Siev. 150. Posamezna Številka stane 1 Din, T Llnmfanl, v soMts uae 6. lama t§23. LeiBli s 1 Naročnina ■ "l za državo SHS: do prekllcat ■) po poŠti mesečno Din 14 b; dostavljen., na dom mesečno ...... , U za inozemstvo: mesečno.......Din 23 = Sobotna izdaja: si v Jugoslaviji.....Din 30 v lnoiemstvn...... 40 aa Cen« inseratomm Bneatolpna petltaa vrata mali oglasi po Din. 1-50 in Din. I-—, veliki oglaal nad 45 mm vt-itna po Din. 2 SO, poslana lt& po Din. 4 —. Pri večjem naročita popnat Izhaja vsak dan izvzamil ponedeljka ln dneva po pran« nlkn ob 3. ari zjatraj. HT Uredništvo Je v Kopitarjevi nltoi štev tt/lll. Rokopisi se na vračajo; aetranklrana pismo aa ne sprejemalo. Dredn. telet itv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi nI. B. — Bačnn poštne bran. Ijnbljnnske it. 650 za naročnino tn it. 349 sa oglase, sagreb39.611, sarajev. 7583, praikelndnnaj. 24.797. Bolgarski problem. (Od naSega balkanskega dopisnika.) Sofija, 3. julija 192& Danes je neizpodbitno dognano, kakšen je bil položaj na Balkanu tik pred padcem Stambolijskega in bivši bolgarski notranji minister in najbližji sotrudnik Stambolijskega, dr. Rajko Daskalov, je zadel žebelj na glavo, ko je na potu v Prago kot bolgarski poslanik v pogovoru z belgraiski-mi časnikarji na belgrajskem kolodvoru izjavil: »Mi nočemo le entente med Srbijo in Bolgarijo, ampak mi hočemo celo eksistenčno vkupnost obeh dežela.< V enem izmed Stambolijskijevih predalov so te dni našli »Ustavni načrt za Veliki jugoslovanski imperij«, ki ga je Stambolijski lastnoročno napisal. Ta načrt določa med drugim za »eksistenčno skupnost« Srbije in Bolgarije — Hrvatska in Slavonija sta izključeni —, da naj se bodoči velikojugoslovanski car (Srb ali Bolgar) izvoli potom ljudskega glasovanja. O tem namenu Stambolijskega, da Srbom dovede Bolgarijo, je bil že pred nekaj časom pisal važni belgrajski list »Trgovski Glasnik«: Združeni bomo v svetu predstavljali važnega činitelja in dali našim narodom na teh blagoslovljenih balkanskih tleh srečo, napredek, mogočno gospodarsko in mednarodno moč. To zvezo dosežemo, ako na obeh straneh spoznamo neza-držljive zgodovinske in naravne razloge za srbsko zahtevo po Egejskem morju preko Vardarske doline in za bolgarsko zahtevo po teku Marice. — Tu ee odkrito in nedvoumno izraža cilj skupne bolgarsko-srbske države: teritorialna pridobitev grške Mace-donije s Solunom za Srbijo in teritorialna pridobitev danes še grške zapadne Tracije (črta Kavala—Dedeagač) za Bolgarijo. Bolgarski revolucijski dnevi so dokazali, da je bila ustanovitev »Velikega jugoslovanskega imperija« neposredno pred izvršitvijo. Združitev vseh balkanskih Slovanov v eni sami državi je star cilj mnogih slovanskih balkanskih politikov in pokojni srbiki državnik in ministrski predsednik Milova-novič je že davno rekel o tej zvezi, da bi držala v rokah »ključ do Carigrada in Vzhoda«. Že takrat pa, kakor še danes, je bil predpogoj za to združitev — sporazum o Macedoniji; a ta sporazum za ozemlje, za katerega traja boj že desetletja, kakor uči zgodovina, ni lahak. Pred balkansko vojno proti Turčiji sta se Srbija in Bolgarija glade Macedonije sporazumeli za črto Egri Pa-lanka—Ohrid; toda kakor hitro je bila odstranjena turška nevarnost, je lakoj razpadla vsa skladi :t in v drugi balkanski vuj-ni in svetovni vojni se je borila Bolgarija proti Srbiji skoraj izključno za posest celokupne Macedonije s Solunom vred. Ooo vojni je Bolgarija izgubila in Srbija in Grčija sta do današnjega dne posestnici te dežele. Tudi v teh bolgarskih revolucijskih dnevih igra Macedonija zopet veliko vlogo in če je nastalo v Belgradu spričo snetja Stambolijskijevega kmetskega režima tako nezaslišano razburjenje in če se je tam razlegal krik po orožju in okupaciji Bolgarijo, potem je bilo to v glavnem zaradi Mace lo-nije. Za Srbijo je ta dežela politično in gospodarsko nositeljica njenega izhoda na Egejsko morje in ni dvomiti, da bi Srbi za posest te dežele, ki Moravsko in Vardarsko dolino ali z morjem veže ali pa jih od njega izl "iučuje ,žrtvovali tudi zadnjo kapljo krvi. Na drugi strani pa je postalo to ozemlje, ki ga proglašajo Bolgari iz zgodovinskih in etnografskih razlogov za čisto bolgarsko deželo, nezaslišan čuvstveni element bolgarske narodne politike, in če je Stambolijski Bolgarom dokazoval, da morajo iz hladnih gospodarskih razlogov s pomočjo Srbov pridobiti zapadno Tracijo in se zato narodno odpovedati Macedoniji, se je pač, kakor so pokazali dogodki, ravno v tej čuvstveni sili uračunal. Ko je začel Stambolijski v svoji deželi boj proti tistim Macedoncem, ki hočejo Srbom Macedonijo zopet iztrgati, je bila njegova igra spričo narodne energije in brezobzirnosti, ki je odlikovala te Mace-donce že začasa turškega gospodarstva, za poznavalca razmer v naprej izgubljena. Pravkar dokončana bolgarska revolucija je bila prej gotovo bolgarska zadeva ter je v prvi vrsti služila padcu notranjepolitičnega Stambolijskijevega diktatorskega režima, vendar pa je ni nič manj vodila močna narodna volja. Bolgarski nacionalisti, ki so se s to revolucijo branili, da bi jih Stambolijski prodal Srbom, kakor so oni mislili, so našli v žilavem, inteligentnem, za odpor vedno sposobnem in pripravljenem mace-donskem elementu čisto samoumevno bojno oporo. Z eno besedo: Stambolijski je padel, ker je (seveda prezgodaj) oskrunil še sveže narodne svetinje mnogih Bolgarov. Po vsem tem je ob sebi umevno, da bo bodoča bolgarska zunanja politika močno nacionalno uglašena in ravno tako je jasno, da se mora potem tudi nasprotje med Sofijo in Belgradom močneje pokazati, nego je bilo to za časa Stambolijskega. Današnja bolgarska Cankova vlada, ki se nikakor ne sme (v slabem zmislu) imenovati nacionalno, gotovo pošteno želi, da mirovne pogodbe spoštuje in izvrši ter goji dobre sosedske odnošaje zlasti s Srbijo — toda v naravi stvari same je, da raora vplivati na to vlado navzočnost 500.000 silno narodnozavednih Macedoncev kot coklja, katere se bo mogla tako malo oprostiti kakor Stambolijski. To dejstvo se mora označiti kot tragika v razmerju med Srbi in Bolgari, in v zmernih in razumevajočih krogih v Belgradu in Sofiji občutijo to tragiko enako močno. V sofijskih političnih krogih si prizadevajo doseči med Srbijo in Bolgarijo kolikor toliko znosno razmerj-* na ta način, da skušajo Srbom pojasniti »zgodovinsko zmoto", ki obstoja v domne-j vi, da bi mogli kdaj Macedonce užugati. Te-1 ga niso mogli niti petkrat močnejši Turki. Kot izhod iz te zagate smatrajo Bolgari, da dajo Srbi Macedoncem kulturno avtonomijo. Na ta način, menijo, bi narodni odpor Macedoncev polagoma oslabel, Srbija bi mogla Macedonijo rešiti zase in tudi razmerje med Sofijo in in Belgradom bi potem izgubilo svojo napetost Bolgarski prevrat pa se ni težko dotaknil samo razmerja Sofija—Belgrad, marveč je globoko posegel tudi v niti mednarodne politike ter je posebno italijansko časopisje tisto, ki izrečno naglaša »mednarodni pomen« sofijskih dogodkov. Italija, ki se je morala čisto naravno po velikojugoslovanski politiki Stambolijskega čutiti v svojih balkanskih interesih težko oškodovano, smatra današnje hladnejše razmerje med Srbijo in Bolgarijo kot »upostavo balkanskega ravnotežja«, ponuja Bolgariji javno svojo podporo in se obrača zlasti tudi proti belgrajski macedonski politiki. V tej zvezi nastopa Italija tudi proti francoski balkanski politiki, katere »slovanski blok od Varšave do Grčije-i nedopustno pritiska na Adrijo. Podobno se izjavlja Ogrska, ugotavlja ponovno odpoved male antante in črpa iz bolgarskega prevrata upanje, ia bodo mogle v bodoče poleg slovanskih balkanskih držav živeti tudi neslovanske države. Iz Anglije prihajajo o novi bolgarski vladi vseskozi pritrjevalne izjave in je komaj še mogoče dvomiti, da je bila .