Izgledi prodaje v letu 1982
Težavna situacija, ki je v zadnjem času občutno prizadela naše gradbeništvo, je povzročila stagnacijo prodaje industrijskih proizvodov nasploh. Neizpodbitno je, da se to odraža tudi pri plasmanu naših proizvodov, ki so bili do danes na trgu zelo iskani ali celo deficitarni.
Že na samem začetku lahko ugotavljamo, da govorimo o zelo problematični temi, pri čemer je sigurna samo negotovost. Vsa predvidevanja spremljajo dvomi, ki se sicer lahko, ni pa nujno, da se uresničijo. V tem momentu je negotovost edina sigurna prognoza, posebej, ko so ekonomska predvidevanja odvisna od razvoja družbenih odnosov in ukrepov. Zaenkrat lahko govorimo o dveh nasprotujočih si napovedih: po prvih podatkih, s katerimi razpolagamo, se predvideva zmanjšanje recesije že ob koncu prvega polletja 1982 in na to oživljanje prodaje, po drugih podatkih naj bi se recesija zavlekla do konca tekočega leta ali še dlje.
Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da ni čas za dolgoročna prognoziranja, kajti tudi praksa potrjuje, da so količinski pokazatelji v zadnjem obdobju negotovi.
V kolikor se bomo hoteli prilagoditi težki situaciji in se izogniti predvidenim še večjim težavam, bomo primorani prisluhniti zahtevam tržišča ter s smotrno prodajno politiko iskati čim ugodnejše pozicije med proizvajalci naše stroke oziroma med konkurenco. To lahko dosežemo le s ponudbo kvalitetnega blaga po konkurenčnih cenah ter z veliko čuta do poslovne morale, ki smo jo v času konjunkture zanemarili.
Zavedajoč se, da delavci v prodajni službi nosimo največje breme in odgovornost ob ekonomskih spremembah v naši družbi, predvsem v pogledu recesij, stabilizacije in drugih ukrepov, smo dolžni in primorani hitro in pravočasno ukrepati za izboljšanje sedanjega nezavidljivega stanja. Le z dobro pripravljenimi vsestranskimi akcijami bomo lahko kos prisotnosti stagnacije pri nekaterih proizvodih. Pri smotrnem preorientiranju in iskanju drugih kanalov prodaje, preko kupcev — gradbenikov, ki so si utrli pot in si zagotovili delo izven naših meja, je ričakovati dokaj perspektivne možnosti za plasman 'aga.
K
Z agresivno prodajo ter maksimalnim angažiranjem delavcev v prodaji, računajoč tudi na vsestransko pomoč in razumevanje sodelavcev v proizvodnji, lahko upamo na uspehe pri reševanju precej pereče prodajne situacije.
Zvonko Jirasek
Poslovanje trgovine v preteklem letu
Poslovanje TO trgovina v letu 1981 lahko ocenimo kot ugodno kljub temu, da dokončnih rezultatov oziroma zaključnega računa še nimamo. Če pa primerjamo rezultate preteklega leta z letom 80 ali 79, vidimo nekatere bistvene premike, ki ne obetajo posebnih rezultatov v letošnjem letu.
Predvsem je potrebno izpostaviti dva problema, ki sta
najbolj vplivna, to je zamrznjena marža in pa upadanje kupne moči prebivalstva skupaj s pomanjkanjem kreditov.
Marža v trgovini je zamrznjena že tretje leto in kljub temu, da je bil plan realizacije ustvarjen oziroma presežen, skupni rezultati zaradi večjih stroškov krepko nazadujejo. Samo izredno nizkim stroškom poslovanje lahko pripišemo dokaj ugoden rezultat. Večje
Proizvodnja oblog v TO Podnart
trgovske organizacije so si izboljšale rezultate poslovanja s super rabati, ki so v posameznih primerih povečevali maržo za polovico.
Zmanjševanje kreditov za gradnjo kot tudi povečani pologi pri potrošniških kreditih so potencialne kupce praktično prepolovili. Samo kolikor toliko dobri založenosti kot tudi velikemu angažiranju vseh zaposlenih pri sprejemu naročila kot tudi vsesplošni skrbi, da se kupljeno blago v roku in kvalitetno odpremi, se moramo zahvaliti, da smo obdržali in pridobili kupce tudi iz oddaljenosti več kot 100 km. Najvažnejše je, da se med kupci ustvari ime, kar deluje boljše kot vsemogoča in draga reklama v javnih glasilih. Zaradi tega je tudi reklamacij zelo malo. Veliko večje zadovoljstvo med zaposlenimi v trgovini predstavljajo polne poslovalnice zadovoljnih kupcev kot čakanje na posameznega kupca, ki v prazno poslovalnico tudi vstopa z nelagodnimi občutki. Vendar se ne smemo slepiti z doseženimi rezultati, temveč moramo stalno skrbeti za povečanje ugleda in pridobivanje novih ukrepov.
Vse več graditeljev je vkju-čenih v stanovanjske zadruge, ki člane že usmerjajo na posamezna prodajna mesta in če primerjamo prodajo preko naročilnic, je ravno v tem največja možnost, da promet obdržimo oziroma celo povečamo.
Letošnje leto bo zaradi že znanega težkega gospodarskega položaja in ostrih stabilizacijskih ukrepov tudi v poslovanju trgovine prišlo do motenj tako v doseganju prodaje kot tudi doseganju predvidenega dohodka. Sprostitev marže bi sicer povečala dohodek, sočasno pa bi bila to še dodatna podražitev, ki bi še dodatno negativno vplivala na zmanjšanje kupne moči. Samo s tem, da preskočimo že ustaljene navade in okvire, bomo planske naloge lahko v celoti izpolnili.
Kelbl
f
Slovenski
kulturni praznik
v______________________________
8. februar praznujemo obletnico smrti našega vélike-ga pesnika — dr. Franceta Prešerna, hkrati pa smo posvetili ta dan slovenskemu kulturnemu prazniku. Prešeren je svoja zgodnja otroška leta preživel v lepem gorenjskem okolju, v svet ga je speljala »uka žeja«, kot sam pravi v pesmi o Vrbi. Bil je zelo učen mož, na Dunaju si je izoblikoval svoja življenjska spoznanja. Zaradi naprednih in svobodoljubnih idej ni našel niti službe advokata. Prav tako pa ni naletel na razumevanje v takratni družbi, kjer so gospodarili bogati meščani. Zato je bil pévec, ki je pisal in ustvarjal za družbo v nastajanju. Prešeren je bil idealist z bogato notranjo silo. V pestrem besednem zakladu je izžareval svoja čustva in notranja dognanja. Zavedal se je svojega poslanstva. Pravi, da ima pesnik vzvišen stan in mora biti glasnik celega ljudstva. Hrepenel je po urejenem družbenem redu, kjer ni koristolovstva, nasilja in dobičkarstva. Neprikrito odkriva ljudi, ki se pehajo samo za denarjem, poznajo laži ter goljufije:
»sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z goljfijami, lečami...«
V	Slovesu od mladosti opiše pesnik svoja grenka spoznanja, lepe sanje se kaj kmalu izgubijo, za njimi pa ostanejo spomini in tožbe. Prešeren se je jasno zavedal, da bo nujen revolucionaren obračun s fevdalno-birokratsko družbo. Posameznike pa je bičal v zbadljivih verzih, saj so zavirali zdrave in napredne nazore v slovenski kulturi in umetnosti. Metelčarji in tudi drugi so zahtevali poučno in nabožno pesniško zvrst, pesmi za praktično porabo. Prešeren in Čop pa sta se zavzemala za svobodo umetniškega izražanja. Žal pa je Čop prezgodaj umrl.
Prešeren je kot svobodoljuben mislec in demokrat vlival ljudem močno narodno zavest in to vsem slojem tedanjega prebivalstva. Prebujal jih je iz stoletne dremavosti. V Zdravljici je jasno izražena misel, da naj vsak narod o svoji usodi odloča sam, ljudje naj bodo med sabo enotni in kot bratje, le skupno se bodo uprli tujim gospodarjem. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša boste lat!«
V	današnjem času, ki je poln gospodarskih kriz in političnih pretresov v svetu, imajo te njegove besede še vedno velik in globok pomen. Tovariš Edvard Kardelj je o njem povedal: »Prešeren je v svoji umetniški intuiciji bolj kot politični voditelji razumel revolucionarne tokove svobodne Evrope.« Njegovi stihi ostajajo nesmrtni, kot velikan poezije bo živel dalje z našimi rodovi.
Vesna
Referendum -11.3.1982
Na svojih zadnjih sejah so delavski svet DO in delavski sveti TO in DSSS razpisali referendum za sprejem novega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in pravilnikov o urejanju stanovanjskih vprašanj v temeljnih organizacijah oz. DSSS. Z novostmi obeh navedenih samoupravnih aktov smo vas v glavnem seznanili že v našem Glasilu v mesecu decembru.
Sočasno bomo na referendumu sprejemali tudi spremembe in dopolnitve statuta SOZD GLG. Le-te smo sprejemali že na referendumu, ki je bil 26. 5. 1981, skupaj s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG. Na omenjenem referendumu je bil samoupravni sporazum o združitvi v SOZD GLG sprejet z zadostno večino glasov, medtem pa spremembe in dopolnitve statuta niso bile sprejete in za te je DS ponovno razpisal referendum.
Spremembe in dopolnitve statuta SOZD GLG so tesno povezane s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi, ki smo jih že sprejeli, zato menimo, da bi bilo pametno sprejeti tudi te, saj gre v končni fazi za uskladitev obeh samoupravnih aktov.
Referendum bo 11. marca 1982. Vabimo vas, da se referenduma udeležite in tako izkažete svojo delovno in samoupravljalsko dolžnost in pravico.
JELKA
Osem let računalništva
v LIP Bled
r
Priprave na volitve
Osnovna organizacija zveze sindikatov ima glavno vlogo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela pri pripravah na volitve. Lani v mesecu maju so v vseh izvršnih odborih osnovne organizacije sindikata imenovali odbore za kadrovska vprašanja in volitve (med njimi predsednika, evidentičarja in dva člana). Prav v ta namen je bil na Bledu v občinskem merilu posvet (inštruktaža) evidentičarjev ter predsednikov odbora, kjer so nam delavci Zveze SZDL ter Zveze sindikata iz Radovljice obrazložili natančen potek priprav na volitve tako po delovnih oziroma temeljnih organizacijah kakor v krajevnih skupnostih. Člani odbora za volitve po naših temeljnih organizacijah so sestavili spisek eventuelnih možnih kandidatov za samoupravne organe v TOZD in DO, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, skratka: iskali smo nove kandidate, kajti mandatne dobe sedanjih se počasi iztekajo. V jesenskem času smo se z eventuelnimi kandidati sestali, se z njimi posvetovali in jim obrazložili njihov pomen in vlogo pri samoupravnih nalogah v našem gospodarskem procesu. Evidenco možnih kandidatov smo vodili na popisnicah, evidenčnih listih ter oblikovali zbirna poročila. Vsebinskih in kadrovskih priprav ni mogoče voditi brez enotno urejene evidence kadrov. Pri pripravah so sodelovali člani ZK, OOS, ZSM ter drugi člani naših samoupravnih organov.
V	začetku meseca februarja letos so po vseh temeljnih organizacijah potekale temeljne kandidacijske konference v sestavu članov izvršnih odborov OOS, predstavniki ZK ter člani delavskih svetov. Izvedli smo jih v skladu z navodili poslovnika temeljne kandidacijske konference. Vsem samoupravnim skupinam smo dali v javno obravnavo kandidatno listo, družbenopolitičnim organizacijam ter samoupravnim organom. Člani sindikata smo se zavedali, da bo naše delo uspešno le tedaj, če bo neposredno povezano z delom delegatov. Obravnavali smo in se tudi aktivno vključili v razpravo o evidentiranih kandidatih za nosilce funkcij v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Izbirali in predlagali smo kar najbolj zanesljive in delovne ljudi, ki bodo v naslednjem mandatnem obdobju pripomogli k boljšim gospodarskim in drugim rešitvam v naši delovni organizaciji.
V	delovni organizaciji bomo volili delegacije za zbor združenega dela, delegacije za SIS v četrtek, dne
11.	marca 1982. Prav tega dne pa bomo volili tudi člane za samoupravne organe v vseh naših temeljnih organizacijah kakor tudi člane v samoupravne organe DO.
Trdno smo prepričani, da se bomo vsi člani našega kolektiva v polnem številu udeležili volitev in da bomo s tem pokazali svojo delavsko zavest.
Vesna
V_____________________________________________J
Letos spomladi bo res poteklo polnih osem let računalništva v naši DO. V tistem 1974. letu sva dva delavca začela na tem področju, vendar ne z delom, temveč s pri-učevanjem. Učila sva se na Republiškem računskem centru v Ljubljani. Danes nas je devet in vsi skupaj smo si nabrali okroglo 40 let izkušenj.
Prva oprema je bil paketni terminal, ki smo ga kupili skupaj z Vezeninami in GG Bled. ki nas je povezoval z računalnikom v Ljubljani. Ta je bil instaliran 1975. leta. LIP je svoj lastni 150 milijonski delež (to so milijoni S din) vplačal na RRC 1977. leta. 1979. leta smo kupili svoj lastni računalnik (Iskradata C 18 — 20), ki je s kasnejšimi manjšimi razširitvami skupno veljal okroglo 1 milijardo S din. V letu 1982 predlagamo večjo razširitev — za še eno staro milijardo dinarjev.
In kaj delamo in kaj naredimo?
»Vrtimo« približno 400 programov. Skoraj polovica teh je interaktivnih (pomeni, da uporabnik programa neposredno komunicira z računalnikom). Lahko bi rekli, da pokrivamo vsa področja poslovanja, nekatera v celoti, nekatera delno. Vhodne podatke v veliki večini zajemamo preko ekranskih terminalov. Posredujejo jih tisti delavci, pri katerih nastajajo. S pomočjo programov, ki smo jih v celoti izdelali sami, se na primer vsak čas na zaslon ekranskega terminala lahko »prikliče«:
—	stanje nekih zalog v nekem skladišču,
—	stanje nekega našega kupca,
—	stanje nekega našega dobavitelja,
—	stanje na nekem kontu finančnega knjigovodstva in
—	cela vrsta drugih informacij v različni obliki in zaporedju.
Ni bil namen v tem kratkem sestavku podrobneje naštevati vseh vsakodnevnih del. Ugotovimo lahko le, da smo v vseh teh letih maksimalno izkoriščali opremo, ki smo jo imeli in da smo bili z »vzgojo« kadrov vedno korak pred nakupom strojev. To je v računalništvu zelo pomembno.
Če je bilo teh 8 let uspešnih (in mi računalničarji tako mislimo), pa gre to pripisati prav celemu kolektivu DO.
Henrik Blažič
VOLITVE SO POMEMBNI DEL NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA !
Sortacija žaganega lesa za lastno uporabo ali prodajo je zelo odgovorno delo. S pravilnim delom bomo nabrali več lesa, sposobnega za lastno uporabo, izvoz in druge potrošnike žaganega lesa. Torej bomo zadostili potrebnim količinam in tudi vrednostno dosegli najbojše rezultate.
Tand
V TO Rečica — Vkladanje sortiranih desk v zložaje za vsakodnevne potrebe in zalogo
PO NARODNEM DOHODKU OBČINA RADOVLJICA NA 19. MESTU V SLOVENIJI
Zavod za statistiko SR Slovenije je pred kratkim objavil pregled višine narodnega dohodka na prebivalca po vseh 60 slovenskih občinah za leto 1980. Radovljiška občina s poprečnim narodnim dohodkom 117.253 din na prebivalca se v tem pregledu uvršča na
19.	mesto med slovenskimi občinami. Na Gorenjskem je le v tržiški občini narodni dohodek za malenkost nižji, kar jo uvršča takoj za radovljiško na
20.	mesto. Kranjska občina se v letu 1980 uvršča po narodnem dohodku na 8., Škofja Loka na 10. in jeseniška občina na 16. mesto.
Sklepi
samoupravnih
organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (15.1.1982)
1.	Potrdil je predlog izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata glede prodaje odpadkov za naše zaposlene:
—	cena žamanja je 400,00 din/prm, in sicer samo za lastno uporabo zaposlenih, v količini 2 prm;
—	cena za zaboj odpadkov je 500,00 din za lastno uporabo zaposlenih;
—	vsako nošenje ostankov lesa oz. odpadkov se z zgornjimi sklepi ukine.
Sklepi veljajo od 1. 2. 1982 dalje
2.	Cena usluge za skobljanje oblog ostane nespremenjena — 30,00 din/kv. m s tem, da se v letu 1982 ne bo spreminjala.
3.	Korigiral je sklep glede spremembe zasedbe komercialista za plošče, pohištvo in iso-span, sprejet na XVII. zasedanju, dne 29. 10. 1981:
Zaradi zmanjšane prodaje na domačem tržišču in večanja zalog izdelkov mora prodajni sektor pokreniti vse, kar je v njegovi moči, da bo prodaja stekla, sicer bomo začeli postopek za spremembo zasedbe del in nalog v prodajnem sektorju.
4.	V zimskem času se prodajni sektor pooblašča, da prodajne pogoje prilagodi razmeram na tržišču, o čemer mora sprotno pismeno obveščati vodstvo TO.
5.	Za podpisnika samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO LIP Bled za srednjeročno obdobje 1981 — 1985, ki je bil obravnavan in sprejet na XVI. zasedanju, dne 30.9. 1981 je imenoval predsednika DS, Pavla Maleja.
6.	Sprejel je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SIS elektrogospodarstva SRS za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990. Sprejel je tudi aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti Radovljica za obdobje 1981 — 1985 in za podpis pooblastil Franca Mencingerja.
7.	Sprejel je predlog za ustanovitev enote izobraževalne skupnosti za metalurško, kovinsko, elektro in naravoslovno matematično usmeritev pri Železarskem izobraževalnem centru Jesenice; za podpis je pooblastil Pavla Maleja.
8.	Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov ter pogodbo o izvajanju proizvodnega dela za učence usmerjenega izobraževanja pri ŽIC Jesenice.
9.	Na podlagi obravnave je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo spremembe oziroma dopolnitve opisov nalog:
—	upravljanje sušilnice
—	transport z viličarjem na skladišču žaganega lesa (nad 2,5 t)
10.	Za delegata v samoupravne organe Temeljne banke Gorenjske je imenoval Ljubico Iskra.
11.	Na podlagi pregleda poslovanja okrepčevalnice TO je bil sprejet sklep o sprejemu novih cen:
malica — tuji	iz 30,00 din na 40,00 din
kosila — zaposleni
in upokojenci LIP	iz 34,00 din na 50,00 din
kosila — tuji,
družinski člani	iz 45,00 din na 60,00 din
napitki	iz 2,00 din na 5,00 din
Cena malic za zaposlene ostane nespremenjena — 2,00 din.
Navedene cene veljajo od 1. 2. 1982 dalje.
Sprejel je še sklep, da je vsak zaposlen upravičen samo do enkratnega prejema regresa za malico. Zato naj v bodoče tisti, ki prejemajo bloke za dietno prehrano, ne hodijo na malico v okrepčevalnico; v nasprotnem primeru pa naj bloke za dietn o prehrano odjavijo.
12.	Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno-izobraževalnih programov.
