Odgovor izvršnega sveta SML na delegatska vprašanja in pobude
PREPREČEVANJE IN ODPRAVUANJE NEDOVOLJENIH GRADENJ
Na 31. seji zbora združenega dela SML, ki je bila 11.5. 1989, je delegat Matija Lokar iz delegacije SO Ljubljana Vič - Rudnik postavil naslednjo delegatsko pobudo:
Da bi prišli do večje učinkovitosti pri odstranjevanju nelegalnih gradenj, daje zbor združenega dela SO Ljubljana Vič - Rudnik pobudo predsedstvu skupščine mesta Ljubljane, da takoj skliče nosilce nalog pri odstranjevanju črnih gradenj in nadzora nad rabo prostora (MUIS, UNZ, Komunalno podjetje Ljubljana in drugi), kateri bi se dogovorili za natančen postopek pri odstranje-vanju črnih gradenj in za jasno opredeljene dolžnosti vsakega od nosilcev nalog. To pobudo daje zbor zato, ker je več delegatov izpostavilo vprašanje pristojnosti izvršitve konkretnih nalog pri sami akciji rušenja črnih gradenj.
Na31. seji zboraobčin SML, ki je bila 11. maja 1989, jedelegat Franc Prelovšek iz delegacije SO Ljubljana Vič - Rudnik postavil naslednji vprašanji:
1.  Na območju KS Rakova jelša nove nelegalne zidave vsebolj otežujejo izvajanje lani sprejetega zazidalnega načrta VS 2/11. Kljub temu, da so postopki MUIS korektno izpeljani, se zatakne pri izvrševanju odločb o odstranitvi objektov. Zahtevamo infor-macijo o vzrokih za neučinkovitost izvršilnih postopkov. V prete-klih dveh mesecih je prišlo do dveh poskusov odstranitve objek-tov, ki pa niso bili izvršeni. Ob tem bi radi opozorili tudi na pojav provizoričnih objektov (drvarnice, garaže, vrtne ute, itd.) na druž-benih zemljiščih, proti katerim MUIS ni uvedel inšpekcijskih po-stopkov.
2.  Sporazum s črnograditelji preko južne obvoznice, o začas-nem priklopu električne energije je že prekršen, ker sta na tem območju postavljeni dve novi baraki. Sporazum namreč določa, da bo priklop elektrike možen le, če bo urbanistično stanje naselja ostalo nespremenjeno, torej tako, kot ga je ugotovila komisija mestnega izvršnega sveta ob podpisu sporazuma. Zah-tevamo ukrepanje v zvezi s kršitvijo sporazuma.
Na 31. seji družbenopolitičnega zbora SML, ki je bila 11.5. 1989, je delegat Alojz škufca postavil naslednje delegatsko vpra-šanje:
Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Gradnje, je preko samou-pravnih organov odklonilo nadaljnje izvajanje odstanjevanja nedovoljenih gradenj in drugih dejavnosti v zvezi s tem. Zato predlagam, da izvršni svet odgovori na vprašanje: Kako je mogoče, da delovna organizacija posebnega družbenega pomena odkloni izvajanje nalog, za katere je zadolžena z odlo-kom in kakšen ukrep bo v zvezi s tem sprejel izvršni svet?
Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane na predlagane pobude in vprašanja delegatov zborov SML odgovarja s poročilom, ki ga je sprejel na 179. seji dne 11.7. 1989:
POROČILO
o opravtjenih aktivnostih na področju preprečevanja in odpravljanja nedovoljenih gradenj v Ljubljani
2. marca 1989 so zbori SML na svojih sejah obravnavali infor-macijo o stanju v zvezi s preprečevanjem in odpravijanjem nedo-voljenih gradenj. Pred tem so isto informacijo obravnavale tudi skupščine občin. Med pomembnimi sklepi za preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj v Ijubljanskih občinah je bil tudi sprejet sklep o oblikovanju mestnega štabaza preprečevanje in odpravo nedovoljenih gradenj. Izvršni svet SML je na 159. seji 14.3.1989 imenoval za vodjo mestnega štaba Nušo Tavčar Marenk, za člane pa Janka Vrhunca, Boža Kovačiča, Igorja Juran-čiča, Rudija Lampreta, Pavla Gantarja, Mirjano Becele in vodje občinskih štabov za odpravo in preprečevanje črnih gradenj. Naloga mestnega štaba je usklajevanje aktivnosti v občinah in mestu na področju preprečevanja in odpravljanja nedovoljenih
gradenj. Skladno s sklepi skupščine mesta Ljubljane naj bi sočasno z imenovanjem mestnega štaba izvršni sveti skupščin občin imenovali tudi operativne občinske štabe za preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj.