••'vno Anglija, ki je (v zvezi z Italijo) v Belgradu zavzela stališče proti vojaški intervenciji v Bolgariji. Anglija, star slovanski nasprotnik, je tudi topot nastopila za popolno samostojnost Bolgarije (torej proti načrtom, ki hočejo izročiti Balkan v izključno slovanske roke) in če je Stambolijskemu preprečila, da bi prišli Slovani v Dedeagaču do nevarne bližine Dardanel, je vsekakor lahko mogoče, da bo Anglija v bodoče nasproti »popolnoma samostojni« Bolgariji drugače ravnala. Zanimivo in poučno je bilo v dneh bolgarskega prevrata tudi ravnanje Romunije in Grčije. Obe ti deželi sta novo bolgarsko vlado takoj priznali in storili sta to iz približno enakih razlogov kakor Anglija, Italija in Ogrska. Tudi ti dve državi ne želita Balkana v prevladujočih slovanskih rokah; Grčija se trese nasproti velikojugoslovanski državi za zapadno Tracijo in Solun in Romunija, ki se jc vrhu tega bala, da ne bi Stambolijskijevo radikalno kmetsko gospodarstvo vplivalo tudi na njene kmetske mase, ima za slučaj zapletljajev s sovjetsko Rusijo za hrbtom raje protiboljševiško Bolgarijo, nego Bolgarijo, ki boljševiških teženj nikoli ni zatajevala. Belgrad bi bil ostal torej popolnoma osamljen, ako mu ne bi 1 ;'a nudila Praga, zaveznik iz male antante. moralne pomoči. V Belgradu so politični krogi še vedno zelo razburjeni. Veliko ostrih besed je padlo te dni zlasti tudi proti zaveznici Romuniji. Treba je pa ugotoviti, da so belgrajski uradni krogi vsako minuto politične krize ohranili nasproti razgretemu javnemu mnenju popolno hladnokrvnost in tako smemo s precejšno gotovostjo smatrati, da ostane tudi ta novi »balkanski zapletljaj« zaenkrat brez tragičnega konca. S tem pa seveda ni rečeno, da bolgarski prevrat v bodoče ne bi mogel imeti dolekosežnih posledic, kajti pri vsej nedvomni zunanjepolitični lojalnosti današnje bolgarske vlade tiče v preobratu v Sofiji vendar-le elementi, ki omogočujejo pomembno preorientacijo. Vznemirjenost med srbskimi politiki. RADIKALI GROZIJO. — IDEJA ZA SPORAZUM SE JAČA. Belgrad, 6. julija. (Izv.) Belgrajska javnost se zelo zanima, kakšno taktiko bodo zavzele stranke revizionističnega bloka. Že dosedanja odločna opozicija Jugoslovanskega in muslimanskega kluba je spravila vlado v zelo težak položaj, ki bi pa bil postal zanjo nevzdržljiv, ako bi bili prišli Ra-dičevi poslanci v parlament V Belgradu se z največjim zanimanjem pričakujejo sklepi vodstva SLS v Celju. Čeprav radikali pravijo, da jih nobeni sklepi ne morejo spraviti s poti dosedanje politike, vendar se v njihovih vrstah opaža precejšnja vznemirjenost, ker jim vendar ni vseeno, ali se bo pot sporazumu definitivno zaprla in ustvarile za daljšo dobo še nevzdržnejše razmere v državi, a vznemirjenost je tem večja, ker prinašajo belgrajski listi vesti o gibanju hrvatskega naroda. Po zadnjih sejah HRSS in Radičevih izjavah se vse časopisje bavi s tem, kakšno politiko bi morala vlada voditi napram Hrvatom in Slovencem. Radikalno časopisje grozi, da se 'bodo uporabljali zakoni, ki se doslej še niso, če bi pa to ne koristilo, se bo seglo po sili. Ponovno se je pojavila ideja o amputaciji, ki vedno polni belgrajske liste, ka- dar se vlada nahaja v takem položaju io kadar se pripravlja napad na prečanske žepe. Da to idejo širi posebno »Balkan« in njemu sorodno časopisje na znani drastičen način, ni treba posebej povdarjati. Demokratsko časopisje skuša iz tega položaja kovati kapital za demokratsko stranko in podtika vse mogoče stvari Slovencem in Hrvatom, povdarjajoč, da je edina rešitev za Srbijo od prečanske nevarnosti koalicija z demokrati, ki bi vodila notranjo politika *po receptu Svetozarja Pribičeviča, t j. politika močne roke. Pašičevo časopisje podpira to demokratsko zahtevo. To časopisje v posameznih napadih na Slovence in Hrvate presega demokratske liste. Ker so so vsi taki predlagani načini politike pokazal? kot nemogoči in kvarni za državo, so te ma-hinacije samo ponoven dokaz, da je brez, politike iskrenega sporazuma s Slovenci in Hrvati nemogoča jugoslovanska država. To uvidevajo tudi mnogi tukajšnji politiki in s skrbjo gledajo v bodočnost. Ideja sporazuma pa dobiva vedno več pristašev med Srb* in če še ni zmagala danes, bo vendar ko-nečno zmaerala kljub intrigam plačancev irt kornpcionistov. I Razprava o uradniškem zakonu. ODLOČEN NASTOP POSL. SUŠNIKA ZA URADNIKE. Belgrad, 6. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala razprava o 7. poglavju uradniškega zakona. Poslanci Jugoslovanskega kluba so govorili pri vsakem členu in predlagali spremembe. Poslanec S u š n i k je pri členu 96, ki govori o tem, da uradnik ne sme biti član društva, čegar cilji so nasprotni interesom države, dejal, da je to zelo širok pojem, ki se lahko zlorablja. Govornik vpraša: Kaj je to, interesi države? Niso li morda interesi centralizma ali interesi vladnih strank ali državotvornih strank? Kajti žali-bog imamo izkušnje, da se pri nas istovetijo vladajoče stranke z državo. Imamo izkušnjo, da je, ko je bila na vladi demokratsko-radikalna koalicija, demokratska stranka v Sloveniji vzela edini patent na državotvornost in da so demokrati vsakega, ki ni bil demokrat, proglašali za državi nevaren element. Danes je demokratska stranka prišla v položaj, da se mora sama boriti proti takim odredbam. Govornik opozarja na eno organizacijo, ki ni vladna, to je avtonomistična. V njej so vseučiliški profesorji, srednješolski profesorji, učitelji in drugi. Na podlagi fa-moznega vladnega člena se bi morali vsi ti uradniki proglasiti za protidržavne in odpustiti iz službe. Prišli bomo do tega, da se bodo morale zatvarjati šole, odpustit! uradnike in da bo uprava prenehala funkcionirati. Pri členu 102, ki govori o roku za na* stop državne službe, kateri se določa na 15 dni, predlaga poslanec Sušnik 30 dni. — Pri členu 104, ki določa, da se mora uradnik, ki je bil 24 ur odsoten, opravičili z dokazi, predlaga govornik, da se dokazi črtajo, ker uradniki niso šolski otroci. — Pri paragrafu 112, kateri govori o brezplačnem zdravljenju uradnikov, predlaga poslanec Sušnik sledečo stilicacijo: Vsak uradnik in vpokojenec ima z rodbino vred pravico do brezplačnega zdravljenja, ki se mora zagotoviti po posebnem pravilniku. — Končno apelira govornik na večino in na vlado, da naj predloge Jugoslovanskega kluba sprejme, ako ima količkaj socialnega čuta. — Od ostalih predlogov je omeniti samo dr. Moserjev, ki zahteva k členu 24 alineo, da mora vsak državni uslužbenec v krajih, kjer je 20 %\ kakšne narodne manjšine, znati njen jezik. — Ker se vlada in opozicija nista mogli sporazumeti, se je seja ob 8. uri zvečer zaključila in napovedala prihodnja seja za jutri ob 9. uri dopoldne. Na tej seji se bo glasovalo o VII. poglavju uradniškega zakona. Pred rekonstrukcijo vlade. Belgrad, 6. julija. (Izv.) Tekom jutrišnjega dneva se pričakuje rekonstrukcija vlade. Izpopolnila se bodo tri še nezasedena ministrstva. O tej stvari so razpravljali na današnji seji ministrskega sveta in je bilo Nikoli Pašiču prepuščeno, da izbere nove ministre. Namesto ministra za agrarno reformo Koste Miletiča, ki bo prevzel poljedelsko ministrstvo, bo imenovan najbrže radikal Simonovi č, za ministra ver dr. Vojislav J a n i c, za ministra za trgovino in industrijo pa Velja P o p o v i č ali K o j i č. Dr. Ravnihar brani v angleškem listu centralizem. Belgrad, 6. (Izv.) »Presbiro« javlja, da je v »Neaz Estu« objavil dr. Ravnihar članek, v katerem polemizira z člankom Ra- diča, objavljenem nedavno v isti reviji, ter trdi, da belgrajska vlada, ni militaristična in da Slovencev in Hrvatov ne zapostavlja. Avtonomiste in federaliste označuje kot demagoge. Edina pravilna podlaga za državo SHS je vidovdanska ustava, katera vsakomur zajamčuje popolno svobodo. —• K temu je pripomniti, da je uredništvo »Near Esta« članku dr. Ravniharja dodalo opombo, da se z njim ne strinja. Članek ni napravil sploh nobenega vtisa, ker je splošno znano, da je bil dr. Ravniharjev članek od radikalne vlade naročen. SEJA MINISTRSKEGA SVETAL Belgrad, 6. julija. (Izv.) Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes dopoldne in sc je popldne nadaljevala, sc jc razpravljalo o reparacijskem vprašanju Sklenilo se jc, da se pri naročilih na račun reparacij odslej postopa bolj sistematična ,Vsak minister mora odslej listo materiala* StOVENKnr^m 7."JBITJS TRGOVSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO. Rim, 6, julija (Izv.) Današnji uradni list objavlja besedilo trgovske in drugih a trgovsko pogodbo vred sklenjenih pogodb med Avstrijo in Italijo« . > PREDILSKA ŽELEZNICAH Rbn, 6. (Izv.) »Giornale di Roma« nr-gira gradbo predilske železnice, ki bo Češko, Nižjo Avstrijo, Štajersko in Koroško zvezala s Trstom in bo tudi zelo pospešila pogajanja z Jugoslavijo, tičoča se prometnih olajšav na Južni železnici BOJI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI V TRSTU. Trst, 6. Julija. (Izv.) Včeraj fe zopet prišlo do spopadov med socialisti in fašisti. Fašisti so napadli uredništvo lista »Lavo-ratore«, ki pa je bilo zaprta KONEC JAZOROŽEVANJA. London, 6. julija. (Izv.) Vojni minister je izjavil pri nekem strelskem slavju, da vlada ne namerava več zniževati števila armade. STAVKE NA ANGLEŠKEM. London, 6. julija. (Izv.) Na Angleškem štrajka doslej nad 40.000 delavcev v ladjedelnicah. KOMUNISTIČNA ZAROTA V BUDIM-PEŠTL BudimpeSta, 6. julija. (Izv.) Policija je krila tajno komunistično organizacijo, ki Je nameravala, kakor pravi policijsko poročilo, vreči sedanjo vlado in obnoviti režim Bele Kuna. Policija je prijela nekega Štefana Svetecza, pri katerem je našla dokumente, ki dokazujejo, da se je vse gibanje vršilo pod pritiskom iz Moskva. STAVKA KOVINARJEV V BERLINU. Berlin, 6. Julija. (Izv.) Doslej Je stopilo ▼ štrajk nad 90 tisoč kovinarjev. Agitacija sa splošni štrajk Je silno močna. BANKOVCI PO 1 MILIJON MARK. Berlin, 6. julija. (Izv.) »Vossisch« Zei-tung« poroča, da bo začela izdajati nemška državna banka bankovce po 1 milijon mark. NEREDI NA KITAJSKEM. Rim, 6. julija. (Izv.) »Messagers* poroča, da Je japonska vlada odklonila angleški predlog za demonstracijo vojnih ladij v kitajskih vodah, ker neredi v notranjosti Kitaja vsled takega demonstrativnega nastopa ne bi prenehali. ŽELEZNIŠKA NESREČA. WelIington (Nova Zelandija), 6. julija. (Izv.) Neki brzovlak je skočil s tira, pri čemer je bilo 12 oseb ubitih, 40 pa ranjenih. NAJMANJŠI AER0PLAN NA SVETU. Rim, 6. julija. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Mussolini na letališču Cen-tocelle prisostvoval poizkusom x najmanjšim aeroplanom na svetu, kojega motor ima 3 konjske sile. Strnit 2. ki ga namerava naročiti, prej predložili ministrskemu svetu. — Nato je minister za notranje zadeve Vujičič poročal o položaju v državi. — Minister za promet dr. Jankovič je predložil svoje zahteve glede uradniškega zakona, ki se mora izpopolniti z raznimi določili, tičočimi se železničarjev. — Končno je minister dr. Perič poročal o zakonu o organizaciji pravoslavne cerkve. IMENOVANJA V POLITIČNI SLUŽBI. Belgrad, 6. julija. (Izv.) Danes je kralj podpisal ukaz o sledečih imenovanjih: Za definitivna vladna svetnika sta imenovana Leon Graeseli in Rajko Svetek, za okrajne glavarje: dr. Josip Rubad, Rihard Koropec, Gašper Lipovščak, dr. Vavpotič, dr. Pirk-majer; za vladne tajnike: Stanko Mašič, dr. France Bratina, Franc Levičnik, Anton Svetina, dr. Janko Vidic, Franc Maršič, Anton Megušar, dr. Ivan Vidmar, Marko Brezigar, Franc Voršek, Matko Gambrič in Mihael Zavadlal. Za dfinitivnega ravnatelja pomožnih policijskih uradov v Ljubljani je imenovan Franc Fink. REDNI DIPLOMATSKI ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO. Belgrad, 6. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je poslanik Jugoslavije v Sofiji, Rakič, stopil z današnjim dnem v oficijelne stike z novo bolgarsko vlado. Angleško-francoska pogajanja London, 6. julija, (Izv.) Posvetovanja taed lordom Curzonom ter zastopniki Francije in Belgije se bodo v kratkem nadaljevala. Italija bo podpirala angleško stališče. Rim, 6. julija. (Izv.) >Tribuna« poro-Sa i ozirom na konferenco italijanskega poslanika v Londonu markija della Torreta z lordom Curzonom, da je angleška vlada, ki je dozdaj glede ruhrskega vprašanja bila nevralna, mnenja, da je nujno treba najti izhod, ker postaja položaj čezdaljebolj nevaren. DEBATA 0 PAPEŽEVEM PISMU V FRANCOSKI ZBORNICI. Pariš, 6. julija. (Izv.) Pri debati o papeževem pismu v poslanski zbornici je radikal Dumesnil izjavil, da dve točki v tem pismu nasprotujeta interesom Francije. Meni, da vzpostavitev francoskega poslaništva pri Vatikanu ni prinesla nobenih koristi. — Krščansko socialni poslanec Marc Sag-nier je papeževo pismo odločno branil in izjavil, da je religioznega značaja ter da tudi ne tangira političnih interesov Francije. DRUŠTVO NARODOV. Ženeva, 6. julija. (Izv.) Društvo naro-3ov je danes razpravljalo o sporu, ki je nastal med Ogrsko in Romunijo zaradi sekve-•triranih posestev ogrskih plemenitašev v onih delih bivše Ogrske, ki so prišli pod Romunijo. Ker komisija Društva narodov ni stavila nobenega konkretnega predloga »a sporazum, je izjavil zastopnik Ogrske, da si pridrži ogrska vlada vse nadaljne korake, da reši to vprašanje, ki jih dovoljujejo pravila in statut Društva narodov. MAŽARSKE REPARACIJE. Pariz, 6. (Izv.) Reparacijska komisija je danes razpravljala o instrukcijah za posebno komisijo, ki se poda na Mažarsko, da prouči finančno stanje dežele in odda svoje mnenje glede Znižanja mažarskih reparacij i ter odprave zastavnih pravic na mažarsko ■ imetje. t Oddvojeno mišljenje. V oddvojenem mišljenju, k iga je »Jugoslovanski klub« predložil narodni skupščini glede zakona o dvanajstinah izvaja: Jugoslovanski klub najprej konstatira, da zahteva avtonomijo Slovenije zlasti iz gospodarskih razlogov, kajti potem bodo taki zakoni, kakor so od vlade predložene dvanajstine nemogoči. Ta zakon krši tudi obstoječo ustavo, katera zahteva progresivno obremenitev državljanov po njihovi davčni moči in sposobnosti. Dvanajstine se prav nič ne ozirajo na gospodarske razmere v posameznih pokrajinah in na njhovo davčno moč. Posebej velja to za Slovenijo kot tako v celoti in za slovensko kmetsko ljudstvo posebej. Davčne določbe tega zakona zuačijo odkrito brutalno izsesavanje do gospodarske izkrvavitve in vodijo nase ljudstvo v propast. Posebno krivičen in gospodarsko pogubonosen je način, kako se po tem zakonu pridobivajo novi dohodki, namreč s zvišanjem vseh obstoječih davkov, predvsem po onih, kateri zadenejo kmetsko ljudstvo. Jugoslovanski klub je na te krivice in iz njih izvirajoče posledice opozoril pri razpravah v finančnem odseku ter jih najodločnejše pobijal, toda vlada in njena večina predloga in zahtev našega kluba ni upoštevala. Zato stopa klub s temi zahtevami in predlogi pred zbornico, da se vsaj deloma popravijo krivice, ki jih zakon o dvanajstinah prizadeva ljudstvu v Sloveniji. Med glavnimi predlogi našega kluba, tičočimi se dvanajstin, se nahajajo sledeči: Eksistenčni minimum. K članu 2. zakona naj se dostavi: »Določbe Imancijskega zakona glede osebne I dohodnine še iz leta 1921-22. in 1922-23. se | izpremenijo v toliko, da se zviša eksistenč-1 ni minimum na 15.000 Din in se vporabi skala, kakor je predvidevan v osnovnem zakonu počenši od eksistenčnega minimuma.