Stv. 23.	V Mariboru 5. junija 1873.	Tečaj VII.
~ SLOVENSKI
GOSPODAR.
I^ist ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List Telja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na tlom za celo leto 3 $rld., za pol leta 1 jfld. (¡0 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — Vsta-novniki in deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
V zadevi tiskovnega društva.
V	odborovi seji dnč 23. apr. m. sta se obravnavala naslednja dva predmeta:
1.	Se je ustanovil odbor. Izvoljeni so bili čč. gg.: Fr. Košar, kanonik, za predsednika, Mat. M o d r i n j a k, kanonik , za predsednikovega namestnika, Mat. Sinko, profesor bogoslovja , za tajnika, Jož. H r ž i č, kaplan pri stolni cerkvi, za denarničarja.
2.	Zastran ustanovnikov in podpornikov, ki po sklepu občnega zbora zanaprej odpadejo, se je sklenilo:
a)	Gg. ustanovnike po posebnih listih poprašati, kako hočejo s že vplačano ustanovnino razpolagati. (Listi so že razposlani.)
b)	V zadevi podpornikov, ki so podpor-nino za tekoče novo društveno leto že plačali, je sodil odbor, da se zavolj poštnih stroškov skoraj ne izplača, vsakemu posebej podpornino nazaj pošiljati. Zato bodo počenši od začetka julija „SI. Gospodarja" tako dolgo brezplačno dobivali, dokler se podpornina ne porabi. Ako pa kteri zmed teh podpornikov Gospodarja" že itak naročenega imajo, in dvojnega lista nočejo, naj pri obnovljenji naročnine za drugo polletje izrečejo, da se jim že plačana podpornina v naročnino všteje. — Gg. dušne pastirje pa lepo prosimo, dotičnim podpornikom ta predlog pojasniti.
V	Mariboru dne 2. junija 1873.
Odbor kat. tisk. društva.
Hinavščina liberalizma zastran sol.
? Prav si jo zadel, dragi „SI. Gospodar!" da si začel sad liberalizma opisovati; tako sem si mislil, ko sem v 22. številki članek „sad liberalizma" bral. Ako namreč Kristus pravi: „Po
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Hokopisl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
njih sadu jih bodete spoznali", bodo tudi Slovenci one liberalne narodnjake, ki se jim za voditelje ponujajo, naj ležej po sadu spoznali, ki ga drevo liberalizma donaša. Govoril si o vojaški postavi, o kterej liberalci trde, da je prav liberalna in sicer zato, ker je enakopravna za vse stanove. Oj lesice — vi liberalci! Ali je to enakopravnost, da zamere zdravnik, pravnik itd., ki je kot dijak v vojaštvo vzet bil, brez ovir svoj izvoljeni stan nastopiti in nadaljevati, v tem ko bog o sloveč, ako je pred vstopom v semenišče v vojake vzet bil, tako dolgo izvoljenega stana nastopiti, to je, v mešnika posvečen biti ne more, dokler ni vseh dolgih 10 do 12 let vojaštva dovršil? Ob čem se bo živil, in kaj bo počel izšolan bogo-slovec, ako še mora 6 do 8 let čakati, preden zamore v mešnika posvečen biti ? Vse to pa glasno kaže, da liberalci s svojo širokoustno enakopravnostjo vse drugam merijo, namreč na to, da du-hovskemu stanu korenine podrežejo, in skozi pomanjkanje dušnih pastirjev toliko ležej krščanstvo v naših deželah porušijo; kajti kjer ni delavcev, tam tudi ni žetve. V semenišči lavantinske škofije je letos 49 bogoslovcev. Že to število je za obširno škofijo premalo; ali v tem številu je 12 vojakov, in ako ovi duhovskega stana nastopiti mogli ne bodo, kam bodemo v kratkih letih prišli?
Dovoli mi, „SI. Gospodar!" da tvoje misli nadaljujem in denes na naših šolah le nekoliko pokažem, kako nesramno naši liberalci ubogo ljudstvo slepijo. Nemški, kakor slovenski liberalci namreč z naj večim ponosom kažejo na novo šolsko postavo, češ: glejte kakošna tema je bila poprej po šolah, dokler so jih duhovniki vladali, in kolika svitloba zdaj, od kar smo jih mi prevzeli! —
Odkrijmo temu natolcevanju nasproti neovrg-ljivo resnico. Šolska postava, po kterej so se poprej, to je, pred novo šolsko postavo od dne
25. maja 1868 šole vladale, ima svoje korenine | že v dobi cesarice Marije Terezije; kajti že njena postava, dne 13. oktobra 1770 dana, izreka, da spadajo „šole med zgol državne stvari". Na podlagi tega načela, ki ga gotovo niso kat. duhovniki, ampak „prosti zidarji", kakor n. pr. minister Kaunitz, sicer blagi cesarici nasvetovali, je bila po mnogih poskušnjah in prenaredbah slednjič 1. 1805 izdelana tako imenovana „poli-tiška šolska ustava za nemške šole(poli-tische Schulverfassung fiir deutsche Schulen). Po tej postavi je bil osnovan najviši c. kr. dvorski šolski svčt v Beču (k. k. Studien-Hofkommission), kije polnooblastno in samovoljno vladal vse šolstvo po cislajtanskih avstrijskih deželah. Edina ta — ne cerkvena — ampak državna gosposka je odločevala ves načrt podnčevanja, posamne predmete in šolske ure, za nje odločene, način njih prednašanja, knjige za poduk edino pripuščene, in tudi načrt za izobra-ženje šolskih pripravnikov. Edina ta gosposka s sebi podredjenimi guberniji — sedanjimi namast-nijami — je v rokah imela vse nadzorovanje šol, in duhovniki, ki so se ga vdeleževali, so delali ne kot cerkveni, ampak kot državni op ravnik i, po načinu in v mejah, po državni postavi na tanjko določenih, na ktero so bili enako nave zani, kakor sedanji nadzorniki na sedanjo šolsko postavo. Ako je bilo torej podučevanje pomanjkljivo, kdo je bil tega kriv? mar duhovniki, kakor liberalci trdijo, ali ne veliko več vlada sama? —
In gorjč duhovniku, ki bi se bil zoper to postavo pregrešil! Kdor se hoče prepričati o resnici teh besed, naj samo le bere naše časnike iz prejšnih let, ali naj pregleda uradno odpisovanje, šolo zadevajoče, kakor se po škofijskih arhivih nahaja, in se bode prepričal, koliko natolcevanja, da ne rečem preganjanja so pretrpeti morali kanoniki, dekani in župniki, z nadzorništvom šol pooblaščeni, ako so si prizadevali vkljub tem postavam modrejša in bolj narodna načela v šolsko podučevanje vpeljati.