13.	Za igradnjo kotlovnice na lubje je imenoval gradbeni odbor v sestavi: Jakoba Repeta, Nika Talerja, Franca Langusa in Joža Lipnika.
14.	Stanka Medja je iz zdravstvenih razlogov in v smislu 105. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD prerazporedil na dela in naloge pomočnika pri cepilki 1100 in pomočnika pri VKŽ v obratu primarne predelave lesa.
15.	Ugodno je rešil vlogo oddelka priprave proizvodnje za odpis 1000 kosov isospan zidakov N240.
16.	Obravnaval je prošnje zaposlenih za nakup nekurantnega blaga oziroma izdelkov in le-te ugodno rešil.
17.	Ugodno je rešil prošnjo vzgojno varstvenega zavoda Kranj za odobritev različnega odpadnega materiala, prav tako je ugodno rešil prošnjo Planinskega društva Srednja vas za pomoč pri gradnji koče na Vojah.
18.	Na osnovi prošnje Sankaške zveze Slovenije je odobril izredni plačani dopust Francu Pikonu za treninge in tekmovanja, planirana v okviru priprav za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Odobril je dopust za čas od
18.	1. do 24. 1. 1982 in 26. 1. do 31. L 1982.
19.	Sankaškemu klubu Bohinj je dovolil, da na naših strojih izdela potrebno orodje za izdelavo tekmovalnih sani ter da objavlja razne prispevke na oglasni deski pred vratarnico.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (28.1. 1982)
1.	Dopolnil je sklep o prodaji lesnih ostankov:
Zaposleni so upravičeni do nabave žamanja za lastno
uporabo v količini 2 prm po 400,00 din ali enega zaboja odpadkov po 500,00 din. Sklep glede prodaje odpadkov velja tudi za upokojence.
2.	Potrdil je delni letni plan za leto 1982 v predlagani obliki.
3.	Potrdil je operativni plan za kovinski obrat, primarno obdelavo lesa in oddelek iso-span.
4.	Zaradi razlik pri obračunu med A in B grupo je potrdil konstanto za B grupo za leto 1982 v višini 10$.
5.	Pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj je posredoval v obravnavo zborom samoupravnih delovnih skupin.
6.	Razpisal je referendum za sprejem pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj za dne 18.2. 1982. V komisijo za izvedbo referenduma je imenoval: Franca Bijola, Metoda Maleja in Marijo Rozman.
7.	Potrdil je inventurni elaborat za leto 1981; nastale inventurne razlike se preknjižijo: inventurni viški se knjižijo na izredne dohodke, inventurni manjki pa na izredne izdatke.
Osnovna sredstva se na predlog komisije za popis osnovnih sredstev odpišejo in odprodajo. Nekurantno blago se na predlog komisije v skladišču potrošnega materiala odpiše in odproda.
8.	Sprejel je sklep, da se za potrebe obrata primarne predelave lesa — žaga nabavi tračna žaga — hlodarka v vrednosti 960.000,00 din.
9.	Sprejel je sklep o odprodaji cepilne tračne žage — 1500 iz obrata primarne obdelave lesa — krojilnica s tem, da se najprej ponudi temeljnim organizacijam LIP.
10.	Poračun za vse količine, ki jih je GG dobavil v letu 1981 lesnim TOZD LIP Bled se opravi do višine 2.800,00 din/kub. m. Ker pa je GG Bled s fakturiranjem začasno realiziral povprečno ceno 2.724,11 din/kub. m, se razlika 75,89 din/kub. m poračuna na vse dobavljene količine v letu 1981, to je 86.330 kub. m, kar znaša 6.551.687 din.
11.	Poračun za dobavljene količine žamanja in sekancev od 1. 1. do 31. 12.81 se izvrši do višine 30% oz. 27 % povprečne dosežene poračunske cene hlodovine iglavcev v SOZD GLG, ki znaša 2.868,21, to je: za žamanje do 860,45 din/prm, za sekance do 774,40 din/prm.
12.	Razpisal je volitve v samoupravne organe TO, ki bodo 11.3. 1982. V volilno komisijo za izvedbo volitev so bili imenovani: Bijol Franc, Kožar Franc, Sodja Janko, Cerkovnik Marija, Mencin Jelka in Langus Franc.
13.	Športnemu društvu Stara Fužina je odobril 4 kom. omarice Ana kot prispevek oz. nagrado za tekmovanje s samotežnimi sanmi z Vogarja.
14.	Turističnemu društvu Boh. Bistrica je kot pomoč pri obnovi pogorelega gostišča Danica odobril 310 kom. iso-span zidakov, razrez hlodovine za ostrešje (ca.) 16 kub. m).
DELAVSKI SVET TO REČICA (28. 1. 1982)
1.	Obravnaval je izvajanje ukrepov za zmanjšanje porabe goriv v zadnjih treh mesecih lanskega leta ter ugotovil, da se ponovno ugotavlja velika potrošnja plinskega olja v oddelku lesnih oblog, zato je treba čimprej avtomatizirati mazanje pri cepilki. Rok za izvedbo: konec maja 1982. Zadolžen: vodja vzdrževanja in investicij.
2.	Še nadalje naj se izvajajo ukrepi po načrtu, ki so bili sprejeti na zborih delavcev 25. 5. 1981, za kar so zadolženi vsi posredni vodje v proizvodnji.
3.	Pregledal je celotni inventurni elaborat ter ugotavlja, da so nastale razlike v mejah normativov, ki smo jih sprejeli ter so opravičljive. Viški naj se knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke.
4.	Sklep o označitvi drobnega inventarja naj se dokončno realizira do konca aprila 1982.
5.	Potrdil je predlog inventurne komisije o odprodaji nekurantnega blaga, ki za naše potrebe ni več uporabno.
6.	Organizacijsko je treba rešiti oz. najti boljši način evidence o porabi furnirja, kot tudi zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje embalaže.
7.	Potrdil je predlog komisije za odprodajo osnovnih sredstev, da se odprodajo v odpad osnovna sredstva, ki se ne dajo usposobiti, ker so popolnoma dotrajana in polomljena.
8.	Razpisal je referendum za sprejem pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO, lesna predelava Rečica, ki se opravi 18. februarja 1982 od 5.30 do 17.30 v sejni dvorani TO.
Za izvedbo referenduma je imenoval komisijo v sestavi: Sodja Janez, Šorli Tončka in Rožič Štefan.
9.	Razpisal je volitve za samoupravne organe TO, ki se opravijo 11. marca 1982 od 5.30 do 17.30 v sejni dvorani TO.
10.	Za izvedbo volitev v samoupravne organe in splošne volitve je bila imenovana volilna komisija v sestavi: Peteh Ivan, predsednik, Gajser Teja, član, Rožič Štefan član, ter namestniki: Koselj Antonija, Lebar Metka in Repinc Ciril.
11.	Imenoval je komisijo za sestavo volilnih imenikov v sestavi: Čop Tončka, predsednik, Sinkovič Janja in Čpajakovič Jožica, člana.
Nadaljevanje na 4. strani
VOLITVE SO POMEMBNI DEL NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA !
OBČINSKI CENTER ZA SOCIALNO DELO
Po novem zakonu o socialnem skrbstvu so izvajalci socialno skrbstvene dejavnosti v občinah centri za socialno delo. Takšen center deluje tudi v radovljiški občini, ki ga je ustanovila Skupnost socialnega skrbstva Radovljica na decembrski seji lani. Za ustanovitev centra so bili namreč izpolnjeni vsi odgovarjajoči zakonski pogoji, za katere je po predhodni obravnavi dal soglasje občinski izvršni svet, za njim pa tudi predsedstvo OK SZDL Radovljica.
V centru bo zaenkrat zaposlenih sedem strokovnih ter po en računovodski in administrativni delavec. Za začetek delovanja centra je Skupnost socialnega skrbstva Radovljica namenila 900 tisoč din. Drugi del denarja, potrebnega za dejavnost pa bo center prejemal na osnovi sporazuma o svobodni menjavi dela od skupnosti socialnega skrbstva. Sedež občinskega centra bo na sedanjem sedežu Skupnosti socialnega skrbstva, na Kopališki cesti 10 v Radovljici.
PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE \ RADOVLJICA
Na osnovi določil novih pravil občinske organizacije SZDL Radovljica, ki so jih sprejeli delegati na seji občinske konference SZDL lanskega decembra, so sočasno sprejeli tudi sklep o ustanovitvi Plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Radovljica. V tem organu SZDL so vključeni zaslužni predvojni revolucionarji, borci in aktivisti NOB, zaslužni družbenopolitični. znanstveni, gospodarski in kulturni delavci, ki niso več v aktivnem delovnem razmerju. Radovljiški Plenum trenutno šteje 33 članov. Prvo zasedanje Plenuma pa je bilo 15. januarja v Radovljici. Udeleženci so obravnavali družbenoekonomska in druga razvojna gibanja v občini za leto 1981, usmeritve gospodarstva v letu 1982 ter priprave na volitve delegatov v družbenopolitične _ skupnosti in SIS, ki bodo v marcu. Plenum se mora po pravilih SZDL sestajati vsaj enkrat letno.
I PREDKONGRESNA AKTIVNOST V NAŠI ^OBČINI
Komite OK ZK Radovljica je na zadnji januarski seji potrdil programsko usmeritev kulturnih, športnih, informativno propagandnih in drugih prireditev in akcij v počastitev IX. kongresa ZKŠ in XII. kongresa ZKJ.
Program prireditev in proslav, ki ga je oblikoval koordinacijski odbor za proslave pri OK SZDL ne bodo razširjali z novimi oblikami, ki bi terjale več časa in denarja, pač pa bodo dodali ustrezno vsebino za popularizacijo partijskih, sindikalnih in mladinskih kongresov, ki se bodo zvrstili v letu 1982.
Program bodo izvajali muzeji, knjižnice, dramske, glasbene, likovne sekcije, kulturna in telesnokulturna društva, organizacije ZSMS in sindikatov, LRP Triglav in vse šole. Razen dramskih del, razstav, literarnih srečanj, koncertov in proslav bodo letos posvetili kongresom tudi razne akcije v okviru prostovoljnega mladinskega dela, pohode, kvize, srečanja z borci in razna tekmovanja.
Sklepi
samoupravnih
organov
(Nadaljevanje s 3. strani)
12.	Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojnoiz-obraževalnih programov za lesarsko usmeritev v SR Sloveniji v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Borisa.
13.	Potrdil je predlog plana za leto 1982 kot je bil predložen v obravnavo.
14.	Za izenačevanje meril neposrednih in posrednih del v TO je za leto 1982 za B grupo določil konstanto 10 %.
15.	Delovni koledar za mesec februar 1982 se spremeni v toliko, da se normalno dela prvo in drugo soboto (t.j. 6. in 13.2. 1982 dopoldne in popoldne). Sprememba koledarja je potrebna zaradi rekonstrukcije SM, ki se bo vršila predvidoma v mesecu marcu odn. aprilu.
16.	Potrdil je nabavo investicijske opreme, ki je namenjena za rekonstrukcijo SM podboja in kompletiranje lakirne linije, kot je bila predložena.
17.	Sprejel je SaS o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju prihodka med DO Meblo N. Gorica — TO Iverica in DO LIP Bled, TO Rečica v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika sporazuma je imenoval direktorja DO Franca Bajta. V arbitražno komisijo je imenoval Franca Bajta, za člana poslovnega odbora pa Jožeta Lavriča.
18.	Sprejel je Aneks k SaS o temeljih plana stanovanjske skupnosti Radovljica za obdobje 1981—1985 v be sedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Borisa.
19.	Obravnaval je predloge sklepov o poračunu hlodovine in lesnih ostankov za IV. kvartal leta 1981, ki jih je posredoval Poslovni odbor iz SS o ureditvi osnov in meril za uvajanje dohodkovnih odnosov v SOZD GLG ter jih potrdil v predlagani obliki.
20.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval dopolnitev opisa delovne naloge »upravljanje sušilnice«, ki je pomotoma izpadlo pri pisanju čistopisa naloge, v ocenitvi pa je upoštevano.
21.	Za delegata v samoupravne organe Temeljne banke Gorenjske, PE Radovljica je za naslednje mandatno obdobje ponovno imenoval Amalijo Repe.
22.	Zahtevek za varstvo pravic Štefana Kušerja je DS zavrnil kot neutemeljen.
23.	Francu Reklju se s 1. 11. 1981 izda sklep za opravljanje del in nalog »klasifikacija napak in popravljanje furn. elementov«.
Delavski svet TO Mojstrana (29. 1. 1982)
1.	V predlagani obliki je sprejel plan za leto 1982.
2.	Sprejel je pripombe na pravilnik o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO in sprejel sklep o razpisu referenduma za sprejem pravilnika, ki bo 18.2.1982 ter imenoval komisijo za izvedbo referenduma.
3.	Za delegata v samoupravne organe Temeljne banke Gorenjske je bil izvoljen Tomaž Ravhekar.
4.	Potrdil je inventurni elaborat za leto 1981.
5.	Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnih programov.
6.	Sprejel je konstanto — 10% — za izenačevanje razlik med A in B grupo.
7.	Sprejel je sklep o razpisu volitev za samoupravne organe TO Mojstrana in splošne volitve, ki bodo 11.3.1982.
8.	Sprejel je predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana SISEOT za obdobje 1981 — 85.
DELAVSKI SVET TO PODNART (29.1.1982)
—	Na predlog plana DO LIP Bled v času javne obravnave ni bilo pripomb, zato ga je DS sprejel v predloženi obliki.
—	Za izenačitev nivoja vplivanja meril za posredna dela je DS potrdil konstanto 10 % za obdobje L—III. 1982.
—	Na predlog OOS TO je delavski svet imenoval Antona Goričana za delegata v organe samoupravljanja LB, Temeljne banke Gorenjske, Kranj.
—	DS je potrdil poračun za hlodovino, lesne ostanke in žagan les za IV. kvartal 1981.
—	Na predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj v TO so v času javne obravnave prispele nekatere pripombe. DS je navedene spremembe pravilnika sprejel in obenem sprejel sklep, da se razpiše referendum za sprejem pravilnika, ki bo 18. 2. 1982. V komisijo za izvedbo referenduma so imenovani:
Langus Branko — predsednik
Čeme Marjeta — član
Prevec Ivanka — zapisnikar
Sitar Franc — namestnik predsednika
Baloh Angelca
Perič Danica
—	Po obravnavi je DS sprejel samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov. Sklep o pristopu je podpisal predsednik DS, Čufar Franc.
—	Sprejel je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti Radovljica za obdobje 1981—1985. Za podpis navedenega samoupravnega sporazuma je pooblastil Franca Globočnik, direktorja TO.
—	Sprejel je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SIS elektrogospodarstva SRS za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteti do leta 1990. Izjavo o pristopu podpiše predsednik DS.
—	Ravnik Jure, predsednik inventurnih komisij za redni letni popis je prebral elaborate o popisu žagovcev, žaganega lesa in izdelkov, potrošnega materiala, drobnega inventarja in ostalih sredstev, osnovnih sredstev, blagajne in porto blagajne. Po obravnavi je DS navedene inventurne elaborate potrdil in sprejel sklep, da se inventurni viški in manjki knjižijo na izredne prihodke in izredne odhodke.
—	Perič Danica je imenovana za delegata v komite za SLO in DS za idejnopolitično delo v KS Podnart.
—	V komisijo za izvedbo volitev v samoupravne organe TO, ki bodo 11. marca 1982 so bili imenovani:
Vidakovič Stjepan — predsednik Eržen Anton — član Prevec Ivanka — zapisnikar Pangerc Silvester — nam. preds.
Razpet Jože Baloh Angelca
V komisijo za izvedbo volitev v SIS in DPS so bili imenovani:
Lušina Irena — predsednik Perne Franc — član Šarec Ruža — zapisnikar Arh Peter — nam. preds.
Tomažin Janez Urbanč Pavla
—	DS je ugodno rešil prošnjo Organizacijskega odbora S. Žagar, ki je prosil za materialno pomoč 0,350 kub. m žaganega lesa za izvedbo tradicionalnega smučarskega teka patrol.
Delavski svet DSSS (29.1. 1982)
1.	Obravnaval je predlog delitve naloge dopolnilna dela v sektorju AOP, ki se razdeli na dva dela, in sicer:
—	dopolnilna operaterska dela in
—	dopolnilna dela v sektorju AOP in ga dal v 8-dnevno javno obravnavo.
2.	Obravnaval je predlog za spremembo sistemizacije del v PRB, ki je naslednja:
—	ukinitev dela: oblikovalec
—	preimenovanje in sprememba strukture nalog pri delu konstruktor v novo delo:
• konstruktor in obdelavalec inovacij z nalogami:	2200	ur
obdelava delov projekta	za stavbeno pohištvo	1000 ur
obdelava delov projekta za pohištvo in notranjo opremo	400	ur
obdelava inovacij in	indoka	800	ur
Predlog je dal DS v 8-dnevno javno obravnavo.
3.	Potrdil je inventurni elaborat za leto 1981; viški pri drobnem inventarju se knjižijo v izredne dohodke, manjki, ki izvirajo iz razhodovanja oz. iztrošenega drobnega inventarja, ki se med letom ni odpisoval, pa se knjižijo v izredne izdatke; pri ostalih popisih: osnovna sredstva, gotovina in terjatve pa inventurnih razlik ni bilo.
4.	Sprejel je sklep o razpisu volitev v samoupravne organe DSSŠ in splošne volitve, ki bodo 11. 3. 1982 ter imenoval volilne komisije.
5.	Ugotovil je, da so plan 1982 sprejele vse samoupravne delovne skupine v DSS, zato ga je potrdil.
6.	Obravnaval in sprejel je dogovor o programu ljudske obrambe in družbene samozaščite ter določitvi prispevne stopnje; za podpis je bil pooblaščen Jordan Blaževič.
VOLITVE SO POMEMBNI DEL NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA !
Program dela samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za leto 1982
Program dela Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (v nadaljevanju besedila: stanovanjska skupnost) za leto 1982 prevzema in razčlenjuje zlasti naloge stanovanjske skupnosti opredeljene s statutom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupno-
sti ter naloge, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 do 1985.
Pri načrtovanju dela stanovanjske skupnosti za leto 1982 so v posamezna področja vgrajene naloge in stališča družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskla-
jevanje samoupravnih družbe-no-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva ter določila in obveznosti novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
Program dela stanovanjske skupnosti za leto 1982 je podrobneje opredeljen v naslednjih poglavjih:
I.	Nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
II.	Izvajanje plana stanovanjske skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 v letu 1982
III.	Druge dodatne naloge stanovanjske skupnosti v 1. 82.
I NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
1.	Z doslednim izvajanjem stališč, sklepov in priporočil za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in zakona o stanovanjskem gospodarstvu je bila dana podlaga za hitrejši razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Sprejeto in usklajeno stališče, da o vseh zadevah stanovanjskega gospodarstva odločajo delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in stanovalci v skupnostih stanovalcev, zahteva nadaljnjo preobrazbo samoupravne organiziranosti in delovanja stanovanjske skupnosti. V tej se morajo še v večji meri kot doslej usklajevati interesi uporabnikov in izvajalcev in nalog, ki so jih skupno sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Izvedba navedenih nalog in na zakonu temelječih sprememb v samoupravnem organiziranju stanovalcev v stanovanjskih hišah in v delu delegacij na skupščino stanovanjske skupnosti zahteva nove ustrezne sistemske ureditve, hišne samouprave t.j. ustanovitev nove oblike samoupravne organiziranosti stanovalcev v hišah (skupnosti stanovalcev).
