Leto LXX1. It. 2$. LfvMSaaa, torek 1. fekrmarfa lfst Dhi i.- rrat * um 'i, do wo~rrm a ma m od 106 đo 500 vrst a LHd a. vvejl tn*»r*a petlt vrata Dir 4.—. Popust po o .govoru inaerauu davea poaeoaj — »SlovanskJ Narod« *ei)a meeeezio v Jugoslaviji Dtc tZ-—. za tnosematre Din 'A.—. Rokopisi srn om eračajo. UKCDNUTVO Ol OP&AVNUTVO LJDBLJaNA, ftnafljovm aJJea ttev. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 In 81-26 Podružnice: MARIBOR. Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO, LfriMjanaaa cu, telefon «t- 26 — CELJI2. cel Jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 66; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Posledice japonske agresivnosti: Pred novim oboroževalni tekmovanjem Ker je Japonska prekriila določbe ladij, bodo sedaj tudi Anglija, Amerika, l»adan. 1. febr AA. Med Veliko Britanija ka Francijo so se pr čela te dni pogajanja o eventualnem izvajanju klavzule, p*' V.:.- s i-žave. ki so sklenile v Londonu - azurn o pomorskem oborože-*a - i. rezervirajo pravico odreči se obvez- -* m na osnovi tega spora/uma. če b' katera :zmed njih prekršila posamezne njegove določbe. To klavzulo nameravajo Ze-dinjene države in Anglija, katenm se bo 0 priključila tud: Francija, izvajati nemudoma, čim bi se izkazale za točne vesti, d j Ti^mersvsjo Japonci zgraditi nekaj lad'J s lonažo. ki bi preseda-n 3*000 ton, kar je po londonski pogodbi riedopustno. »Sundav Times« prdrobno razpravlja o ?eh pogajanjih in prav; med drugim, da je angleški poslanik v Tokiu skuša! dognati reso frioat omenjenih vesti, da pa se o japonski namen zaerkrat se ni mogel prepričal Ce bi se pa te vesti končno izkaza-h za resnične, se bodo pogajanja, ki so se seda? pričela med Anglijo in Francijo, brž-- Ka "d hfesafijo in Rusijo. 1 v *v • h sporazumih z Veliko Brita- c"edio prav tako priznali določbe 'ondonskeg* posesa - - spora/uma iz leta 19 Vi London. 1 febr. w. V zv?zi z aneleako-- 'Oftko-am*»ri*ko i/moniavo :nisli o vpra- šanju povijanja tonaie velikih vojnih ladij, doznavaio od poučene strani, da se bo Andi ja najbrže £e ta teden obrnila do Japonske. Anffle&ki r«oslanik v Tokiju bo pri t?m izjavil, da Japonska pri določitvi svojega '.rradVienega orosram? ni vezana na omejitve, da pa morata na dru^i strani Anglija :n Amerika irraditi velike voine ladje z več ko 35.000 tonami. Ansliia in Amerika na !>osta potem samo uradili velikih vojnih !ad:i. temveč bosta svoje pomorsko oboroževanje tako pospešili, da jih Japonska ne bo mo-cla dohiteti. Tokio. 31. jan. w. Novi pomorski gradbeni program Zedmjemb držav je izzval v ja-T>ooskih listih ostro kritiko. List >AJi 5in-buni'. k.i ima zveze z vojaškimi krogi, ze nam i sava. da bo Japonska sedaj prisiljena povečati svoie pomorsko oboroževanje. Tudi Francija bo gradila nove ladje Pariz, 1. febr. br. Mornariški minister je snoči sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri jkn je naslikal položaj v pegledu mednarodnega oboroževanja na morju. Naglasil je. da druge države niso sledile zgledu Francije, ki je svoj mornariški proračun za tekoče leto znižala za 200 mili ionov. Nasprotno, vse večje po- Strahotno razdejanje v Barceloni Celi okraji v razvalinah — Doslej okrog looo mrtvih in nad 700 ranjenih Pari?. 1 M-fuaria br. č>*ie ianee se do-•.robnosti o strahotnem bombar-- raaia Barcelone s stran; frankovcerv. V Kt>h skupinah po 6 velikih bombnikov so se Francova letala pojavila nad mestom ter so bombardirala najbolj središče mesta, kjer >o »trnjeni bloki hiš in kjer je največ lju-d Letala so vr^la okrog 40 teikih bomb, I poosfoBIs ZTomo razdejanje. Oli bteki h> w v razvalinah, pod katerimi je II sili 1 smrt na stotine žendk in otrok. To je bilo najhujše bombardiranje od vsega za- četka španski državljanke vojne. Dosedai so našLi tlizu tisoč mrtvih, v bolnicah in zasilnih lazaretib pa je na-i 700 ranjencev. Najhujše razdejanje so povzročile bombe v otroškem zavetišču, kjer so bili nastanjeni baski£ki otroci. 120 otrok je bilo ubitih, la 27 jih je ostalo pri življenju, čeprav so več ali manj hudo ran.ieni. Točno število =mrtnib žrtev tejia napada ni znano, ker bo razkopavaliie razvalin t.rai.ilo v«v dni. Gotovo pa je pod razvalinami nin^n mrtvih. Prekinitev odnosajev med Romunijo in Sovjetsko Rusijo Oba poslanika sta —f m poslov pa bodo skrbeli za ohranitev trgovin skih odnosajev lakafeiia, 1 februarja br. Kakor poroča list >Timpolc je ruska vlada odnoklira-la cvroieca poslanika v Bukarešti Ostrovake-?a. ker «matra. da se je notranje pol it ion: r^žim v Romuniji tako spremenil da je naperjen proti Rusiji. V zvezi s tem bo sedaj tudi Rumum ta od poki. ca la svojega poslanika Ciuntu v Moskvi Poslanik je že dobil na-ioe. naj se vrne v Bukarešto. Ta tiha prekinitev diplomatskih odnosajev pa še ne ponori popolnega preloma. Rusija bo poverila vodstvo posianiskih poslov odpravniku poslov, prav tako na bo tudi Rumunija se nadalje imela v Moskvi svojega odpravnika pcskrv. Nruna naloga bo edino v tem. da Ib oadal ie _ vzdriu ieta medsebojne trgov-insk » zvere Na političnem polju pa so se odnosa i i ae od odboda Titule*« marno ohladili in pre-- ^vfja odpoklic ot ot saSSSaSJSl i h diplo- matskih zastopnikov le priznanje d?janske-ea stanja. Bukare*ta. 1. febr. br. Docela, po zgledu Nemčije so sedaj tudd v Rum uniji zaceli preganjati zide iz vseh služb. Najprvo so odstranili žiicvske veroucitelje in učitelje, nato profesorje, naposled odvetnike in sodnike, nato zabranili narneAče-nje zidov pri zsjseAsnh podjetjih, sedaj pa Je vlada izdala se odlok. 