzel, te bo ! Le Čakaj, i« stradal boš!!" — Takd torej je prorokoval Gabrščeku z vzvišenim glasom ob svečani »slogarski" desorganizaciji trgovcev in obrtnikov velepobožni predsednik katoliškega društva — neizogibni Gašpar Likar. Gab. je torej prav nevarno »uklet" na edino pravi — katoliški podlagi. »Maj maraku", da ne bi držala taka kletev'.Ubogi Gab., huda se mu plete: na svetu stradanje, na unem svetu pa hudičevi kremplji — in to vse ,na katoliški podlagi!"
Isti možicelj je tudi uverjen do dna svojega katoliškega srca, da se njegovo pre~ rokovanje izpolni, in to celo prav kmalu, kajti enako usodo Gabrščekovo pripoveduje vsakomur, ki ga hoče poslušati. To svoje prepričanje opira tudi na dejstva, ker je dr. Gregorčič na čelu konsorcija, ki sije postavil za načelo: »soli uns kosten was es will" (slovenslti: naj nas stane kolikor hoce4)T-.da..bi.Ja^moralno in gmotno ubili Gabrščka. In v ta plemeniti krščansko-kato-liški namen so res neizmerno požrtvovalni! Možje, za katere je Gab. požrtvovalno delal 10 let, niso mu nikdar segli pod ramena, nikdar privoščili mu kake podpore, niti tedaj, ko so ga zapeljali k nesrečnim tiskovnim pravdam. Danes pa skladajo tisočake, kntere hočejo porabiti v ostudno uničevalno konkurenco. Res je, danes tem možem ne gre za dobiček, niti za najskrom-nejši, na kateri mora računiti vsak_ posten obrtnik: njim gre edino za to, da bi Gab. gmotno uničili. Ako bi enkrat to dosegli, potem bi ne našli odpora v deželi, pa naj bi pričeli še takd saiuopašno gospodstvo! Takd računajo — in morda se ne varajo: kajti kdo bi se še podal v enako nevarnost, v kakoršni je podlegel ce!6 podjetni Gab., ki se zna odločno braniti tudi s pisano in živo besedo?! Torej doli z Gab., še stradati mora in vzeti ga hudič, potem prične blažena doba Gregorčič-Medvešček-Likar........
Ali pa ni delal račun brez krčmarja ta toli bogoljubni predsednik katoliškega društva in ž njim vsa Gregorčičeva družba? Ali res menijo, da je vse naše ljudstvo takd kratkovidno, da bi ne videlo, zakaj so postali »Goričani" nakrat takd neizmerno po-žrtvalni? in da bo kar drlo za njimi, ako mu pokažejo judežev groš?! Mi jim pa moremo zatrditi, da bo v deželi in v celi Sloveniji še vedno toliko zvestih Gabrščeko-vih pristašev odjemnikov, ki so bili doslej postreženi bolje nego kjerkoli drugod — in ne bodo pustili, da bi po tolikih letih dela stradal in bi ga jemal — hudič! Takd liberalni so še vedno, da ne puste rasti v nebesa taka »katoliška drevesa*. — Toliko v odgovor predsedniku katoliškega društva in njegovim pokroviteljem,
Strelne postaje v Brdllt, katere so bili postavili letos, so se prav dobro obnesle ter so v mnogih slučajih obvarovale Brice pogubonosne toče. Ljudje so z zanimanjem opazovali, kedaj se bliža huda ura, da so bili takoj pri rokah pri strelnih postajah ter so po mogočnosti odvrnili pretečo jim nesrečo. Po večini vse občine so kaj radovoljno dale napraviti strelne postaje, in tam, kjer jih še nimajo, jih napravijo prihodnjo spomlad. Sčasoma se strelne postaje popolnijo tako, da bodo tudi oni, ki imajo pri njih opraviti, osebno varni, da se ne zgodi kaj takega, kakor na primer v Šmartnem, kjer je bilo osmodilo nekega moža, da še sedaj ni prav ozdravel. Dalje treba gledati, da stoje strelne postaje tudi na pravih krajih, da morejo delovati ž vspehom.
Skratka: streh ? postaje v Brdih so se dobro obnesle, kar je le prav, da varujejo naše Brice poškodeb po toči, kadar jim preti uničiti sadje in trto, kar je njihov poglaviten pridelek.