« Odprava trošarine. Določbe zakona o taksah se izpremenijo v toliko, da se trošarina na žganje po celi državi ukine; ukine se trošarina od vina, razun onega, ki se toči po gostilnah in koncesioniranih prodajalnah, ukine se obveznost prijav vina po producentih pred prodajo in kontrola producentovih kleti-Ukine se taksa na vozove z vzmeti (kola sa federima). Zo bolnice. K Senu 7 zakona se naj vstavi, da se ima dovoliti 500.000 Din kot prvi obrok za zgradbo bolnišnice v Mariboru, k členu 8 pa, da se za odplačilo dolgov bolnic v Sloveniji, ki so nastali v L 1921-22 vsled nezadostnih kreditov, dovoli 1.200.000 Din. Nadalje se predlaga, da se zdravljenje v 8. razredu vrši brezplačno. Za grad bo, popravo in podržnvljenje cest. K členu 9 predlaga »Jugoslovanski klub«, da država za izplačevanje prispevkov za vzdržavanje cest in okrajnim zasto-pom na Štajerskem in v Prekmurju ter cestnim odborom na Kranjskem dfi 3 milijone Din — za izplačanje sistemiziranih honorarjev načelnikom cestnih odborov v Sloveniji 200.000 Din — za podporo in nagrade siromašnim ter marljivim cestarjem v Sloveniji 150.000 Din — za podržavljenje okrajnih cest v Sloveniji pa 4.000.000 Din. Podržavijo naj se pa sledeče ceste: 1. Maribor—Ptuj—Ormož—Središče—Cakoveo. 2. Gornja Radgona—Apače—Velka—St Ilj. 8. Gornja Radgona—Radenci—Križevci—Ljutomer—Ormož. 4. Goderevci—Petanej—Radenci. 5. Bratenci— Doklesovje—Veržej—Križovci. 6. Maribor—Ruše— Št. Lovrenc na Pohorju. 7. Radeče—Podkoren. 8. Vršič—Kranjska gora do meje. 8. Bogatin—Savica —Bob. jezero—Radovljica, la Petrovo brdo— Že- _____fflSfv. TOO, letniki—Skotja Loka. ti. Škrrfja Loka—HotavlJe— Ziri—Dol. Logatec. 12. Kopažinska ceeta—Hotavlje. 18. Goreja vas—Horjul—Ljubljana. 14. fikoMoa— Turjak—Ribnica—Črnomelj—Zagreb, 15. Grahovo —Velike Lašče—Rašica—Krka—Žužemberk. 1«. KoJevje—Livold—Brad na Kolpi—Kočevje. 17. Zle-btt—SoderiHca—Hrib-Draga—Trava-Cabar. 18. Ca. bar—Delnioe. 19. Krka-Stična-Ljubljana-Kar-lovae. 20. Žužemberk—Dvor—Kočevje. M. Sodra-ilca—Nova vas—Lož. 22. Ljubljana—Dolakn-Litija Pasjek—Zagorje—Trbovlje—Hrastnik—Zidani mest —Radeče—Krška vas—Catei 23. Saroobor—Zagreb. Litija—Radohovavas—Ljubljana—Karlovae. 8& Velika Loka—Mirna—Krm elj—Radna—Sevnica— Zidani most—Zagreb. 26. Straža—Valta vas—Topit ee—Poljane—Cemošniee—Semič—dolina Krka—Be-lokrajina. 87. SoSice—Metlika—Črnomelj. 2& Litija —Sv. Križ. 29. Leskovee—Raka—Bučka—Skocjan—< Noromesto. 90. Litija—Vače. 81. Velika Loka—C* tež—Sv Križ. 82. Šmartno—Trebeljevo. 88. Kosta. njevica—Velik Podlog—Leskovee—Kr«ln>—Cerklje. 34. Mostrje—Polzela—Dobrležka vas. 85. Poljane— državna meja pri Pltberkn. 38. Vitanje—Višnja vas, 37. Celje—Laško—Zidani most 88. Celje—Sv. Jurij Šmarje—Rogatec—Sv. Rok—Rajhenburg. 89. Krika —Videm. 40. Radgona—Sv. Trojica—Ptuj—Maj* pet*—Poljčane—Meetinje—Podčetvertek — BiceUak* Brežice. 41. MaJSperk—Rogatec. 42. Ptuj—Nova cer-kev—Kraplna—Gorenja vas—Lučne— Horjul—Dre-, novgrič—Vrhnika. 48. Sv. Jurij— GornjaKungota—< Sv. Lenart—Sv. Trojica. 44. Balttnd—Hottta— Dok nja Lendava Na novo 9e zahtevamo podržavljanje 1» (to dečlh cest: 1. Pram—Račje—Ptuj. 3. Slov. Bistrica—MIH čane—Mekole—Ptuj. gora. & Novo mesto— Kandtja —Urina sela—Črnomelj. 4. Črnomelj—Meflflca— Radovica—Kostanjevica—Ojstere do fcranjsko-hrvaS. meje. 5. Petrišfeo selo—Kostanjevica—preko Gorja-nov—Metlika—Črnomelj. 8. Orna—Mežica Piesa lje—Guštanj— Sp. Dravograd—Slov.Gradec—Zg. Do-lič. 7. Vitanje—Stranice—Konjic«— 21č«—Poljčane —Zagreb. 8. Zg. Dolič—'Velenje—Šoštanj—ModiJ* —Gornji Grad— Kamnik. 9. Kamnik—Kranj. JO. Zgornje 1*1 ake—Trojane, ti. Pesnica—Jarenina— Cirknica. 18. 8t Lenart—Cmurek. 18. Predstrnge— SRruge—Hinje— Žužemberk. 1-4. Dolenja vsa—Gr-Sarce—Gotenica—Stal carji. Ba aere mostove, Jngorikmuukl khib sahtavo, da se k Sam 19 zakona dodajo odgovarjajoči meski za nove moBto-ve 1. pri Ptuju, 8. pri Sv. Martincn (Dnplek), 8. prt Rušah—Selnice ob Dravi — Cres Savinjo se aahto-va nov most pri Sv. Petra. — Cras Sotlo v MOjant-čo, nadalje čres Bregano, 5rax P ako pri Šoštanja, Srei Krko pri Žužemberku in pri MiSečl vasi te* pri St Petni pri Novem mostu. Popraviti se imajo mostovi pri Goriči vasi, Pri gorici in RakitnicL Cm Savo se cahtova nov most v Litiji. Za nove vesto* Jugoslovanu klub predlaga, da as rtovo&l 811O.OOO Din sa ' tfesto Radohovavas—Breg—dt rano; 500.000 Din ia cesto Sv. Križ—Dobrava; 500.000 Din (L obrok) aa eesto Št. Dj—Volka— Apaška koti.; 500.000 Din (1. obrok) sa cesto Staje-Iška vas—Rakitna—Begunje,500.000 Din (1. obrok) sa cesto Koprivna—Solčava—Mozirje; 500.000 Din za cesto Reka—Hoče—Šmiklavž; 500.000 Din sa cesto Laze—Stari kot—Cabar; 300.000 Din ta cesto Rob—Rovte. — Preložiti se ima klanec na Turjak. Kuluk. Jugoslovanski klub protestira najodločnejše proti kuluku, ki po vladnem predlogu ni nič drugega kakor tlaka. Ce pa vladna večina ta krivični in reakcionarni zakon sprejme, se naj spremeni v toliko, da se odkupnina za kuluk določi po davčni moči davkoplačevalca. Fr. Stel&: Mestrovičeva razstava. V Jakopičevem paviljonu gostuje Ivan Meštrovife. Narodna galerija, ki je lansko leto priredila prvi obsežen zgodovinski pregled slikarstva na Slovenskem, nas to pot seznanja z jugoslovanskim umetnikom svetovne slave, s kiparjem, ki bo nedvomno ostal med največjimi v zgodovini. Razstava obsega 40 del, vmes so raz-obešene litografije njegovih rizb, ki jih je izdal v razkošni mapi Proljetni salon v Zagrebu. Meštrovič ne prihaja kot neznanec med nas. Na prvi postaji svojega umetniškega razvoja, v največjem razmahu načrtov za Kosovski hram, največje delo svoje prve zrelosti, je razstavil že pred 14 leti v Ljubljani. Eden najlepših fragmentov za ta hram, »Sečanje«, je postal takrat naša last in se nahaja sedaj v Narodni Galeriji (v paviljonu pod št. 5). Pred dvema letoma mu je Dom in Svet posvetil obširno Studijo, opremljeno z reprodukcijami njegovih medvojnih del. Naslednje leto je Čas prinesel razpravo dr. Kniewalda o njegovi religiozni umetnosti. Zato lahko rečemo, da je Ljubljana z veseljem pozdravila priliko, da ga vidi iz obličja v obličje, v njegovih pravih delih. Razstava nam nudi obsežen, čeprav ie Izčrpen, ampak bolj enostranski material za študij njegovega razvoja. Dobro je, da navaia katalog letnice postanka pri posameznih delih. Karakteristično delo iz njegove dobe Surma in Dranca, iz dobe preti kosovski- mi fragmenti je Laokoon mojih dni (št 3). Dve telesi sta se zagrebli drugo v drugo, roke so ovile telo in vrat starca, brezsilna bolest usodne neizbežnosti se zrcali v njegovem obrazu. Študij igre musku-lature je potenciran do skrajnosti. Iz dobe Kosovskega hrama sta prav debra primera Spomini (št. 5) in Borec (št. 6). Lepota v smislu klasične antike Fidijeve dobe, obogačena z dusevnostjo, ki odlikuje Spomine, eno najlepših plastičnih del kar jih poznam, ju odlikuje. Sem spada tudi Plesalka (št 10). Idealiziran realizem, prožet z mnogo lirične čuvstvenosti in podprt z mojstrskim znanjem, odlikuje to skupino. V spomeniku balkanske vojne, v bronastem Zmagovalcu (njegova glava pod št 14), je že nastopil drugo pot pot stilizacije naravnih oblik v svrho potenciranja izrazne strani umetnine. Kdor ga je videl stati pred Umetničkim paviljonom v Zagrebu, kjer začasno stoji, je doživel em-ga najučinkovitejših in v svojih sredstvih najpriprostejših spomenikov. Mesto, ki ga bo imelo v svoji sredi, si lahko čestita. Belgrad se ga menda brani, če ga postavi Zagreb, se obogati za sekularno umetnino. Mej