In če so se v novejši dobi — vender še pred letom 1868 — začele bolj pripravne in bolj narodne knjige v ljudske šole vpeljevati, ali jih niso večidel duhovni nadzorniki nasvetovali in po večem tudi njih izdelanje preskrbeli ?_ Zlasti kar zadeva ljudske šole na slovenskem Štirskem, ali nam ve kdo moža imenovati, kteri bi imel za vpeljanje narodnega šolstva več zaslug, kakor pokojni knjez in vladika Slomšek, ta naj-sijajnejša zvezda ljudske omike na obnebji slovenskem. Pred seboj imamo vse njegovo obširno odpisovanje in dopisovanje do ministerstva v šolskih zadevah, iz kojega spoznamo njegovo pogumno borbo zoper prejšno n en ar o d no šolsko ustanovo. In vendar liberalni Slovenci Slomšekovega imena nikdar več ne imenujejo. „Narod" pogosto našteva može za našo domovino
zaslužene n. pr. Vodnika, Prešerna, Levstika, Stri -terja, Jurčiča itd.; edini Slomšek ni več vreden, da bi imenovan bil med probuditelji iu dobrotniki slovenskega naroda, in možem, ki v rokah imajo matico za njegov spominek pripravljeno, se tudi nikakor ne mudi s tem spomenikom! Zakaj tudi? Vsaj knez in škof Slomšek ni bil liberalec, ampak skoz in skoz mož katoliški in apostoljski, in prav zato ne najde milosti v očeh naših slovenskih liberalcev. Mislimo, da to edino znamenje zadosti jasno kaže, ali so možje stranke „Narodove" vredni in sposobni, da si jih verni slovenski narod izvoli za svoje voditelje.
Da se do šolskih postav povrnemo, vprašamo „Narod", ki se tako ponosno branitelja nove šolske postave proslavlja: kako je neki to, da se še prejšnih šolskih postav nikoli ni dotaknil? da svojim bralcem še nikoli odkrite resnice ni povedal, kdo je bil gospod in voditelj ljudskih šol pred 1. 1868? in kteri možje so bili skoro edini, ki so se borili z nemškutarskim šolstvom in pod gomilo neprijaznih postav vrdevali narodno iskrico, da ni popolnoma ugasnila? Naj hitreje nam „Narod" zopet poreče, da se mu nevredno zdi, s takim „lističem", kakor je „Gospodar", se pečati. Zares; ni ležejšega odgovora memo tega. „Gospodar" pa je sklenil, tega visokega gospoda, ki s toliko zaničljivostjo iz visočine svoje domnevne učenosti na nizkost „Gospodarjevo" gleda, s svojim „pravnim" šilom tako dolgo zbadati, da ga bode slednjič prisilil, tudi v verskih in cerkvenih zadevah liberalno šemo raz obličja djati in svoja načela razodeti.
Gospodarske stvari.
Prvi občni zbor delničarjev zavarovalne banke „Slovenije" v Ljubljani
dne 29. maja.
Zbralo se je bilo v čitalnični dvorani kakih 75 delničarjev, med kterimi je bila blizo tretjina, ne pa, kakor „Nar." poročevalec pravi, „dve tretjini" duhovnikov. Zastopanih bilo je nad 2300 delnic, lebko bi jih pa bilo še več, ko bi mnogi gg. delničarji ne bili spregledali §. 24. pravil, kateri veleva, da se morajo akcije naj m a nje 6 dni pred občnim zborom pri bankini blagajnici položiti. —
Predsedoval je svetli knez S al m- Iieifcr-scheid, v slovenskih razpravah ga pa nadome-stoval podpredsednik , g. dr. C o s t a. Kot zapisnikar je fuugiral prvokrat dr. Munda, ki je bil v predpoldanski seji opravilnega sveta izvoljen za „pravnega svetovalca" baukinega, kar je vlada zapovedala, ker pravila o tej službi govore. Po odstopu Konšeka, ki je pri vladi zdaj zopet to stvar sprožil, si je banka prihranjevala strošek za
to službo, ker posebnega pravdoznanca treba ni, ko sedijo v opravilnem svetu trije doktorji prava.
Ko so škrutinatorji iz oddanih izkaznic (legitimacij) imenik glasilcev in število glasov pri vsakem določili, se prične zborovanje. G. podpredsednik bere najpred slovensko, potem pa nemško poročilo o stanju društva. Iz poročila povzamemo naslednje važnejše stvari. Ko je bilo nad potrebno število delnic podpisanih, je bila firma (ime) banke 27. julija 1872 pri knpčijski oblastniji vknjižena. Do obč. zbora se je oddalo 3609 medčasnih listov na delnice po kurzu 85% s'cer 3144 listov s 40 procentnim vplačilom (68 gld.), 465 listov pa al pari, t. j. po 85 gld. Svoje delovanje in scer z oddelkom zavarovanja proti ognju začela je banka 21. septb. 1872. Podružnice je napravila v Pragi, na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Z dovoljenjem kr. ogersk. ministerstva od dne 26. febr. t. 1. sme banka svoje delovanje tudi na dežele ogerske krone raztegniti, ter je vsled tega ustanovila v Pešti podružnico, ki dobro napreduje, za trojedno kraljevino bode podružnica v Zagrebu, za kar je že vse uravnano. Banka je kupila v Ljubljani 2 hiši, eno z dvemi nadstropji v „Zvezdi" za 31.000 gl., v kterej ima odslej svojo pisarnico, drugo blizo železnice za 10.000 gld.