Vode in luči. — Da bi dobilo mesto dobro pitno vodo, v to svrho se je že pre-skušavalo raznovrstne studence, kar je stalo tudi že lep denar. No, kljubu temu Gorica še vedno nima dobre pitne vode. Sedaj so prišli na misel, preskušavati vodo studencev nad Čepovanom, na katere se doslej še niso nič ozirali. Kdaj pa dobimo dobro pitno vodo, kdo to ve? I
Dalje se mesto peča že dlje časa z upeljavo električne razsvetljave, in neka be-rolinska družba je po inženirju pl. Milerju predložila načrt, napraviti v Gorici električno luč z najmanj 6000 svetilkami, močnimi za 30 aH 50 sveč, ter večje Številke z močjo 800 sveč; pri tem bi uporabili moč Soče. Magistrat se je izrekel, da ne more defini-tivno sprejeti načrta; kljubu temu je družba izdelala še pedrobnejši načrt ter dodala jako ugodne cene za električno razsvetljavo po hišah, prodajalnicah, itd. Tako bi na primer bilo mogoče razsvetliti 7 sob na leto z električno lučjo za gld. 32. 40 kr. Toda kedaj bo kaj iz tega!
Porotne obravnave v Gorici prično dne 23. t. t. Prva obravnava bo proti mladeniču Moro iz Tržiča radi dogodkov v Za-gradu v gostilni »alla Vittoria*, o čemur srno svoj čas poročali.
Išče se uženee za železarsko obrt z jako ugodnimi pogoji. Zahteva se popolnoma vednost slovenskega jezika ter primerno izobrazbo. Natančneje pove upravništvo.
Denarnicarko, vsaj deloma izurjeno v knjigovodstvu, sprejme takoj dobro upeljana trgovina v Gorici. Več pove upravništvo.
Brzojavno postajo v Cerknem so odprli dne 12. t. m.; ima omejeno dnevno službo, združeno s poštnim uradom.
„Sloveuska Čitalnica" t dolenji Vrtojbi priredi v nedeljo dne 22. oktobra veselico s plesom, pri katerej bo sviral vojaški orkester iz Gorice. Vstopnina k veselici 20 kr. sedeži 10 kr., k plesu 1 gld. Začetek točno ob 4 uri popoldan. K obilni udeležbi uljudno vabi                                                  odbor.
Za slov. šole v Gorici (IX. izkaz) so došli podpisanemu odboru od 1. do 16. oktobra t. 1. sledeči doneski:
Jeronkov France.........       !•_ i
Kodi?e Iv., župnik v Vip. Krite ...     i 5«— Budin Ant„ kurat v Pevmi, na račun ustanovnine ...*....     35*— Murovec Iv.,  dekan v Cerknem,  5. in 6. obrok ustanovnine   ....     20'—-
Nekdo v Gorici.........     10*__
Primožič Matej,  sodnik v Tolminu .       5-—
»Podkuknik* na saldo ustanovnine .     30'— Gregorčič  Sim.,-vikar- v Sedlu, na
račun ustanovnine še.....     24-—
SI. mestni magistrat v Ljubljani na
saldo ustanovnine.......    100*—
Mister Paipen..........       2*—
Mladinoljub...........       %.—
Manzini Ant., vikar v Starernselu    .       5*~ Razpet Fran,   vikar v Orehku (posebej 50 kr. za »Slogo") ....       5'— Kodrič Fran, kurat v Trnovem (posebej 5 gld. za Alojzevišče) s po-_   sobnim ozirom na otr. vrt v De-
vinu.............       5»—
SI. županstvo v Solkanu na račun
ust. 1. obrok.........     50*—
Kumar Val., c. kr. ok. šolski nad.  .       5*—
Dr. Fr. Kos, c. kr. profesor ....       5'—
Ivančič Jos,. c. kr. profesor ....       7*— Kragelj Andrej, c. kr. profesor, na
račun ust novnine    ......      10*—
Miha Vila — Brda........     30«-
Schiffrer Jan., duh. v Lokvi pri Divači.............       V—
Sedej Jan,, vikar v.Borjani, na račun
ustanovnine.........      10'—
Kakor izkazano v »Soči" št. 78. .  .       9*76
Skupaj .  .  .   386-76
V  Gorici, dne 16. oktobra 1899.
Odbor društva »Šolski dom".
Razgled po svetu.