vojno pa je nova vsebina napolnila umetnikovo dušo. Odkod je privrelo, nam dosedaj ni izdal. Ali je bil to izraz skrite drame v njegovi duši, ali je to posledica samo moške dozorelosti in resnosti, ne vem — mogoče obojega. Dejstvo je, da tvorijo središče njegovega zanimanja med svetovno vojno in po njej religiozni motivi. Glavno delo je veliki Križani (št. 28), ki ga je mogla roditi samo doba, ki je toliko gorja videla ko naša in človek, ki je vse to od blizu gledal in imel obenem srco umetnika, ki je bilo zmožno objeti vso grozo doživetja. Glasneje kot pisani anali o naši dobi, bo prevpil ta Križani molčanje generacij. Ali je mogla katera doba boljše razumeti besede, ki se zdi, da so j'h v poslednjem izdihu postavile pred nas te ustne: Ali je katera bolečina večja od moje? Ta Kristus zasenči vse, kar je okolu njega, ob njem je vse majhno in brezpomembno — celo okamenina mirne za-topljenosti vase v molitvi in formalne uravnovešenosti vseh črt in sil v piramidalni obliki, ki jo predstavlja Žena v molitvi (št. 31). Ob tem Kristusu je več drugih religioznih del, ki jih vse odlikuje velika gesta Jezus in Magdalena (št. 22), J e -zusinSamaritanka (št. 23), Jezus izganja kupce (št 37), Skušan je (št 39) in poetična interpretacija dogodka v smislu svete idile v duhu prerafaelistične renesanse (Veseli angelji št 26, Žalostni angel ji št 27, Marija med angelji št 38). Kdor ljubi legendarno poezijo, kogar ne zanimajo formalni problemi, naj se vstavi pred temi umetninami in naj se veseli z angeljčkoma, ki izražata veselo razpoloženje scene igrajoče Matere z detetom; ali naj joka z onim, čegar žalost je odsev žalosti Matere z mrtvim Sinom v naročju; ali pa se vstavi pred Marijo z angelji in moli z onima ob straneh, se zatopi v mistiko do-godbe in doživi stilizirani kor angeljskih glavic in rok z dvignjenimi prsti in cvetkami v neskončnem vzorcu po ozadju. Svoje vrste višek Meštroviceve umetnosti jo tudi Mar i jaz detetom (št 36), skuoiua iz črnega losa« ki izraža tako nad- človeško dostojanstvo v Mariji in tako nadčloveško inteligenco v Detetu (povišano čelo), da zapadna umetnost kaj takega v svojem realizmu sploh še ni zmogla. Le najboljša dela zrele bizantinske umetnosti bi se dala primerjati i njo. Iz novejše dobe sta karakteristični del! Deklica poje ob kitari (št 34) in Žena s kitaro (št. 40). Ta problem je Meštroviča zadnja leta močno zanimal; o tem priča cela vrsta primerov v razstavi, ki se pravkar zaključuje v Proljetnem salon« v Zagrebu. Doživetje muzike, petja, igranja — to je čisto moderen umetniški problem, ki ga je zasledoval umetnik v teh delih in tudi z uspehom obvladal. Arhangel Gabrijel (št 33) Jo izvršen v krasnem belem marmorju in tako doživet in tako mojstrsko obdelan, da bo pač po svoji nadčloveški moči očaral vsa obiskovalce. 0 formalnih problemih njegove umetnosti tu ne bom govoriL Kako pojmuje umetnik formo, kako gre v svojem formalnem razvoju k vedno večji zrelosti, k vedno absolutnejši vladi nad sredstvi, k vedno večji ekonomiji v sredstvih, k vedno popolnejšem izrabljanju materiala, kako sti-lizira v dekorativne svrhe gotove poteze, vse to je za poprečnega obiskovavca postranskega pomena. Iščite poezije, ki je v teh delih, iščite duha, ki je suveren gospodar nad materijo, iščite človeka, čegar čuvstvo zveni z vsakim teh del — pa boste doživeli njegovo veličino. Veličina in umetnost se aa dasta opisati. ampak samo občutiti. Štev. 15$ —rr— Zakon o kmetskili domovih. Glede tega izvaja Jugoslovanski klub: Kazi)o države so poskušale knietskim 'domovom a tvoriti neko samostojnost. Kmet-ski dom in njegov lastnik sta v medsebojni zvezi, dru ud drugega odvisna. Tej medsebojni vzajemnosti med kinetskira domom in kmetovalcem, ki jo obdeluje, so parlamenti v raznih državah hoteli zagotoviti neko trajnost, da ne bi zemlja kakor vsako drugo blago prehajala iz kakšnih vzrokov iz roke v roko. Zato so postavno zavarovali določeno količino zemlje nerazdeljivo z družino, ki na tej zemlji prebiva, jo obdeluje in od nje živi. Ta količina zemlje, ki je nedotakljiva, je po živinskih razmerah y posameznih državah večja ali manjša. Na Francoskem n. pr je zemlja s potrebnimi gospodarskimi zgradbami, ki predstavlja vrednost od 8.000 ir nedotakljiva. Nemčija ima svoj lleimstattengesetz. Srbski zakon pa je že precej star. V teh postavnih določilih je brez dvoma zelo zdrava socialna misel. Če predlaga vlada, da se srbski zakon o stalnih domovih razširi na celo državo, moramo zjaviti, da načeloma ni mogoče ugovarjati proti zaščiti stalnosti kmetskega doma. Nikakor se pa klub ne more skladati z načinom, kako se socialno tako važna institucija proširja na celo zemljo. Zakon pušča polno odprtih vprašanj, ki so z vprašanjem stalnih domov nujno zvezana. Na ta vprašanja zakon niti ne omenja. Ne vemo, kaj bo z dolgovi, s katerimi so obtežena posestva-, dalje ne določa ničesar glede pode-dovanja itd. Radi nejasnosti zakona v proračunskih dvanajstinah moramo biti proti zakonu. Končno naglasa Jugoslovanski klub, da način, kako vlada s tem zakonom misli kriti nove izdatke in doseči ravnovesje v roračunu, popolnoma izčrpuje davčne mo-državljanov, posebno v Sloveniji, in uničuje naše narodno imetje, v kolikor je potrebno za nadaljnje obratovanje in proizvajanje. ¥ V^fnl ™ ~ fes V.J? i B SkP m d \ a ¥ Ljii^si (25.--28. avgnsta 1928.) Idejne priprave za V. katoliški shod 8o že tako daleč dozorele, da se je sestavil že končno veljavni spored. Dne 1. decembra 1922 je bila prva seja, pri kateri se je konstituiral glavni pripravljalni odbor. — Glavno vodstvo vseh priprav je prevzelo predsedništvo s centralno pisarno. Pripravljalno delo za resolucije in programatične govore se je razdelilo na 6 odsekov. Ti odseki so imeli mnogoštevilne seje, pri katerih se je razpravljalo o idejah, ki se naj obravnavajo na V. katoliškem shodu. Resolucije so izdelali že vsi odseki; določili so tudi predmete programatičnih govorov. Odsek za zunanje priprave je po svojih prvih okrožnicah in izvidnicah ugotovil približno število udeležencev; na tej podlagi se je določil zlasti spored za nedeljsko manifestacijo. Finančni odsek, ki ima redne tedenske seje skrbi za veliko tehničnih priprav, ki so potrebne za izvršitev sporeda. Nekaj izrednega se pripravlja za V. katoliški shod z ustanovitvijo »Stadiona«, velikega telovadišča z amfiteatralnim prostorom za gledalce. To delo izvršuje posebna zadruga »Stadion«, ki bo tu zgradila stalno telovadišče z gledališkim prostorom. Do katoliškega shoda bo delo toliko napredovalo, da bo moglo nastopiti naenkrat 3000 telovadcev. Dne 30. junija, torej po preteku polletnih priprav, je imel glavni pripravnim odbor Bejo, na kateri se je določil v(*spo-Ted za V. katoliški s"hod.' Glede časa in lokalov za posamezna zborovanja so še mogoče nebistvene spremembe. Na podlagi te seje so se določili tudi slavnostni govorniki in glavni referenti. Zunanje priprave so dozorele tako daleč, da so se dale v tisk izkaznice, s katerimi imajo udeleženci pravico do znižanih voznih cen na železnici ter pristop k vsem prireditvam katoliškega shoda, razen koncertov in gledaliških predstav. Cena za izkaznico znaša 10 Din za tiste, ki hočejo priti samo v Ljubljano, 15 Din za one, ki hočejo iti s posebnimi vlaki na Brezje, ter 25 Din za častne izkaznice za tiste, ki hočejo obenem nakloniti podporo katoliškemu shodu ter imajo vse tiste pravice kakor lastniki 10- ali 15-dinarskih izkaznic. Obenem so se dale napraviti spominske podobice. V. katoliški shod se bo namreč posvetil Srcu Jezusovemu. V ta namen se je vzela Groharjeva slika Presv. Srca Jezusovega, ki ga je napravil naš domači