2.	Preobrazba samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti.
Na podlagi novih načel o samoupravni organiziranosti stanovanjskega gospodarstva v zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, bo potrebno v letu 1982 v občini sprejeti nov samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte.
3.	Priprave na volitve delegatov za skupščino SSS v aprilu 1982.
Potrebno bo aktivno sodelovati z organi OK SZDL in OS Zveze sindikatov Radovljica pri evidentiranju in kadrovanju potencialnih delegatov za samoupravna telesa in organe stanovanjske skupnosti, zlasti opozarjati na tiste člane hišnih svetov in delegate skupščine stanovanjske skupnosti, ki so se izkazali pri delu, pa doslej niso bili nosilci funkcij v stanovanjski samoupravi.
II. IZVAJANJE PLANA STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982
Iz sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in samega plana izhajajo v letu 1982 naslednje naloge stanovanjske skupnosti:
1. Družbena stanovanjska
gradnja
V letu 1982 se bo družbena stanovanjska gradnja nadaljevala na naslednjih območjih: stanovanj
—	Lesce	102
—	Bled-Jarše	54
—	Boh. Bistrica	16
—	Stara Fužina	12
Skupno se bo pričela gradnja 184 stanovanj, vendar pa je možno, da pride pri posameznih objektih še do manjših pozitivnih odklonov (zaradi racionalne gradnje oz. funkcionalnosti objekta).
V letu 1982 bo tudi zaključena gradnja (april oz. oktober) 162 stanovanj in sicer: Cankarjevo naselje Radovljica 66, Jarše 70, Posavec 22 in Kropa 4, kar bo k reševanju stanovanjske problematike delavcev in občanov tako s strani stano-
van iške skupnosti kot TOZD prav tako predstavljalo pomemben doprinos.
2.	Družbeno usmerjena individualna stanovanjska gradnja
V	okviru stanovanjske zadruge DOM smo v letu 1982 predvideli pričetek gradnje 141 individualnih stanovanjskih hiš.
Zelo velik problem predstavlja pridobivanje stavbnih zemljišč. zato se bo morala strokovna služba zelo angažirati ter z dogovarjanjem in sporazumevanjem poiskati ustrezne rešitve.
3.	Vzdrževanje in prenova obstoječega stanovanjskega sklada v letu 1982 Začrtano politiko vzdrževanja in prenove obstoječega stanovanjskega sklada v družbeni lastnini bo potrebno nadaljevati prav tako v letu
1982.	'
V	ta namen bo potrebno izdelati in samoupravno verificirati plan vzdrževanja za leto 1982. S finančnim načrtom pa zagotoviti sredstva za prenovo in vzdrževanje tega sklada.
III.	DRUGE DODATNE NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI V LETU 1982
Med dodatne naloge stanovanjske skupnosti s strokovno službo v letu 1982 lahko štejemo zlasti naslednje:
1.	Ustanovitev stavbno-zemljiške skupnosti
Javna razprava o temeljnih dokumentih stavbno-zemlji-ške skupnosti je bila opravljena. tako da lahko v sodelovanju z iniciativnim odborom za ustanovitev SZS v najkrajšem času konstituiramo to skupnost.
2.	Ustanovitev strokovne službe SIS materialne proizvodnje
Upoštevajoč povezanost delovanja vseh SIS materialne proizvodnje in odločitve širše družbene skupnosti o ustanovitvi enotne strokovne službe za vse tri SIS, bo potrebna precejšnja angažiranost strokovne službe stanovanjske skupnosti pri oblikovanju ustrezne statusne organiziranosti te službe.
3. Naloge s področja LO in DS
Tudi v letu 1982 bo potrebno tekoče realizirati vse naloge s področja LO in DS ter v skladu s sprejetimi programi jačati pripravljenost in obrambno sposobnost stanovalcev v objektih družbene lastnine v izrednih razmerah in ostalih specifičnih pogojih delovanja stanovanjske skupnosti.
Pred
ustanovitvijo SIS za ceste
Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je na januarski seji na osnovi zakona SR Slovenije o cestah, ki nalaga vsem občinam ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za ceste, imenoval iniciativni odbor. Ta bo poskrbel za izvedbo priprav in predložitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste.
V iniciativni odbor so bili imenovani Peter Sekloča iz KS Gorje kot predsednik, Leopold Benedik iz upravnih organov skupščine občine kot tajnik, za člane pa Leopold Per-nuš, Pavel Tolar, Miha Bevc, Janez Rozman in predstavnik Cestnega podjetja Kranj.
Kdaj se upokojiti?
Mnogo je javnih razprav in predlogov med občani, delovnimi ljudmi, zanje slišimo preko radia in televizije, beremo v dnevnem časopisju. Koliko let naj delamo in koliko bomo stari, da si bomo pridobili pravico do upokojitve?
Pridružimo se tudi mi in razpravljajmo, podprimo ugotovitve nekaterih prizadetih delavcev. Z obremenitvijo potrebnih štirideset let delovne dobe in starostjo 60 let (potrebnih za dosego polne pokojnine) smo posebej prizadeti tisti delavci, ki smo se zaposlili pred in takoj po vojni.
Resnica je v tem, da delavci v tem obdobju niso uživali takšnih ugodnosti kakor jih imajo danes. Tedaj so bile dru-
gačne razmere, slabši delovni pogoji, daljši delovni čas. neurejena prehrana in slabi stanovanjski pogoji. Med drugim je bilo mnogo neplačanega dela pri raznih akcijah. Prizadeti delavci smo delali ob sobotah. potem smo služili vojaški rok. Casa za počitek in rekreacijo ni bilo. Tudi pri oblačenju in prehrani smo se marsičemu odpovedovali. Tako se prizadeti čutimo neenakopravne pri odmeri pokojninskih zahtev.
Kriterij za moško in žensko pokojninsko dobo bi moral biti bolj enakopraven. Razpravljala obravnavajo ter predlagajo, da bi bila polna pokojninska leta za ženske trideset let. za moške pa 35 let. TAND
Ob 40-letnici vstaje v Bohinju
V počastitev krajevnega praznika in 40-letnice bohinjske vstaje, počastitev spomina mrtvega bataljona na Pokljuki in praznika JLA je bila osrednja proslava 18. decembra 1981 v domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. Pred point dvorano (kjub zelo slabemu vremenu) je bil slavnostni govornik Repinc Ivan-Triglavski. V govoru je poudaril pomen velikega in junaškega dela, ki so ga opravili borci aktivisti, za začetek in razvoj narodno osvobodilnega boja na tem področju.
Po govoru so izvedli kulturni program člani — recitatorji društva »Svobode« ob sodelovanju odličnega pevskega zbora Osnovne šole dr Janez
Mencinger, Boh. Bistrica.
Po kulturnem programu so bila podeljena vsem aktivistom OF priznanja in značke 1941 — 1981. S tem je bila tudi zaključena proslava.
Pred praznikom JLA je predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije odlikovalo tudi več borcev iz Bohinja. Med njimi sta prejela visoka odlikovanja tudi dva delavca, upokojenca — borca TO TOMAŽ GODEC:
—	Ravhekar Miloš, z redom dela s srebrnim vencem
—	Zalokar Jakob, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Vsem odlikovancem iskrene čestitke!
Prispevek za krajevne skupnosti letos 520 din
Z novim predlogom aneksa (dodatka) k samoupravnemu sporazumu o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti v naši občini za leto 1982 bodo vsi zaposleni delavci letos združevali po 520 din. Lani smo za te namene združevali 450 din. Iz občinskega proračuna bodo sredstva za de-
javnost krajevnih skupnosti po novem predlogu proračuna višja za 17 % od lanskoletnih. Prispevek delavcev z območja Bohinja bo znašal 1000 din, ker plačujejo samoprispevek za Dom Joža Ažmana in muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.
V TO Mojstrana - cepljenje in celjenje elementov za skelete vhodnih in garažnih vrat
Priprave na 9. kongres ZKS
_ vnaprej zastavljenem programu, ki ga je potrdilo predsedstvo CK ZK Slovenije. bo sredi aprila 9. Kongres Zveze komunistov Slovenije v domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Zagotovljeni so osnovni pogoji za nemoten potek dela kongresa. Predvideva se. da bo vseh udeležencev okoli 1300. Predsedstvo CK ZK Slovenije je razglasilo, da bo delo potekalo v petih komisijah:
—	komisiji za samoupravne družbeno-ekonomske odnose s tujino:
—	komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije:
—	komisiji za razvoj in statut ZKS;
—	komisiji za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture;
—	komisiji za mednarodne odnose.
v____________;____________________________________J
Inventivna dejavnost
—	pomemben delež pri dvigu produktivnosti
Delavci DO LIP Bled smo v letu 1981 pripravili in sprejeli samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti in na osnovi tega tudi organizacijski predpis. S tem smo hoteli praktično obdelati celotni postopek od prijave inovacije, vodenja matične knjige o inovacijah, priprave gradiva odboru za gospodarjenje, strokovni komisiji za inovacije in delavskemu svetu do spremljanja uresničevanja inovacije in gospodarske koristi.
V sak delavec lahko svoj inventivni predlog pripravi na ta način, da izpolni obrazec PRIJAVNICA INOVATORJA in jo naslovi na projektivni razvojni biro LIP Bled ter odda v tajništvo svoje TO ali pa pošlje po pošti. Obrazci PRIJAVNICA INOVATORJA se nahajajo pri izmenovod-ji oz. obratovodji oz. vodji oddelka in sektorja.
Kadar želi predlagatelj ostati anonimen, pošlje prijavnico priporočeno po pošti v PRB. Na ovojnici mora napisati »inovacija«, prijavnico pa označiti s petmestno številko, in sicer tako, da je vsaka številka drugačna.
Delavec v PRB, ki je zadolžen za inovacije, mora takoj po prevzemu prijavnice izstaviti obrazec »potrdilo o prevzemu prijavnice« in jo poslati izstavitelju inovacijskega predloga.
Predlog inovacije mora primerno urediti in pripraviti ter najpozneje v 15 dneh poslati v obravnavo odboru za gospodarjenje, ki ga mora obravnavati v nadaljnjih 15 dneh. Odbor za gospodarjenje se seznani z inovacijskim predlogom, ga obravnava in imenuje strokovno komisijo, ki določi oziroma preveri:
—	postopek ugotavljanja koristnosti inovacije
—	način izračuna gospodarske koristi
—	delovno nalogo predlagatelja
—	vrsto inovacije (izum, tehnična izboljšava, koristni predlog)
—	izračun odškodnine
—	način izplačila odškodnine
—	način izvajanja inovacije.
Strokovna komisija tako pripravljen predlog, ki ji ga posreduje delavec, zadolžen za inovacije v PRB, uskladi in v enaki obliki posreduje odboru za gospodarjenje. Ta predlog strokovna komisija obravnava in ugotovi skladnost s samoupravnim sporazumom o inventivni dejavnosti, zlasti pa mora preveriti:
—	za kakšno inovacijo gre
—	naloge, ki jih predlagatelj opravlja
—	izračun gospodarske koristi, odškodnine ter način izplačevanja.
Odbor za gospodarjenje posreduje tako usklajen predlog delavskemu svetu TO oz. DSSS v dokončno obravnavo in sprejem. V predlogu mora biti jasno določeno izplačevanje odškodnine, ki je lahko v enkratnem znesku ali pa za vsako leto posebej.
Delavec, zadolžen za inovacije mora na osnovi podatkov, ki jih dobi od strokovnih služb za vsako inovacijo posebej izračunati denarno vrednost gospodarske koristi, ki jo inovacija prinaša temeljni organizaciji. Na temelju izračunane čiste gospodarske koristi se določi odškodnina po posebni lestvici (glej sam. sporazum o inventivni dejavnosti).
Najmanjša odškodnina pri letnem čistem prihranku do 5.000,— znaša 3.000,— , pri prihranku do 50.000,— znaša odškodnina 20.000,— , pri prihranku do 500.000,— znaša odškodnina 300.000,— , za prihranek do 5.000.000,— znaša odškodnina 700.000,— itd.
Ta lestvica se korigira glede na to ali gre za izum, za tehnično izboljšavo ali za koristen predlog.
Z določitvijo postopka od sprejetja predloga o posamezni inovaciji do izplačila odškodnine smo hoteli doseči dve stvari:
—	čimbolj tekočo in hitro rešitev predloga in
—	zainteresirati vsakega zaposlenega, da kritično presoja tehnološki postopek in stremi k racionalizacijam.
Pri tem se tudi zavedamo, da predstavlja inovacijska dejavnost pomemben delež pri dvigu produktivnosti in je tudi sestavni del ustvarjalnega odnosa delavcev do dela in dobrega gospodarjenja. To pa so tudi najpomembnejši elementi našega razvoja.
OGNJENI ZUBLJI
Občni zbor IGD Tomaž Godec Boh. Bistrica
V TO Mojstrano — brušenje rezil je zahtevno in precizno delo
Čisto okolje

Eno leto od zadnje letne konference je minilo in gasilci IGD Tomaž Godec Boh. Bistrica smo se dne 23. januarja 1982 spet zbrali, tokrat na občnem zboru našega društva, saj je mandatna doba upravnemu in nadzornemu odboru pretekla in treba je bilo izvoliti nov kader za vodenje dela na področju gasilstva.
Občnega zbora se je udeležilo 30 članov društva, od ostalih vabljenih pa se je vabilu odzvalo 11 gostov, oz. zastopnikov drugih društev in organizacij.
V	upravni odbor so bili izvoljeni:
—	predsednik Edo Krapež
—	podpredsednik Janko Kavčič
—	poveljnik Franci Mencinger
—	podpoveljnik Karel Gašper
—	tehnični referent Jože Hodnik
—	blagajnik Mara Pogačnik
—	tajnik
Minka Dobrinjanin
Člani odbora Štefan Fujs. st.
Emil Bernjak Jože Mencinger Franc Bolčina
V	nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:
—	Anton Sedlar
—	Jože Črnko
—	Franc Mencinger
Kot vsako leto bo tudi letos upravni odbor sestavil plan dela na svoji prvi seji.
Pri sestavi plana moramo upoštevati smernice iz razprave na poročila in povzetke iz samih poročil, ki so bila dobro pripravljena; problematika je bila nakazana, zato bo delo pri sestavi plana lažje.
Delovanje sindikalne organizacije v današnjem času je še kako pomembno. Bitka za stabilizacijo, dvig produktivnosti in sprotno reševanje tekočih problemov je postala dolžnost vsakega delavca in ne samo vodstvene strukture. Vendar pa so v vsaki TO specifične razmere in zato ni mogoče problemov reševati po enotnem obrazcu, temveč je potrebno delo prilagoditi situaciji.
TO trgovina je med vsemi TO LIP Bled v posebnem položaju, saj so njene enote tudi izven republiške meje, zato je tudi delo sindikalne organizacije specifično in temu primerno tudi težko. Prav zato je občni zbor OOZS TO trgovina, ki je bil 16. januarja, moral razčistiti z vsemi problemi in podati oziroma vsaj nakazati tudi rešitve. Predvsem se je pokazalo, da se člani kolektiva premalo poznajo med seboj, kar je delno razumljivo, saj je med posameznimi enotami več kot 100 km razdalje. Vendar pa to še ni opravičilo za to, da se posamezne enote zapirajo vase ter da se včasih čutijo celo ogrožene od drugih enot.
Prav zato je občni zbor bil priložnost in mislim, da se je
Iz poročil upravnega odbora je bilo razvidno, da v preteklem letu nismo pridobili nobenega novega člana in da je naša naloga tudi v tem letu, da stremimo za tem, da z vključitvijo mladih članov pomladimo naše društvo.
Eden izmed problemov, ki nas spremlja vsako leto je ta. da strokovno-tehnični kadri, t.j. vodje in obratovodje nimajo prav nobenega interesa za gasilstvo, prav njihova pomoč pa bi lahko veliko pripomogla k delovanju društva. Kako jih vključiti v naše delo? Zakaj se niti enkrat letno ne morejo udeležiti občnega zbora in žrtvovati vsaj dve uri svojega prostega časa?
To pereče vprašanje nas spremlja iz leta v leto.
Tudi o kajenju v naši TO je bilo govora. Stanje se je le delno popravilo, vendar bi morali proti takim kršiteljem nekaj ukreniti in zavzeti določene sankcije.
Da smo v zaostanku s po-žarno-varnostnim načrtom TO je šfe posebej poudaril Bojan Horvat, požarni inšpektor SO Radovljica. Dejal je, da bi z vso problematiko morali biti seznanjeni vsi vodstveni kadri, družbenopolitične organizacije in tudi samoupravna delavska kontrola.
Poleg ostalih problemov, ki naj bodo v pomoč pri sestavi plana dela za letošnje leto, naj novi upravni odbor stremi za tem, da se bo v bodoče posvetilo več časa izobraževanju tako posameznikov kot tudi vseh zaposlenih v TO (predavanja!).
Zaloga orodja in opreme je še zadovoljiva, pokazala pa se je potreba po nabavi novega gasilskega avtomobila — avto-cisterne. Upamo, da bomo dobili podporo odgovornih služb v DO oz. pomoč pri realizaciji tega našega predloga. jyj
priložnost tudi izkoristila, da se obračuna s takimi pojavi.
Srečanje smo izkoristili tudi za sprejem plana za leto 1982 in zato je bilo še toliko težje usmerjati razpravo kot tudi zaključke. Žal zaradi objektivnih razlogov ni bilo prisotnih vseh članov OOZS, da bi bila razprava še popolnejša.
Med številnimi sklepi, ki jih je zbor sprejel tako v zvezi bodočega delovanja 10 OOZS kot tudi dela vseh članov na sindikalnem področju, pa tudi pri izpolnjevanju planskih nalog, mislim, da je najvažnejši sklep, da vsi skrbimo za boljše poznavanje drug drugega, saj bo le tako možno reševati vse probleme. Pokazalo se je, da srečanje enkrat letno ne zadošča, da pa bo to zelo težko izboljšati tako zaradi časa kot tudi zaradi zelo majhnih finančnih sredstev.
Žal je čas tudi na tem občnem zboru prehitro bežal. Po kosilu in kratki zabavi je vse prezgodaj prišel čas slovesa, saj je bilo pred polovico članov kolektiva še 3 — 4 ure nočne vožnje.
Vendar pa je sklep le veljal — še to leto se moramo srečati.	Kelbl
Po naši domovini potujejo mnogi turisti, k nam prihajajo na počitnice in izlete iz vseh krajev sveta. Imamo najrazličnejše naravne lepote, s katerimi se ne morejo drugod pohvaliti. Vendar še premalo cenimo in ohranjamo naše okolje, v katerem živimo ter se gibljemo.
Tako zanemarjamo in onesnažujemo naše okolje, pa naj bo v gorah ali dolinah, ob rekah ali morski obali. Tujci si ustvarijo žalostne slike o naših pokrajinah, kako naj bi se jim čudili.
Za letošnje leto je Rdeči križ Slovenije med drugimi nalogami namenil posebno skrb in pozornost varstvu okolja naših krajev. Z načrtnimi akcijami pokrajin bi se dalo še marsikaj postoriti. Onesnaževanje naših voda je iz leta v leto večje, kljub temu da je zaščita
voda z zakonskimi predpisi urejena. Kaj je vzrok, da je stanje takšno? Morda bi se povprašali po osebnih odgovornostih. Ali se upoštevajo predpisi?