5 katerim prepoveduje zaposlitev zidov v hotelih, re-stavTacijah. gostilnah in kavarnah. Ino-zemđici zid je, ki ne morejo dokazati, da imajo dovolj denarja za preživljanje, bodo takoj izgrioni. odslej pa se bo že r*a, meji vršila najstrožja kontrola, tako da bo tujim židorn sploh ooemoeočen dostop v Rumunijo. Komunistična gnezda v Bolgariji Sedaj so odkrili tajne tiskarne in ponarejeval-nico dokumentov Sofija, l febr. br. Policija Je uvedbi ob-seino akcijo za iztrebljenje kamuruarna na Bolgarskem. Preiskava, ki je bila izvršena v Sofiji. Je dovedla do odkritja tajne komunistične tiskarne, v kateri so se tiskali letaki in druge propagandne brošure. Našli so tudi arhiv tajnega vodstva komunietinče stranke in zaplenili seznam glavnih voditeljev, ki so jih takoj zaprli. Včeraj so nash dve tajni tiskarni v oko-Hd Sofije. TA** tam »o zaplenili mnogo propagandnega gradiva. Policiji se je tudi posrečilo odkriti tajno delavnico za ponarejanje dokumentov. Tu so izdelovali predvsem ponarejene potne liste za korou- Paravnava incidenta z ameriškim Tnki». 1 febr. A A. Včeraj ie bil iikvidi--JD in«-id*»nt. ki se je pripMil pred dnevj ?m*»r š-i^niu po*lan!>xe;nu tajniku AlltSon j. Kakor poroči »o listi ie bil sporazum dosežen na sestanku ameriškega poslanika v Toki jo s pomočnikom zunanjega ministra Uorinuaiieia, ki || ii^iivil, da so *■*-^a njsiiCiie agente, ki 90 jih pošiljali na vse strani. Našli so tudi celo zalogo raznih drugih ponarejenih dokumentov. Podpisi državnih ura/dnfloov in Stampiljke državnih uradov so mojstrsko ponarejene, tako da je falzlfikate le težko ločiti od pravilnih dokumentov, v zvezi s tem razkritjem je policija izvršila veliko Število aretacij. Komunisti so imeli svoje zaupnike celo na najvišjih mestih, tako da so bili -sproti poučeni o vset: namerah vlade. Zato jim tudi dolgo niso mogli clo živegra-Seoaj pa izgleda, da jim je odklenkala ker je vlada trdno odločena z vsemi sred- : stvi zatreti komunizem na Boigfirkem. j ol»la^*i uvedle zaradi te^a dogodka takojšnjo j in stroco preiskavo Pomočnik je poslanika j OfK)w>ril. da ie ie neki zastopnik vrhovnima po\elj$tva japonske vo^ke v Nankingu *>*»is.kal AlMsona in mu izrazil svoje obža-ovani*' ^rnd. n^/»t že leneira locodka. Poleg te?a ie '^pon^a vlada odredila vse ukrepe, da se podobni incideoli v bodoče oe bodo vx piipetili.i o omejitvi tonaie vojnih Francija in Rusija povečale svoje vojne mornarice morske države se mrzlično oborožujejo in grade nove vojne ladje, ki daleko presegajo tonažo, določeno v \vashingtonskem pomorskem sporazumu To je francoski proračun postavilo na glavo. Zato bo sedaj predlagal ministrskemu svetu primerne ukrepe, da si Francija v pogledu pomorske oborožitve zagotovi svoj dosedanji prestiž. Namignil je, da bodo zamenjali predvsem zastarele vojne ladje z novimi, ki bodo zgrajene kar najmodernejše in ki se bodo v pogledu tonaže ravnale po novih ladjah drugih držav, tako da Francija tiKl; v tem pogledu ne bo zaostala Anglija in položaj na Daljnem vzhodu London. 1. febr. V vsej angleški javnosti ie zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je min. predsednik Chajmberlain za 10. dopoldne nenadoma sklical sejo vlade. Kakor se .ie naknadno zvedelo, so na nj^j razpravljali o izpadih japonskih generalov in admiralov proti Veliki Britaniji, posebno pa se o erožnjah vrhovnega povelinika japonske vojske na Kitajskem generala Maouia, ki j 5 pred dnevi izjavil, da je spopad med Japonci in Angleži neizbežen. Na izredni seji vlade so sklepala, kako bi odgovorili na te grožnje. Sklenjeno je bilo, da se poape-.šiio pogajanja z ain-risko vlado za tesnej- še gospodarsko, politično in vojaško sodelovanje na Daljnem vzhodu. Če se bodo ta pogajania 1 doglednem času končala s popolnim uspehom, bo angleška vlada sprejela nadaljnje sklepe v sporazumu z Ama-rika ce pa bi pogajanja ne uspela- bo v določenem roku ponovno obravnavala nastali položaj in na lastno pest ukrenila vse. kar je potretoo za učinkovito obrambo angleškega prestiža in interesa na Daljnem vzho«-du. Odgovor Japonske London. 1. februarja AA. Nadaljujejo se posvetovanja med USA. Veliko Britanijo in Francijo zaradi japonskega pospešenega oboroževanja na morju izven okvira lon-donekeca sporazuma. .Japonski uradni odgovor ni mogel popolnoma pomiriti leh treh vlad, posebno še zaradi tega, ker misli .Japonska graditi nove vojne ladje s tonažo nad 35.000 ton. Medsebojno obveščanje Loudun. 