umetnik za presvetlega knezoškofa dr. Jegliča leta 19CK). ob posvetitvi celega sveta presv. Srcu Jezusovemu. V zvezi s podobico bo natisnjena izvirna posvetilna molitev, pesem »Posvetitev domovine« in katoliška himna »Povsod Bogac. Podobica z besedilom bo slala 1 Din in bo najlepši spomin vsem udeležencem ter obenem pripomoček, da bodo mogli moliti posvetitev in peti te pesmi vsi udeleženci. Tisi covine so bodo začele razpošiljali v prihodnjih 14 dneh. Dobo jih vsi krajevni nripravljalrr odbori, oziroma župnijski ntadi po številu udeležencev, ki so jih naznanili na Di vili izvidnicah. Od uinoeo stra- ; ni to izvidnice še niso vrnjene. V interesu j posameznih krajevnih pripravljalnih odborov je, da te prve izvidnice nemudoma pošljejo odseku za zunanje priprave V. 1,atoli ikega shoda v Ljubljani. Direktno ni treba naročati izkaznic pri pripravljalnem odboru. Dobro jo, da se po prejemu naše druge okrožnice in druge izvidnice udeležen :i takoj prijavijo. Kdaj bo potekel rok za priglasitev, oziroma naročanje izkaznic, se še ne da določiti. V slučaju, da bo priglašenih zelo veliko udeležencev, bi se moralo pri-glaševanje proti koncu ustaviti, ker železnica ne bo zmogla preveč posebnih vlakov. Na rednih vlakih bodo imeli udeleženci pravico do znižanih voznih cen v vseh razredih. Toliko v pojasnilo na razna nam do-šla vprašanja. Pripravljalni odbor za V. katol. shod v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, (kjer ima pisarna uradni čas za stranke vsak de-lavnik od 15.—16.ure), + Novi predlogi glede Reke. Zagrebški listi poročajo iz Belgrada, da je prejel minister dr. Ninčič dopis italijanske vlade, v katerem predlaga Mussolini, da se ra-pallska in sanmargeritska pogodba razveljavita ter da Reka pripade Italiji, Baroš in Delto pa bi dobila Jugoslavija. Poleg tega bi se smela naša država prosto posluževati železnice, ki vodi do reškega pristanišča in v prisatnišču samem pa bi nam Italijani odstopili en pomolj. Tako bi dobila Jugoslavija na Reki neke vrste svobodno cono kakor v Solunu. Nadalje poročajo, da je italijanska vlada opozorila našo vlado, da bo Italija v slučaju odklonitve zgoraj omenjenih predlogov Reko enostavno anekti-rala. + 200 milijonov v zlatu novega državnega dolga. Dr. Dragoljub Novakovič, ki se je udeležil kot zastopnik naše države konference v Inomostu, kjer so sklepali o razdelitvi predvojnih dolgov bivše monarhije na nasledstvene države, je izjavil po poročilu belgrajske »Pravde«, da bo prevzela naša država od teh dolgov 200 milijonov v zlatu. Ta sklep konference v Inomostu mora še odobriti ministrski svet. — Nastopi in tekme katoliških telovadcev v Parizu bodo dne 21. in 22. julija in ticer pod protektoratom predsednika francoske republike. Dne 21. julija bodo velike mednarodne telovadne in športne tekme pod častnim predsedstvom francoskega ministra za vojsko in mornarico. Francoska vlada in mesto Pariz bo tudi finančno izdatno subvencijoniralo to velikansko prireditev. Tudi Jugoslovanska in Češkoslovaška Orlovska Zveza sta se odzvali vabilu Unije in ira icosk telovadne zveze. Naša zveza odpošlje v Pariz vrsto svojih tekmovalcev, katerim želimo da uspešno, tako kot v Strasbourgu in v Brnu tudi v Parizu zastopajo na mednarodni areni naš narod in državo! — Ker obstojajo financielne tež-koče, se bo žal morala najbrž omejiti na manjše število tekmovalcev. Telovadcem se je prijavilo v spremstvo več drugih članov in prijateljev orlovska organizacije, tako da bo naša reprezentanca v Parizu prav lepa! — Vse udeležence opozarjamo na tozadevni aviso zadaj v Orlovskem Vestniku! — Zavod za socialno-'higiensko zaščito dece v Ljubljani, Z dnem 9. t. m. (v pond.) prične poslovati v novoustanovljenem zavodu dispanzer za deco. Vsak delavnik od 9. do 11, ure bo odprta brezplačna prokli-nika za neimovšto deco do dovršenega 14. leta, ki potrebuja ambulatorne zdravniške pomoči. Vsak torek in petek popoldne od pol petih do šestih zvečer pa bo odprta v zavodu brezplačna posvetovalnica za vse matere in rejnice z dojenčki in malo deco, ki potrebujejo higienskih navodil in socialnih nasvetov za odgojo svoje dece. Dohod v polikliniko in posvetovalnico je z Lipi-čeve cestc (med šentpetersko vojašnico in vrtom splošne bolnice). Nezadostni prostori, ki so doslej služili ambulatoriju za deco in oskrbovalnici za dojančke v otroški bolnici na Zrinjs'rega ce-ti, se bodo odslej mogli porabljati za druge svrhe. V zavodu socialno-higiensko zaščito dece bo tudi dom za dojenčke in doječe matere, za katerega jc prispevalo vso opremo društvo »Dečji in materinski dom kraliice Marije«. Posebej bo šc javljcno, kdaj se bodo mogli vršiti sprejemi v dom v večjem obsegu. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani hoče Št. Jerneju prizadeti zopet hud udarec. Upeljati hoče s prihodnjim mescem samo_ trikratno poštno vozno zvezo s Kostanjevico. Pred vojno, med vojno in Se po vojni rao imeli redno postno zvezo s Krškim in Novim mestom najmanj dvakrat na dan. Sedaj, ko so se poštne pristojbine tako zelo /višale in je poštna uprava v Sloveniji aktivna, naj pa trpijo tako obljudeni kraji kakor je St. Jernej z okolico. Udarjeni bi bili s tem občini Št. Jernej in Orehovica z nad 6000 prebivalci. V tem okolišu je on župni urad, dva občinska urada, tri šole, žandannerijska postaja, od- delek finančne kontrole in jttevilno obrtnikov. Ali misli poštna direkcija iz naših lepih slovenskih krajev napraviti drugo Macedonijo? AH misli poštna uprava, da je tu ljudstvo radi pošte ali pošta radi ljudstva? — Z belgrajske nnivarze. Za rednega profesorja cerkvenega prava na belgrajski bogoslovni fakulteti je bil izvoljen dr. Če-da M i t r o v i č. — Škoda po toči, Po podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo za poljedelstvo iz raznih krajev države, znaša škoda vsled toče okoli 300 milijonov dinarjev. Najbolj so prizadeti neki kraji v Srbiji, potem v Vojvodini in v Sloveniji. — Izseljeništvo. Generalno zastopstvo za prevažanje potnikov v Ameriko po liniji Rotterdam—Newyork v Zagrebu je otvo-rilo svojo podružnico v Ljubljani. — Papirnica Vevče. Generalno tajništvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani nas naproša, da ugotovimo, da v časopisju objavljene vesti o ustavitvi dela v papirnici Vevče ne odgovarjajo dejstvu, Dejansko gra le za trenotno omejitev obratovanja, — ki pri podjetjih tako velike obsežnosti, kakor so vevške papirnice, ni nič nenavadnega, — izvršenega na ta način, da se v dveh oddelkih tovarne dela iz tehničnih razlogov mesto 6 le 4 dni na teden, dočim gre v vseh ostalih oddelkih tovarne delo skozi ves teden naprej. Pa tudi ta omejitev je le mimo-idoča ter bo uprava šia v tem času delavstvu kolikor mogoče na roko. V svoji carinski politiki so Združen^papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. vedno le stremile po tem, da se uvozna carina na papir inozemskega proizvooa prilagodi večji ali manjši vrednosti papirja, aH skratka, da se diferencira po vrednosti uvoženega proizvoda, ker je za domačo industrijo papirja sedanja carinska tarifa, po kateri se carini najcenejši rotacijski papir z enakim zneskom kakor najfinejši bankpost papir, največja nesreča, Domače papir proizvajajoče industrije misitjo, da gredo pri tem svojem stremljenju popolnoma roko v roki s tiskarskimi podjetji, katerim bi bilo na ta način omogočano uvažati navadne tiskovne papirje, ki je jih v naši državi rabi največ, proti carini, ki bi bila zbog manjše vrednosti teh papirjev izdatno nižja, nego ona za uvoz finih papirjev, ki jih v prvi vrsti rabi le papirna konfekcija. — DoL Logatec. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 8. julija ob osmih zvečer v društvenem domu v Dol. Logatcu izborno veseloigro »Hlapec?. Ta igra se je v pretekli seziji prvič igra- 'is Ljudskem odru v Ljnbljani z velikim uspehom in se je morala ponavljati. — Paskijevič priznal. Dne 5. t. m. so prepeljali roparskega morilca Paskijeviča z Reke v zagrebške zapore. Začeli so ga takoj zasfi-šavati. Spočetka je Paskijevič skušal dalje presti mrežo laži v svoj zagovor. Ko so mu pa vse la.ži sproti ovrgli, je končno proti polnoči priznal zločin. Povedal je, da sta se za roparski umor verižnika Kanajeta dogovorih z Andrijo Jelačičem. Zvabila sta Kanajeta v gozd, kjer je Jjlačič Kanajeta ustrelil. Nato je Paskijevič ustrelil Jeličiča, ker se bal, da ne bi ga ta prej ali slej izdal. — Samomor. V Zagrebu se je ustrelil ključavničarski mojster Ivan Cazin, ker je bil nesrečno zaljubljen v neko — prostitutko. — Presto v, gasilno društvo v Litiji, katero priredi v nedeljo 8. julija vesliko slavnostno veselico z blagoslovljenjem parne brizgalne, vabi ponovno vsa bratska društva, da se t.e slavnosti po možnosti udeleže, tudi tista, ki mogoče niso prejela izkaznice za polovično vožnjo. Z odlokom št. 1112—V—23 obratnega ravnateljstva južne železnice dovoljen 50% popust voznih cen. — 'Jadranska straža« v Ljubljani ima v petek 13. julija 1923 ob 20. uri v restavraciji -Zvezda* izredni občni zbor, na katermi se bodo izvolili delegati za občni zbor centrale in sprejela nova pravila. — Pri pošti Videm pri Krškem je bila dne 28. maja t. 1, otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — Srebrno poroko je obhajal dne (5. t. m g. Leopold Seljak, okr. tajnik v Kamniku. — Koncertna turneja pevskega zbnrn Ijubtj. učiteljišča. Mostaj, 3. julija. Prvi koncert se je vršil v Mostaru v dvorani »Hrvoje« in je v vsakem oziru krasno uspel. Mladi pevci nastopajo sijajno. Impo-nira izredna disciplina, glasovni mnterijal in nad vse umetniško izvajanje programa. Mostar navdušen. Danes na prošnjo Mostarčanov drugi koncert v hotelu »Neretva«. Hvala gre tukajšnjim učiteljskim društvom, v prvi vrsti g. predsedniku Šimunacu. — Sarajevo, 4. julija. Kakor smo že poročali, je tudi drugi koncert pevskega zbora ljubljanskega učiteljišča v Mosfnru sijajno uspel. Po koncertu so odšli pevci in pevke na kolodvor, kjer so se prav prisrčno poslovili od Mostarčanov, ki so jih * navdušenjem pozdravili, ko so je pomikal vlak proti Sarajevu. V sredo zjutraj je prispel pevski zbor v Sa-rajevo, kjer je bil sprejem nadvse veličasten. V prvi vrsti ga jo pozdravil »Slovenski klubt. Popoldne se je vršil ogled mesta in raznih znamenitosti. V četrtek zvečer je koncert v »Narodnem pozoriš'u<, za katerega vlada v vseh slojih velikansko zanimanje. — Odvedeni otrok. Ivana Kapelj, 38 let star«, srednje postave, kostanjevih las, zagorelega obraza je odpeljala iz Stražišča pri Kranju brez očetovega dovoljenja 12 letno Olgo Kovnflč in odnesla dve, 800 K vredni rjuhi. — Od naših vrlih gospodinj jo odvisno, da se uporablja pri nas domnč Izdelek, kot so Peka- teto«. So najcenejše, ker se zolo nakuhaio. Gospodarstvo. BORZA. Mrieh, 0. 7. (Izv.) Devize: PoŠta 0.0875, Be*.' lin 0.0030, Italija 24.92, London 2647, Newvort 581.75, Pariz 34.70, Praga 17.5750, Ounaj 0.008250J Sofija 5.90, Beograd 8.1750, VarSava 0.0055. -J Valute: n. a. K 0.0083. Zagreb, 6. 7. (Iw.) Deviae: PeSta 109—lffc Berlin 0.0490 -0.0525, Italija 4.0750- 4.10, Londori ček 481.0—487.0, 431.0—433.50, Newyork 94.50— 94.75, Pariz 5.50—5.5750, Praga 2.8850—2.8950, Dunaj 0.1335—0.1845, Ziirich 16.40—16.45, Bukare« 64.50—64.75, Brusael 4.75—4.86, Varžava 0.0910. -. Valute: Lir 4.03—4.05, dolar 98.25—98.75. g Cene povrtju na lagrebSkom trgu so bija od zagrebškega aprovizacijskega odbora določne*" kakor sledi: krompir 2.50 Din, tuji fižol 6 Ding domači fižol 6.50 Din, domači kapus 6 Din. g Cene iirilom t Zagrebu, Belgradu, Saraji^ vn, Novem Sadn, Coljn, Ljubljani in Osjcku koncem junija: Govedina: v Zagrebu 20—22 Din, v, Belgradu 14—20 Din, Sarajevu 12—14 Din, Novem, Sadu 20—24 Din, Celju 22—29 Din, Ljubljani 22— 28 Din, Osjeku 20—22 Din. — Teletina: Zagreb 18—20 -Din, Belgrad 18—22 Din, Sarajevo 10—20 dinarjev, Novi Sad 24— 26 Din, Celje 20—20 D&y Ljubljana 24—25 Din, Osjek 22—23 Din. — Pt&, šičevo meso: Zagreb 25.80 Din. Belgrad 26—!» &■> narjev, Sarajevo 25 Din, Novi Sad 26—28 Din, C©* Ije 32—33 Din, Ljubljana 25—35 Din, Osjek 25 lW — Slanina: Zagreb 32.50 Din, Belgrad 36—38 Din* Novi Sad 85—36 Din, Celje 38—49 Din, Ljubljana 35—86 Din, Osjek 88 Din. — Salo: Zagreb 37 Dfc^ Belgrad 38-40 Din, Ljubljana 88 Din, Osjek SO dinarjev. — Mast: Zagreb 32—40.50 Din, BelgraiS 34—38 Din, Sarajevo 44 Din, Novi Sad 38 Dittj; Celje 40—45 Din, Ljubljana 40—43 Din, Osjok 40! Din. — Mleko: Zagreb 3—4 Din, Belgrad 4—5 Din, Sarajevo 4 Din, Novi Sad 3.50 Din, Celje 3.50—4 dinarjev, Ljnbljana 3.75—4 Din, Osjek 2—3 Din, Maribor 3.75—4 Din. — Jajca: Zagreb 1—1.50 DiH* Belgrad 1—1.30 Din, Sarajevo 1 Din, Novi Sad 1—< 1.25 Din, Celje 1.25—1.50 Din. Ljubljana 1.25-$ 1.50 Din, Osjek 1—1.25 Din. — Novi krompir: 2&1 greb 2—3 Din, Belgrad 4—5 Dm, Sarajevo 7—8 lovenca< pod številko 1033. h konjem za posestvo na Hrvatskem. Vprašati pri INŽ. ŠNELLER Resljeva cesta 31, I. nadstropje. Žagar na žagah kot nadglednik posla ua parnih ali vodnih žagah, izučen vseh poslov, kar svp.dočijo spričevala. — Naslov: A. KRAŠEVEC, p. I3US0VACA v Bosni. iS veščo vsega pisarniškega d11,1,11,ll, » »• ».-J— ' nadstropju IŠČEM za orlopcdični atelje. Fogoji postranska stvar. — Ponudbe pod šifro >:JUL1J« na upravništvo lista. Spalnica kompletna, dobro ohranjena, je NAPRODAJ. Ogleda se od 14,—16 ure Anton Knezova ulica 3, III. nadstr, desno. 7 in MEŠANO TRGOVINO ob periferiji mesta Ljubljana s koncesijo in inventarjem NAPRODAJ >.a 212.1)00 Din. V hiši 2 veliki gojtiln. sobi, 4 manjše sobe, tri sklidišča, vodovod in elektr. luč. — Ponudbe pod t HALO c na uuravo lista. bodem PRODAL v nedeljo, 8. julija ob 3. uri popoldne njivi stoječe pšenice na VIČU pri Poklukarjevem kozolcu. VODUŠEK, Rožna dolina 195. 4030 Mdik "pošeštvo"^"^ kojenca. Sveta okolu 2 orala: lep vinograd, zasajen s ceplj., (ok. 8001), sado-nosnik (tudi ok. 8001.) in pašnik. Hiša, vili podobna, obok. klel, zidanica z vso opremo. Pred hišo vrt. Vodnjak z dobro pitno vodo blizu hiše. Hlev za kravo, svinjak, soba za delavnico, listnjak, 3 minute od kol. Poljčane, 10 min, od cerkve in šole, — Ceno pove g. KAROL SIMA, trgovec v PAKLU. 4049 POSESTNIKI GORSKIH KRAJEV, POZOR! — Naprodaj je čisto nova vodna sesalka (PUMPA) za vodnjake, trpežna; zraven tudi cev, n m dolga. Kdor jo potrebuje, naj se zglasi pri TVANIJ CEME, Vrhnika štev. 64. 4020 Banatsko moko ia. na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. HUlSBSBiRinBnRS^RBeiBn^S Poravnaite naročnino? isi m 10 bS «112* jii m m m m m** Štev. flSV. SLOVENEC, 7. Janja 1923. Bfraa 8. Pozor GASILNA društva Gasilsko DIPLOME in razglednice ima v zalogi H. ZUPAN, knjigore«, Ljubljana, triaika eesta 34. 4046 Srman Qrl|ar mizarstvo, ST. VID n. Ljubljano 4. Sprejemava rsa stavbna in pohiitvena dela. Pohištvo lastnega izdelka stalno na calogL . Cene konkurenčne! - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno. Se priporočava. 3295 HŽaTlepo sofio- fneblovano ali prazno, a separatnim vbodom in dobro postrežbo, v bližini glavne poŠte, DAM DIN 150.- NAGRADE. Po-nndbe pod cVečkrat odaotenc na upravo. Stanovanje na periferiji ali v bližnji okolici mesta ISCE mirna stranka proti dobri nagradi. Eventuetno se vzame cela hiša v najem. — Ponudbe na: E. KRALJ, Brezovica (barake). 