Skratka potrebno bi bilo vsakemu posamezniku vcepiti osnovno pravilo lepega vedenja, čut za higieno, urejenost, odgovornost do naših naravnih dobrin. Zaradi napetega in hitrega tempa življenja vse bolj rabimo naravo, zatekamo se po trenutke tišine, sprostitve ter miru k njej.
Mnogim se samoumevno zdi vreči smeti (od papirčkov do starega železa) za cesto, travnik ali polje z opravičilom »saj drugi tudi tja mečejo«. Za takšno početje ni opravičila. Zakaj bi delali tako kot drugi? Zakaj ne bi ljubili naravo, ki nam toliko lepega nudi?
Vesna
Televizijsko
obveščanje
Med vrstami javnih občil ima televizija pomembno mesto. Tu se kažejo največje možnosti obveščanja, ker se interesi občanov ter delovnih ljudi večajo. V zadnjih letih nas z neposrednimi prenosi vzpodbujajo k razpravljanju oziroma zastavljanju določenih vprašanj preko telefona. Vendar imamo žal v naši deželi v primerjavi z drugimi narodi malo telefonov. Tako se iz našega domovanja neposredno vključimo v dogajanje, gledalcu se nudi občutek navzočnosti. Z razvojem televizijske tehnike pa se tudi širijo oddaje neposrednih prenosov v sodelovanju z občani. Vsa dragocenost nekega kulturnega, političnega ali športnega dogodka je v neposrednih trenutkih samega dogajanja, kar gledalec najbolj vrednoti. Televizija mora dajati kar največje možnosti, da gledalca aktivno vključi v komunikacijski sistem.
Oddaje bi lahko bile vsebinsko bogatejše, ne samo v zastavljanju vprašanj. Gledalci bi s svojimi mnenji in raznimi interesi prispevali svoj delež k živahnim rešitvam nekih določenih problemov.
Vesna
Teden
kulturnih
večerov
Od 29. januarja do 7. februarja letos so v Ribnem pripravili teden kulturnih večerov v okviru slovenskega kulturnega praznika in Prešernove obletnice. To je že četrti kulturni teden v zadnjih letih, ki so ga priredili prizadevni delavci DPD »Svoboda« Rudija Je-dretiča iz Ribnega. V letošnjih kulturnih večerih so nam predstavili različne zvrsti kulturne dejavnosti, z vabili in s programom so znali pritegniti širok krog gledalcev tudi izven KS Ribno.
29. januarja se je v veži zadružnega doma Ribno predstavil s foto-razstavo ARH Franci, zvečer istega dne pa smo poslušali v manjši zasedbi godbo na pihala iz Lesc.
V	soboto, 30. januarja smo si ogledali komedijo Fadila Hadžiča »Žensko vprašanje« v izvedbi dramske skupine DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Dvorana je bila nabito polna. Igralci so izvrstno prikazali življenje matere in hčere v slikovitem in živahnem dialogu, značilnem za današnji čas. Lik nazadnjaške matere s pretirano, strogo vzgojo do hčere nam je odlično prikazala Ana Bajtova, tudi ostali igralci so kar najbolje upodobili druge Hadžičeve junake. Igro je režirala Alenka Bole-Vrabec, sceno je pripravila Sonja Kenda.
V	nedeljo, 31. 1. so se posebej otroci razveselili Pike Nogavičke, ki so jo zaigrali mladi iz Ribnega. Zvečer je gostoval moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice.
6.	februarja so se predstavili s folkloro, oktetom in nonetom kulturniki iz Boštanja, s katerimi Ribnani že dalj časa sodelujejo.
Zadnji kulturni večer so se ribenski igralci ponovno predstavili z dramo Krefli.
Kulturno življenje v KS Ribno je zelo bogato, predstavljajo se po krajih v vsej radovljiški občini. Velika zasluga za to gre Radu Mužanu, ki marljivo in zvesto uči otroke in tudi starejše ohranjati naše bogate kulturne umetnine.
Vesna
Ukinjena služba pravne pomoči
Lanskega decembra je izvršni svet občinske skupščine Radovljica sprejel sklep o ukinitvi Službe pravne pomoči. To službo je ustanovil še občinski ljudski odbor Radovljica kot samostojni zavod aprila meseca leta 1962. Vzrok za takšno odločitev izvršnega sveta je v tem, da se po zakonu o združenem delu ta služba ni mogla registrirati kot delovna organizacija. Imela je le enega redno zaposlenega, ne računajoč še honorarnega pravnika.
V skoraj dveh desetletjih delovanja je imela služba pravne pomoči velik pomen in korist za občane zlasti tiste, ki so bili socialno ogroženi in si niso mogli najemati svojega odvetnika. Če dodamo k temu še podatek, da je iskalo pravno pomoč letno v poprečju okoli osemsto občanov, lahko vidimo, da bo vrzel brez te službe vse prej kot nepomembna. V zadoščenje tistim, ki bodo rabili pravno pomoč, naj bo dejstvo, da še vedno redno deluje takšna služba tudi pri občinskem svetu zveze sindikatov v Radovljici, kjer se zatekajo delavci iz združenega dela.
Občni zbor OOZS TO trgovina
Na podlagi določil čl. 95 zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Ur. 1. SFRJ 44/60) čl. 130 in 573 o združbnem delu in statuta delovne organizacije LIP Bled, sklenemo delavci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o inventivni dejavnosti DO LIP Bled
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah ugotavljamo, da predstavlja inovacijska dejavnost pomemben delež pri dvigu produktivnosti, da je sestavni del samoupravnih odnosov in možnosti za ustvarjanje ustvarjal-
nega odnosa delavcev do dela, pridobivanja dohodka in dobrega gospodarjenja.
2.	člen
Sporazum določa pogoje za izume, tehnične izboljšave m koristne predloge, postopek za pridobitev in uveljavljanje pravic in višino odškodnine.
3.	člen
Vsak delavec ima pravico in dolžnost, da pri opravljanju svojega dela deluje za ustvaritev čimboljših rezultatov dela in ustvarja pogoje za razvoj inventivne dejavnosti.
4.	člen
Določila sporazuma veljajo za vse delavce, učence, dijake in štipendiste, kakor tudi za osebe izven delovne organizacije, če predlagajo inovacijske rešitve, ki so v poslovnem programu (dejavnost) delovne organizacije.
II.	IZUMI, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN KORISTNI PREDLOGI
5.	člen
Za izum se šteje vsaka novo-ustvarjena rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti ter izpolnjuje pogoje za pridobitev patenta v SFRJ.
6.	člen
Izum je ustvarjen v delovni organizaciji:
1.	če je prišlo do njega v času, ko je bil izumitelj v delovnem razmerju z delovno organizacijo,
2.	če je prišlo do njega v šestih mesecih po poteku delovnega razmerja z delovno organizacijo, je pa v posredni zvezi z izumiteljevim prejšnjim delom,
3.	če je prišlo do njega po nalogu delovne organizacije z njenimi sredstvi, ne glede na to, kdaj in kje je bil ustvarjen.
7.	člen
Za tehnično izboljšavo se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev ali tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek na materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in večja varnost pri delu.
8.	člen
Za tehnične izboljšave se ne štejejo:
1.	predlogi za izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, statistike, planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa, blaga in storitev;
2.	predlogi delavcev, ki delajo pri raziskovalnem ali konstrukcijskem delu, oz. predlogi sodelavcev, ki se ukvarjajo s takim delom, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvedli ti sodelavci v okviru svojih delovnih nalog in ne presegajo obsega dane delovne naloge;
3.	predlogi, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacijskih enot ali organizacij z bolj razvito tehniko oz. iz strokovne literature.
9.	člen
Kot koristen predlog se smatra predlog, s katerega osvojitvijo se doseže izboljšanje proizvodnje, varnosti in poslovanja. Za koristne predloge se smatrajo predvsem:
1.	predlogi za boljšo ureditev delovnega mesta, notranjega transporta, pomožnih operacij in podobno;
2.	predlogi iz točk 1 in 3 8. člena.
Predlogi po določilih tega člena se
nagradijo, v kolikor ne spadajo v področje izvrševanja rednih delovnih nalog predlagatelja.
10.	člen
Delavci ne morejo prijaviti izuma tehnične izboljšave oz. koristnega predloga za svoje konstrukcije in tehnološke postopke, katerih avtorji so postali že prej po delovni dolžnosti.
11.	člen
Delavci iz točke 2. člena 8. lahko prijavijo izume, tehnične izboljšave oz. koristne predloge tudi, kadar je nastala v okviru delovnih nalog, vendar je rešitev bistveno prešla okvirje zadane naloge, torej presega povprečno delo in se da to nesporno ugotoviti.
III.	SAMOUPRAVNI ORGANI IN SLUŽBE, KI OBRAVNAVAJO INVENTIVNO DEJAVNOST
12.	člen
Samoupravni organi, ki obravnavajo inventivno dejavnost so:
1.	delavski svet TO,
2.	odbor za gospodarjenje v DO,
3.	strokovna komisija, ki jo ob vsakem primeru posebej imenuje odbor za gospodarjenje v DO in šteje najmanj 3 člane.
13.	člen
Poleg samoupravnih organov so dolžni po svoji službeni dolžnosti inventivno dejavnost razvijati in pospeševati ter tehnično ocenjevati vse vodstvene strukture in strokovne službe v temeljnih organizacijah ter v delovni organizaciji LIP Bled. Navedene službe morajo ustvariti optimalne in materialne pogoje za razvoj vseh oblik inventivne dejavnosti, predvsem pa omogočiti čim hitrejšo obravnavo in realizacijo vseh inventivnih predlogov.
14.	člen
Naloge oz. pristojnosti DS TO oz. DSSS so:
—	sprejema programe o inventivni dejavnosti
—	objavlja natečaje
—	dokončno odloča o predlogu inovacije in o višini odškodnine
—	odloča o pričetku izvajanja inovacije
—	rešuje zahteve delavcev za varstvo pravic s področja inovacij.
15.	člen
Naloge oz. pristojnosti odbora za gospodarjenje v DO so:
—	odloča o tem ali se inovacijski postopek začne ali ne
—	imenuje strokovno komisijo
—	koordinira delo na inovacijah in posreduje svoje predloge DS TO oz. DSSS v dokončno odločanje.
16.	člen
Naloga strokovne komisije je. da bolje in popolneje ugotovi gospodarske koristi predloga, zlasti:
a)	presodi na kraju samem, če je predlog tehnično izvedljiv in gospodarsko koristen,
b)	zahteva od predlagatelja ali druge osebe razna dodatna pojasnila, dokumentacijo in druge strokovne nasvete in izračune strokovnih služb o uporabi predloga oz. odredi preizkus predloga,
c)	osnutek izračuna čiste gospodarske koristi obravnava in ga predlaga odboru v nadaljnje reševanje,
d)	predlaga višino odškodnine.
17.	člen
Strokovna in administrativna dela v zvezi s potekom in izpeljavo predlogov o inventivni dejavnosti opravlja projektivni razvojni biro v DO.
IV POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN OBRAVNAVANJE
INVENTIVNIH PREDLOGOV
18.	člen
Predlagatelj vroči svoj predlog v PRB v obliki izpolnjene prijavnice.
Na prijavnici je treba navesti:
—	ime in priimek,
—	temeljno organizacijo.
—	poklic.
—	jedrnat in izčrpen opis predloga,
—	skice, načrte ter ostalo pomožno dokumentacijo
—	druge navedbe, ki so za temeljito pojasnitev predloga nujno potrebni.
Predlog se z vsemi potrebnimi podatki registrira v matični knjigi predlogov.
19.	člen
Kadar želi predlagatelj ohraniti svojo anonimnost, pošlje v PRB po pošti dva izvoda prijavnice v zaprti kuverti pod petštevilčno šifro (vsaka številka mora biti drugačna). Predlogi se lahko kot anonimni obravnavajo vse do plačila odškodnine oziroma ves čas:
—	dokler to želi predlagatelj.
—	dokler ni potrebno ugotoviti istovetnosti zaradi uspešne nadaljnje obravnave predloga.
Predlagatelj dokazuje svojo istovetnost vedno samo s kopijo svojega predloga.
20.	člen
Če je predlagatelj anonimen, je po končanem postopku in pred izplačilom denarne odškodnine delavec, zadolžen za inovacije, dolžan preveriti. če predlagatelj ni prijavil inovacije v nasprotju z 10. členom tega sporazuma.
21.	člen
Če predlog prijavi skupina (team) predlagateljev, je treba v predlogu navesti imena vseh predlagateljev ter njihov delež pri udeležbi v predlogu ter navesti nosilca ideje, realizatorja, pooblaščenca itd.
22.	člen
Po sprejemu predloga mora delavec, ki je v PRB zadolžen za inovacije, najkasneje v petih dneh z oštevilčenim in datiranim obrazcem (potrdilom), obvestiti avtorja o sprejemu predloga ter mu posredovati registrsko številko, pod katero je predlog registriran v matični knjigi.
23.	člen
Po sprejemu vseh podatkov predloži pristojni delavec v PRB predlog z vsem zbranim tehničnim gradivom odboru za gospodarjenje. Le-ta mora predlog obravnavati na prvi seji. ki mora biti najkasneje v 30 dneh od dneva prevzema predloga v PRB.
Odbor za gospodarjenje mora imenovati strokovno komisijo, ki mora najkasneje v 30 dneh predlog obravnavati, odločiti o njegovi koristnosti oz. nekoristnosti in določiti višino odškodnine.
V primeru, da komisija ne more odločiti v roku 30 dni. lahko odbor za gospodarjenje 30-dnevni rok podaljša še za nadaljnih 30 dni in sicer v naslednjih primerih:
a)	če so potrebne dodatne analize.
b)	če je v predlogu le zamisel, ki jo je potrebno šele preizkusiti.
24.	člen
Strokovna komisija odloči na seji:
—	ali se predlog, ki vsebuje le zamisel, tudi preizkusi.
—	ali se opravijo na predlogu tudi dodatna dela. ki ne spadajo v delokrog
—	ali se predlog sprejme.
—	ali se predlog dopolni.
—	ali se predlog zavrne.
—	o predlogu višine odškodnine STRAN 4
Svoj predlog predloži v obravnavo odboru za gospodarjenje v DO, ta pa ga predloži v obravnavo in sprejem DS TO oz. DSSS.
25.	člen
Če bi se naknadno po že obravnavanem nekem predlogu pojavilo več avtorjev, vso pravico zadržuje tisti, ki ga je prvi prijavil, oziroma, ki je bil prej vpisan v register o inovacijskih predlogih.
Če prizadeti delavec meni, da je bila kršena njegova pravica, ima možnost vložiti tožbo pri pristojnem sodišču.
26.	člen
Delavcu je treba sklep vročiti v osmih dneh po sprejemu na DS. Delavec ima v roku 30 dni po sprejemu sklepa DS TO oz. DSSS pravico ugovarjati pri delavskem svetu TO oz. DSSS zoper sklep o določenem predlogu. Ugovor mora biti obrazložen.
Ugovor se vloži v tajništvu TO oz. v splošnem sektorju DSSS. O ugovoru mora DS TO oz. DSSS odločiti v roku 30 dni. DS TO oz. DSSS lahko zahteva od strokovne komisije, odbora za gospodarjenje oz. pristojnih delavcev dodatna pojasnila oz. dokumentacijo.
Delavec sme biti navzoč na seji DS. ko obravnavajo njegov ugovor.
Ugovor delavca lahko DS TO oz. DSSS sprejme v predlagani ali spremenjeni obliki ali ga zavrne kot neutemeljenega.
Sklep'DS TO oz. DSSS je dokončen.
V.	POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE
UPORABNOSTI PREDLOGA
IN GOSPODARSKIH KORISTI
27.	člen
Komisija pri oceni višine nagrade upošteva ekonomsko in drugo korist, ki jo je TO pridobila. Višina nagrade za izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog zavisi od naslednjih osnov:
1.	Gospodarski pomen
—	nov izdelek oz. storitev.
—	povečanje ekonomičnosti in rentabilnosti za zmanjšanje stroškov.
—	prihranek na času izdelave, materialu in energiji,
—	povečanje funkcionalnosti izdelka, ki ima večjo uporabnost in večjo konkurenčnost,
—	nizki stroški za uvedbo izuma.
2.	Pomen za varno delo
—	zmanjšanje ali onemogočanje nesreč pri delu,
—	zmanjšanje negativnih vplivov okolice.
3.	Pomembnost izuma
—	izum je iz osnovne dejavnosti
—	omogoča prodajo izdelkov in tehnologije v inozemstvo,
—	daje patentno zaščito tudi v inozemstvu
Odškodnina za izum
28.	člen
Izumitelj ima pravico do odškod. za dobo 6 let od pričetka izkoriščanja izuma.
29.	člen
Odškod. za vsako leto izkoriščanja se ugotovi tako, da se najprej ugo-
tovi denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo izum prinaša temeljni organizaciji.
Kot gospodarska korist je mišljena zlasti denarno izražena korist, ki jo temeljni organizaciji prinaša izum, tako, da se je povečal obseg proizvodnje, da so se odpravila ozka grla v proizvodnji, da se je zmanjšala uporaba surovin, energije, delovne sile itd. na enoto proizvoda, da se je povečala življenjska doba sredstev, da so se zmanjšali stroški za njihovo vzdrževanje, da se je izboljšala kakovost proizvodov, da so se zaradi takih izboljšav ali uvedbe novih proizvodov odprli novi trgi in se je zato povečala realizacija v poslovnem letu ter druge koristi, ki jih prinaša izum.
Od te vrednosti se odšteje denarna vrednost amortizacijske stopnje tistih sredstev, ki jih je TO vložila za dognanje izuma in uvedbo njegovega izkoriščanja in vrednosti sredstev, ki jih TO zaradi uporabe izuma ne uporablja več.
Na temelju tako izraču ane čiste gospodarske koristi se določi odškodnina po naslednji lestvici:
čisti prihranek	višina odškodnine
do	5.000 din
od	5.000 din —
20.000	din —
50.000	din -
100.000	din -
200.000	din -
300.000	din -
500.000	din —
700.000	din -
1.000.	000 din-
5.000.	000 din — nad 10.000.000 din
20.000	din
50.000	din
100.000	din
200.000	din
300.000	din
500.000	din
700.000	din
1.000.	000 din
5.000.	000 din 10.000.000 din
16 rr (najmanj 300 din)
800+ 15*? od vrednosti nad 5.000 3.050+ 12 $	od	vrednosti	nad	20.000
6.650+ 10 rf	od	vrednosti	nad	50.000
11.650+ 8 9r	od	vrednosti	nad	100.000
19.650+ 7 'f	od	vrednosti	nad	200.000
26.650+ 6 *?	od	vrednosti	nad	300.000
38.650	+ 4 ?	od	vrednosti	nad	500.000
46.650	+ 3	od	vrednosti	nad	700.000
55.650+1,5 'l od vrednosti nad 1.000.000
115.650+ 1 ^	od	vrednosti	nad	5.000.000
165.650	+ 0,5 c(	od	vrednosti	nad	10.000.000
Osnova za izračun odškodnine kakor tudi sama odškodnina se obračunava kumulativno (npr.: izračun za drugo leto odškodnine: izračunani osnovi drugega leta se prištejejo osnova prvega leta. nato se določi višina odškodnine, od katere se odšteje že prejeta odškodnina za prvo leto).