V	oddelku za ogenj je do 29. maja izdanih bilo 5928 polic (zagotovil), vrednost zavarovanih reči znaša vkupej : 24,067.055 gld.; ker je pa za 12,396.548 gld. reči retrocediranih ali oddanih drugim zavarovalnicam, je pri „Sloveniji" do tega dnč zavarovanih stvari za 11,670.507 gld. vrednosti. Ciste zavarovnine (premij) ostalo je banki po odštetem znesku za pozavarovanje pri drugih društvih in za druge stroške: 159.292 gld. 85 kr., kar je pri tolikem nasprotju, ki ga naša banka povsod ima, zares prav lep vspeh. Odškodnine vsled požarov je dozdaj prav malo trpela, namreč le 4022 gld.
V	oddelku zavarovanja med živimi je dozdaj izdanih 769 zagotovil (polic): 411 na smrt, 7 na doživek, 33 na pogrebne stroške, 318 na združenje (asociacijo) več oseb skupaj, kterim se množijo obresti in kapital toliko bolj, kolikor več družbenikov odmrje. Zavarovaui znesek v tem oddelku znaša 430.640 gld. — Takošno je stanje bankino bilo do 29. maja t. 1. Naj temu še pristavimo, kar je vodstvo bankino razglasilo v „Novicah" dne 28. maja deležnikom zavarovalnice v pomirjenje. „Nasproti hudobno raztrošenim govoricam in v popolno pomirjenje delničarjev in zavarovancev zamoremo zatrditi, da naša banka po zadnjih dogodbah na Dunajski borzi ni prav nič zadeta, ker nima borznih papirjev niti v posesti niti v zastavi, ampak vsa njena gotovina je naložena pri tacih eskomptnih zavodih in hral-nicah, katerih omenjene dogodbe zadele niso." —
Po predlogu g. dra. Jan. Bleiweisa izrekel je zbor zahvalo in zaupnico predsedništvu za previdno in marljivo delovanje. Potem izreka
g. govornik banki v korist nektere želje do po-polnjenega opravilnega svčta, da se namreč prav varčno ravna, zanesljivi agenti pridobijo, uradniki pri banki uravnajo, ter se jih rajši manj postavi, tem pa boljša plača da, draživci pa odpravijo. Oglasil se je bil tudi g. dr. Vošnjak pritrjevajé željam predgovornika in odkrivajé svoje posebne želje, posebno zastran tega, da bi se poročati moralo vsaj v obče tudi o stroških bankinih, o kte-rih misli, da so jako veliki.
G. dr. Costa odgovarja, da se za ta izredni obč. zbor pobot (bilanca) napravil ni, ker je čas za to po p r a v i 1 i h še le o prvem rednem zboru, ki bode meseca majuika prihodnje leto. (Naj opomnimo bralcem, da je za sestavljenje pobota najmanje 2 meseca dni neprestanega dela potreba.) Gledé stroškov pa dokaže, da se je g. Vošnjak za kakih 35.000 gld. zmotil, da torej niso toliki, kakor je slišal praviti. — Na poslednjo željo Vošnjakovo pa, da bi namreč pri banki ne bilo političnega strankovanja in da se bankinim uradnikom ne spodobi zaupnic po novinah raz-glaševati, je g. dr. Costa kratko, a prav dobro dra. Vošnjaka zavrnul, rekoč, da imajo govoriti pri banki le delničarji, ne pa ta ali ona stranka.
Kdor bankine zadeve na tanko pozna, ve tudi, da je le pri dr. Costovih nasprotnikih grdo in pogubivno strankarstvo, ter se le čudi nezaslišani predrznosti, s ktero ti ljudje proti dru. Costi ščuvajo, ko vendar sami vedó, da bi jih dr. Costa lehko v vsej nagoti pred svetom pokazal, ko bi bil enako nesramen kakor so njegovi nasprotniki, ki delajo v „Narodu" poštenjakom mačkinjo mu-ziko. — Kar pa zaupnico uradnikov zadeva, rečemo le to, da ni g. dr. Costa kriv, ako se le njemu izmed vseh ravnateljev banke od možev, ki poslovanje natanko poznajo, zaupnica javno izreka. Zaupanje je stvar, ki se mora zaslužiti, vsiliti se pa ne da. Čudimo se, da g. dr. Vošnjak ni zabavljal občnemu zboru tisk. društva v Mariboru, ki je tudi g. dru. Costi z navdušenjem soglasno zaupnico izrekel! Svet ravno več ve, kakor je dru Vošnjaku in nekterim njegovih privržencev drago.
V opravilni svet so bili namesto peterih gospodov, ki so kot c. k. uradniki izstopiti bili pri-morani, in namesto Konšeka, ki je sam izstopiti moral, naslednji gospodje izvoljeni: Dr. Kar Blei-weis, primar dež. bolnišnice v Ljubljani, Fr. Miku šj župnik v Brežicah, Mih. Pa kič, trgovec, Fr. Solmajer, družbe kmet. odbornik, Fr. So-van, ml., trgovec— vsi s 1981 glasovi; Iv. V i 1-h a r, posestnik v Ljubljani z 2303 glasovi. — Namestniki: A. Jeglič, dež. ročunovodja v Gorici, Jož. K u š a r, posest in trgovec v Ljublj., M. Staré, posest, v Mengšu — vsi z več kot 2000 glasovi.
Predglednika računov: A. Krem žar, oskrbnik dež. bolnišnice, in Fr. Ravnikar, dež. blagajnik, oba z več kot 1800 glasovi. Njuna
namestnika: Fr. Potočnik, c. k. stavbeni svčtnik in Hugo T ur k, trgovec. — Druge glasove (od nekaj nad 300 do nad 200) so dobili gg. Mat. Zvanut, Fr. Rapoc, Pet. Graseli, dr. Moše in dr. Pavlic. Za g. Iv. Vilharja je tudi ta stranka glasovala.