3609 Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD priporočam v nakup :-: qrlovske potrebščine KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE ra SRAJCE ter drogo modno BLAGO po imerni ceni. - IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10. DVES - KORUZO la- na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta H. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3697 PRODAM dobro ohranjeno Kompletno ORODJE ZA IZDELOVANJE cementne opeKe. VpraSa se pri tvrdki LJUDEVIT S IRC v Kranju. 8976 Banatsko pšenico ia. razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«. VILLA DR. PEČMK Rogaška Slatina. Zdravniška penzija, oddihališče, sanatorij. Za notranje bolezni, za oslabele, za katarje pljučnih vršičkov. Obilna izvrstna hrana. Kraana južna lega. — Prospekti 1 POZOR TRGOVCIl — Imam v zalogi molitvenike z naslovom: korenine, lubje, suhe r- gobe, lipovo cvetje l £ dr. a. maček, vrhnika. » DIAMALT" Pozor pekli »Diamaft«, tvornlce Hanser ! Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kako-voatl, so edino dobf pri glav. zastopniku a Jugoslavijo EDUARD DUžANEC, Za-frob. Skladišče Strossmajerova 10. Va-»fta — ponaredb ▼ praha ali tekočini! oddam v najem trgovino rsieš. blaga na DEŽELI event. sprejmem DRUŽAB-NICO. Za mlajšo agilno moč lepa bodočnosti Potreben kapital vsaj 50.000 Din. Ponudbe pod . Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. žaga in mlin ua Dolenjskem, blizu želez, postaje, NAPRODAJ. — Naslov pri upravništvo lista po 1 številko 3988. L Mikuš LiubljaBa, Mestni irg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov In solninlko« Hi sprehajalnih palle, Ponriflla točno ln soliM IZJAVA. Podpisani javlja, da g. KAREL VE1.KAVRH ni upravičen, sprejo mati denarja od strank na moje ime, ker jaz njemu izročena plačila ne pripoznam. Karel Cigler, trgovec z premogom in drvnri, Sp. SiSka št. 72, Preselltveno naznanilo. Cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo tapetniško delavnico fmigXgS& Kolodvorsko ulico št. 27. Priporočam sc tudi v bodoče za naklonjenost ter zagotavljam solidno in točno postrežbo. Franc Jager, tapetniški mojster, LJsablfana, Kolodvorska nI. 17, Angleški Motor Bicycle 23/4 hp lahke tipe je zmagal pri regularitetni tekmi „Moto kluba Slovenija" za klubovo prvenstvo na progi Ljubljana —Planina —Cerknica—Nova vas —Vel. Lašče— Turjak —Ljubljana dne 24. VI. 1923 absolutno v vaeh kategorijah in dosegel prvo darilo Zastopstvo: jogo Avlo il. 111 z, ljoH!j»os, Donalslra cesta s. Bdnetnika dr. Rlbin 5uyer in dr. Uiktor mara naznanjata da otuonta u Eijubl]anl na Bosposuetski c. 2 [palača Europa] skupna aduetniška pisarno fci se nahaja zhčbsm dc 16. julija tla Kolodcovski olid 23/L teno Ho mm M vrelec alkalični mineralni vrelec, preiskuSen proti vratnim boleznim ter boleznim v mehurju in ledvicah. Penzija z lastnim velikim gospodarstvom. Pošta KOTLJE, Slovenija, postaja juž. žel. Guštanj-Ravo* V JUGOSLAVIJI prosim, da bi mi proii odškodnini javili, KJE je pokopan ANTON STRAUB, ki se je vrnil leta 1922 iz Amerike in kje se nahaja njegovo premoženje. — Naslov: Anton S t r a u b, CiRAZ, Grillparzersirasse 17. društvo Jelafifev trs 4 ZJtCiiiEB (lastna palača) Delniška glavnica z rezervami Din 23,000.000'— (K 92,000.000- ) Telefon 2-85, 7—96, 11—94 in 15-54. Brzojavke Trade i Trgobanka, Podružnice Koprivnica, Ruma. Afilirani zavodi v vseh veCjih trgovskih središčih Jugoslavije — Direktne zveze s prvorazrednimi bankami v celi Evropi ter Ameriki. Prejema vloge na knjižice in na tekoči račun po najkulantnejem obrestovanju. Eskomptira menice in devize. Financira in ustanavlja obrtniška, trgovska in industrijska podjetja. Kupuje in prodaja valute, devize in vrednostne papirje. Podeljuje predujme na vrednostne papirje. Borzna naroČila izvršuje kulantno in točno. Izdaja čeke iri kreditna pisma ter izvršuje izplačila na temelju akreditiva na vsa tu- in inozemska mesta Trgovska banka d. d | Podružnice; | Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica •f Selenburgova ulica štev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) (Kapital In rezerve Din 17,500.000*-) izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantaeje Telefoni: 139, 140, 45«. Brcojavke: Trgovska. Ekspoziture: j Konjice Meia-Dravograd LJubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Stran m SLOVENEC, ffiie 7. julija 160. Zadružna Gospodarska banka J denar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. s. z o. z. — sedal poleg nunske cerkve, poleti 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". Hranilne vloge se £2 01 brez odbitka rentnega in obrestujejo PO (0 invalidskega davka. . . t ' Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 51/2°|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 '/a°lo VeCJi zneski se obrestujejo po dogoooru. KUPIMO VSAKO MN02IN0 starega SVINCA PUŠKARNA V KRANJU. MH Sb6 tis a# ks aai ea m ^ sS I miši, podpne, stenice, ščurki a vsa golazen mora poginiti, ako porabljat, moja najbolje preizkušena in »plošno hvaljena sredstva, Itot proti poljskim ln hišnim mitim K 28, za podgano li as. za ščurke K 80, sa .te-nloe K 28 tmioevaleo moljev K 10 in 20; proti mrčesom K 10 in 20- ma/.ilo proti u&em pn ljudeh K 10 —; in živini K 10—; ca uii t oblaki in perilu K 10 in 30; proti mrčesu na sadju in zelenjadi proti mravljam 10 m 10 K.. Poiilja po porzetiu Zavou tu eksport H. Jtin-:er, Petrin]Bfe& nI. 3. Zagreb 39. Trsovo.m pri večjem odjemu popust. [ie. Gle. Transatlantique Francoska linija Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Havre"New York samo o dni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje: zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. Združene papirnice Vevče, goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Tvornice papirja v Vevčah, Ja-neziji in Goričanah. Vabi EV. em m sKnpciji delnic. Tvornica lesovine v Goričanah in Medvodah. Tvornica celuloze v Goričanah. nom. za komad tel quel v razmer j n na dve stari Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani z dne 5. maja 1923 provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odobreoja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 11. decembra 1922, VI, br. 5642, na občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice od Din 12,500.000 — na Din 20,000.000'— z izdajo 75.000 komadov delnic h Din 100*- pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 150* ena nova, protivrednost plačljiva ob subskripciji. Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole na blagajnah nižje navedenih mest, da se na njih označi izvršitev opcije. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 200-— za komad tel quel, plačljivih ob subskripciji. 3. Subskripcija traja od 25. junija do 25. julija 1923 in so določena kot subskripcijska mesta: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Kreditni zavod za trgovino in industrijo ▼ Ljubljani, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Vereina v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in Jadranska banka A. D. v Beogradu ter njeno podružnice. 4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskribcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vriie najkasneje do 8. avgusta 1923. B. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tega leta- 6. Azijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja- 7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. julija 1923 dalje in so opremljene že s polkuponom za leto 1923. 8. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. . .. v Ljubljana, dne 6. junija 1923. Upravni svet. V^aja konzorciji ^Sktvcflctfc Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v, LJubljani«