V obračun se vzamejo letne osnove.
30.	člen
Odškodnina se lahko razdeli več avtorjem, ki so sodelovali pri ustvarjanju predloga in niso prijavljeni kot soavtorji inovacije.
Odškodnina se lahko zmanjša tudi za 20 do 60^, v kolikor komisija ugotovi, da avtor ni samostojno izdelal predloga in da je del (20 do 60 ? ) rešitve prispevala ustrezna strokovna služba TO oz. drugi delavci po delovni dolžnosti.
Zmanjšanje se upošteva tudi, če je bil avtor na strokovnem obisku ali usposabljanju in je inovacija lahko rezultat usposabljanja.
31.	člen
Ce delavec prijavi inovacijo, v zvezi z določilom 11. člena, lahko znaša višina odškodnine največ 35 H od izračunane višine odškodnine.
32.	člen
Obračun letne čiste gospodarske koristi napravi delavec za inovacije v PRB na osnovi podatkov iz TO in predlog posreduje DS TO v obravnavo in sprejem vsaj 3 mesece po izteku koledarskega leta.
33.	člen
TO in izumitelj se lahko dogovorita, da se bo odškodn. izplačala v enkratnem znesku že ob pričetku izkoriščanja izuma. Enkratni znesek odškodnine ustreza odškodnini za prva tri leta izkoriščanja. V takem primeru je TO dolžna s skrbno kalkulacijo čiste gospodarske koristi izračunati odškodnino.
Odškodnina za tehnične izboljšave
34.	člen
Odškodnina za izkoriščanje tehnične izboljšave pripada avtorju za dobo treh let od pričetka izkoriščanja, če se je v tem času izboljšava dejansko izkoriščala, sicer pa za ustrezno manjšo dobo. Odškodnina se izračuna kot za izum. zmanjšana za 20 9f.
Če se TO in avtor tehnične izboljšave dogovorita, da se bo odškodnina izplačala v enkratnem znesku ob začetku izkoriščanja tehnične izboljšave, ustreza enkratni znesek odškodnine višini zneska odškodnine za prvi dve leti izkoriščanja tehnične izboljšave.
35.	člen
Če delovna organizacija razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega problema in določi nagrade za uspele rešitve, vštevši nagrade za odkupljene rešitve, imajo udeleženci, katerih rešitve so bile nagrajene oz. odkupljene, pravico tudi do odškodnine za izum in tehnično izboljšavo, če delovna organizacija njihov predlog uveljavi in uporablja.
Odškodnina za koristne predloge
36.	člen
Predlagatelj koristnega predloga ima pravico do odškodnine za eno leto izkoriščenega predloga. Odškodnina se izračuna kot izum. zmanjšana za 30 %.
37.	člen
V primeru, da delavec poda koristen predlog, ki ga DO ne bo uporabila, se predlagatelju vseeno lahko odobri izplačilo enkratne denarne odškodnine, ki znaša do 1/5 poprečnega mesečnega OD v SRS za preteklo leto.
Prihranka ni možno izračunati — enkratna odškodnina
38.	člen
a)	izračun nekorigirane odškodnine
Nekorigirano posebno odškodnino dobimo tako. da jo določimo s pomočjo točkovanja. V posameznih točkah od 1 — 4 si odgovorimo le po eno vprašanje in to vprašanje točkujemo. V okviru enega vprašanja imamo razpon v točkah, kjer lahko dodatno vplivamo na teže odgovora.
39.	člen
1. Stopnja originalnosti predloga:
točk
ai ideja nima mnogo originalnosti in je v splošnem znana	1—5
bi ideja je v poprečju dobra	6—11
c)	ideja je dobra in izraža samostojno mišljenje	12— 19
č) ideja kaže ustvarjalnost in kreativnost	20—29
d)	ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti	30 — 40
a)	dosedanje stanje se bo neznatno izboljšalo,
vplivnost lahko komaj zaznamo	1 — 5
b)	dosedanje stanje bo zadovoljivo izboljšano —
ima malo vplivnosti	6—11
c)	dosedanje stanje bo izboljšano — predlog je pomemben	12—19
č) dosedanje stanje bo znatno izboljšano — vplivnost je
velika	20—29
d)	dosedanje stanje bo izredno izboljšano — vplivnost je
odločilno velika	30—40
3.	Obseg uporabnosti:
a)	predlog je možno uprabiti na zelo ozkem
področju, omejeno je le nekaj delovnih mest	1 — 5
b)	predlog zadeva več delovnih področij in veliko število
delovnih mest	6—11
c)	predlog je možno uporabiti v več oddelkih in
zadeva zelo veliko število delovnih mest	12— 15
č) predlog je možno uporabiti v drugih obratih ali
TOZD v okviru DO in ima vpliv na trgu	20 — 29
d)	predlog je možno uporabiti zunaj DO in ima zelo velik
vpliv na tržišču	30 — 40
4.	Stroški
a)	potrebni so napori vseh služb, izdelava dokumentacije,
prospektov in mnogih orodij	1 — 5
b)	potrebni so napori nekaterih služb, ustrezne
dokumentacije, izdelava orodij v manjšem obsegu	6—11
c)	potrebna je angažiranost ene službe, manj dokumentacije
in malo orodij	12—19
č) potrebna je angažiranost enega oddelka, malo dokumentacije in le nekatera enostavna orodja
ali naprave	20—29
d)	za realizacijo predloga so potrebni neznatni napori in
stroški	30 — 40
njegovega predloga do njegovih rednih nalog in opravil pa tudi pomembnost predloga in vpliv na varstvo okolja. Pod vsako točko odgovorimo le na eno možno vprašanje.
1.	Ali je lahko avtor tekom uvajanja o realizaciji predloga odločal popolnoma sam?
a)	DA	0	K
b)	DELOMA	10	%
c)	NE	20	%
2.	Ali je bila avtorju podana jasno definirana naloga, ki je zdaj rezultat ali delna vsebina predloga?
a) DA	0 %
b) DELOMA	10%
c)	NE	20	%
3.	Bi lahko avtorju očitali lagodnost pri izvajanju delovnih nalog in
Točke po posameznih vprašanjih seštejemo in tako dobimo končni zbir točk. Seštevek točk pomnožimo z dinarsko vrednostjo točke in dobimo nekorigirano posebno odškodnino. Vrednost točke je 5 % povprečnega mesečnega neto OD v SRS na zaposlenega v preteklem letu. Tako dobljeno nekorigirano odškodnino korigiramo z določili iz 39. člena:
39. člen
b)	Izračun korigirane posebne odškodnine
Korigirano posebno odškodnino dobimo na ta način, da nekorigirano posebno odškodnino iz 38. člena korigiramo (množimo) s korekcijskim faktorjem po tem členu. Z njim upoštevamo razmerje avtorja in
opravil, če ne bi podal predmetnega
predloga?
a)	DA	0	%
b)	DELOMA	10	%
c)	NE	20	%
4.	Se lahko podani	predlog smatra
kot nadpovprečna ali izredna prizadevnost?
a)	NE	0^
b)	NADPOVPREČNA	10	f
e)	IZREDNA	20	%
5.	Ali je imel predlagatelj možnost seznaniti se s predlaganim problemom?
a)	Da — pri izvajanju njegovih nalog in
opravil	0	°/c
b)	DELOMA	5	%
c)	NE	10	%
6.	Bi se predlagana izboljšava izvedla v toku enega leta ali prej, tudi če ne bi bil podan zadevni inventivni predlog?
a)	DA	0^
b)	MOGOČE	5%
c)	NE	10	*
Dobljene odstotke od 1—6 seštejemo. Tako dobimo odstotkovno razmerje avtorja do njegovih rednih nalog in opravil. Seštevek nato pomnožimo s faktorjema, ki ju dobimo z vprašanji točke 7 ali 8.
7.	Ali predlog odpravlja ozka grla v proizvodnji, nadomešča uvožene surovine za domače oz. opravi druge podobne pomembne faktorje?
a)	NE	1,0
b)	DELOMA	1,1
c)	DA	1,2
8. Ali predlog	vsebuje elemente
varstva okolja in delovnih pogojev?
a)	NE	1,0
b)	DELOMA	1,2
c)	POPOLNOMA	1,4
Tako dobljeni odstotki predstavljajo korekcijski faktor, ki pomeni odstotni del nekorigirane odškodnine.
40.	člen
V kolikor je za predlog prijavljenih več avtorjev, se najprej neko-rigirana posebna odškodnina izračuna po 38. členu, deli sporazumno na ustrezne deleže avtorjev. Po 39. členu oceni vsakega avtorja posebej, določi njegov osebni korekcijski faktor in izračuna njegova korigirana posebna odškodnina.
41.	člen
Odškodnina za inovacijo v določenem obračunskem obdobju oz. ob izplačilu enkratne odškodnine, velja za dokončno plačilo in se pozneje TO ali izumitelj oz. inovator ne moreta sklicevati na morebitne napake ali druge nepredvidene okoliščine v zvezi z izračunavanjem odškodnine ali izkoriščanjem inovacije. Izjema so napake, ki so nastale s kaznivim dejanjem.
VI VARSTVO PRAVIC
42.	člen
Ce DS TO v roku 6 mesecev po vloženi prijavi avtorja ne odloči o inovaciji oz., če avtor z odobreno višino odškodnine ni zadovoljen, ima pravico, da v roku 30 dni po preteku 6-mesečnega roka ali 30 dni po prejemu sklepa vloži zahtevo pri pristojnem sodišču združenega dela.
43.	člen
Kršitev določb tega samoupravnega sporazuma pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti.
44.	člen
Temeljne organizacije morajo v planu zagotoviti vsako leto določen znesek za odškodnine inovatorjem.
VIL ZAKLJUČNE DOLOČBE
45.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev TO. in DSSS na svojih zborih.
Ta sporazum začne veljati 1. januarja 1982.
S tem dnem prenehajo veljati vsi predpisi, ki so obravnavali to področje. Vsi začeti in še nerešeni postopki se izvedejo po tem sporazumu.
Sprejet na zborih delavcev po TO:
—	Tomaž Godec Boh. Bistrica
7.-10. 8. 1981,
—	Rečica 2. —3. 11. 1981,
—	Mojstrana 5. 11. 1981.
—	Podnart 10. 9. 1981,
—	Trgovina 28. 10. 1981,
—	DSSS 19.8.-23. 11. 1981.
Ugotovil DS DO dne 22. 12. 1981.
Prvenstvo LIP Bled v veleslalomu in smučarskih tekih - 30.1. 1982
Tekmovanje je organiziral odbor za šport in rekreacijo LIP Bled, tehnično izvedbo pa smo zaupali Smučarskemu klubu Bohinj, ki je tekmovanje odlično izvedel. Proga za veleslalom je bila na smučišču Kohle, smučarski teki pa na standardni tekaški progi v Boh. Bistrici.
Za veleslalom se je prijavilo 104 tekmovalcev in tekmovalk in 71 tekmovalcev in tekmovalk za smučarske teke. Presenetili so nas zaposleni iz TO Mojstrana, ki so se tekmovanja v velikem številu udeležili. Kljub temu da je bilo manj prijavljenih in izžrebanih kot prejšnje leto v obeh disciplinah. je bilo tudi manj prijavljenih, ki se niso udeležili tekmovanja. Udeležba je bila številnejša kot prejšnje leto.
Razglasitev rezultatov smo opravili v jedilnici TO Tomaž Godec, ki so se je udeležili skoraj vsi nastopajoči. To tekmovanje je bila tudi osnova za izbor tekmovalcev za veleslalom in teke na tekmovanju SOZD GLG Bled, ki bo 20. 2. 1982 na Jezerskem.
Srečko se je umiril šele pred fotografom
PRVENSTVO OO ZSMS KS BOH. BISTRICA
Na isti progi so nastopili tudi mladinci in mladinke OO ZSMS KS Boh. Bistrica. Za tekmovanje se je prijavilo 41 tekmovalcev in tekmovalk, prav toliko jih je tudi nastopilo. Izven konkurence so nastopili tudi mladinci iz Novega Sada, ki so na počitnicah v Bohinju. Bohinjski mladinci so z njimi navezali prijateljske stike in jih povabili k sodelovanju na tekmovanju.
Mladi iz OO ZSMS Boh. Bistrica so tudi pomagali pri izvedbi našega tekmovanja.
REZULTATI:
Mladinke:
1. Žvan Marija, 27.69, 2. Ristič Jelka, 30.70, 3. Lazar Zlatka, 30.79, 4. Zupan Meta, 30.89, 5. Zvan Andreja, 31.89.
Mladinci:
1. Kreslin Roman, 25.94, 2. Ravnik Zdravko, 26.01, 3. Gašperin Matjaž, 26.35, 4. Jensterle Zlatko, 26,70, 5. Debelak Franci 27.09, 6. Rozman Roman, 27.10, 7. Repinc Gregor, 27.15, 8. Kovačič Marko 27.34, 9. Mulič Branko, 27.99, 10. Kovačevič Sergej, 28.02.
Franci Žitnik
3, 2, / — smuk in ženske so ena za drugo odbrzele po tekaški progi
REZULTATI
TEKMOVANJA V VELESLALOMU IN SMUČARSKIH TEKIH
VELESLALOM
Priimek in ime	TO	Čas Točke	
ženske nad 35 let			
1. Kaiser Jasna	Rečica	32,90	6
2. Veber Ana	Bohinj	33,87	6
3. Ristič Albina	Bohinj	34,84	4
4. Cerkovnik Polona	DSSS	37,29	3
5. Mencinger Cilka	Bohinj	42,58	2
ženske do 35 let			
1. Šifrer Ana	DSSS	29,59	6
2. Cundrič Marija	Rečica	34,98	5
3. Odar Mira	Bohinj	39,88	3
4. Resman Majda	Bohinj	39,88	3
5. Jan Urška	Rečica	41,10	2
6. Sinkovič Janja	Rečica	42,14	1
moški nad 45 let			
1. Repinc Viktor	Bohinj	30,49	6
2. Šorli Peter	Bohinj	31,97	5
3. Lap Franc	Rečica	32,03	4
4. Zupan Pavel	Rečica	32,21	3
5. Iskra Anton	DSSS	33,21	2
6. Pikon Franc st.	Bohinj	33,52	1
7. Malej Metod	Bohinj	39,03	1
moški od 36 do 45 let			
1. Trojar Srečo	Bohinj	27,15	6
2. Ažman Stanko	Rečica	28,00	5
3. Repinc Ciril	Rečica	29,39	4
4. Repe Jaka	Bohinj	29,79	3
5. Milonik Janez	Mojstrana	30,20	2
6. Mencinger Viktor	Bohinj	30,35	1
7. Žmitek Viktor	Bohinj	30,37	1
8. Nadižar Anton	Rečica	30,73	1
9. Blažič Henrik	DSSS	30,96	1
10. Arh Franc	Bohinj	33,45	1
11. Žvan Martin	Rečica	33,60	1
12. Kristan Anton	Rečica	36,00	1
moški od 28 do 35 let			
L Cesar Branko	DSSS	27,11	6
2. Legat Lovro	Rečica	27,15	5
3. Šimnic Franc	Rečica	27,79	4
4. Pikon Janez	Bohinj	28,01	3
5. Oblak Alojz	Bohinj	29,04	2
6. Gumzej Ludvik	Rečica	29,17	1
7. Grilc Alojz	Mojstrana	29,39	1
8. Rozman Milan	Bohinj	29,52	1
9. Matjaž Jože	Mojstrana	29,85	1
10. Malej Pavel	Bohinj	30,14	1
11. Ulčar Stojan	Rečica	30,38	1
12. Svetina Franc	Rečica	31,01	1
13. Nagode Stane	Rečica	31,10	1
14. ErčuJj Janez	Bohinj	31,59	1
15. K ušer Štefan	Rečica	32,23	1
16. Primožič Drago	DSSS	35,01	1
17. Knaflič Marjan	Rečica	36,10	1
18. Troha Ante	Mojstrana	37,05	1
moški do 27 let			
1. Teraž Mirko	Mojstrana	24,95	6
2. Šmid Stane	Mojstrana	25,43	5
3. Rampre Alojz	Mojstrana	26,30	4
4. Gašperin Matjaž	Bohinj	26,44	3
5. Zalokar Zdravko	Bohinj	26,99	2
6. Kovačec Polde	Mojstrana	27,19	1
7. Repinc Gregor	Bohinj	27,60	1
8. Šabič Refik	Rečica	27,95	1
9. Sodja Danijel	Bohinj	28,02	1
10.	Strgar Toni	Rečica	28,12
11.	Stare Zdravko	Bohinj	28,30
12.	Selan Blaž	Bohinj	28,55
13.	Iskra Davorin	Bohinj	28,57
14.	Jensterle Dušan	DSSS	28,69
15.	Stare Jože	Bohinj	28.84
16.	Fujs Štefan	Bohinj	28,95
17.	Turunčič Bojan	Bohinj	29,13
18.	Zupan Jože	Bohinj	29.14
19.	Dobravec Branko	Bohinj	29,20
20.	Kusterle Darko	Bohinj	29,25
21.	Stare Branko	Bohinj	29,47
22.	Ribarič Marjan	Bohinj	29,49
23.	Magdič Zdravko	Rečica	30,00
24.	Teraž Marjan	Mojstrana	30,00
25.	Veber Janko	Mojstrana	30,20
26.	Bregant Slavko	Bohinj	30,32
27.	Jensterle Franci	Bohinj	30,45
28.	Mrak Darko	Rečica	30,69
29.	Mikelj Filip	Bohinj	30,94
30.	Pesjak Martin	Rečica	31,37
31.	Odar Pavel	Bohinj	31,39
32.	Smukavec Darko	Bohinj	31,49
33.	Cvetek Janez	Bohinj	31,97
34.	Gašperin Marko	Bohinj	32,41
35.	Černe Albin	Rečica	32,60
36.	Kotnik Franci	Rečica	33,15
37.	Arh Anton	Bohinj	33,33
38.	Gaberšček Marjan	Rečica	33,75
39.	Cupar Zvonko	Rečica	33,94
40.	Polajnar Andrej	DSSS	35,02
41.	Pintar Janko	Mojstrana	36,80
42.	Šlibar Srečo	Rečica	37,00
43.	Svetlin Jure	Mojstrana	37,51
44.	Odar Niko	Bohinj	38,80
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
EKIPNO VELESLALOM
L TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica	78 točk
2. TO Rečica Bled	58 točk
3. TO Mojstrana	25 točk
4.	DSSS LIP Bled	21 točk
TO	1. mesto	2. mesto	3. mesto	
1. Bohinj	2	2	2	6 kolajn
2. Rečica	1	3	3	7 kolajn
3. Mojstrana	1	1	1	3 kolajne
4. DSSS	2	0	0	2 kolajni
. . . v pričakovanju rezultatov
Prijetno je pokramljati z nekdanjimi sodelavci
Poljančeva je tudi letos najhitreje prevozila progo
Pripravljeni za prvi krog
TEKI
ženske nad 35 let 3 km
1.	Ristič Albina
2.	Veber Ana
3.	Mencinger Cilka
4.	Kaiser Jasna
5.	Stražišar Malči
6.	Ahačič Metka
Ženske do 35 let 3 km
1.	Poljanec Kati
2.	Jan Urška
3.	Šifrar Ana
4.	Mrak Vida
5.	Frelih Nada
6.	Robič Mojca
moški nad 45 let 6 km
1.	Repinc Viktor
2.	Lap Franc
3.	Malej Metod
4.	Iskra Anton
5.	Perše Stanko
moški od 36 do 45 let 6
1.	Lapajne Franc
2.	Vojvoda Lovro
3.	Milonik Janez
4.	Korošec Janko
5.	Pintar Jože
6.	Ažman Stanko
7.	Mašič Ivo
8.	Repinc Ciril
9.	Mencinger Janez
10.	Stare Franc
11.	Soklič Janez
12.	Rozman Zdravko
Bohinj	13.08,03	6
Bohinj	14.19,61	5
Bohinj	14.49,73	4
Rečica	14.59,47	3
DSSS	17.30,92	2
DSSS	17.50,85	1
Rečica	12.18,89	6
Rečica	14.13,09	5
DSSS	15.24,52	4
Mojstrana	16.34,76	3
DSSS	16.38,59	2
Mojstrana	21.15,47	1
Bohinj	21.03,12	6
Rečica	24.18,98	5
Bohinj	27.14,34	4
DSSS	30.13,82	3
Bohinj	31.41,62	2
km		
Bohinj	21.21,33	6
Bohinj	22.37,71	5
Mojstrana	22.49,10	4
Bohinj	23.03,46	3
Bohinj	23.30,06	2
Rečica	28.08,87	1
DSSS	28.35,00	1
Rečica	29.23,81	1
Bohinj	30.11,86	1
Bohinj	30.21,59	1
Bohinj	31.44,04	1
Bohinj	33.10,78	1
proti cilju
Drago se je močno uprl na palice in »švignil«
8
moški od 28 do 35 let 6 km
1. Šimnic Franc	Rečica	22.05,02	6
2. Zalokar Milan	Bohinj	99. > 9 59	5
3. Kravanja Alojz	Bohinj	23.16,92	4
4. Čebulj Primož	DSSS	24.22.88	3
5. Svetina Franc	Rečica	25.38,66	2
6. Grilc Alojz	Mojstrana	25.51.45	1
7. Malej Pavel	Bohinj	25.56,75	1
8. Knaflič Marjan	Rečica	26.04,37	1
9. Erčulj Janez	Bohinj	26.32,03	1
10. Troha Ante	Mojstrana	26.46.72	1
11. Sedlar Pavel	Bohinj	27.08,06	1
12. Kitič Zdravko	Bohinj	27.55.80	1
13. Primožič Drago	DSSS	28.11,19	1
14. Mrak Justin	Mojstrana	29.1.“J,96	1
15. Ravnik Jure	Podnart	31.12,79	1
moški do 27 let 6 km
l.	Strgar Toni	Rečica
2.	Mrak Darko	Rečica
3!	Kordež Matevž	Podnart
4.	Sodja Danijel	Bohinj
5.	Lapajne Janez	Bohinj
6.	Turunčič Bojan	Bohinj
7.	Stare Jože	Bohinj
8.	Stare Zdravko	Bohinj
9.	Dobravec Branko	Bohinj
10.	Teraž Marjan	Mojstrana
11.	Gaberšček Marjan	Rečica
12.	Šlibar Srečo	Rečica
13.	Urbas Zvone	Mojstrana
14.	Črne Albir.	Rečica
15.	Močnik Peter	Mojstrana
16.	Kovačec Polde	Mojstrana
17.	Svetlin Jure	Mojstrana
20.03,79	6
21.30,03	5
21.59,60	4
22.26.09	3
22.29,59	2
23.00,76	1
24.07,28	1
24.24.01	1
25.08.02	1
25.33,76	1
27.07.09	1
28.10,65	1
28.20,69	1
28.44,47	1
31.08,78	1
31.57,15	1
32.09,53	1
EKIPNO TEKI
1.	TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica
2.	TO Rečica Bled
3.	DSSS LIP Bled
4.	Mojstrana
5.	TO Podnart
69 točk 44 točk 17 točk 16 točk 5 točk
Po eni smučki pogumno proti cilju				
TO 1.	mesto	2. mesto	3. mesto	
1. Bohinj	3	3	3	9 kolajn
2. Rečica	3	3	0	6 kolajn
3. DSSS	0	0	1	1 kolajna
4. Mojstrana	0	0	1	1 kolajna
5. Podnart	0	0	1	1 kolajna

Tudi uredniški odbor je priredil tekmovanje v smučarskih tekih. 22. 1. 1982 na Brezjah
Priznanja najboljšim športnikom za leto 1981
Vsakoletna sklepna prireditev, ki jo za najuspešnejše športnike — rekreativce in organizatorje	sindikalnih
športnih iger prireja občinski svet ZSS Radovljica je bila v petek, 22. januarja v Izobraževalnem centru republiškega sveta ZSS v Radovljici. Ob tej priložnosti so podelili osnovnim organizacijam Zveze sindikatov pokale za športne dosežke z uvrstitvami do desetega mesta. Pokale so prejele tudi prve tri ženske in moške ekipe, poseben pokal pa še najstarejši udeleženec sindikalnih športnih iger v letu 1981. Organizatorjem rekreacije in športnih tekmovanj pa so podelili knjižne nagrade.