1. febr. AA. v angleških pomorskih krogih trdijo, da se bodo Velika Britanija, Zedinjene države in Francija medsebojno obveščale o vsem, kar bodo zvedele o japonskem pomorskem oboroževanju. Do tega sporazuma je prišlo na sestanku zastopnikov teh držav v angleškem zunanjem ministrstvu. Mussolini obišče Budimpešto Dospel bo nenadoma z letalom Budimpeata, :. febr. br. Posebni poročevalec desničarsko ekatremnega *Uj Ma-jrvarsapai: je imel v Rimu razgovor z ministrskim predsednikom Benttom Mussolini jem. Predsednik rtab jamske vlade je madžarskemfu novinarj« izjavil, da je bil vedno prijatelj Madžarov in bo to tudi ostal. Vedno je in bo podpiral madžarska stremljenja in pospeševal vsako akcijo, ki lahko dovede Madžare do za želje-(.^a cilja. Že dolgo časa se pripravlja na to, da obišče madžarsko prestolnico in bo to tudi storil. Prišel bo v Budimpešto v času, ko tega ne bo nihče pričakoval. Nairnignil je, da se bo poslužil letala in se nenadoma pojavil med srvojimi madžarski prijatelji. Borba za delovni statut v Franciji Delavske organizacije niso zadovoljne z nacrti vlade Pariz, L februarja A A. Osrednji svet panskih kovinarskih sindikatov Je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja med drugim, da so bile iz zakonskega načrta o statutih dela sistematično črtane vse garancije, ki so jih zahtevale delavske organizacije in zastopniki glavne zveze dela, čeprav so pristojni kirogi obetali, da bodo vsa ta jamstva z zakonom fiksirana. Zaradi tega zahteva, naj njegova delegacija stori pri pristojnih oblasteh, pa tudi v parlamentu pri vseh levičarskih in desničarskih skupinah vse. da se delavski pogoji izpolnijo in da se v parlamentu prične razprava o uredbi glede kolek tivnih pogodb, kajti drugače bi se zakonski načrt o statutin dela mogel toimačiti kot navaden manever vlade, ki stvarno ne predstavlja ljudske fronte in se zmerom bolj oddaljuje od njene ideologije. Prostovoljski problem na mrtvi točki London. 1. februarja b. Pod naslovom »Nevvmešavanje v zadregi t objavlja liberalni >Manchester Guardian« članek o sedanjem položaju v mednarodnem odboru za nevmeaavanje v Španske zadeve in navaja med drugim, da sta v novembru lanskega leta italijanski in nemški delegat formalno pristala na postopni umik tujih prostovoljcev iz Španije, kar je tedaj zbudilo najlepše nade v uspeh naporov odbora za ne vmeša van je. Dejansko pa je že tedaj ostalo odprto vpraSanJe, kaj naj se smatra za prvi »bistveni umike prostovoij-cev, da bi bili nato mogoči nadaljnji razgovori. Lord Plymouth se je kot predsednik odbora med tem pogajal z vsemi prizadetimi vladami, ne da bi se bil dosegel kak uspeh, kajti po seji pododbora prete- kli teden je bilo mogoče ugotoviti samo to, da sta italijanski in nemški delegat spet zagovarjala samo sporazum o postopnem umiku v proporcionalnem razmerju iz obeh taborov. Med tem pododbor še nadalje razpravlja o splošni resoluciji v španskem vprašanju, ki obsega baje 135 členov. Člen 134 govori tudi o ^urniku prostovoljcev-. V poučenih krogih zatrjujejo, da zahteva Francova vlada, naj se o tej resoluciji razpravlja člen za členom, tako da bi člen 134 prišel šele kasneje na vrsto, ko bi bil že dosežen sporazum v vseh ostalih vprašanjih. List prihaja po vsem tem do zaključka, da bi utegnilo postati vprašanje umika tujih prostovoljcev iz Španije spet aktualno šele čez kake tri mesece, seveda. 1 če bi šlo vse drugo med tem po sreči .. . Delbos o dr. Hodii Parii, 1. februarja. Zunanji ministar Yvon Djlbos je dal pari^kermi poročevalcu CTK naelednjo izjavo: >Srečen eem. da morem tudi jaz s evoje strani pozdraviti i»efa čeako&lovaake vlade ot- njeeovi šestdeset letnici. Pol?g predsednika osvoboditelja Ma*aryka in predsednika Rene£a sr»ada Milan Hodža med najodlič-nei^e delavce francoeito-č?3koslovaikega pri jatelistva. V posebno oreco «i šle jem, da bom mogel med svojim nedavnim obiskom v P rasi. ki mi je zapustil nepozabne spomine* videti kako plemenito in vztrajno deluje Hodža vzporedno s prizadevanjem Francije, da ohrani mir in mednarodno sodelovanje. Žilo prijetno mi je, da morem izraziti evo je globoko spoštovanje in svoje resnične simpatije zanj. Želje, k; jih gojim za osebno srečo Milana H od že in za prijateljsko deijlo. ki k> sedaj vodi, so hkratu želje francoske vlade in vsesa Iranooskega naroda«. Poroka albanskega kralja Budimpešta. 1. februarja AA. I radno potrjujejo zaroko albanskega kralja Zoga z grofico Geraldmo Aponyjevo. Poroka bo meseca marca. Razpust društva Banska uprava v Ljubljani je razpustila Klub primorskih akademikov z motivacijo, da je prekoračil svoj, v društvenih pravilih določeni delokrog. Sorzna poročila. Čarih, 1. februarja. Beograd 10.—, Pariz 14.135, London 21.625 New York 431.125. Bruselj 73.—. Milan 22.69, Amsterdam 241.10, Berlin 174—, Dunaj *U5, PotUUnl ol***«!