K položaju, Danes je za Čehe in tudi za ostale Slovane velepomemben dan, ker daittJs se preklieejo jezikovne naredbe, za katere so se Ciehi borili toliko časa. Ta preklic razburja duhove na Češkem, in če pride te dni do kakih demonstracij, kdo se bo temu čudil, če pomisli, da s preklicem jezikovnih naredebje češki narod zadet v srce! Dobro plačilo za Cehe ter sploh za desnico, ki je vzdrževala vlado po koncu v najkri-tičnejših trenotkih, ko je levica zasramovala ustavo ter spravljala ob vsak ugled avstrijski parlamenti! Da, še več! Javno je kazala svoje protiavstrijsko stremljenje — m zato je zmagala! Nemci-obstrukcijonisti danes tri-umfujejo, jezikovne naredbe so preklicane, na Čelu vlade pa stoji ministerstvo, ki hoče opomoči obstrukcijonistom do veljave navzlic temu, da je desnica dandanes še solidarna. Zato pa se bo vršil naskok za naskokom na desnico, da bi se razbila, in kdo ve, kaj se utegne zgoditi. Toliko je gotovo, da v državnem zboru, ki se otvori jutri, bomo Slovenci, zlasti obmejni, le bolj pozabljeni, na dnevnem redu stoji zopet le vprašanje med Nemci in Čehi. Zato pa bo dolžnost naših državnih poslancev, biti ti m bolj opreznim ter ob vsaki priliki povzdigati svoj glas v obrambo zatiranega slovenstva!
Brez dvojbe čakajo nas hudi časi, ker od državnega zbora, v katerem naj bi odločevali Nemci, ti zagrizeni naši nasprotniki, nimamo pričakovati nič dobrega. —
Bomo videli le, kako se sponese v zadnjem času tako hvalisana solidarnost desnice! Od tega je odvisna tudi naša usoda v bližnji prihodnjosti!
V    soboto je imel izvrševalni odbor desnice sejo, v kateri so govorili glede volitve predsednika zbornici. Ta bi bil dr. Fuchs, dr. Ferjančič menda (?) prvi podpredsednik in drugi naj bi bil vzet iz levice.
Tudi v tej seji se je pokazala popolua solidarnost desnice.
Cesar asa Čehe. — Češki list »Lidove Novinv" naznanjajo, da je cesar rekel nekemu uglednemu državniku, da je Čehom iskreno na*, jnjen ter da bo skrbel, da dobe vsa sredstva, ki so potrebna za narodni razvoj.
Celjske reči. — Državno pravdništvo v Celju je bilo glede, na znane dogodke začelo preiskavo proti dr. Serncu in dr. Dečku radi hudodelstva javne sile. Preiskava je ustavljena, ker se je pokazalo, da je brez pravega temelja,
Poljaki. — Drže se po večini solidarno z desnico, in upati je, da tudi ostanejo dosledni sedanjemu prepričanju. Čuje se ceb, da poljski kljub namerava v drž. zboru stavili interpelacijo radi tega, ker v dež. zboru sklenjena volilna reforma ni zadobila sankcioniranja. Doslej poljski klub še ni storil kaj sličnega proti vladi, s katero je bil v zvezi.
Prva slovenska filozofinja. — G.čna Zofka Kvedrova, znana slovenska pisateljica, je sprejeta na vseučilišču v Bernu v Švici kot redna slušateljica modroslovja.
Dr. Pacak in dr. Skarda pri ralni-sterskom predsedniku. — Češki listi prijavljajo dolga - poročila o posvetovanju grofa Clarvja z dr. Pacakom in dr. Skardo. Glary jima je naznanil, da se jezikovne naredbe na vsak način razveljavijo, ker ovirajo spravo mej narodi, ker so bile jednostransko iz« dune in ker so žalile Nemce. Pacak in Skardo. sta opozarjala, da se s tem zgodi češkemu narodu velika krivica, da pomeni preklic jezikovnih naredb kapitulacijo pred hudodelsko in veleizdajsko obstrukcijo, za. državo pa da
je preklic prava katastrofa,., toliko .boli, ker razveljavljenje jezikovnih naredb ni nikako jamstvo, da obstrukcija zopet ne oživi. Rečena poslanca sta se prepričala, da Ctatv še • sam ne ve, kakšen načrt jezikovnega zakona naj predloži. Spominjala sla Ciarrfr da so se Cehi v največji meri brigali za državni ' interes, razveljavljenje jezikovnih naredšb pa -bo plačilo, da so z največjim samozatajevan-jem branili državo in dinastijo pred doma--čimi sovražniki! Clary je dejal, da se radikalno gibanje mej Netaci precenjuje, in da so Nemci vseskozi lojalni, kar se je pokazalo pri vojaških vajah! Glede jezikovnega zakona je rekel Clary, da se mora šele sestaviti. Načrt jezikovnega zakona je dejal Clary, da se predloži konferenci interesentov/ Pacak in Skarda sta na to izjavila, da se Čehi take konference ne udeleže, ker so vsled- usode jezikovnih naredeb izgubili vero v pravičnost države.         *                                  ,    ¦/''¦L
Hrvatski gimnazij v Pazlnu. — % hrvatskem gimnaziju v r««;inu so ustanovili paralelko. Okrajno glavarstvo je v to svrho posodilo klopi iz ljudskih šol. Hrvatski dijaki kažejo mnogo veselja do učenja; ob razdeljevanju knjig so kar grabili po njih.