Mestni štab za preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj je na 1. seji sprejel program kratkoročnih ukrepov za odpravljanje in preprečevanje nedovoljenih gradenj. Program zajema naloge s področij:
1. Nadzor in odstranjevanje nedovoljenih gradenj
Glavna nosilca nalog na tem področju sta mestna uprava inšpekcijskih služb - urbanistični inšpektorat in Komunalno podjetje Ljubljana. Mestna uprava inšpekcijskih služb je s stalnim nadzorom na terenu in z aktivnim sodelovanjem z občinskimi upravnimi organi izboljšala kontrolo stanja v prostoru in učinko-viteje kot do sedaj reagira na nastale nedovoljene gradnje.
Sodelovanje med urbanističnimi inšpektorji jn organi miliceter krajani na območjih, kjer se množično pojavljajo nedovoljene gradnje ter samimi črnograditelji se je izboljšalo, kar je tudi pripomoglo k učinkovitejšemu delu inšpektorjev. \z gradiva »Realizacija izvršb od 1. marca do 15. junija«, ki ga je pripravila MUIS je jasno razvidno, da kljub prizadevanju inšpekcijskih orga-nov in tudi drugih, še nismo dosegli potrebne učinkovitosti pri realizaciji izvršb. Vzroki za to so, kot izhaja iz Poročila MUIS, predvsem v nezadostni organiziranosti in opremljenosti ekipe za rušenje pri Komunalnem podjetju Ljubljana.
Mestna uprava inšpekcijskih služb je tudi skladno s progra-mom kratkoročnih ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj pripravila vse potrebne predloge in pobude za kadrovsko in materialno okrepitev urbanistične inšpekcije. Komunalno podjetje Ljubljana, kateremu smo skladno z določ-bami odloka o komunalnih dejavnostih naložili opravljanje delo-žacij in rušenj nedovoljenih gradenj, zaradi nezadostne tehnične opremljenosti TOZD Komunalne gradnje, ter zaradi zelo odbijajo-čega dela z osebnega vidika za posamezne delavce, ki morajo sodelovati pri deložacijah in rušenjih, do sedaj ni uspelo zagoto-viti učinkovite in tehnično primerno opremljene ekipe za rušenje. V Komunalnem podjetju Ljubljana TOZD Komunalne gradnje so se dogovorili, skladno s sklepi mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, da bodo v prihodnje opravljali vsa rušenja objektov, ki bodo zgrajeni do vključno II. faze.
Da bi v prihodnje izvršbe, rušenja nedovoljenih gradenj pote-kala učinkovito, smo se na štabu za preprečevanje in odpravlja-nje nedovoljenih gradenj dogovorili, da je potrebno pred vsako akcijo na terenu izpeljati tako imenovano »suho vajo«. Na »suhi vaji«, na kateri so prisotni vsi izvajalci, ki bodo rušili objekt, se le- ti dogovorijo za potek akcije in ukrepanje ob morebitnih problemih, ki bi nastali pri rušenju.
MUIS bo v sodelovanju z organi milice pripravila opomnik potrebnih aktivnosti za izvedbo učinkovitega rušenja nedovolje-nih gradenj.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ter skupščina občine Ljubljana šiška sta sklenili pogodbi z SOP Bežigrad o izvedbi rušenj nedovoljenih gradenj, tako da v teh občinah rušenja opravlja SOP Bežigrad. Da bi zagotovili v mestu stalno, zanesljivo in ustrezno opremljeno ekipo za rušenje, je potrebno iz skupnih sredstev zagotoviti financiranje opremljenosti in pripravljenosti ekipe. V TOZD Komunalne gradnje in Komunalnem podjetju Ljubljana pripravljajo dopolnitve svojih samoupravnih aktov ter druge potrebne akte, s katerimi bodo uredili dejavnost deložacije in odstrajevanja nedovoljenih gradenj.
Izvršni sveti skupščin občin iz sredstev občinskih proračunov zagotavljajo potrebna finančna sredstva za odstranjevanje nedo-voljenih gradenj. V občini Ljubljana Moste - Polje zahtevajo pred izdajo naročilnice predračun in iščejo najboljšega ponudnika.
2. Kontrola prometa s stavbnimi zemljišči
Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane že od aprila naprej odkupuje ponujena stavbna zemljišča tudi na območjih urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, na katerih sicer lahko priča-kujemo nedovoljeno gradnjo. Do sedaj so bile odkupljene par-cele na 11 -ih takih območjih. Zaradi neurejenih zemljiško - last-niških odnosov črnograditeljev do sedaj še ni prišlo do oddaje zemljišč na območjih urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji
črnograditeljem, kotnadomestnih zemljišč za njihove parcele, na katerih so nedovoljeno gradili.
V dogovoru s kmetijsko zemljiškimi skupnostmi Ijubljanskih občin in ob stalnem pretoku informacij o prodajnih ponudbah kmetijskih zemljišč in gozdov, bo Zavod za izgradnjo Ljubljane za sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane pripravil kriterije za financiranje nakupa kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih je sprejel upravni odbor sklada na seji 7. 7. 1989.
