Varčevanje z gorivom pri vozilih na motorni pogon
Varčevanje z gorivom naj bi postala množična akcija, v katero bi se vključil vsak voznik, da bi zavestno spoznal, da z varčevanjem koristi predvsem sebi in seveda tudi vsej naši družbeni skupnosti. Najpomembnejša dejavnika sta pri tem preudarna vožnja in dobro vzdrževanje vozila. To pa je poveza-no z voznikovo samodisciplino in z njegovim občut-kom odgovornosti.
Varčevanje z gorivom - in s tem seveda z vozilom - bi lahko razdelili na: VZDRŽEVANJE VOZILA IN NAČIN VOŽNJE.
VZDRŽEVANJE VOZILA
Vsak lastnik vozila - oziroma njegov voznik - je dolžan skrbeti za svoje vozilo po navodilih proizva-jalca. Le-ta so kot obvezen dokument priložena vsa-kemu vozilu že ob nakupu. Žal, jih vsakdo podrobno niti ne prebere, kaj šele, da bi se dosledno po njih ravnal.
1.  Pri motorju je treba, po navodilih proizvajalca, redno kontrolirati in po potrebi tudi zamenjati vži-galne kontakte. Izrabljene elektrode na vžigalnih svečicah ali izrabljeni platinski kontakti na prekinje-valcu zmanjšujejc moč motorja, s tem se seveda poveča poraba pogonskega goriva.
2.  VpUniač je le redkokdaj vzrok prevelike pora-be goriva. Cim dlje ga pustimo v miru, tem bolje bo. Važno je, da je čist in dobro zatesnjen ter pravilno naravnan prosti tek. Le-ta je namreč ludi pogosto vzrok za prekomerni CO
3.  Čistilec zraka - bodisi pri bencinskih ali dizel motorjih - mora biti pravočasno očiščen ali zame-njan. To je odvisno od uporabe vozila (sodobno, prašno, makadamsko vozišče itd.)- Pri nezadostnem dotoku zraka se poruši razmerje goriva in zraka, s tem oslabi moč motorja in tako se spet poveča poraba goriva.
4.  Na porabo goriva vplivajo tudi pnevmatike. Pritisk v njih mora biti v skladu z navodili proizvajal-ca. Ta pa je lahko različen za krajše in manj obreme-njene vožnje ter daljše po avtocestah in s polno obremenjenim vozilom. Meritve pritiska se opravijo praviloma na neogrevanih pnevmatikah. Tudi di-menzije in razni profili (letni in zimski) lahko spre-menijo porabo goriva.
5.  Za raeionalno porabo goriva ne smemo pozabi-ti na pravilno uravnan krmilni mehanizeni in seveda ne zavore. Poleg lahkega teka vozila, ki ga omogoča-jo ravno urejene zavore, so tudi ti sklopi - glede na varno vožnjo - najvažnejši na vozilu.
6.  Prtljažnik - in tovor na njetn - sta izpostavlje-na močnemu toku, ki teče med vožnjo ob vozilu. Ob prtljažnikii se tok močno skvari, zmanjša se hitrost in raste poraba goriva, tudi vozilo postane bolj nesta-
bilno. Zato naj se prtljažnik po uporabi odstrani, saj je ravno zato pritrjen enostavno.
7.   Usmerjevalec zraka (deflektor), pritrjen na ka-bine tovornih avtomobilov, omogoča tudi manjšo porabo goriva. Z montažo te naprave zvečamo aero-dinamičnost vozila.
8.  Dodatni žarometi. okraslti in drugi obeski tudi uplivajo na veeji zračni upor. Tudi dolge antene niso primerne. Proizvajalci avtomobilov so preverili zrač-ni upor in s tem seveda potrošnjo goriva.
A. Sovdat NAČIN VOŽNJE
Ponba goriva je v veliki meri odvisna od vozniko-vih navad pri vožnji. Zlato pravilo, KIMORA PRE-VLADOVATI, je vsekakor VARNA VOŽNJA. S pametjo in z vsaj delnim poznavanjem lehnike se da inarsikaj prihranitf. pa naj bo to gorivo, vozilo, za\o-re, pnevmatske in ne nazadnje - tudi /ivci. Da voziiik ve, kolikšna je poraba goriva, maziva in ko-liltšni so tudi ostali stroški z vozilom, je treba nujno o vsem tem voditi evidenco.
Pri urejenem motorju mora voznik pri zagonu upoštevati proizvajalčeva navodila. Le-ta so nava-dno natisnjena z debelimi črkami ali pa so podčrtana. Že to nain da vedeti, da ni vseeno, kako to narediino (razlika za hladen ali razgret motor). Ogrevanje motorja - pri kakršni koli zunanji temperaturi in pri današnjih oljih - ni potrebno. Seveda pa mora spe-ljati zmerno in motorja ne smemo na začetku vožnje prekomerno obremenjevati. Na ta način najhitreje doseiemo delovno temperaturo vseh delov motorja. Ta nam omogoča najoptimalnejše pogoje vožnje in najmanjšo obrabo.
Vedeti je treba, da je poraba goriva odvisna od števila vrtljajev motorja. Zato je - praktično pove-dano - potrebno hitrost vozila prilagajati čimmanj-šemu številu vrtljajev v primerni prestavi. Za tako vožnjo mora imeti voznik že nekotiko izkušenj, da ve, do katere nizke hitrosti se še lahko uporabi dotočena prestava. Do tresenja ali sukanja vozila seveda ne sme priti. S pretiravanjem lahko škoduje-mo motorju in prenosnemu mehanizmu. Dodajanje plina. t. j. pritiskanje stopalke za ptin, je zclo delikat-no opravik). Kdor tu greši in nima občutka oz. poslu-ha. koiiko goriva motor v tistem trenutku potrebuje, ne more prištediti niti pri gorivu niti pri molorju, zavorah in pnevmatikah.
Vožnja po mestu, na kratke relacije, v kolooah s pogostun ustavljunjem, pri odptih oknih ipd., je go-tovo neekonomična. Zato se bo prendaren voznik vožnjam po mestu sploh izogibal. Če pa bo taka vožnja neizogibna in ne bo natančno časovno dolo-čena, pa se bo odločil zanjo v času, ko je na cestah manj prometa, nikakor pa ne v prometnih konicah.
A. SOVDAT