Resolucija glede* na podporo vinogradnikom. — Na javnem shodu pol. dr, „Edinost" je bila sprejeta tudi La-le resolucija:
»Javni ljudski shod v sv. Ivanu pri Trstu, sklican od po>, društva »Edinost* dne 8. oktobra 1899., poživlja c, k. drž. naroesriistvo za Primorsko, da blagovoli ukreniti potrebno za to, da se bodo tudi na Primorskem dejansko uporabljali oni zakoni, ki rodi Bkode, navstale po trtni uši, vinogradnikom dajejo olajšave in podpore za nasade amerikanskih \ trt, in posebno naj upliva na deželne zbore na Primorskem za to, da se bodo tudi na Pri?-morskem dajala brezobrestna posjila za na<-sade amerikanskih trt, kakor se to godi v drugih vinorodnih deželah".
Resolucija glede* na ljudsko fitoijo. — N-v zadnjem javnem shodu političnega , društva »Edinosti" pri sv. Ivanu jo pojasnjeval dr. Gregorin, kako nečuveno krivično je bilo zadnje ljudsko štetje, in h koncu je prof. Mandič predlagal tako resolucijo:
»Ljudski shod, zbran dne 8. oktobra pri sv, Ivanu, prosi;
1.  naj se operal ljudskega Štetja odvzame magistratu in isjroči c. k. drB, oblasti;
2.  naj se tudi posestnikom po okolici pošiljajo popisne pole, kakor v mestu,;.        ,
3.  naši poslanci naj delujejo na 'to* da > se  zakon o ljudskem  štetju od  leta   1889. premeni tako, da se bo štetje vršilo na podlagi ¦ narodnosti  in  ne  na  podlagi   občevalneg<i jezika;
4.  c. kr. vlada naj poskrbi primernim j potom za to, da se bo ljudsko štetje vršilo ' strogo zakonito*.
Ta resolucija se je vsprejela soglasnj. '
Statistika o številu otrok na Fraii- / coskem. - Po tej statistiki šteje Francija i 10,750.432 zakonskih parov. Od teh jih nima ' nijednega otroka 1,848572, po enega otroka -jih ima 2,639.894 parov, po dva 2,364.202, \ po tri 1,585.960, po več kot. 3 jih ima • 2,122.210; število otrok v 185.594 rodbinah ' je nepoznano.
Neoženjenih   v  dobi   nad 1,377.591.
Raznoterosti.   —   M e n e 1 i k   dela -skrbi Angležem, ker namerava porabiti vojno-, v južni Afriki v to svrho, da se obrne proti * Sudanu.  —  Uradni list je objavil  te dni. odredbo  vojnega  ministerstva,   s  katero je. prepovedano  častnikom  vseh stopinj nosiuV, civilno obleko. — Olomuški škof Kohn, kije , bil nevarno obolel, se počuti boljše. — Mesto* •/ Amahai na obrežju otoka Geram je razrušil potres.  Ubitih je  bilo 4000 ljudij,- 500 pa;-ranjenih. — V zadnji seji občinskega zastopa; v Celju so krstili trg pred  kolodvorom na ,, ime ,Bismarkplatz!', -— V Ljubljani so zaprli! krčmarja  Ravnika,  ker je  na  sumu, da je ubil nekega Žrana na potu na Gorenjskem^'. Ta Ravnik  se je  vozil večkrat v Trst, kjer je moral  imeti čudne špekulacije, kakor se •/ sodi.   —  Iz Oseka je<. potegnil veleposestnik Najer, zapu3tivši velike dolgove. Pred begom se je založil še z denarjem 100.000 g Id. Za njim so izdali teralnico. —   Vojna Anglije s Transvalom  se  nadaljuje.  Buri prodirajo v natalsko nižino.  Posebnih dogodkov  še  ni bilo. — Bivši pravosodni minister Ruber j> imenovan senatnim   predsednikom  $H najvišjem sodišču na Dunaju.
let je
lnjiževnosi..