* Ne Izgubljajte živcev i * Na Hrvatskem nekaj ni v redu. to je razvidno iz polemik v hrvatskih listih. Zdi se, da nastajajo v hrvatskem narodnem pokretu* katerega vodja-samodržec je dr. Vlad-ko Maček, ne\>arne razpoke. To izpričufe tudi članek, ki ga je v svoji zadnji številki objavil »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šarića. Ta uvodnik, ki nosi značilen naslov »Ne izgubljajte živcev«, je velezanimiv prvič že radi osebe pisca, saj ga je pisal, vsekakor pa inspirira! nadškof dr. šarič sam, ki je znan kot velik prijatelj in spoštovalec dr. Mačka, drugič pa. ker popolnoma odkrito priznava, da so nastala v hrvatskem narodnem pokretu resna nesoglasja med — mestom in deželo. A ic manj interesantno je tudi to, kako »Katolički tjednik« skuša potolažiti nezadovoljnike v dr. Mačkovem pokretu, ki so, sodeč po njegovih izvajanjih, po večini med duhovščino. Ust izvaja: »Mi Hrvati imamo mnogo plemenskih črt in navad v značaju, ali mir in treznost prav gotovo nista naša močna stran. V nas je tudi nekaj južnega temperamenta in nebrzdanosti in morda še celo preveč onega tipa slovanske individualnosti* ki se hoče predvsem postavljati in dru-ge nadvladati. Vsak izmed nas hoče biti mal suveren, uverjen, da sme vedno govoriti in delati, kar mu pride na pamet. Naša narodna sloga zadnjih let je od te strani skoraj paradoksalna. Ona predstavlja nenavadno, pa zato tudi častno in redko izjemo. Bati se je samo* da bi to ne ostalo samo epizoda minljivega pomena, da ta slo-g» in disciplina ne razpade, predno bodo oživotvorjeni cilji, radi katerih smo jo ustvarili ... Zdra\n instinkt ljudskih mas se je pokazal do sedaj mnogo zrelejši, kakor bi človek pričakoval...« Ko je list izrekel tako svoje priznanje širokim ljudskim masam, prehaja na mesta ir. pravi: »Zato pa so naša mesta — žalostno prvenstvo v tem pogledu nosi vsekakor Zagreb — m pomalo tudi organi njihovega javnega mnenja jeli izgubljati živce in instinktivno podlegli značilni naši želji po glodanju, kri-tikasteriji in rušenju. To je treba brezno gojno obsojati. . .-c Da moralno dvigne one. ki so jeli dvomiti o uspehu hrvatske borbe ali ki ne morejo dočakati uspešnega konca* daje nadškof ovo glasilo vsem tem le-le nauke: »čas je najboljše zdravilo. Človek ne sme biti nestrpen in nervozen, saj čas pokaže* kaj je dobro in kaj slabo. Drugo je teorija, drugo praksa. Življenje samo izpod-kopava tla nemogočim teorijam in sodnik je na koncu vendarle življenje, praksa. »Katolički tjednik« zaključuje svoja izvajanja tako-le: »Se smemo, biti preveč skeptični in škodoželjni ntti nasproti teorijam kmeiske države* ako je tudi kak njen teoretik šel predaleč. Pretiranosti bo čas demantira!. Katoliki smo lahko srečni, da je ključ situacije v kmetskih rokah, ker kmetje ne bodo osnovali ne biezbožne. ne krvave drža\*e. \e smemo se nervozirati. ako semtertja puščajo duhovščino ob strani. Nismo mi vedno brez krivde... Delt* je boljše od polemike in nervoze. Bolje je osvajati nego anatemizirati. Brezobzirnost samo odbija in izziva reakcijo. Zato še enkrat: Ne izgubljajte živcev.'* — Priznati je treba, da gleda glasilo nadškofa dr. šariča prav trezno na situacijo, kar pa se naukov, ki jih daje. tiče, bi bilo le želeti* da bi se po njih ne ravnati samo hrvatski veljaki. Nova organizacija Častiti gospod Janez Kalan, je izdal letak, ki so ga v nedeljo njegove somišljenice razdajale po vsem mestu. V letaku čitamo: •Ker svet stoji, še ni bilo tega kakor zdaj* da bi se ljudje zarot ili, da hočejo Boga iz nebes strmoglaviti^ uničiti in vero vanj po vsem s\-etu do korenin zatreti. In koliko je teh peklenskih zarotnikov! Pa kako neugna-no in neutrudljivo* s kakim ognjem in požrtvovalnostjo delajo za svoje peklenske nakane! Milijarde denarja darujejo in potrosi jn za to. In pri nas? Saj slišite, da križe podirajo. Samo še čakajo in se priprav-Hr.io. kdaj bodo mogli planiti tudi po cerkvah, da jih požgo in podero. Katoličani! Kaj to divjanje tako mirno gledamo?! Ali naj ima res satan br&z primere gorečnejie apostole kakor Bog?! Katoličan! Če si prijatelj Kristusov* vstopi v četo Kristusovo. Kdor ima kaj krščanskega poguma — za nami! Vsak naj prispeva svoj del! Vsak mesec boš daroval en dinar. Kdor more dati več* ima večje zasluge. Bolj nujne in koristne stvari ne morete podpirati. To je danes bolj potrebno kakor cerkve zidati. Kaj pomaga* če nam jih podero in požgo?! Drugo se vam bo Se naznanilo. Razdeljeni boste po desetoricah. Prejeli boste sprejem-nice. O priliki se zberemo. Ta armada se bo zbrala po vsem katoliškem svetu, — na Slovenskem naj se pa začne!