Med škrutinovanjem, ki je blizo 2 uri trpelo, stavil je g. dr. Kar. Bleiweis resolucijo, ki je bila z ogromno večino glasov sprejeta, da bi v prihodnje večina opravilnih svetovalcev banke jemala se iz ljubljanskih delničarjev, ker je banki na korist, da se opravilni svet večkrat skliče ter imajo svetovalci prilike natanko podučiti se o stanju posla, kar je le (?) v Ljubljani stanujočim mogoče. — Preč. g. kanonik Urh iz Ljubljane vpraša, zakaj da ni opravilni svčt poprave §. 36. občnemu zboru predložil. Ta § namreč določuje vnenjim svetovalcem, kadar morajo v Ljubljano k sejam, od milje 1 gld. popotnine in znamko nazočnosti v vrednosti 10 gld., kar je blizo tudi pri vseh drugih bankah. — G. podpredsednik odvrača, da se je res v naglosti, s ktero se je občni zbor mesec poprej v opravilnem svetu moral določiti, na to pozabilo, da bo pa prihodnjemu občnemu zboru stvar se predložila. — Vrednik „Gospodarja" je še pristavil, da se je o tem že pred poldne v o-pravilnem svetu pogovarjalo ter soglasna želja izrekla, da se v tej kakor v vseh drugih rečeh prav varčno ravna, da se je pa sklepanje odložilo na prihodnjo sejo opr. svčta, v kterej bodo nazoči tudi novi opravilni svetovalci. — Tako se je v lepem redu vse vršilo in upamo, da bode banka do prihodnjega občnega zbora na leta dni mirno in vspešno delovati zamogla. Na večer je bila po prizadevanju nekterih gospodov bankinih uradnikov prav ljuba veselica v čitalnični gostilnici, ter so posebno čitalnični pevci občo veselost po izvrstnem petju vzbujali.
0 govedarstvu.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
Tele, še le zagledavši beli dan, ima v gobci in žrelu veliko žlema. Da se ne vleče teletu po črevah, daj mu v prah stolčene soli noževo šilino (špico) na jezik, da mu sol žlem razpusti in ga izbrusi.
Mnogokrat pogine temu ali ovemu gospodarju lepo tele, ker se je zapeklo v njem govno (blato), ali pa zato, ker je začelo liti od njega. Preprosti narod pa dolži zarad take nesreče čarovnice (copernice) in čim starejše so ženice, tim pred so krive! A, dragi kmetovalec! vse to so ukoreninjene stare bedarije med narodom že od nekedaj, katere morejo odpraviti le dobre narodne šole. —
Tele, ki se je povrglo, ima po črevah smolasto reč. Zato pa je mila natora že preskrbela tudi tem mladičem take hrane, katera ima ravno zadosti solne kisline v sebi, da v pravej meri
pospešuje iztrebljevanje omenjenega govna. In ta hrana je — prvo mleko, ki že po svoji rujavi barvi kaže, da je v njem ona želodčeva kislina. Ako bi torej tele ne dobilo tega prvega mleka, bi se ne mogel lehko izločevati smolnati žlem iz njega. Ker se žlem jako črev drži, je večkrat prav to krivo, da se blato v teletu zapre. Resno je, da imamo recept tudi zoper to bolezen; toda tele, ki je še jako občutljivo, se težko ozdravi z umetnimi zdravili. Gospodarji! najboljši recept bode to, da zapodite deklo iz hleva, ako je prišla teletu krast one najboljše naturne hrane. Bosa je, kar pravijo, da se prvo mleko v teletu sesede ali vsiri(!), ampak le ženskam ugaja sir, ki ga napravljajo iz tega mleka teletu na krivico!
Zizna teleta nadleguje tudi h i t r i c a — lije od njih. Proti hitrici telečji imaš ta-le recept: Zmešaj 5 do 10 granov opija, 1/2 do 1 lota krede in vse to z enim jajčnim rumenjakom. Ako vsega tega nemaš, dajaj teletu surova jajca z lupino vred. Ti dve zdravili ste za še sesajoča teleta. Za odstavljance pa je to-le: '/i 1/t rabar-barovih korenin, 1/2 lota cimeta in 2 lota krede. Vse to zmešaj s tremi rumenjaki jajčnimi in dajaj teletu 3krat na dan vselej 3. del od tretjinke vsega tega. Ako pa tega nemaš, velja tudi juha prežgane moke. Glej, vsega tega ti ne bode treba, ako pustiš teletu natorno pravico. Mleko pa le tačas vzemi in ga tudi moraš vzeti teletu, ko ni moglo vsega pozizati, sicer bi kravi začelo vime otekati, in tako zaostalo gnjilo mleko bi gotovo škodovalo tudi teletu. Naj ti bode mar, dragi gospodar! da se prepričaš, je li dekla do čistega in o pravem času pomolzla kravo! Oteklo vime ozdravlja se po tem-le receptu : Razpusti 1 lot svinčenega sladkorja (cukra) v bokalu kamilčnega čaja, s to mlačno tekočino umivaj vime. Ako pa je vime trdo, naredi si to-le mazilo: Skuhaj v 12 lotih deževnice 4 lote mijla (žajfe), in ko je to še toplo, deni noter 1 lot pepelike (potašeljna) in 2 lota trpentinovega olja, pa vse zmešaj.
Dopisi.
Od sv. Jurja ra Šavnici. Kat. polit, društvo naše je 22. maja prav sijajni zbor imelo. Vdele-žilo se ga je vkljub slabemu vremenu prav mnogo vrlih rodoljubov. Zbor je pričel predsednik z prav jedrnim govorom o važnosti zborovanja v sedaj-nem času. Za njim govoril je g. J. L., nadučitelj v Ljutomeru, o novi meri in vagi tako razumljivo in praktično, da gaje bilo poslušati veselje. Gosp. B. P. učitelj v Ljutomeru, je govoril o živinoreji in pokazal, ktero pleme bi bilo posebno priporočati za naš kraj in kako ravnati, da se vpelje. Prisrčna hvala blagima gospodoma za podučilne besede! Naj bi še večkrat v naše društvo prišla in nam pomagala pridne naše rojake, ki so bistrega uma in blagega srca, podučevati v raznih reččh, ktere tudi kmet vedeti mora. Konečno še nektere be-
sede o ljubezni do domovine spregovori J. K. posestnik na Jamni. Beseda mu je tekla tako gladko, kakor izurjenemu govorniku; zložil si jo je tako logično, da smo ga le občudovali. — Počastili so nas bili tudi č. g. novi dekan J. S., ki so bili z velikim veseljem pozdravljeni.
Pristavek vredništva. Poročila, kako da nekteri nespametno proti društvu rovajo, nismo ponatisnoli, ker je preobširno. Bodi vam v tolažbo to, da imajo katoliško-polit, društva iste sovražnike, kakor kat. cerkev sama. V zaupanju na Božjo pomoč delajmo mirno in previdno naprej.