Seveda »bralec" In Se marsikaj, r-r-
Napisal Fr. ltešič, c. kr. profesor v Ljubljani;: Ponatis iz »Popotnika". Brošurica stane:-20| kr. Prodaja jo knjigar Schwentner !,&$$# ljani. V zalogi je le še malo komadG>^*fr boju za »1* proti »v* se odlikujeta posebno; profesorja Perušek in Ilešič, ki se potegujeta za blagoglasni ,1", ki ima •— kakor dokazano — več pravice .do obstoja od »v".
Brošurica je interesantna; 2ato jo priporočamo.
Slovanska knjižnica. — Izšel je snopič 89-90. Gena 40 kr. Vsebine; Ro"fca& njači, narodna igra v 5 dejanjih s petjem. Po Jurčič-Kersnikovem romanu spisa! Fran Govekar,                                              ¦ ,
Salonska knjižnica. - Izšla je druga knjiga z vsebino: Hamlet, kraljevič danski,-Žaloigra v 5 dejanjih. Preložil Ivan Cankar; Gena 70 kr. Dobiva se v naši tiskarni kakor tudi po znanih knjigarnah.
0d4a se y najem
soba s pohištvom.
Vsprej<3?Lfi se edino gospoda, kateremu se rShjko ppstueže tudi s hrano. Soba inra prost, uhod.
Več pove naše upravništvo.
Učenca
iz dobre *hiše sprejme ae takoj
v trgovino jestvin.
Zahteva se za to stroko primerna izobrazba.    :
V^ec!V našem upravnižtvu.
Anton Obidič,
čevljar
v SemeniškL ulici štev. 4 'pnj^.* Gotici, *"W|
priporoča se
za rawswrtw ¦aradila pt nsti
za gospe in gospode. Maitooila s« Izvršuje hitro.
Anton Pečenko
Vrtna ulic« 8 - GORICA -   Via Giardino 8
Odda se v najem
dve sobici s pohištvom,
eventualno s hrano.
Najraje* d da dvema dijakoma. Natančneje se izve v ulici za vojašnico štv. 5, II. nadst.
^i\tori Jortolotti
kamnosek
v Gorici la Franc-Joiefevi cesti itv. H.
Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ugodnih cenah mm- od 8 do 200 gld. -"••
GORICA
priporoča
pristna bala In e*n« vina iz vipavskih, furlanskih.
Dostavlja ha dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na tahtevo poSttja tudi uzorce.
kriških, dalmatinskih in istarsklh vinogradov.
JLda 1881. v Gorici. ustanovljena hrrdka
Riessner, y Nnaski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovMini in slavnemu ob&astvu svojo lastno fcdolovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrehe, vofičeno svecVitd. vse r.o zmerni «eni. — Naročila za deželo izvrfiuje toCno in solidno, Priporoča slnv. občinstvu tudi svojo S) cM            tiskarno irk na perilo._______(P. "1.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovcc, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. 2 odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniskl ulici 5t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. PriporoCa vsakovrstni,- pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
PriporoCa   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Glej! Glej! Čuda!
sr Edina slovanska tovarniška na- zaloga pravih, dobrih, finih ¦nt* šivalnih strojav za vso stroke ¦nt* šivanja.
V zalogi se vdobijo tudi posamezni deli po jako nizki ceni. Sivanke se prodajajo ducat za šivilje po 36 kr., za krojače »Titonia" 45 kr.. in za čevlju rje 50 kr.
Tudi imata v zalogi več kot 100 šivalnih strojev in dvokolij=\ pa tudi pušk in s;«niokn sov. Dobrota naših samokresov se je pred kratkim iz\i>lno sponusla.
Edina popravljalnima šivalnih strojev in dvokoles.
Za dobroto piprave se jamči.
j Za Johroto šivalnih strojav se
jamL< 5 let in pol.