Iz poročila komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Radovljica povzemamo, da je bilo_v letu 1981 organiziranih 14 tekmovanj v različnih panogah, na katerih je nastopilo skupaj 3043 članov sindikata, od teh 600 žensk iz 106 sindikalnih organizacij v občini. Nekatera dražja in manj množična tekmovanja so lani že opustili, za letos pa načrtujejo le devet občinskih tekmovanj za najbolj množične panoge, ki jih bodo izvajali izključno v prostem času, oziroma v sobotah in nedeljah.
Največ tekmovalcev je lani nastopilo v kegljanju, smučanju, streljanju in plavanju, presenetljivo malo pa v krosu in šahu, kjer bi pričakovali precej večjo udeležbo. V tekmovanju ženskih ekip so se v letu 1981 uvrstile v vseh panogah na prvo mesto ekipe OO sindikata Elan Begunje, drugo mesto Iskra Lipnica, tretje Iskra Otoče, četrto LIP Bled, peto Veriga Lesce ... Pri moških so bili najuspešnejši tekmovalci OO sindikata Veriga Lesce, za njimi pa so se uvrstili Elan Begunje, Iskra Otoče, LIP Bled, Obrtno združenje Radovljica... V skupni uvrstitvi moških in ženskih ekip so bile v letu 1981 najuspešnejše osnovne organizacije sindikata Veriga Lesce, Elan Begunje, Iskra Otoče, LIP Bled, Iskra Lipnica in Obrtno združenje Radovljica. Ekipe so bile upoštevane pri uvrstitvi le, če so dosegle 10 ali več točk.	jr
Priznanja in pokale je podelil predsednik OOS TO Rečica, Anton Kristan. Vsem se je zahvalil za udeležbo. Med drugim je navzoče tudi obvestil, da je OO ZSMS TO Rečica že drugič organizirala tekmovanje ZA POKAL DOŠCARJEV z navadnimi smučmi in povabil, da se tekmovanja naslednje leto udeleži čimvečje število ljubiteljev smučanja. Vse je povabil tudi na sankanje, ki ga vsako leto prireja TO Mojstrana.	Franci Žitnik
Drugi pokal došcarjev
Drugi pokal došcarjev. 23. januarja na Višelnici. nam je postregel z vrsto presenečenj. Vrstile so se kar po tekočem traku. Veliko tekmovalcev. ki so bili predhodno prijavljeni. ni bilo. zato pa so se odrezali drugi, na katere prej sploh nismo računali. Kljub manjši zamudi je tekma potekala po programu.
Zbor vitezov belih strmin je bil ob desetih na Višelnici. Ko je prisopihal še naš časomeri-lec Stojan Ulčar, ni bilo več ovir za pričetek tekme. Doš-carji. razvrščeni v ravni vrsti, smo poslušali otvoritveni govor naše staroste, Antona Golca, ki je med drugim poudaril, da je ponosen na korajžo došcarjev, našo železno voljo, da se izkažemo ter nam zaželel veliko sreče. V imenu tekmovalcev je zaprisegel Franc Jakopič. Med svečano obljubo smo došcarji nenehno pogledovali na zaledenelo progo, vendar čast in pogum nista dopustila, da bi kateri odstopil. Po končanem uvodnem ceremonialu in žrebanju startnih številk smo se tekmovalci podali v strmino.
Prvi je bil favorit Franc Simnic. le nekaj slabši Milan Poklukar je bil drugi, tretji. Marjan Gaberšček pa je zaostal le za štiri mišje brke. Ocenjevana je bila tudi stilska vožnja, v kateri je bil nepre-kosljiv Ivan Ratek.
Pri Konavcu v Krnici smo podelili nagrade. Vsi nagrajeni so bili deležni gromkega aplavza. Nagrade je podelil — nam v veliko čast in veselje — Janez Cundrič. Najstarejšemu Antonu Golcu, je zaželel dočakati jubilejni stoti pokal »najboljšega došcarja«. predzadnjemu, Lovru Legatu pa več sreče drugo leto.
Ob dobri kapljici in klobasi smo si zaželeli, da bi naše tretje srečanje došcarjev razširili, sklenili nova poznanstva, še naprej negovali skromnost, poštenost in nesebičnost. Prepričani smo, da na tem koncu zemeljske oble živi veliko takih. prijaznih ter veselih ljudi, zato upamo, da bo drugo leto odziv številnejši.
Edi
SPOŠTOVANI SKUPAJ ZBRANI!
Ko lansko smo leto otvoritev imeli, vsi dobre volje športno veseli, takrat navzoči smo si obljubili, da letos spet skupaj se_ bomo dobili. Kot športno društvo še nismo
f>riznani, četudi do kraja smo neugnani. Ta naša prireditev ahko bi bila kot igre na ekranu kar brez meja. Tembolj bomo v teh igrah uspeli — tem več bomo glodalcev, oprostite gledalcev imeli. Le škoda, s finančne bi rekel plati — gor s Peter, da več razumevanja ni. Saj vsi tekmovalci smo od sindikata, podprl bi nai nas vsai sindikalni ata.
Te športne panoge po vsej Kranjski deželi prilike videt še nismo imeli. Posejmo pozdravljam vse tekmovalce, ker vsi so prišli brez ene palce. Pa s tastarimi smučmi, ki so brez kant, le tak smučal Bloški je fant.
Torej korajža ni drek — kdor voljo ima, naj z nami se vred v strmino poda. Trikrat hura, saj ni se kaj nati, važno je le sodelovati. Na koncu beseda še ta, naj zadnjo sekundator ima.
TOGO
Starter Rudi Kotnik nas je bodril ter nas z izkušnjami starega, mirnega lisjaka razvrščal po številkah, hrabril in dajal še zadnje napotke. Nekateri so od hude treme morali v grmovje, drugim so od nervoze pokale varnostne vezi. Zato je servis pod vodstvom Staneta Nagodeta imel polne roke dela, vendar je bilo ob času vse na svojem mestu.
Boj se je pričel. Prva je zapeljala v smučino Janja Sinkovič, za njo pa Urška Jan. Med tekmovalci je vladal pravi viteški duh. V življenju dobri prijatelji so se spremenili v prave leve, ni bilo milosti za nespretne, počasne in omahljive. Ramena so zadevala ob trdo postavljene zastavice, roke so gibčno menjavale palico, noge so komaj sledile zavojem in le najboljši so uspeli.
Po stezah
partizanske Jelovice
REZULTATI:	
Ženske:	
L Jan Urška	3.32
2. Sinkovič Janja	3.74
3. Šronc Ivanka	
izven konkurence	3.75
Moški:	
1. Simnic Franc	1.70
2. Poklukar Milan	2.08
3. Gaberšček Marjan	2.14
4. Jakopič Franci	2.37
5. Nagode Stane	2.38
6. Stres Edi	2.39
7. Kušer Štefan	2.52
8. Knaflič Marjan	2.59
9. Žvan Jurij	2.61
10. Luskovec Alojz	2.70
11. Nadižar Anton	2.87
12. Krivic Djevad	3.17
13. Černe Alojz	3.23
14. Koder Franci	3.37
15. Golc Anton	4.00
16. Legat Lovro	4.02
17. Ratek Ivan	5.40
Dražgoše, prijetna hribovska vas na pobočjih Jelovice je ob 40-letnici legendarne bitke v nedeljo, 10. 1. 1982 ponovno oživela. Čeprav se čas iz leta v leto odmika, ostaja spopad in zmaga v Dražgošah edinstven in neponovljiv.
Do spopada in junaškega boja Cankarjevega bataljona ni prišlo čez noč. V srcih borcev, njihovih mislih in dejanjih je plamtel upor. Cankarjev bataljon je v dneh od 9. do 12. 1. 1942 dosegel svojo največjo zmago proti mnogo močnejšemu sovražniku. Bitka v Dražgošah je postala legenda, ki je odjeknila in netila odpor po vsej Sloveniji.
Borci Cankarjevega bataljona si vas Dražgoše niso izbrali
slučajno. Mnogi med njimi so bili prekaljeni vojaki in španski borci. Pobočje Dražgoš tvori razgiban svet z majhnimi ravnicami, policami in grapami. Za vasjo se dviga Dražgoška gora kot mogočni zaščitnik. Gozdovi Jelovice segajo do vasi in tako nudijo borcem zavetje za varen umik. Odločilno vlogo v Dražgoški bitki je odigrala trda zima z debelo snežno odejo, ki je ovirala že tako težaven pristop do vasi. Vse te izredne odlike za obrambo so borci Cankarjevega bataljona znali spretno in taktično uporabiti.
V ogorčeni, trdovratni bitki Nemci kljub tehnični in številčni premoči niso dosegli zmage. Cankarjev bataljon je
k zmagi na Rovtu in srditim bojem v Poljanski dolini zadal Nemcem strahovite izgube. Borci Cankarjevega bataljona so v Dražgošah prežeti z vero v pravičen boj pokazali resnično junaštvo, iznajdljivost in sposobnost. Skupaj z vaščani so s svojim junaštvom dajali vzgled vsem svobodoljubnim ljudem in jim vlivali upanje za zlom fašizma.
Po zmagoviti vojni so Dražgoše ponovno oživele. Vztrajni in delovni vaščani so obnovili porušeno vas. Življenje v Dražgošah teče dalje in gostoljubni vaščani so v hladnem zimskem dnevu prisrčno sprejeli tekmovalce in udeležence 25. tradicionalnih zimskošportnih prireditev.
F. G.
Kurirski
smuk
V lepem sončnem vremenu se je zbralo v nedeljo, 17. januarja 1982 v Javorniškem Rovtu na Pristavi več kot 400 tekmovalcev, da počastijo spomin na padle kurirje pred 37 leti v Medjem dolu.
Tekmovanje vsako leto organizira Zveza borcev Javor-nik-Koroška Bela in je bilo letošnje že 27. po vrsti. Idejo o kurirskem smuku je dal takratni predsednik zveze borcev Javornik-Koroška Bela France Treven, za kar je prejel letos tudi posebno priznanje.
Prva tekmovanja so bila prav v Medjem dolu. tam. kjer je potekala kurirska steza in kjer je 21. in 22. januarja 1945. leta padlo pet kurirjev v zasneženem pobočju Karavank. Najmlajši. Jože Žvab iz Javomiškega Rovta je bil star komaj 17 let, ko je že moral umreti.
Kurirji so med vojno imeli izredno težko nalogo, kajti morali so vedno in ob vsakem času vzpostaviti zveze. Že poleti 1944 je bilo v Sloveniji približno 100 kurirskih postaj z več kot 800 kurirji. Samo na Koroškem pa je padlo okrog 200 kurirjev. Veliko je bilo žrtev prav zaradi izdaje. Prav tako se je zgodilo tistega
mrzlega januarja 1945. leta. Snežilo je. Kljub slabim vremenskim razmeram je morala pošta brezhibno delovati. Usodnega dne so odšli kurirji na pot. Niso se bali ne dežja, ne snega in tudi ne sovražnika. Toda nit življenja so Nemci pretrgali. Sneg je padal še kar naprej in kurirji so ostali do spomladi pod snežno odejo Karavank. Edino veter, ki je pel svojo pesem iz Belščice in Belške planine je bil njihov spremljevalec.
Napočila je svoboda in pričeli so se vračati borci iz gozdov. Toda kurirji se niso vrnili in svojci so zaman čakali na snidenje.
Noč
Bled v teh zimskih dneh
” M,
»J * C* I !t k

Kot lansko leto je tudi letos Blejsko jezero dodobra zamrznilo. Enkratna priložnost je, da pridemo peš po »suhem« na blejski otok ali pa se odločimo za snežni vlak, ki vozi po zamrznjeni jezerski gladini. Na otoku je gostinski lokal, ki je v tem času odprt. Iznajdljivi gostinci so izkoristili priliko in na ledeni površini postavili male kioske, kjer se lahko poslužimo raznih okrepčil.
Na Bledu je te dni gostov dovolj. Odprto je tudi pokrito umetno drsališče. Za ljubitelje smučanja pa vozi vsako uro ski-bus na smučišče Zatrnik, kjer je trenutno še dovolj dobrega snega za smuko.	Jože Ambrožič
Smučarski tek patrulj v spomin narodnega heroja Staneta Žagarja
V prelepem sončnem vremenu je bil v soboto, 30. 1. 1982 na Dobravi pri Kropi II. tek patrulj z namenom krepiti množični šport, obujati spomine na NOB in prenašati tradicije na mladi rod.
Letošnje tekmovanje je bilo še posebno pomembno, ker je ime Staneta Žagarja, voditelja upora, tesno povezano s 40-letnico Dražgoške bitke. Delo Staneta Žagarja je neločljivo povezano z življenjem in miselnostjo krajanov. Stane Žagar je v svojih najbolj bogatih in ustvarjalnih letih kot pedagog, vzgojitelj, kulturni in politični delavec mnogo doprinesel k razvoju kraja in pogledu na svet. V času njegovega
učiteljskega službovanja je ustanovil na Dobravi sadjarsko in vrtnarsko društvo, kmetijsko zadrugo, društvo kmečkih fantov in deklet in turistično društvo. Kot idejni vodja je leta 1931 ustanovil celico KP na Dobravi in štiri leta kasneje v Kropi. Leta 1936 je bil Stane Žagar izvoljen za sekretarja komiteja KP za jeseniško okrožje.
Po napadu na Jugoslavijo in hitri kapitulaciji je pričel z organizirano vstajo. V času najhujšega terorja je Stane Žagar sklical konferenco okrožnega vojno-revolucio-narnega komiteja na Jelovici, kjer je bil sprejet sklep o pričetku oboroženega odpora. Na
njegovo pobudo sta se jeseniška in jelovška četa dne 5. 8. 1941 pri Planini na Vodicah združili v Cankarjev bataljon. V bojih Cankarjevega bataljona, ki je nizal zmage, je pokazal Stane Žagar svoje izredne sposobnosti, odločnost, optimizem in vero v zmago. Po Dražgoški bitki se je Cankarjev bataljon razdelil v manjše enote, ki so se zadrževale na obronkih Jelovice in Blegoša, vse do usodnega 27. 3.1942, ko so Selško četo po izdaji na Planici nad Crngrobom napadli Nemci. V tem neenakem boju je padlo 15 partizanov, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar.	g. F.