Od sv. Janža na Dravskem polju. Od mnogo krajev se slišijo vsakoterni ropi, tepeži, tatinstva itd., vendar mislim, da tako zrelih in predrznih potepinov ni tako lehko najti, kakor pri nas, med katerimi so oni iz prepoljske srenje v prvi vrsti, kar sledeča prigodba kaže.
18. maja se pripeljem po cesti s Ptuja, ter srečam blizo vesi popotnika z vozom, ki proda-vata smokve, rožiče itd. Eden je peljal konjiča, drugi ves krvav je šel zadi brez klobuka med dvema ženskama, ki ste roke vile in se plašno nazaj ogledavale. Ko se bliže oštarije tik velike ceste pripeljem, zagledam štiri fantaline gori omenjene srenje, ki so bili žganjice pijani in v prahu pokotani. Ko mene zagledajo, se mi hitro postavijo nasproti, kakor se mi je zdelo, za boj.
Mene je začelo skrbeti za ženo in dvoje malih otrok, katere sem od zdravnika iz Ptuja peljal. Ko pridem do njih, me srdito gledajo, ali vendar se nobeden ne gane; gotovo so si mislili, da mi utegnejo veščani na pomoč priti. Pozneje sem zvedel, da so ti štirje divjaki gori omenjenemu barantaču, ko je blizo oštarije prišel, fajfo iz ust strgali, in ker jo je nazaj imeti hotel, mu še klobuk raztrgali in povrh mu še po glavi za popotnico dali. — Ta surovost prekosi vse druge, o katerih nam „SI. Gospodar" poroča, ker so malopridneži o belem dnevu na veliki cesti tujega človeka, kateri jim še nikdar ni žalega storil, tako tolovajsko napadli! Ali jih je sodniji priporočil, ne vem, ker jih menda ne pozna; ravno veliko bi mu pa tudi ne hasnilo.
Tudi jaz pritrdim nasvetu F. B., obč. predstojnika pri Ločah v št. 19. „Gosp.", da vložimo peticijo do vlade zavolj take vrste ljudi, in ako nič ne pomaga, bomo prisiljeni silo s silo odvra-čevati. —	F. L. posestnik v Staršah.
Iz Vozenice, 27. maja. Pretekli petek 23. maja po noči je velik požar vse imetje nekega tukajšnjega kmeta uničil in upepelil. Vzrok požara se ne zna. Nesreča je še posebno zarad tega obžalovanja vredna, ker je tudi otrok, ki je služil pri hiši za pastirja, zgorel; dekla, ki ga je hotela rešiti iz plamena, se je sama hudo opekla. Zgorelo je nekaj živine (ovec in svinj), pa tudi nekoliko denarja, ki si ga je kmet za vsakdanjo rabo
prihranil. K sreči vendar je imel revež svojo hišico zavarovano, sicer bi moral zdaj prijeti za be-raško palico. — Kmetje! tolikrat se je že pri kat. pol. društvu govorilo, da bi si vendar zavarovali svoje hiše; ustanovilo se je ravno tukaj nalašč opravništvo „Slovenije", vendar malokdo se oglasi, vsak marveč čaka nesreče, dokler ga že zadene. Spoznajte, da vam le dobro hočemo; vi se pa nas izogibate, da se nebi nemškntarjem zamerili, ki vam v taki sili itak nič ne pomagajo. Dokler še hiše stojé, jih zavarujte, pogorelih si ne morete!
Na murskem polju. 1. jun. Včeraj so volili veliki posestniki gornjeradgonskega okraja v okr. zastop. Propala je za nektere glasove narodna stranka. Zastopali bodo Slovence v važnih denarstvenih zadevah zopet Nemci Radgon-čani in nekteri tukajšnji nemčurji. Kdo je tega kriv? Odgovor: Duše nemarne, duše revice, ktere nad slabimi časi in postavami vedno tožijo, a roko potisnejo v žep, kjer bi se moralo delovati. Celó lehko bi bila zmaga naša, ako bi se je udeležili oni, na ktere smo se trdno zanašali. Kdo je še več kriv? Dva možica, ktera slovenske zemlje kruh jesta, pa sta vrgla pošten narodni značaj v blato, in se hlinita okoli naših sovražnikov. Prvi je nekdaj „pohlevni" šentpe-terski školnik Simouič, o kterem ne zinemo nič več, nego da je najhujši nemškutar med učitelji na Slovenskem, in da že težko čaka na „krvavo" zasluženi penzijon. Drugi je — negovski Spirk! Olió oče Spirk, ste že z vohali, da je vaše „glorije" med kmeti konec, in da ne bi nikdar več od teh izvoljeni bili? Zavolj tega ste šli ponižno kole-dovat k radgonskim mestjanom, naj vas povzdignejo v čast „bezirksvertretarja?" Zavolj tega ste si priberačili, gospodu Simoniču enako, od starih babic neki „volmoht", in ste volili v zastop slovenskega okraja same Nemce in pa — samega sebe! S tem ste tudi slepcem oči odprli, ki so dosilnnal imeli nekaj zaupanja do vas. Ostanite želar ali dohtar brez klobuka, ali kar si bodi, a mi rečemo: v imenu prebivalcev tega okraja ne genite jezika več! Stopili ste v službo Nemcev — z Bogom! Upamo pak, da bodo prihodnjo saboto kmetje volili poštene slovenske može!
Slavno vredništvo!
Prosim, da sledeče vrste sprejmete v svoj cenjeni list:
Iz poročila o volilnem shodu v Celji v „SI. Gosp." št. 22. bi utegnil kdo sklepati, da se strinjam z rezolucijami, ki so se tamkaj sprejele. Sel sem v Celje mislč, da se bodo shoda udeležile obe narodne stranke, kar se v moje začudenje ni zgodilo. Menil sem vendar, da bode mogoče mirno razpravljanje in sem toraj tudi mislil govoriti; ker sem se pa po govoru g. dr. Zarnika o nasprotnem prepričal, sem zbor za-
pustil poprej, ko se je o kteri koli stvari glasovalo ali sklepalo.
S posebnim spoštovanjem
Dr. J. Ev. Lfpold. V Smartnem 1. junija 1873.
Za poduk in kratek čas.
Pod Radvanjskoj lipoj.