Se priporočata z odličnim spoštovanjem
Sauufg* & Dekleva
V Gorici, Nunska ullea 14-15-16.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulief št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-le blago:
Sladkor      kavo — riž      mast — poper — sveče —
olja — Škrob - je,men   - kavino primeso — moko
— gris      drobne In debele otrobe — turšlco — zdb
sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrljol itd.           8 20   8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
•r
Dr. Rosa balzam I Pražko
za salodtiG
F5I
<[ Iz lekarna B. FRASHEB-Ja v PRAGI [>~
je sploSno, že 30 let znano dom katero pospešuje tek, olajšuje prebavo inlehko , odvaja. Pri rednemu vporabrjanju ojačuje prebavne organe in drži v pravem toka. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr.vec.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje ciste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe  ter  ublažujoče deluje   rta
vrorino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poito 6 kr. več.
•r-jozor!   Vsi dfM zab°Ja
ll.so zaznamovani z zraven ' natisnjeno in zakonito priznano   zaščitno   znamko.
:Glswa zalaga: Lekarna B. FRftfHER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" Mala struna, na vogli Sporaerave ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga t vseh lekarnah Avstro-Ogerske.- -%
il
Dobroznana gostilna
ANTONA VOOOPIVCA!
pri
Trstu
v
ulici Ghega št. 7.
je v bližini južnega kolodvora j edina narodna    cf gostilna
t
Travniku štev. ti v Goriei,
m Aeojaedottu St. 25 v Trsta,
priporoča se
i, alavneina  občinstva v mesta
m na deželi v blagohotno podporo.
i
AAAAAAi^AAAA*AAiAAAAiA^^AAYA
Špedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic v Gorici
v »lici Mi št 12.
S pfBIlOGISGl, katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
Tiskarna ustanovljena leta 1803, je oskrbljena z najmodernejšimi črkami.
Pripoioča se toplo Slovencem a mestu in rojakom na deželi ža prevažanje vsakovrstnega blaga.in pohištva v vse kraje. Ker ima
nw, zaprt voz za prevažanje
zagotavlja, d? se blago nepoškodovano dostavlja
ftM'ff>fftWfYkft»a»YjP»Wf!lrf|fff»
»Salonska knjižnica?'
„51oYanska knjižnica".        knjižnica za mladino".
..primorec".           „SOČA*«.            kažipot".
Goriška Tiskarna
A. GABRŠCEK, zalaia vsakovrstnih izgniovljenih tiskevin za županstva, cerkvene, šolske in drage »rade
v Gosposki ulici štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kakor: vabila k veselicam In plesom, račune, zavitke in listov-nI papir x natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicaml.
Oskovirie po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeča tiskovino ima tiskarna izgotovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce. glasovni imenik, kontrolni razk.iz (/a vi.-litvo). opravilni z::piMiik, blagajnični dnevnik (z slavo), .sklep rači.iia. proračun domovine.i, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list r:izna povabila (k volttvi. k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembali stanovalca (za voj.-ikc), poštni dnevnik, kazenski zapisnik,  prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def, Liber matr.. Status anim , Testim. mortts, Te.stim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Notivit. r\. Bapt., Testim. status libeii, krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ifal, jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik,itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd!
Vsako naroiffo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgoiovi v teku 24 ur.
I zalogi Jonske fiskarne" i. iabršSek so izšle knjige:
»Materine delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr
»Zgodov. erfiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
„Venee slovanskih jrot*sti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr.
Simon Cregoreieeva zbirka, pesmi. Cena lični izdaji 30 kr.
jfnt. Funika izbrane pesmi.  Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliaruzzi-Kritanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Ceaa vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr.
Jfnton Jilodieev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr.
,,€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušič. Cena s poštnino 12 kr.
»Slovanska knjižnica". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1*80.
»Anjižniea za mladino". Izšlo je 24 snopičev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —
»Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!"  stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1-60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine.
»Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rtidež. Znižana cena gld. 1'30.
»Šele  noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr.
»Bon-Kur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. lao.
»Kako je ravnati Z mlekom 1" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančie v Tolminu, l iztis 15 kz\, W) iztisov gld. 1.
Trdo veza« grld. 1-80.
Mehko vezati gl«l. 1-CO.
Pomoli IVcCKO-CjIOBHHCElft   CLTOBAPl
(Ročni Rusko - Slovenski Slovar)
Kratka slovnica ruskega jezika
(KpatKan TpaMarfiTUKa P,f ccwiro Astma) V kratkem izide „Slovensko-i*uski slovar,k in „rusko-slovenska slovnica"