* Na letaku pod črto je pripomba: »Ta list naj gre iz rok \' roke — pri takih* ki *o ra tot Zapiši imena in jih oddaj pri frančiškanski porti v Ljubljani ali pa v konviktu (v pasaži predzadnja vrata)*« — Prečastiti Janez Kalan so, kar je res* je res, zelo podjeten in Iznajdljiv gospod. Kaj vse so ie ustanoviti! »$veta vojskam, »Unio catolica*r. »Slavia ca-tolica« in cela vrsta drugih organizacij, vse to je plod njegovega brihtnefr uma in razum * 1 Kđo bi mo*« ae oo£9taujff< »SLOVENSKI NAROD«, tor**, 1. ——i — Fklprave za veliko proslavo: Pol stoletja našega obrtnega Šolstva Ljubljana. L februarja Slove neko obrtno >o stvo prasnu je letos svojo 304etr:co. Jubilej bo prosla\ Is dr* iavna teani&a ared: ja šola v Ljubljani solo slovesno; priredila bo veliko m/stavo, ki se je bodo udeležil: ni oddelki /u\oda in obrtne ter mdustrijske strokov^ *>Ie v Sloveniji. Nadalje bo pa zavod izdal tn-'td* 17 stoletja V Avsrrj- je pa obrtno šolstvo prešlo v državno upravo šele I 189u Dot le i je drsava kazala rj7umevanje za obrtno šolstvo le s tem. da ga je skromno podpirala rer ga ?e prepuščala deželnim in obfinskun upravam in gospodarskim ustanovam ter dntšt voui. OBRT NT. SOLE SO SF. RAZVILE IZ DRUGIH Najprej se je pojavilo st emljenie. da b: navadne šole pc^peševale razvoj obrti Državni kancear Ksur.:t- ;i '. 1766 proč zasnovo bodočega induatnjskesa. rrgovin-skega. poljedelskega in drugega strokovreca šolstva v Avsrr ;i m L IS*2 je b;' *r>reiet predlog, da se moraio učite'li no malmh lry Uwi!- rud rr.i*em2*-.Ve s* rsa-va (predmetov, ki bi se pk moral naučiti vsak r>brt-ni), da b- lahko oouČev»,li na obrtno na-daljevaln:h šo'ah Tud s novo astro iena normalna ir.': H .j-^nila i 1774 nalogo skrbeti za obrtno izobraževan je. r»ak«r ie bil l 1787 izdati vladni od'»k. k- bi na i po njem po sta'a aopssi I ie obvezna rvipravl jal-uca sa obrtni pouk Vendar b la vsa *a pn zadevanja za pospeši. - obrti nesmotrna ter niso mocla rod :: posebr h uspehov šele v začetku 19 stoleMa i- d«>b' o strokovno šolstvo v Avstriji določnejšo zasnovo, ko bila -ena '-va *eh rnšica inati rat j v Prac :r 2 Duna*u Leta 1826 je bila v Gradcu ustanov*iena stolica za raesssnfto tn konstruV- jo s*-oi?\ Ista 1842 so pa oxf— - ie Lvovu. Do rervoluvie 1. IMfi Ase— t ei anali rurcčnesga asinistrstva ter spadale pod §rod:ixko dv-5- komisijo Pred revo-•rjc;io je bils napo vedar 1 r*eo*~ -va rea!-čneeje šolstva, po prevr. u :e pa prvi naučni minister na- veda! splošno orsam/acijo šolstva, na kar so pa morah čakati se neka i desetletij. ČEDALJE POGOSTE BC ZAHTEVE PO OBRTNIH ŠOLAH Sredi pne'-r-e-a «*< t* a. ko se ve začela ena vije ti industrija, se je čeds'ie So!' kasala potreba po strok ovr.: izobrazbi. Predvsem so stremeli, da b1 *e realki prilagodila potrebam časa m irdan je bil p-av:'nik k! bi naj po njem realka ossiil* reko splošno term-5ki-"»Krs.'be\ č'e samostojno državno obrtno oc"i,;*ce se ic 'ar-vflo I 1965 -s Drjnaro iz obrtne risarske §o?e; država jo je L 1848 priključila r ': tehnik:. S preo^novo polita h.n:ke ie postsla ršarska - na m 1 1870 se je razvila t šolo za stavbne :n »trojtio obrt ter postala p-v a d-Iavna sred~> obrtna iole. L 1870 so sosdsle vse obrtne in industrijska šole p^d naučno ministrstvo, tedaj je pa začelo ustanavljat: šole tudi trgovinsko ministrstvo. Ustanovljena je bHa ynistoialna komisija za obrteo šolske *a-«re iz zastopnikov aaučnega in trgovin«b gs mraistrstva. L. 1876 je država prvič vstavila v proračun kred;te za ob-trio šolstvo- tedaj je bilo ic 9 državnih obrtnih SoL razen umetnostno obrtne šole na Dunaju. Posle; «e je obrtno «olsrvo nagk> razvijalo in l 1888 j« tmels rudi Ljubljana že dve dilavni obrtni šoli: strokovno obrtno iolo za obdelavo lesa in strokovno obrtno Solo za ometao rezanje in šivanje čipk. TEŽKO SMO DOSEGLI PRVE OBRTNF »LE Dandanes sa nam zdi samo po sebi umev-aot, da imamo celo vrsto obrtnih šol m nam ne pride voč na misel, da so se morali naši predniki boriti za sleherno šok). L. 1872 je trgovinsko ministrstvo zahtevalo, aaj mu abornsce poročajo o stopo j- umetne obrti in indnsrrije ter o potrebi ustanov-1 ve strokovnih šol. Ljubljanska zbornica je sestavila obširno spomenico. Na ved is je, da na Kranjskem ni nobene strokovne m ne risarske sole. V Ljubljsni so le nedeljske šole, ki pa na vet reza jo ie zaradi tega. ker na ne poučujejo strokovni učitelji. Z borje nredlegtla ustanovitev splošne obrt-loJe in umetnostne akademije za sii-znodelirenje in kiparstvo v Ljubi jami v Idriji ps strokovne Šole za kleklanje. Spomenici je predioi ia tudi očni načrt, ki nem pn kase. de bi nova obrtne šola imela le sonde * sedenjih obrtnih nadaljevalnih snk Uspeh spomenice je b:i. da so se ne- e šole v Ljubljani spremenile v obrtne nadaljevalne sole 1 1873 ja pa bila v Idriji ustanovljena prva državne obrtna strokovna šola na Kranjskem — sota za kleklanje čipk. Ker pa Kranjska ni dobila obrtne šole v Ljubljani, je naučno ministrstvo 1. 1881 ustanovilo tri štipendije za dijake s Kranjskega, da so lahko obiskovali obrtno šolo v Grsdcu . Mnogo prošenj ia posredovanj je bilo treba, da je naučno ministrstvo 1. 1888 izdalo ustanovitveni odlok za strokovno šolo za lesno industrijo v Ljubljani Ustanovitveni odlok za ustanovitev strokovne šole za vezenje in Šivanje šipk je pa izdalo že 1. 