V Radvanji, nekdaj slovenski vesi slabe ure hoda od Maribora, pod severnim znožjem Pohorja, blizo belega dvora, v kterem stanuje, kadar je doma, prijatelj Slovencev, Frice Brandstatter, tam stoji stara košata lipa, ki ima zgodovinskega imena slavo, ker je pod njenimi vejami že premnogo sladkega vina se iztočilo, marsikteri lovski in drugi „šmavs" se vršil, marsikteri Mariborčan se ga dobro nažajfal, da je nazaj grede domu sam seboj se kregal in vsak kamen na stezi našel in premaknil. — Nove slave si je pa pridobila Radvanjska lipa. v saboto 24. majnika, prav tisti den, ko so monarhisti v Parizu odpravili predsednika republike, Dolfija Thiers-a, — ker se je pod njoj — namreč pod lipoj, a ne pod repnbli-koj — slavil pričetek nove Rad vanjske šole. Gledal je tudi in vse na tanko slišal, čeravno ni bil povabljen, poročevalec, ki hoče slovesnost ob kratkem popisati, da se postavi tudi v „Gosp." dostojin spominek Radvanjski lipi in šoli, ter se ne godi kakor sč Slomšekovim spominkom, ki v zmedeni registraturi inarib. čitalnice pokopan leži.
Pri slovesnem cerkvenem opravilu v vend-navski škofovski kapeli so gg. učitelji lepo ubrano — nemški peli. Pri povzdigovanji so nazoči učitelji učencem kimali, da naj poklekno, učitelji sami pa tega niso storili, kar je pač čuden „An-scbauungs-Unterricht". Kmetski otročiči so si menda mislili: Poklekovati in Boga ponižno moliti, je le za nas kmetske betice, ne pa za gospode! Po opravilu gre množica pod lipo. Oddelini se malo dragi bralec, da ti sape ne zmanjka! Pod lipo se je govorilo dolgo in mnogo, slabo in dobro, kakor je že navada in sad „poerbanega" greha. Prvi je govoril g. Dominkuš', učitelj, ali prav za prav profesor na marib. pripravnici, nemško se ve da, kar je itak stara lipa že zdavno slišati navajena. Beseda ravno ni bila slabo sestavljena, ko ne bi bila tako grozno naduta, kar so mu nedavno tudi učitelji v Ptuji očitali. Med govor je bil vpletel nekoliko slovenskih besed — drobtinice za slovenske Lazarje od nemškega bogatina. Ko bi bil med govorom rajši rekel „Bog" kakor pa „višji duh", bi ga vsaj otroci in starši bili razumeli. —
Drugi govornik bil je Fricetov prijatelj g. Wretzel, ki se je kot šolski oča zahvalil vsem, ki so šolo ustanoviti pomagali. Da je tudi on nemški govoril, se ume samo ob sebi, kajti tudi njega je nemškutarska šolska omika mladih let dotle spravila,
da mile in lepe materinščine ne ume, kar ga pa ne zmodri, da bi kot šolski oča si prizadeval, da se šolska mladež bolj primerno vzreja. — Novi rad vanjski učitelj, g. Jager, nadučitelj magdaleuski, g. C., sta mirno in lepo nekatere besedice spre govorila. Naposled so še g. župnik magdaleuski nekaj povedali. — Hudega se nič zgodilo ni, le da so vsi govorniki pod slovensko lipo, pod slovenskim Pohorjem, v slovenski vesi radvanjski, med slovenskimi stariši in otroci nemško govorili! To je merilo, kakošna da bode nova šola.
Potem so jedli in pili in se smejali. — Šola v Radvanji bila bi že dobra, ko bi bila za Slovence pametno in pedagogično uravnana, slovenska šola, in za nas, zadolžene Radvanjčane, ne tako draga. — Tako pa boš, lipa draga, gledala, kako da se ob stroških iz slovenskih rok in žuljev, od slovenskih staršev, mladež slovenska ponemčuje ter vzreja polutansk rod, najboljši ina-terijal za tiste, ki hočejo meje veliki Nemčiji onkraj Krasa na obalih jadranskega morja zasaditi. Pa kaj zato? Vsaj je zdaj šola svobodna in še učitelji po vrhu!
Charivari, beri: šarivari ali pa po slovenski: čiri-čari.
Cesar so vse Jezuiti krivi! „Marbg. Zeitg.", torej list nemške inteligencije, piše: „Mac-Mahonova, fanatično tercijalska žena hlače nosi. Kakošna prememba po naredbi Jezuitov!" da je namreč Mac-Mabon predsednik ljudovlade postal. Al so mar tudi Jezuiti krivi, da so liberalci tako čudno bedasti?
Kako razni ljudje o eni in isti stvari različno sodijo! Kadar v pozni spomladi sneg zapade ali mraz nastopi, žalujemo navadni ljudje ter smo si v skrbi, kaj bo? Vse drugače mestni postopač, kteremu ni treba zemlje obdelovati in davkov plačevati, pa vendar svoj gotov in dober zaslužek ima. Eden takih je načečkal te dni sledeče vrste v „Tagesp.": „V Ljubljani je začelo včeraj (31. maja) ob štirih popoldne snežiti. Gorkomer je kazal samo 7 stopinj gorkote. Malo tolažbe za izlete.
„Političen katekizem!"
S polnim prepričanjem rečemo, da kar je verski katekizem katoličanu, je ta „politični katekizem" vsakemu državljanu, ki hoče kaj več biti kakor metla v rokah sebičnih kričačev in ljudskih goljufov. Na 48 strančh prav umevno pisane, Uata vredne knjižice najdeš natančni poduk o dr-žavi in njeni ustavi od začetka (oktoberska diploma) noter do nove aprilske ustave z direktnimi volitvami; dalje poduk o občini ali srenji, o vo-litvi v obč. zastop; o ž u p a n i j i ali veliki občini po izgledu hrvatsko - ogerskih (prav za prav | staro - si o vansk i h) županij ali komitatov, ki
bi lehko opravljale vse, kar zdaj c. k. okrajni uradi z brezštevilnimi uradniki oskrbljujejo. Ko bi se to izpeljalo, smo rešeni vseh težav, ki jih zdaj na cente imamo. — Knjižica razlaga tudi vse deželne razmere, volitve v dež. zbor ; dokazuje sploh spoznano resnico: da deželnih odborov, ki vendar toliko denarja deželo stanejo, — čisto nič treba ni; — podaje natančni poduk o pravni federalistični stranki, kar utegne marsikomu, če to bere, oči odpreti, da vsak pameten državljan k tej stranki spadati mora. Slednjič govori o bukvah in časnikih, o živi potrebi kat. pol. društev, o volitvah in volilnih pripravah. Dodaje pregled volilnih okrajev, volilnih krajev in števila poslancev v vseh slovenskih pokrajinah.