3. Analiza nedovoljenih gradenj
Ob prvih spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1985 - 2000 bodo tudi ponovno preverjene namembnosti in dopustne tolerance v uredi-tvenih območjih, kjer so nedovoljene gradnje, da bi na podlagi teh ugotovitev lahko opredelili območja, ki jih je potrebno čim-prej sanirati.
4. Zagotavljanje stanovanj
Na področju zagotavljanja stanovanj za tiste črnograditelje, ki so si postavili barake, smo naredili bistveni premik in sicer s tem, da je Stanovanjska skupnost sprejela predlog pravilnika o pogo-jih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil. Ta pravilnik v 17. poglavju opredeljuje način financiranja odprave barak in barakarskih naselij. 54. člen omenjenega pravilnika določa, da lahko odbor za solidarnost v primeru, ko rešuje stanovanjski problem delavca, ki živi v baraki, skupaj z OZD prispeva za gradnjo ali nakup stanovanjske površine 60 % sred-stev, 40 % pa jih mora zagotoviti OZD, kjer je delavec zaposlen.
Na področju priprave plana dodeljevanja stanovanj \z fonda splošnega Ijudskega premoženja za potrebe razreševanja stano-vanjskih problemov črnograditeljev, kljub vztrajanju mestnega komiteja za stanovanjsko gospodarstvo nismo dosegli željenega rezultata. Izvršni sveti skupščin občin niso reagirali na zahtevo mestnega komiteja, da naj opredelijo koliko stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov najnižje kategorije bodo namenili za potrebe razreševanja nedovoljenih gradenj.
Izvršni svet SO Ljubljana Vič - Rudnik je v sodelovanju s Sta-novanjsko skupnostjo Ljubljana začel z usposabljanjem barak na Cesti v Gorice, v katere bo moč preseliti del prebivalcev iz črno zgrajenih barak v občini Ljubljana Vič - Rudnik.
Kljub prizadevanjem inšpekcijskih služb in tudi krajanov nismo popolnoma ustavili nadaljnjega povečanja števila nedovoljenih gradenj na Rakovi jelši - jug. Menimo, da je prav, da delegate zborov SML obvestimo o tem in da prosimo za pomoč pri odloči-tvi glede nadaljnjega vztrajanja pri realizaciji medsebojnega dogovora med krajani Rakove jelše - jug, občino in mestom
Potrebno je še povedati, da je IMOS Inženiring kot izvajalec inženiringa v imenu izvršnega sveta občine Ljubljana Bežigrad že pripravil osnove za gradnjo podstandardnega naselja v KS Toma-čevo. Podstandardna stanovanja v območju Tomačevega bo možno zgraditi po spremembi dolgoročnega družbenega plana občin   in mesta in razširitvi zazidalnega otoka BS 4/5.
Odbor za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ijubljanskih občin je pripravil predlog smernic za stanovanjsko gradnjo z nižjim standardom, ki so namenjena predvsem odpravi barakarskega naselja Tomačevo in reševanju nekaterih primerov solidarnosti. Ker gre za socialno stanovanjsko gradnjo, je bilo dogovorjeno, da bo za realizacijo tovrstne gradnje potrebno odstopanje od nekaterih normativov in predpisov, ki veljajo sicer za gradnjo objektov.
5. Območja za postopno komunalno opremljanje zemljlšč
Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane je že sredi aprila letošnjega leta naročil pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem - LUZ, novelacijo naloge v zvezi z opredelitvijo mož-nih lokacij za substandardna naselja.
Sklad stavbnih zemljišč še ni naročil naloge, »Izdelava kriteri-jev za dodeljevanje in financiranje opremljanja zemljišč s postop-nim komunalnim opremljanjem«. Poleg že omenjene naloge mora sklad naročiti tudi izdelavo potrebnih strokovnih podlag za dolgoročno in srednjeročno opredelitev območij za postopno komunalno opremljanje ter skupaj z Zavodom za družbeno plani-ranje Ljubljana izpeljati vse potrebne planske in prostorsko izvedbene naloge za pridobitev območja v Cesti v Gorice, za
postopno komunalno opremljanje. Poleg tega mora sklad stavb-nih zemljišč zagotoviti, da se ob izdelavi zazidalnega načrta llovica prouči možnost opredelitve območja IV. faze za stanovanj-sko graditev, s postopnim komunalnim opremljanjem.
6. Spremembe predpisov
Mestna uprava inšpekcijskih služb je pripravila strokovne pod-lage in predlog za spremembe republiške zakonodaje v zvezi z učinkovitejšim preprečevanjem in odpravljanjem nedovoljenih gradenj, ki jih je delegacija Ljubljane že v mesecu maju posredo-vala v zboru občin Skupščine SR Slovenije. Opravljeni so bili tudi razgovori na republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, z namenom, po skrajšanem postopku doseči spre-membo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tako bodo lahko urbanistični inšpektorji hitreje in učinkoviteje ukrepali ob nastajanju nedovoljenih gradenj.