Živahna dejavnost alpinističnega odseka iz Gorij
Gorjansko območje se razprostira na blagih sončnih vzpetinah zahodno nad blejsko kotlino na nadmorski višini od 560 do 900 metrov prav do obronkov mogočne pokljuške planote. Prav iz Gorij so odlična izhodišča za pohodne ali plezalne ture v osrčje triglavskega pogorja in zato v Gorjah obstaja močno in marljivo planinsko društvo.
Pri planinskem društvu v Gorjah so že pred leti ustanovili tudi alpinistični odsek, ki pa dolga leta ni in ni mogel prav zaživeti. Odsek pa je postal aktiven, ko so se vanj vključili mladi fantje, polni moči in planinskega zanosa. Danes šteje AO že 20 članov, od tega je 8 alpinistov, ena alpinistka, 6 pripravnikov in pet tečajnikov. Odsek trenutno uspešno vodi Polde Taler iz Spodnjih Gorij.
V preteklem letu je bila dejavnost odseka zelo živahna, saj so opravili kar 343 tur, kar je 23 tur na vsakega aktivnega člana. Iz tega izstopajo dobri zimski vzponi in spusti s smučmi (Kukova špica, Kepa, Dov-ški križ, Rjavina itd.) ter kva-
litetni letni vzponi IV., V. in VI. stopnje, kot so: Čopov steber, Petrnelova — Triglav, Severna raz Jalovca, Luknja peč, Dolar— Kilar—Vovken — Draški vrh in drugi. Dvakrat so obiskali Paklenico (Velebit). Bili so tudi v Dolomitih (Italija), kjer so opravili dva vzpona: Kamin »Mosca« — Velika Cima in Raz Tančic v Cima delta Madona-Polo (te vzpone sta opravila Kunšič in Žumer).
Opravili so tudi zelo zadovoljivo delo z mladimi in dobro sodelovanje z matičnim PD. Lansko leto so organizirali planinsko-alpinistično šolo, ki je obsegala sedem predavanj in dvanajst vaj v plezalnem vrtcu. Tudi letos so organizirali takšno predavanje; popestreno je s predvajanjem diapozitivov in filmov. Vrata so na široko odprta vsem, pionirjem, mladincem in tudi starejšim.
Mladi fantje bodo skušali še bolj načrtno organizirati delo v tem odseku. Prizadevali si bodo pridobiti še več mladih, ki se želijo povezati z naravo in si utrjevati zdravje v planinski očarljivosti.
Alpinistični odsek ima svoje prostore v domu Partizana v Gorjah. Članom odseka želimo uspešno delo in srečne pohode in plezalne ture v našem in tujem gorovju.
Jože Ambrožič
Pristop po grebenu na Kepo
Bled - kraj pomembnih ustvarjalcev
Lepote Bleda, o katerih smo že govorili in jih opisovali, so privabljale velike in poznane može literature, znanosti in umetnosti pa tudi politike. Ti so se shajali na Bledu, tu delali in ustvarjali. Razločevati pa moramo med njimi, saj so nagibi in smotri bili različni. Poznamo ljudi, ki so si izbrali Bled zaradi naravnih lepot, miru za počitek. Okolje je pripomoglo k večji ustvarjalnosti. Nekateri so prišli na Bled, da so o njem pisali, ga upodabljali pa tudi pesnili. Na Bledu smo imeli in imamo še sedaj znane književnike in umetnike naše literature in umetnosti. Poznamo domačine, ki so na Bledu ustvarjali, pa tudi o Bledu pisali in pesnili nekoč in še danes.
Vseh teh bi se radi spomnili, jih omenili in pa napisali nekaj besed o njihovem delu. Menimo, da spada to v blejsko kroniko in je lahko za Bled in tiste, ki se bodo ukvarjali z blejsko zgodovino zanimivo in koristno. Lahko trdimo, da teh ni malo in da je prav Bled lahko ponosen na te ljudi.
Prav je, da začnemo pri velikanih v naši literaturi.
Dr. France Prešeren je večkrat obiskoval Bled in po besedah dr. Frana Vatovca se je s svojo družbo ustavljal pri Pe-tranu na Mlinem, kjer je skupaj z drugimi gostoval pri takratni gospodinji Klinarjevi. Prav gotovo se je večkrat namenil na Bled. ker je tu imel svojega dobrega prijatelja in kot ga je imenoval celo bratranca — hotelirja Franceta Prešerna. Saj do Bleda res ni bilo daleč. Nadvse lepo pa se je oddolžil Bledu, ko ga je ovekovečil v pesnitvi Krstu pri Savici. V tem eposu opeva Bled in blejske lepote, seveda pa je najbolj poznan njegov rek, ki ga ne smemo prezreti: »Dežela nima lepš’ga kraja, kot je z okol’ščno ta podoba raja.« Pozneje lahko zasledimo ta rek v znanstvenih opisih, potopisih in v številnih propagandnih edicijah, ki so jih na Bledu izdajali v preteklosti do današnjih dni.
Ko smo že pri Prešernu, pa omenimo še vnukinje Julije Scheuchenstuel-Primic, čeprav je to le v posredni zvezi z našim pesnikom.
V letu 1885 je na Bledu kupila hišico Julija Freiin v. Rechbach iz Ljubljane, hčerka Primičeve Julije. Njeni hčerki Marjana (1860—1952) ter Marija (1862—1953) sta nato živeli na Bledu zagotovo ves čas po prvi svetovni vojni pa vse do povojnega časa (obe sta umrli v Domu starostnikov na Jesenicah, kamor so jih preselili). Bili sta sami, bolni ter brez vsakih sredstev. Izdajali sta se za Nemki ter sta tudi le slabo govorili slovensko. Preživljali sta se ob pomoči njihovih sorodnikov (predvsem barona Rechbacha, graščaka pri Domžalah), živeli sta zelo skromno, poskušali sta slikati, vendar so bile te slike brez kakšne umetniške vrednosti. Tako jim to ni ravno moglo prinašati dohodka.
Ali sta imeli res vnukinji Primičeve Julije njen nakit, ki ga je ta nosila, ko jo je slikal Matej Langus? Težko je verjeti, saj bi ga skušali vnovčiti zaradi slabih življenjskih prilik.
Bled pa je bil tudi priljubljen kraj drugemu velikemu Slovencu — Otonu Župančiču, ki si je večkrat (kot je sam rekel) prišel nabirat moči za svoje nove ustvaritve. Saj brez Blejskega jezera ni pravega oddiha ... In kako je Župančič zašel na Bled?
Zavedna slovenska družina iz Novega mesta, Alojz in Marija Kessler sta imela štiri hčerke:	Mici, Ano, Vero in
Slavo. In ker je bila mati Marija Kessler varčna gospodinja, si je s posojilom in pri-
varčevanim denarjem zgradila vilo pod Osojnico v Veliki Zaki na Bledu. Malo je znana ta vila med samimi Blejci, saj leži na samoti sredi pašnika na robu gozda, tako da je še s ceste okoli jezera le slabo vidna. Karakteristično za tiste vile so bili veliki leseni balkoni in verande. Leta 1907 so že sprejeli prve goste. Sprejemala pa je poleg svojih tudi tuje. saj je bilo treba odplačevati dolgove, pa tudi sicer so vedno stroški z vzdrževanjem. Leta 1913 se je Oton Župančič poročil z Ano Kessler. Na Bled pa je že prej hodil in marsikatera pesem je nastala v mirnem blejskem vzdušju. Tako so nam znane iz njegove zbirke pesmi Na Bledu, Jezero, Tih, tih je kraj, Vihar. V vseh pesmih opeva Blejsko jezero, otok, tiho idiliko okoli Kesslerjeve vile in pogledov na jezero. V Viharju že omenja race in labode na jezeru. Labodi so že takrat krasili gladino jezera (1914). Ob povratku z izleta k slapu Peričnik pa je nastala še pesem Slap. Vsako leto ni letoval s svojo družino na Bledu. Vemo pa, da je v letu 1932 prav na Bledu nastal njegov prevod Moliero-ve komedije Tartuffe. To je bil eden njegovih najboljših prevodov, ki ga je načel, ko se je vrnil z izleta po Triglavskem pogorju. V tem letu je napisal v spominsko knjigo ob slovesu z Bleda: »Zbogom za letos! S Hamletom v torbi! Oton.«
Iz knjige gostov, ki so jo imeli pri Kesslerjevih pod Osojnico v Zaki lahko zasledimo, da je še večkrat prihajal na Bled. Hodil je ob raznih družinskih praznikih, ko se je zbrala vsa številna družina sester Kesslerjevih. Prigodna pesem ob tej priliki nam pove:
Za nama dosti je postaj, pred nama ne več bogvekaj. v zeleni tišini trat, zbogom dom pod Osojnico. Prešel sem vate mlad siromak, nazaj odhajam sonca bogat, hvala ti. Dom pod Osojnico.
Kakor nam knjiga gostov v hotelu Toplice na Bledu pove. kdo je med znanimi politiki obiskal Bled, je knjiga gostov v Kesslerjevi vili še bogatejša. Ta nam pove marsikaj, kar bi prav gotovo ostalo neznano vsem nam, še posebno škodo pa bi to pomenilo za Bled.
Pripovedujmo o Ivanu Cankarju. o katerem bomo spregovorili še posebej. Omenimo Janka Mlakarja. Ivana Reis-nerja. Frana Levca. Janka Pretnarja. Nika Zupaniča. Milko Kos. Janka Lavrina, pa umetnike Ferda Vesela, Marka Rašica, Ivano Kobilica, ki je portretirala Otona in Ano Zupančiča ter Mico Čopovo, pa Ivana Vurnika, Mateja Sternena, Hinka Smrekarja in Veno Pilon.
Dalje zasledimo med glasbeniki Antona Trošta, Antona
Lajovica. Franceta Marolta. Janka Ravnika ter Jaka Špi-carja. Emila Kralja. Iga Grudna, Cvetka Golarja. Etbina Kristana. Pavla Golio, Juša Kozaka, pa tudi Luis Adamič se je odzval vabilu. Tam je vpisan tudi Ferdo Kozak, dr. Alojz Gradnik. Lili Now. Joža Cop in dr. Julius Kugy. Ali je še kaj slovenskih mož. ki jih ni videl Župančičev dom na Bledu?
V času zadnje vojne so vilo zaplenili v korist utrjevanja nemštva kot mnoge' druge, neki Rittmeister Glantschnigg pa je odpeljal vse vrednosti iz vile na Vrbsko jezero v svojo
vilo. Lahko pa smo zadovoljni, da je le ostala knjiga spominov. dasi je bilo iz nje odtrganih deset strani, katerih nam je prav gotovo žal.
Kar smo tu govorili o Zupančiču in Kesslerjevih. nam je zbral dr. Joža Mahnič, ki je tudi svojo mladost preživel na Bledu, kjer je služboval njegov oče. Sinova pa sta pozneje Bled zapustila zaradi svojega poklica.
Manj je znano, da se je Župančič ukvarjal celo s slikarstvom. Nekaj slik je celo iz romantične okolice Kesslerjeve vile pod Osojnico.
(se nadaljuje) Božo Benedik
Obisk kinematografov v naši občini
Statistični podatki, ki so jih zbrali na odboru za kinematografijo pri Kulturni skupnosti Slovenije o dejavnosti kinematografov po slovenskih občinah, uvrščajo občino Radovljico med razvitejše v tej dejavnosti na Slovenskem.
V radovljiški občini redno posluje pet kinodvoran — v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Kropi in v Češnjici. V vseh petih dvoranah je bilo leta 1980 skupaj predvajanih 1.439 predstav, ki si jih je ogledalo 340.218 obiskovalcev. To pa je precej nad republiškim poprečjem, resda zahvaljujoč pretežno mladini, ki predstavlja nad 80% vseh obiskovalcev ki-nopredstav. Poprečje obiskovalcev na predstavo je bilo 236, ali 10,6 prebivalca, ki obišče kino predstavo na leto. Kino dvorane v radovljiški občini so bile zasedene v letu 1980 kar 66,8%, to pa je tudi nad republiškim poprečjem. V 171 slovenskih kinematografih znaša poprečje zasedenosti dvoran namreč le 49,2%, poprečen obisk na predstavo pa je le 145 gledalcev.
Problem zase v vseh kinematografih v občini je izbor filmov, ki pa je enako problematičen tudi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Čeprav so bila že pred leti sprožena prizadevanja za ustanovitev ustreznega družbenega organa za izbor oz. repertoar filmov, bodisi pri OK SZDL ali pri kulturni skupnosti, do uresničitve po-
bude ni prišlo. Kinopodjetja poslujejo namreč kot vsaka delovna organizacija na principu dohodka. Tega pa lahko ustvari le samo s komercialnimi filmi, trdijo, četudi si prizadeva vmes vključiti filme resnejše in umetniške kakovosti.
V veliko pomoč kinematografskim delovnim skupnostim bi bili kino in filmski krožki, bodisi v okviru šol, ZSMS ali ki-nofoto klubov. O tem bi kazalo razmisliti in tudi začeti razgovore med vsemi, ki jim je ta dejavnost blizu.
Nova organizacija komunalnega gospodarstva
Konec decembra 1981 so se v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici delavci komunalnih podjetij na referendumu odločali o novi organiziranosti delovne organizacije Komunalnega gospodarstva Radovljica. Za združitev in organiziranje v enovito delovno organizacijo so blejski ko-munalci glasovali 58-odstotno, radovljiški 62 in bohinjski 65-odstotno.
Sočasno so v vseh treh krajih sprejeli tudi statut nove delovne organizacije, ki se odsihmal imenuje Komunalno gospodarstvo občine Radovljica.
Upati smemo, da bo odločitev delavcev komunale pomenila bistveno zboljšanje storitev komunalnih služb v vseh krajih občine, nenazadnje pa tudi manj opazne skoke cen, ki jih je doslej narekovala velika razdrobljenost skupnih služb oz. njihova režija.
Rekli so
Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim
(Ivo An dri č)
Upanje je sestavljeno iz želje in pričakovanja.
Brez naočnikov živeti je grenko, prijatelj, toda pošteno je.
(Ivan Cankar)
Vesna
Obratovalni čas trgovin v občini Radovljica ob sobotah od 1.1.-30. 6.1982
PODROČJE dan mesec	9. 1.	16. 1.	23. 1.	30 1	6. 2.	13. 2.	20. 2.	27 2	6. 3.	13. 3	20. 3.	27. 3.	3. 4.	10. 4.	17. 4.	24. 4.	30. 4.	3. 5.	8. 5.	15. 5.	22. 5.	29. 5.	5. 6.	12. 6.	19. 6.	26. 6.	3. 7.	10. 7.
BOHINJ Špecerija 26 B. Bistrica			D			D			I)			D			D		16	11		D			D			D		
Li. mlekarne — Oskrba	D			D			d			D			D			D	16	11			I)			D			D	
Lj. mlekarne — Delikatesa		D			D			D			D			D			16	11	D			D			D			d
BLED Špecerija 28 Dobe			D			D			D			D			D		16	11		D			D			D		
špecerija 1 Prešernova	D			D			D			D			D			D	16	11			D			D			D	
Špecerija 6 Park hotel		I)			D			D			D			D			16	11	D			D			D			D
Živila Delikatesa			D			D			D			D		D			16	D		D			D			D		
Živila Center I Ljubih	I)			D			D			D			D			D	16	11			D			D			D	
Živila Center II C. Svo.		I)			D			D			D			D			16	11	D			D			D			D
GORJE Špecerija Market Zg. Gorje		D		D		D		D			D			I)			16	n	D			D			D			D
Živila Market Zg. Gorje	I)		D		D		I)		D			D			D		16	n		D			D			D		
Špecerija Market Sp. Gorje										D			D			D	16	n			D			D			D	
LESCE Špecerija 38		D				D				D				D			16	n		D				D				D
Murka 1			D				D				D				D		16	11			D				D			
Murka 2				D				D				D				D	16	n				D				D		
Murka 3	D				D				D				D				16	n	D				D				D	
RADOVLJICA Živila Center					D					D					D		16	n				D					D	
Špecerija 25 Kranjska	D					D					D					D	16	n					D					D
Špecerija 39 Gradnikova		D					D					D					16	n	D					D				
KŽK			D					D					D				16	li		D					D			
živila Predtrg				D					D					D			16	n			D					D		
* V petek, 30. 4. so vse trgovine odprte od 7. do 16. ure.
** V ponedeljek, 3. 5. so vse trgovine odprte od 8. do 11. ure.
Korzika - otok divje romantike in burne preteklosti
NADALJEVANJE
Skrivnostni Sončne
V Sortene smo se pripeljali v nedeljskem dopoldnevu prav ko so ljudje hiteli k maši.
To kroj smatrajo za najbolj korziško mesto otoka. Visoke, strnjene hiše iz temnosivih granitnih kamnov, se no skalnatem krožnem pobočju razteza kot amfiteater. Temne stavbe in ozke skrivnostne ulice še danes vzbujajo tesnobo, kljub temu, da so okinčane z Živobarvnim perilom, ki ga sušijo na Žici nad ulico, tako kot v Neaplju. Vse se zdi nekam mračno iti skrivnostno, kot je bila mračna tudi zgodovina tega mesta. Med zidovji hiš so se še v začetku tega stoletja odigravale težke drame — uboji iz maščevanja, ki je znano pod imenom vendetta. Tu je bilo gnezdo korzijskilt banditov, zato se je vendetta zadržala dlje kot kjerkoli na Korziki.
Zveni malo čudno, a kot pravijo poznavalci, je vendar res, da so na uboje sovražnikov silile svoje može in sinove prav ženske.
Posebnost starega mesta so razen zapuščenih in umazanih ozkih uličic, ozka strma stopnišča, ki vodijo v vsako zgradbo iz ulice. Pročelj teh visokih strnjenih hiš so že vsa preperela. Iz. zapuščenih polpodrtih prostorov, skozi okna brez stekel, se širi smrad, ki pa očitno nikogar ne moti. To mora biti pravi raj za podgane, saj mačk takorekoč ni, čeprav bi jih v lem okolju človek pričakoval. Le psi se leno sprehajajo stikajoč za hrano, ki pa jo nimajo kje najti. Dobili smo vtis, da se je čas ustavil nekje v srednjem veku, če ne bi bilo avtomobilov in odvrženih konzervnih škatel ter druge embalažne ropotije in odpadkov sodobne civilizacije.
Posebnost Sortene je srednjeveška trdnjava z velikimi obokanimi mestnimi vrati. Dobro je ohranjen le še en sam stružni stolp, ki mogočno kraljuje nad morjem. V vzpetini nad mestom je samostan San Domiano, odkoder je najlepši razgled na mesto in zaliv.
Procesija Catenaccio
Meščani vsako leto na veliki petek prirejajo znamenito procesijo Catenaccio, ki je znana povsod v Evropi in jo po svoji pompoznosti primerjajo celo s tisto v španski Sevilli. Po starem običaju gre procesija ponoči po glavnih ulicah. Na vsakem oknu gorijo sveče tako, da je v«' osvetljeno, kar daje mestu še bolj mistično podobo. Na čelu hodi v kuto opravljen skesan bandit s kardi-nalskordečo kapuco čez obraz. Bosonog nosi na hrbtu težak leseni križ. Zakritega pozna samo župan, vsem ostalim meščanom pa je baje neznan. Nesrečni grešnik se na ta način Želi spokoriti zaradi svojih zločinov in nečistih dejanj. Povorka vernikov se sredi noči vije od cerkve do cerkve in se ustavi na glavnem trgu, kjer jo blagoslovi župan.