1*87, a je o tem obvestilo ljubljansko trgovsko in obrtm&o zbormeo šele naslednje leto Ta odloka pomenita temelj slovenskega obrtnega šolstva ter sedanjega ve-Sj zavoda, ki se oficielno imenu'c: Dr iavn a tehniška ^rednia šr»la v Lii'b'iani. Prvi direktor liub1 ia-i^kih strokovnih *ol je bil Ivan Subic Šolske prostore za sfokov--""> obrtno *o!o za obdelavo le«e ie mestna ob":na najela v Virantovi hiši na Sv. Jakoba trg«. RAZVOJ NAŠEGA OBRTNEGA tOLSTVA S*roko\-na šola za lesno »ndustmo ie imela oddelke za stavbno in pok Litreno mizarstvo, ^trugarstvo rerbarstvo. pletarstvo in pozne »e rudi za tesarstvo tr m'inastvo. Prvo leto je imela «ola wmn nr\-e tri od-deHce. Subic se je takoi Koeel zsvrema*i za taafsrjenjr *oie L 1802 :e ^ola pridobila »javno r;sar«iko šolo za mojstre in pomočnike«; odprta te b'"la ob nedeljah L 1*94 se je šola razširila z oddelkom za figuralno plastike in 1 1*9S z oddelkom za pletarstvo Na ooeh strokovnih ^olah je bil učni jezik slovenska Stenske šola ie 1 lSo:» nri-dobila odde!ek ^s k'e'<'anje črnk ter se je prekrstila v ^ , ,a nmetne senonfe in čm-karstvo L l^^O so žen«ik šoli Dnkljurili ta\mo clenliHen za ženske L 14011 sta bili obe šoli združeni \ umetno-obrtno strokovno šolo. ki se e delila v štir' oddelke Leta 1004 je bil ustanovljen prv oddelek ki je ime! rraJa delovi>dominske|*a 'zvestja Razstava bo na'vcTja Stoje vrs*e. ka iih ie bi'o prtrejenm v na^i državi Na nji bodo sod^ovale razen \-seh zavodovih šol še r.a-'ed^je mdustrijeke in obrtne šf-le: bekstrlne som v Kran'u rasV^ics so-a v Celju, oletaroka šola v Ptuju, D-ža\mi osred nj: ▼avod /a ženski domaT; obrt v L'ublja ni in m«i";b^fvVa Ženska obrtna Šola. Raz ■Save dru^i pa izdaja spominskega izvest ja državne tehni'ke srednje Šole v L;ubljani. temveč bo nudi'a popolno sliko ^^et-ega -azvoi« v«ega naš<5ffa obrtnega in industrij-=ke?e šolstva. Ra/umluvo ie. da bo raz-seava po svojem ^naxaju imela globlji pomen za vse -a*e fi^^nodarsko živi ien je. <*ai na «?re /flolj za navadno ^o'^ko razstavo Za-se«'a bo vsa iSSSka poslopje: izdelki bodo rasstssffenl v nrietič'u in v n-vem nadstropju Vse de'avnice b?>do med razstavo v obratu. PoVa*a*' Hasti hočejo, kako delule io s*roii. ki so jih narodili sami v šoli zad-~h 1e'• V*« ž> nekaj časa vneto nr-nrav! ja-o na razstavo in pripravljalna dela eo lepe napredovala. Razstava ?e bo začela 17. junija in bo trn als 8 dni. Dob-o ie rudi rapredcvtlo delo za izdajo sp^.nr.-.s'-.egs izvestja. Publikacija bo žeto ob**ma. Posebno vrednost bo imela, ker bo v nji opisano vse obrtno in industrijsko Šolstvo na s'oven.-.1--m ozemlju, tudi obrtne šole v Tdriji. ^orici in Trstu. Izvest je se bo delilo v štir1 dele; v prvem de'u bodo obdelane re'v.iš!;i sred"ia ro'.a. delovodska moika in ženska obrtna ^o^a; duiZ' del bo vseboval splošne spise; v tre t jem delu bodo opisi obrtnega in industrijskega šolstva v Sloveniji, v četrtem pa bo obdelano obrtno in industrijsko šolstvo v državi Ravnateljstvo šole ob tej priliki apelira na vse absolvente, zlasti ns absoiventinje, ki se posebno nerade prijavljajo, naj mu sporoče. kdaj so absolvirali in katero šolo te: v kakšne-m poklicu so .xiaj. Tc podatke ravnateljstvo potrebu'c za zelo pomembno statistiko. Pismo iz Ga-Pa Samostojnih skokov sta se udeležila tudi NcvSak In šramel ter zasedla 26. in 27* mesto »iarmiseh Partenkirchezv 31. ianuarja V nedeljo je bil končan II. mednarodni limolfo športni lel-n v Garmiđcli Parten-- hnu. Le4oč» udelette ni bila tsko številna kakor prejšnje leto in so zlasti manjkali sm\sseri odlični za^lopaiki severnih držav. Tako ni bUo na Starta Fincev niti Švedov i ji n:ti najboljših Norvežanov, pa? pa so \ velikem »levilu nastopili domaći ui Avstriftj zlasti v alpski konibiaaf i:. Prav o ;a to bil; zastopan; tudi Italijani. V ejpska komSrina sc je odlomila bitka med domačimi e^pecialiMi in pa Avstrijci. Z;i'.ieal Ntw Roman Wornd!e pred Av-striirema Knei«-loni in Schwablom. Proga je l»Jt zlasti pri «uuku zelo težka in mestoma Isdena ter se je pripetilo saZ težjih nesreč. Svetovni prvak Francoz Brni! Allai- je že začetk-rnovalcev- ki so se plasirali na devet prvih rno>=t. Zmagal je Gerardi pred svojim rojakom Demeizem. ki ju oba poznamo ie izza olimpijade in pa Fisinih te^em. Kakor znano, is bil Demetz edini srednjeevTopec« ki ae ie na 50 km plasiral pred našim Smole- I ea Norveika kombinacija, ki je bile določena za sotoio, te bila zaradi odjuge preložena na nedeljo dopoldne. Zmagal je Norvežan Hecgen pred 5emeem Meereansom. V skokih za kombinacijo je bil sicer prvi znani Pollak Marusarsz. nač stari znanec iz Planice. Isti je zmagal tudi v samostojnih skokih. SamostojVii skoki =o bili prvotno določani na olimoiiski skakalnici, zaradi ^nežnega meteza in močnega vetra pa so jih preloaiH na manjšo skakalnico za kombinacijo. Sa veliki skakalnici ie bil 1<* no en skok in ie dosegel največjo daljavo Maruša rsz g 74 metri. V kontni orani pri samostojnih skok* je zmagal Marusarsz z 222 2 točkami (46.55 m>. drugi Bsder (Nem-.Hja) 211.7 (tf51). Samostojnih skokov *%s be udeležila tudi naša zaetopn k a Novšak in SrameL Po