Nemška knjižica: „Wegweiser für Wähler" je nekoliko krajša (40 strani) in obravnava iste stvari v smislu pravne federalistične stranke.
Slovenska knjižica stane 12, nemška pa 10 kr. in obe se naročate pri g. B. C. Ross-b ah er ju, trgovcu v Celovcu.
Živo priporočamo in naravnoč prosimo, da kolikor le mogoče vsak dušni pastir za svojo faro, če mogoče vsaka srenja zä se nekoliko iztisov ene ali druge knjižice naroči. — Slavni odbor kat. pol. društva v Celovcu, ki je knjižici založil, daje po razmeri naročenih iztisov še za navržek nekaj brezplačnih. Toraj le hitro sezite po izvrstnih knjižicah in berite jih vkupno po nede ljah in praznikih pod senco košatih dreves, po društvih in kder koli se zbirate pošteni slovenski možaki — in vspeh bode dober za vas, kakor za deželo in državo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kakor se čuje, bodo volitve v drž. zbor blizo sredi oktobra, ter se brž drž. zbor skliče; deželni zbori se pa skličejo pozneje. — Se ve da, ker se ž njimi odslej ne bo več mudilo, ko nimajo več pravice poslancev voliti v drž. zbor. — Po Češkem in posebno na Dunaju se hudo grizejo „stari" in „mladi" ustavaki, kar pa nema druga v sebi, kakor le to, da bi „mladi" radi oblast in lepe službe z lepimi plačili v roke dobili in potem bolj naglo kakor „stari", ki so zdaj na konnilu, delali ter straho-vali kat. cerkev kakor njih duševni bratje zunaj v rajhu. —
Potrjena je postava, ki dovoljuje novih železnic, med kterimi ste dve za Stajarsko, namreč: iz Knittelfelda skoz spodnji Dravberg, Konjice in Rogatec do deželne meje, in druga črta iz Beča proti Radgoni, in odtod na levi strani (lo štajar. meje proti Ogerskemu, na desni strani pa proti Mariboru. — Potrjeni so tudi sklepi delegacij zastran skupnih stroškov za 1. 1874, kterih je 93 milijonov in 49.377 gld.; na takrajlitavske dežele
spada 63,831 873 gld., na Ogersko pa 29,217.504 gld. Ogrom pa slaba prede, ker imajo že za tekoče leto primanjkave za 31 milijonov gold.
Na Dunaju je zdaj belgijski kralj, črnogorski knjez s knjeginjo, kterima se skazuje vsa čast, kakor drugim vladarjem, kar je prav in utegne dobrih nasledkov imeti, ker nam zares ni pogrešati dobrih prijateljev na jugu.
Prišel je binkoštni pondeljek tudi ruski cesar z naslednikom cesarjevičem Aleksandrom in z velikim knjezom Vladiniirjem. Pripravljene so velike svečanosti in velikansk manever ruskemu stricu na čast. — Manj vedro in veselo je pa p oli-tiško obnebje. List „Vtld." poroča kakor pravi, iz zanesljivega vira, da sta se v prvi polovici meseca maja Bismark in Gorčakov v Petrogradu pogajala zastran delitve avstrijske države, da se pa o Češkem nista mogla pogoditi. Rusija ne pusti Češkega, kder so Slovani v večini, nemškemu cesarstvu pridružiti, Prusi pa nočejo tega kraljestva izpustiti, kajti je Češko ključ do vse Avstrije noter do jadranskega morja. — Da je res to velikoneinški načrt, kterega bi radi prej ko mogoče izpeljali, o tem ni dvomiti. Iz tega pa naj Slovenci sklepajo, kaj da počenjajo naši nemškutarji, ki podpirajo pri volitvah tiste ljudi, ki tako pridno Prusakom pot pripravljajo v Avstrijo! Kdor podpira nemčurje in liberalce, ta podkopava Avstrijo, občno domovino našo. Zapomnite -si to dobro!
V	Pragi na Češkem se je vršil od 29. maja počenši diecezanski cerkveni zbor, kar je res živa potreba dan denešnii, ko vse cerkveno življenje medli in si posamesni duhovniki pomagati ne morejo. Morebiti bo enkrat kaj takega tudi v solnograškej nadškotiji, kamor spadamo tudi mi Lavantinci.
Vlada je na Češkem ustavila vsako dovoljenje hranilnic, upnih društev in založnic, češ, da je — na Dunaju toliko sleparij prišlo na dan! Po naših mislih je pa prav zdravnik tisti, ki iz-dere bolni zob, zdravega pa pusti v čeljusti. Te društva so zdrave in ne sleparske, toraj ljudstvu koristne, čemu jih tedaj dušiti?
V	Slatini na Slavonskem je prišlo v zadevi zemljišnega uravnanja z grajšino knjeza Schaumburga do tepeža med kmeti in žandarji, ter so 4 kmeti usmrteni, 3 pa ranjeni. — Pri obnov-ljenji mestnega zastopa v ar a ž d in ske ga, ki se je vendar enkrat razpisalo, kar bi se bilo v 12 letih sem že 3krat poprej goditi moralo, so narodnjaki dozdaj sijajno zmagali, kar je tem bolj pomenljivo, ker je Varaždin doslej na slabem glasu bil, da je skoz in skoz magjaronsko mesto. —
| Tudi iz' Pešta se čuje veseli glas, da pogajanje kraljevinske depUtacije Hrvatom prav ugodno napreduje. Pejačevič utegne minister postati.