Vsak spokornik lahko na ta način opravi pokoro le enkrat v življenju. Kandidatov za to vlogo nikoli ne zmanjka. Za njim v sprevodu sledi Simon von Kyrene z belo kuto in ka-
puco čez obraz, nato osem črno oblečenih spokornikov, ki na nosilih pod črnim baldahinom prenašajo kip Kristusa, za njimi pa se vrste verniki obeh spotov, ki kar naprej prepevajo stare korziške cerkvene pesmi.
Nedaleč od mesta je Fontanaccio — vražja kovačnica. Tod so najbolj ohranjeni granitni menhiri visoki do 7 m, na katerih leže prečni kamni dtreha. Tudi ta odkritja še raziskujejo. Po cesti z neštetimi ovinki vedno znova občudujemo razgibano skalnato pokrajino. Tik nad morjem v zalivu Roccapina bdi na visokem obrežnem grebenu velika skalna gmota imenovana »speči lev«. Pogled nanjo je enkraten, saj je narava resnično skoraj v detajle oblikovala skalo v lik leva. Okoli te in še drugih likov iz rdečih skal, ki si jih vsak lahko po svoji domišljiji zamisli kakor želi, se že danes pletejo številne legende. Mi smo videli kamelo, kragulja, slona, Želvo in še marsikaj. V naslednjem zalivu, na obrežju ponosno stoji genovski obrambni stolp iz 13. stoletja.
Bonifacio
Kmalu se pokrajina spremeni v belo kraško planjavo, podobno naši Hercegovini, le da je malo bolj členovita. Že od daleč se vidi najjužnejše mesto na Korziki Bonifacio, ki je obzidano z mogočnim trdnjavskim zidovjem na hrbtu belega skalnatega grebena. To sicer malo, a mogočno staro utrjeno mesto, ki ga nekateri primerjajo z Gobraltarjem in Velleto na Malti, je po svoji legi edinstveno v Evropi. Več kot 80 metrov visoko se dvigajo od butanja morskih valov izprane bele apnenčaste skale navpično ploščad. Na ogromni previsni steni, spodaj spodjedeni, zgoraj visoko nad morjem štrleči terasi, je ploščad, ki nosi utrdbo in staro mesto v odlokih strnjenih hiš.
Bonifacio na 1,5 km dolgem polotoku je z obeh strani obdan z globokim zalivom iz belih položno rebrastih sten. Povrhu je gozdičevje dišeče makije, ki kot venec zaljša ozadje v nepozabno sliko.
Z odprte morske strani štrle iz bistre modrine morja kot ogromni gobani osamljeni kosi skal z zeleno krono.
Z vrha obzidja je lep razgled na severne obale italijanskega otoka Sardinije, ki je oddaljeno od tod le slabih 12 km. Mesto je bilo ustanovljeno v 8. stoletju, ko je toskanski grof Bonifacio zgradil utrdbo,
da bi zaščitil otok pred divjimi Saraceni.
Ta kraj je bil prizorišče neštetih bojev med Piso in Genovo. Tu so se spopadali Saraceni, Francozi, Turki in Španci. Odločilno vlogo, kot na vsem otoku, pa so odigrali gospodarji iz takrat močne in bogate Genove, ki so se za stalno naselili v 12. stoletju. Tudi prebivalci Bonifacia so genoveškega porekla, ki so do danes obdržali svoje narečje.
Tesne ulice starega mesta, s številnimi, stoletnimi hišami, prav tako močno preperelimi in zanemarjenimi pročelji kot v Sartenu, naredijo na obiskovalce nepozaben vtis. Nad ulicami so med okni razpete vrvi, kjer meščani obešajo perilo, mimogrede povedano, ne preveč vzorno oprano. V eni od teh tesnih ulic je trinadstropna hiša, v kateri je nekaj časa prežive! Napoleon, ko je bil še topniški kapetan, kurje obeleženo s spominsko marmornato ploščo. Na videz nič posebnega' vendar dovolj, da buri domišljijo obiskovalcev, ki se tod trumoma ustavljajo.
Naj zn ant en itejši	objek t
v starem mestu je katedrala St. Marie Majeure iz 13. stoletja. Zgraditi so jo veljaki iz Pise. Mogočna gotska zgradba ima dolgo predverje in karakteristične oporne toke iz kamna, razpete med cerkvijo in sosednjo stavbo čez ozko ulico. To so nekakšni žlebovi za zbiranje deževnice, ki se steka v cisterno nad predverjem. V notranjosti je zanimiv predvsem oltar iz 15. stoletja, priž-Žnice in krstili kamen iz marmorja ter slikarija italijanskih mojstrov.
Iz istega obdobja je tudi cerkev St. Dominiqe, ki so jo zgradili templarji, znani graditelji z Malte. Graditelji iz Pise pa so ji dodali osmooglat zvonik. Precej bolj je razkošna v notranjosti, zlasti z rezbarijami italijanskih umetnikov iz
15.	stoletja in številnimi marmornatimi nagrobnimi ploščami.
V prijetnih skromnih gostilnicah, kjer točijo pravo korziško vino rose posedajo ljubeznivi domačini in kar hitro radi načnejo pogovor s tujci.
Boljši lokali, kavarnice, restavracije in trgovine so v podnožju mesta neposredno ob pristanišču. Tu so šele pred kratkim zgradili večnadstropne stanovanjske bloke in poslovne stavbe. Tako, kot apnenčasto obzidje in pečine, so tudi vse novogradnje kot kreda belih pročelij.
Bonifacio, mesto na pečinah in stopnice Aragonskega kralja
Prepadne pečine nad morjem v Bofacht
Ugodna sredozemska klima, neprekosljive naravne lepote, dobro vino in sir, so spodbudile domačine, da so se široko odprli za turistični promet, ki nenehno narašča. Med juristi prevladujejo razen domačih petičnežev iz Francije predvsem Američani in italijanski magnati. Bolj kot razkošje jih mami najbrž lepota in eksotika tega najjužnejšega predela otoka.
Izjemen je pogled na mesto Z morja, zlasti iz južnega zaliva, kjer privablja občudovalce naravnih lepot, čudovita skalnata jama Dragonetta, ki jo upravičeno primerjajo z znamenito piavo jamo na Capriju. Navzlic porajajočemu turizmu pa mesto zamira. Še v začetku stoletja je Bonifacio štel nad 4000 prebivalcev, danes pa jih ima komaj 2000. Trdo življenje ribičev jih ni moglo zadržati. Nekaj dohodka za skromno preživljanje jim je Že od nekdaj resda prinašalo tudi tihotapstvo iz. bližnje Sardinije, toda še zdaleč ne toliko, da bi se rešili bede. Šele v turizmu vidijo nekaj prihodnosti, ki bo morda zavrl odhajanje z doma.
Tujska legija
V trdnjavskem delu Bonifacija je tudi vojašnica, kjer je zdaj glavna postojanka in poveljstvo proslule tujske legije. Iz francoskih garnizij v Tou-lonu in Marseillu, kjer so svoj-čas po vietnamskem polomu in porazu v Alžiriji, stacioni-rala, je bila najprej v citadeli v Ajacciu, nato pa so jo, kot
nebodigatreba, dokončno premestili v Bonifacio. V tem zadnjem zakotnem pribežališču med starimi zidovi čaka, sleherni trenutek pripravljena, da opravi svojo neslavno nalogo, kjerkoli bo potrebno.
O tej osovraženi plačeniški vojski, ki jo sestavljajo mladeniči vseh narodnosti, največkrat iz vrst avanturistov in prestopnikov brez vsakršnih idealov, je bilo že veliko napisanega in povedanega. Kljub temu pa, zlasti za turiste, predstavljajo posebno zanimivost. Tudi nam se je ponudila priložnost, da smo jih videli. Ker je bila nedelja, so jih bile polne vse ulice in pristanišča. Po dva in dva so se brezdelno sprehajali v značilnih belih francoskih cilindričnih kapah in rjavih uniformah z zelenimi kravatami. Opazovali smo jih skoraj pomilovalno, suj se jim je poznalo, da niso srečni in da morajo prestajati najtršo vojaško disciplino. Vsi so ostriženi na balin, kar ne morejo skriti niti izpod, do ušes ravno pokritimi smešnimi belimi kapami. Izgle-dajo kot robijaši, ki jim nihče ne privošči niti pogleda. Domačini se sploh ne zmenijo zanje, vidi se, da jih očitno prezirajo. Da so tudi v prostem času pod strogim nadzorstvom, skrbe patrulje v jeepih z robustnimi naredniki, ki budno pazijo, kako se njihovi plačanci obnašajo in kako jih pozdravljajo. Največ podoficirskega kadra je iz vrst Nemcev. Človek dobi vtis, da so ti mladi zapeljanci pravi trpini, ki jih je svet že davno izobčil.
(se nadaljuje)
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1982
delavcev	učencev v poklicnih
šolah
TOZD T. Godec Boh. Bistr.	485	+	8
TOZD Rečica	314	+	5
TOZD Mojstr. TOZD Pod-	65	+	I
nart	73	+	2
TOZD Trgov.	24		
DSSS	83	+	7 pripr.
Skupaj:	1044		
ZAPOSLILI SO SE:
TOZD Tomaž Godec:
Jože SMUKAVEC, 1965 -NK, Jelka RAVNIK, 1958 -K, Vesna KOROŠEC. 1963 -NK, Angela SOKLIČ, 1953 -SS, Davorin ISKRA, 1964 — NK, Janez SMUKAVEC, 1942
-	NK, Nikolija CVIJIĆ, 1953
-	NK. Marija KLANĆAR, 1946 - K, Milan TOVORNIK, 1961 - K
TOZD Rečica:
Jože KOREN, 1966 - NK. Marjetka MIHELIČ, 1963 — NK'
TOZD Mojstrana:
Jože KLINAR, 1966 - NK, Marjan TERAŽ, 1963 — K, Alojzij RAMPRE, 1965 - NK
ODŠLI IZ DO:
TOZD Tomaž Godec:
Marjan RAVNIK, SS -JLA, Peter REPINC, K -JLA, Janez ŽVAN, NK -JLA, Mirko LAPAJNE, K -JLA, Janez ODAR, K — JLA, Bojan ISKRA, K - JLA
TOZD Rečica:
Zvonko LUKAČ, K - JLA. Boris PFAJFAR, NK - JLA, Anton ČOP, K — JLA. Zdravko ZUPANČIČ, NK - JLA
TOZD Mojstrana:
Vilma ZUPAN, NK — potek dela za določen čas
TOZD Podnart:
Zvonko ŠOŠTARIČ, PK -sporazumno, Janez ROZMAN, PK — sporazumno
RODILI SO SE:
Jožu PEKOVCU (TOZD Tomaž Godec) — hči Marjeti VELKAVRH (TOZD Tomaž Godec) — hči Jožu STARETU (TOZD Tomaž Godec) — hči •
Mihu KOMANU (DSSS) -sin
Umrla je Jerica Srna
V soboto 9. januarja 1982 smo se na pokopališču v Zg. Gorjah poslovili od naše dolgoletne sodelavke — invalidske upokojenke Srna Jerice.
Pred petimi leti se je zaradi neozdravljive bolezni invalidsko upokojila. Vse do smrti se je borila proti njej, a nazadnje ji je morala kloniti.
Tov. Jerica Srna se je zaposlila v TO Rečica 28. 3. 1948. leta. Opravljala je najrazličnejša dela in naloge na takratni žagi Gorjana. Od najbolj enostavnih, kot zlagalka desk do upravljalca krožne žage. Bila je iz vrst tiste generacije, ki je po drugi svetovni vojni obnavljala porušeno domovino v najtežjih pogojih dela, v času, ko je primanjkovalo najosnovnejših dobrin za življenje.
Po ukinitvi žage se je usposobila, tako kot nešteto drugih, za zahtevnejša dela v proizvodnji vrat in podbojev. Pri svojem delu je bila vedno vestna in požrtvovalna. Bila je svetel lik dobre delavke, ki ji nikoli ni bilo težko izvršiti zadano nalogo. Za njen trud in prizadevnost je bila odlikovana z medaljo dela, s katero jo je odlikoval predsednik tov. TITO.
Jerica, kolikokrat si nas bodrila k delu s pošteno, trdno, odločeno in odgovorno, skratka pravo gorjansko besedo. Hvala ti za tvoje delo, hvala ti za svetal vzgled, kakršen naj bo in mora biti deloven človek.
Zahvala
Ob smrti ljubljene sestre in tete JERICE SRNA
se iskreno zahvaljujemo temeljni organizaciji Rečica za darovano cvetje, izrečena sožalja in pomoč, posebno tov. Knafliču za pozornost in organizcijo Godbe na pihala. Zahvaljujemo se tudi tov. Kristanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi industrijskemu gasilskemu društvu TÓ Rečica za podarjene vence in cvetje. Prav tako hvala Godbi na pihala Gorje in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: sestre in bratje z družinami
Muzej mehiške in kitajske umetnosti
Osmi razredi iz osnovne šole na Bledu smo se peljali v vas Goričane pri Medvodah, kjer smo si ogledali zanimiv prikaz mehiške in kitajske umetnosti. Muzej je v stari stavbi v središču naselja. Tu vsak mesec obiskovalcem predstavijo umetnost drugega ljudstva.
Sprejela nas je upravnica in nam povedala nekaj o nastanku muzeja, nato pa smo se razdelili v dve skupini in odšli na ogled. Ko smo prišli skozi velika železna vrata, so stale pred nami mehiške stojnice polne lesenih igrač, lončenih izdelkov, hrane, oblek in mask. Presenečeni smo bili nad tako
veliko zbirko. Z zanimivim opisom nam je vodič pričaral občutek, da smo v Mehiki na kakem trgu, kjer prodajalci kričijo drug čez drugega in ponujajo svoje blago. Še preden smo si vse dodobra ogledali, nas je že vodnica odpeljala v notranjost muzeja. Tu so bile razstavljene lobanje iz sladkorja in čokolade, ki jih mehiški prebivalci spečejo za drugi november in s tem počastijo svoje pokojne.
V naslednjem prostoru so nas posebno prevzeli lično izdelani prtički iz tankega, skoraj prozornega barvastega papirja ter obleke, narejene iz
f	;	\
Ne zaprite
Ne zaprite vseh vrat, naj se žarek zlat zlije iz bledih sončevih lic; ne zapustite še ptic. Med golimi vejami prezeble čakajo na pomlad, kar brez napovedi kakor vedno bo k nam veselo stopila: kot nevesta bogata v zelenju, sveža in mila. V dišečem pajčolanu ji bodo čebele neutrudno pesmice pele. Ne zaprite vseh vrat, prihaja nova pomlad!
Vesna
Zahvala
in sestra Marjanca se iskreno zahvaljujejo DO LIP Bled kot pokrovitelju ter odboru TVD Partizan Gorje in vsem športnim delavcem iz Gorij, ki omogočajo vsakoletno smu-“	’	MEMORIAL MARJANA JAKO-
čarsko tekmovanje za PIČA.
Zal ni več med nami pobudnika tega nočnega smučarskega tekmovanja ob baklah z mednarodno udeležbo, Marjanovega učitelja v tekaški smučini, Lovra Žemve.
IJpamo pa, da bo odbor Partizana Gorje z novim predsednikom tega društva izvrševal še dalje Lovrovo dediščino.
Jože Ambrožič
Žrebanje rešitev novoletne nagradne križanke v glasilu SOZD GLG
Uredniški odbor glasila GLG je 25. L 1982 izžrebal dobitnike nagrad novoletne nagradne križanke. Izmed 257 prispelih rešitev je bilo izžrebanih devet reševalcev, ker je GRADIS-LIO naknadno v fond nagrad prispeval še 500. —din.
Nagrajenci novoletne nagradne križanke (po zaporedju razpisanih nagrad):
L GROHAR Bojan, Grajska 23 64260 BLED
2.	BRADEŠKO Jožica, AERO tovarna celuloze Medvode 61215 MEDVODE
3.	SEVER Pavla, Grič 11 64260 BLED
4.	ORAŽEM Domen, Ribenska 14 64260 BLED
5.	JERINA Marija, AERO Medvode (mehanografija) 61215 MEDVODE
6.	HAFNER Marija, Hafnerjevo naselje 97 64220 ŠKOFJA LOKA
7.	JARC Milanka, Podlubnik 78 64220 ŠKOFJA LOKA
8.	PINTAR Marjana, LIP Bled 64260 BLED
9.	URH Albin, TO Tomaž Godec BOHINJSKA BISTRICA
Pravilna rešitev križanke:
ZV, KASTELAN, ALVARADO, STAHANOV, KATI, AVE, NO, SAMOTA, OM, AB, MALEDIVI, ILL, ŠIBA, VČERAJ, OJE, ELITA, IRANKA, ST, BOLEZEN, JAK, TU, OL, RISANJE, TEVŽ, GENIJ, UL, OPAE, ASANACIJA, TV, ML, SASS, ODA, KRKONI, T, ATALA, KATALOG, VODVIL, PIČA, IGL, ORION, ISTER, BOG.
belega platna ter vezene s pisanimi nitmi. Poslušali smo mehiško glasbo. Ker je ne poznamo, se nam je zdela tuja in nič kaj prijetna za uho.
V zgornjem nadstropju je bila prikazana kitajska umetnost. Tu nam je bilo zelo všeč rezljano pohištvo in se skoraj nismo mogli načuditi spretnim rokam Kitajcev. Na stenah so viseli v bogatih okvirih veličastni portreti kitajskih vladarjev.
Kitajskemu lončarstvu pa ni para v svetu. Vse ročno izdelane vaze in vrči, kot las tanki, so bili poslikani z živimi barvami.
Iz slik povezanih nog pa smo spoznali težko usodo nekaterih kitajskih deklic, ki so se jim stopala razvila v prava majhna kopita. Matere so povezovale deklicam noge, da bi jim stopala ostala majhna, ker so šteli to za del lepote.
Zanimivi so bili tudi kipci kitajskih bogov, ki so jih častili.
Z ogledom muzeja smo bili zelo zadovoljni in polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
LIDIJA PRETNAR
8.	a OŠ Bled
r 0	^
Prošnja
starega
lisjaka
Gospodinje temnolase, blondinke in starejše klase, bodite tolk usmiljene, pustite odprte kurnike.
Sem onemogel star lisjak, ki nimam niti za tobak, kako naj kupim si meso, pa če bi ga se kaj bilo.
Le eno lutko vsak večer, saj nisem jaz nobena zver. Le redko kdaj odnesem tri, zato bodite brez skrbi!
Angela
[Kakor]
bilka
v J
Osušena bilka med travo bom v času dozorela. Jeseni za pomladjo koprnela bom in med kristalnimi snežinkami hrepenela k soncu, v nebo — mimo pa čas kakor jezdec neutrudni dirjal dalje bo.
Z mano zdaj tišina šepeta: svetlobo si tkem iz upanja.
V zbirki trav morda bom v mapi položena: med tankimi papirji oilka in zraven označena kakor številka .. .
Vesna
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani:	Branko Sodja. Franc
Mencinger, Andrej Trojar. Branko Urh, Miro Kelbl, Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.