dolžni skokov nista zao. tajala, pač pa sta stilno bila slab*a. Novšak V zase lel s lTB/* todkami in skokoma po 96 m 41 m 1?o, Srnmei ra T! mr^to s 173.5 točkam: in -Kofeema avnkrat -o 41 m. Državno smuSko prvenstvo v BoHtija H->ainj, 1. leoruarja Danes in jutri 1k> v Bohinju zbrana elita ;iaftih sjimčarjer. ki bodo merili svoje mowi v Lorbi za ponosni n.i^icv uržavn-c« p va-ka v ISaeični kombinaciji. Najboljš; naš, e-muAarji. večina star:h preizkušenih borcev pa tudi nekaj novih imen bo na etartu in zato bo liorba res prav zanimiva ni ogorčena. Popoldn* bo tek ua lb km za ko:nbina-'•ijo in *amosto no. a julri lodo na veliki Hansenovi skakalnici, ki dovoljuje skoke do 50 m. tekmovanja v skokih. C"e prispejo će udel^en<*i iz Garmisck l'art?nkiTTlina- potoni bodo .<;kn>kali vsj naši r.a:boliši. Udeležba bo pkoraj irolovo rekor Ina, saj bode tak-fne v skokih tudi nekaka preizkušnja in me rilo za udeležbo na mednarodnih slcakalnih tekmah v Cehncu, ki bodo v nedeljo G. Fe-bruarU in katerih s» udeleže tudi naši tekmo vaki. Tekmovanja «e bodo pričela ob 11. dopoldne, tako da bodo lahko skokom pii.^o-stvoval; tudi smučarji in izletniki, ki «»e pripeljeio z .utraniim vlakom v Bohinj. Vreme je asjsseste, a tudi smežn^ prilike so izredno ugodne, saj je padlo nad po] m<»tra pnfira in ie smuka na zmrznjeni podlagi naravnost sijajna- taka kakor »e lelos še ni bilo. Z današnjim utran)im brzovlakom se fa pripeljal v Bohini tudi minister za telesa* vzgojo dr. Mi leti?, pod ka'ftrec:i pokrovi-i teljstvom so te-kme v Boh'nj'i. ★ DRŽAVNO PBVEKSTVO V UMETNEM DRSANJU Pod j*okrovitel jstvo n ministra za telesne vxs80jo dr. Miletica bo dr vi in jutri na dr-seliirai SK Ilirije pod Teki novi m gradom tekmovanje v umetnem drsanju. Za tekme so se prijavili najboljši nssi drsalci in dr- -, va&na elani Ilirije, a prispeli eta ta dt dve CokifBauk! is gd*. ftupuluea, eHedea zaaTebakoga liaekn Dravi bo proMuTia v l ušli drsanja, ki ta priene ot> ».80, ki bo ■mtllii sporta emu občinstvu mnofo užitka, saj iiiieje vsi tekmovale! m seboj letos preeai isdataa treniat in nekateri so bili tudi nekaj esaa na Dnaaju. Veliko mri manje vlada si seri za ekshibicijo dvojice Štive Piseis Siber, ki je pa dvomljiva, ker je O&L Pateetova včeraj nsvarno padla ia si nekoliko poikodovala koleno. Zaradi tega le tndl njen nastop ogToien. JiStrf. se prične prvenstveno tekmovanje ia ob 8. zjutraj in sicer v obveznih likih, ob 10. pa v prostem drsenju. Tekmujejo dame, »uniorji in seoiorji. Ob&nstvo opozarjamo na lo lepo prireditev in ge vabimo na drsališče SK Ilirije. Nova palači Bate Ljubljana. 1. februarja. Zveza Združenj gostilnitarskih obrti za dravsko banovino nam sporoča: Časopisna polemika je deloma zavsala v pr-^edu kavarniške koncesije za novo palačo ttke Bata enostransko stališče, namesto da bi se zavzela za nase domače £• stin- ske podjetrvke. K tej polemiki je tre~)a ugotoviti, da se za kavarniško koncesijo v iej novi palači ne poteguje toliko ttka Bata. koMkor njen ^oslovodia oziroma arh***tt, ki je izdelal načrte. Slednji je namreč r-a mestnem načelstvu zatrjeval, da je ka 'ar- n*. le njegova zamike, j je v načrtu izve *>rez vednosti tvrdke, in da *rlka dovo!;";,, ^r? r kavflrni asTnen• i. uporabi tudi drugače ter je celo pripravljena tozac' s načrte iz-premeniti. ce ti k tc ne bila izdana Ker je iz cele akciie razvidno, da e 7a kavarno iz čisto zasebnih nagibov poteguje: samo nekateri posamezniki — kar ivun k bilo potrjeno tudi na avtentičnem mestu —, Zveza združeni gostilničarskih obrti za dravsko banovino V imenu svojega članstva obsoja akciio. ki se ie razvila potom spretne reklame proti interesom domačih gostinski podjetnikov v času. ko ravno nasproti bodoče palače te velike rvrdke gradi slovenski hotelir veličastno palača z najmodernejšo kavarno in grill rcomom. S takšno akcijo ubijamo podjetnost domačinov, ki bi jih že v naprej uničili če bi dovolili, da nasproti njih gradi tujec konkurenčno pod-ietje, še prav posebno pa zaradi tega, ker ie v najožem središču Ljubljane danes že sedem res moderno urejenih kavarn. Bati, ki po svoiih podružnicah v dravski banovini zasluži ogromne zneske, nikakor ni kot protiusluga za zidarje novega poslopja v Ljubljani potrebna kavarniška koncesija, saj se tistemu ljudstvu, ki ii do-na^a dohodke, lahke oddolži tudi na drugačen načm kakor s kavarno. AH ni zadosti, če se Bata peča z izdelavo in prodajo čevljev, nogavic, gumijastih izdelkov, igrač :n avtogum''* Večina teh poslov bi bila Bati lahko čisto tuja. saj bi že samo s proizvodnjo čevljev inhko -služil več. kakor je potrebno /a amortizacijo pri nas investiranega kap;*aia in 5e za bogat dobiček povrhu. K O L B D A R i: Torek, 1. februarja katotteaal: Ignacij, škof Mri: Sreda, 2. februarja katoličani: SveCnica, LJubomira D4NAINJE PRIREDITVI Kino Matica: Dobra zemlja — Krik vzhoda Kino sloga: Ladja šutnje v Kmo Union: Car bohemov ReprezentančnJ ples Juri s tov ob 30.80, Planinski ples SPD ob 