Vnenje države. Nemški preč. škofi so zdaj, ko so kat. cerkvi sovražne postave 25. maja po-
trjene, vložili pri vladi vkupno spomenico, v kte-rej odločno, kakor se spodobi naslednikom apostolov, izpovedajo: „Kat. cerkev ne more pripo-znati načela paganske države, da izvira edino le iz državne postave vsaka pravica, da bi toraj tudi kat. cerkev le toliko pravic uživati smela, kolikor jej država t. j. državni poslanci dati boté. Če bi to veljalo, se utaji božanstvo Kristusa, božanstvo njegovega nauka in njegove ustanove, se podvrže krščanstvo človeški samovolji . . ." Kaj porečejo k temu naši slovenski liberalci, ki so tudi prijatelji onili nacél, ki so na Pruskem cerkveni boj vnele in ga bodo še hujše pri nas, ako zadobijo ustavaki večino?
Francosko. Vse, karkoli spoštuje in ljubi red in poštenost, je veselo, da je Mac-Malion krmilo države v roke vzel. Žalostni so le radikalci, ki se solzé in tožijo, češ, da je s „Thiersom morebiti za dalj časa pokopana republikanska ideja v Evropi". Oh ideja — mesarske vlade! Novi predsednik je poslal narodni skupščini svoje p o-r o čil o, v kterem med drugim poudarja, da bode nja vlada odločno konservativna, kar je toliko bolj potrebno, ker spodjedajo prekucneži državi vse čvrste podlage, na ktere se opirati mora, ake hoče obstati. V ta namen treba postaviti takih vladnih organov, ki v resnici spoštujejo postavo in — sami sebe". — Nekoliko ru-dečkarskih prefektov je vlada odstranila, drugi so rajši sami kopita pobrali. Najboljše merilo za dobroto vladne premembe pa je, da vlada mir po deželi in da kurzi naraščajo.
Na Italijanskem je državni zbor prav po kitajsko sklenil z večino glasov razupito postavo, da se vsi samostani — razen onih, v kte-rih redovniški generali stanujejo — vničijo. Prebivati smejo ubogi redovniki in redovnice le tako dolgo še v svojih hišah, dokler vlada hiš ne pograbi in proda, lastnikom pa nekaj goldinarjev za prcvžitek tje vrže, če namreč hoče, kajti je oropani menihi siliti ne morejo. To je svoboda po liberalnem kopitu!
Ruska cesarica prišla je z dvema knje-ginjama v Rim ter brž prosila dovoljenja, papežu se predstaviti, kar se je zgodilo.
Razne stvari.
(Zviaga.) Iz Ljutomera se nam poroča, da so pri volitvi v okrajni zastop zmagali Slovenci narodnjaki s 14 proti 11 glasom. Vidi se iz tega, da so nemčurski tržani vse žile bili napeli, da dobe večino. Toliko slavnejša zmaga za kmet-ske velike posestnike.
(Birmanci.) Binkoštno nedeljo je bilo v Mariboru iz mestne in predmestnih kakor tudi iz bližnjih duhovnij birmanih 365 otrok, 161 fantov in 204 deklet.
(Zopet eden žganjepivec manj!) Iz Lembaha
se nam piše: Na Bistrici blizo Lembaha se je binkoštni pondeljek predpoldne zastarani žganjepivec in kotni pisač iz Ruške fare, Ig. Horner, v neki krčmi žganja napil in pri mizi zaspal, ter se ni več prebudil. Pokojnik, še le 44 let star, je zapustil ubogo udovo in več nedoraslih otrok, kterim je vse premoženje zapravil. Ker je vino letos drago, so se sploh ljudje .silno žganja popri-jeli. Gorje, če se ta kuga pri nas udomači!
(Vse zgube na dunajski borzi) šteje se blizo tisoč in 200 milijonov!
(„Male apologetike1') je še 100 odtisov dobiti pri č. g. pisatelju, dru. Gregorecu v Mariboru. Knjižica vejja brez poštnine 40 kr., s poštnino vred 50 kr.
(Se drugo knjižico) čč. gg. duhovnikom posebno priporočamo, namreč nemško od preč. škofa Kettelerja pisano: „Die preuss. Gesetzentwürfe Uber die Stellung der Kirche zum Staat". Tu najdeš ključ do skrivnosti, zakaj prav za prav liberalno filisterstvo po vseh deželah najbolj proti kat. cerkvi buta. Ko bi naši posvetnjalri to knjižico čitali, bi morebiti boj med narodno in pravno stranko mahoma se končal.
Listnica vredništva. Neimenovanemu kmetovalcu v Ljutomeru, kateri pa brž ko ne goäposko suknjo nosi: Vi, ki „citate vse slovenske časnike", se gotovo še spominjate, da vrednika „Slov. Učitelja" in „Uč. Tovariša" nista na tihem za pečjo se pogajala. — Boj za važne, vso Evropo stresajoče načela je vse kaj druga kakor pa n. pr. zmedeni račun, ki ga šolar na tabli napravi, učitelj pa brez daljega besedovanja kar z gobo izbriše.
G. dopisniku x+y+z iz Malonedeljske občine: Vaš zagovor pride prihodnjič, ker zdaj kakor vidite, zanj prostora ni bilo. — Tudi drugo dopise, ki so nam došli, morali smo za prihodnjič odložiti.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celj	u	V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	iL	k.
Pšoniee vagan ....	(5	80	6	"50	7	—-	—	—
liži „ ....	4	—	3	90	4	20	3	80
Ječmena „ ....	3	70	3	40	4	—	3	'—
Ovsa „ ....	2	—	2	25	2	60	—	—
Turšice (koruzo) vagan .	4	20	3	90	4	—	3	85
Ajde	3	50	3	60	4	—	3	80
Prosa „	3	50	3	80	4	—	4	40
Krompirja „	1	90	1	70	2	—	1	50
Sena.....cent .	1	50	2	—	1	20	—	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	70	—	80	1	40
za steljo	—	90	1	15	—	60	1	—
Govedine funt ....	—	29	—	32	—	32	—	24
Teletine „ ....	—	29	—	30	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	31	—	32	—	40	—	30
Slanine „ ....	—	35	—	38	—	38	—	36
Iintcrijiie šicvilRe:
V Gradcu 31. maja 1873: 35 25 83 28 47.
Prihodnje srečkanje: 14. junija.
Polar i» pialar
'fatuas MoStiii» v Mariboru, išče učenca, ki zna slovenski in nemški brati in pisati. 2—3