20. na Taboru Prirodoslovno društvo: predavanje dr. Slavka Rakov ca »Kamni v človeškem organizmu« ob 18.15 v mineraloški predavalnici na univerzi Ljubljanski cestni železničarji: predpust-sa zabava ob 20. v Delavski zbornici Sn*roI Vič: »Dobri vojak fivejke ob 20.15 v Sokotsteesn domu 1 RITTEDITVE NA PRAZNIK l ■• rMnansemmfl isti spored Koncert pevskega društva »Save« ob 16. v dvorani Sokolskega doma v Stepanjf vasi frent jaknbKko grledaJlšce »Skedenj« ob 16. Sokol Vič: »Dobri vojak Svejk« ob 20.15 v Sokolskem domu Ustanovni občni zbor podružnice Sv. Cirila in Metoda ob 10. v Mostah DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Bahovec Kongresni trg; 12. in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta Jutri: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Moste — ZaloSka cesta. ff Slovenski Narod" U I870 Mi Slovenci rmo slec- >ro-'areh — eno nepremagljivo narodno falango. Posebna prireditev v kinu MOSTE Veliki seksualno medicinski zvočni film zakon seksuologa in ženskega zdravnika VAN DE VELDE-a Predstave : dane« ob 20. url, na sveenieo ob 14., 16., 18. in 20. url, v četrtek zadnjič ob 20. urL Cene običajne: Din 3.50 do Din 8.— MLADINI IZPOD 18 LET VSTOP ZABRANJEN l£ policijske kronike Ljubljana, 1. februarja POŽAR V MERGENTHALKR.IEVI TOVARNI Snoči kmnlu po 19 so bili poklicni ga- riki obveščeni, da je izbruhnil v Mer-genthalerjevi tovarni usnja na Zaloekt cesti nevaren ogeni. V Moste se je pod poveljstvom g. Ogrtna takoj odpeljalo z moto rko več gasilcev, ki jim pa ni bilo vec potrebno Stopiti v akcijo, ker je bil ogenj medtem že pogašen. Pogasili so ga uslužbenci s pomočjo raznih aparatov. Ogenj je nastal v tovarniškem skladišču poleg glasnega tovarniškega po-lopja. Vnela se ja slama, a je osenj prešel že tudi na druge predmete. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razvije v pravo požarno kata-stroao :n --e jc zahvaliti le Dozornps^ — bencev, da do tega ni prlJIo. Gasilci so se nato vrnili nazaj v Mestni dom, kjer so obvestili o odpravljeni nevarnosti prostovoljne gasilcf. ki ?o bili tudi že na tem, da ?e odpeljejo v Me-de Škoda zaradi ognja v skladišču znsša okrog "0^0 Din. Včeraj popoldne je prišlo na Žal osla cesti p~ed vojaško bo'nico do manjše prometne nesreče. Tamkaj sta trčn'a tramvajski voz ter enovpre/jd kni^čki voz na katerem ja sedela °0lctna prev/itkarica Marija Pajer 'z Vevč. Pajerjeva se je teko ustrašila, da je dobila hud živčni pretres in so jo mecnfl takoj prer>eljati v bolniro. Zaradi Učenja sta se precej pokvarila tudi cba voza. TATVINE V MESTU V stanovanje Marj;e Fležar Ulica na Grad 3. se je spi a? U p^edvčeranjim drren tat, ki SO mu bile razmere najbrže dobro poznane. Zl^kovec ie odriesel Fležarj^vn 1500 Din v bankovcih in tri stare avstrijske goldinarje. — Iz predsobe vpokojene-ga želemićarja Franca Gcmolja v Gra-daSki ulici *3 ^ nekdo odnesel 3W) D;n -vreden črn suknjič. — Oni dan je skušal v'o-rniti v lesen nnbiraln;k v viski cerkvi mlaj ši moški, kar sS mu pn ni per.rečlo. ker je bil prepodem. Vlomilec p.^ se je ?e naslednji dan vrnil in ukradel :z. nabiralnika 200 Din. Vlomilec je bil star okrog 25 let ter je bil oblečen v rjavo suknjo. — Iz vlaka od Sevnice do T.jubl/ane je drzen tat ukradel brezposelni natakarici Mariji Tekov! večji zavoj, v katerem je imela za 400 Din obleke ter perila. NESREČE IN NEZGODE V bolnico so prepeljali včeraj in danes več žrtev nesreč iz mesta in z dežele. Pri smučanju si je zlomil levo roko 151etni mizarski vajenec Ivan Car iz Srednje vasi ori Loškem potoku. Blizu Kresnic je vlak rjodrl 321etnega Karla Trobca s Kresni-ških Poljan in sa nevarno poškodoval po glavi in po životu. — V litijski predilnici je stroj odrezal preddelavcu Ivanu Tro- bentarju dva prsta na desni roki. — Na cesti blizu Gornjega grada ie včeraj montiral šofer Alojz Založnik na avto novo jrumijasto kolo. Pri polnenju z zrakom pa se je kolo razletelo in šoferja težko poškodovalo. P,i7b:lo mu je spodnio čeljust tti ga ranilo na glavi. DVE TATVINI KOLES Izpred Kajfe/evega bufeta na Masarv-kovi cesti je nekdo odpeljal železniškemu uslužbencu Jožefu Pipanu 1500 Din vredno črno pleskano kolo. znamke »Standard« Dalje je bilo ukradeno kolo tudi Vilibaldu Mlejniku. in sicer iz nezaklenjene kleti v Kersnikovi ulici 7. Mlejnikovo kolo je znamke »Eiglon- ter vredno 1000 Din. Koncert »Save« Ljubljana, 1. februarja. Pevsko društvo »Sava«, ki deluje že 12 let v Ljubljani in ki se je prva leta udej-stvovalo predvsem na periferiji, je postalo zadnja leta t&o popularno med meščani in pridobilo rt je rloves boljšega pevskega zbora. Pevski zbor »Save« je žel decembra na novinarskem koncertu prave t.numfe in mnogi poslušalci so se čudili, da niso dotlej slišali in ditali već o društvu. Društvo priredi vsako leto velik samostojen koncert ter z njim poda pred javnostjo najlepše obračun svojega prosvetnega o>'.a Pevska zbor je gojil doslej priljubljene narodne, odnosno harmonizirane narodne pesmi, iz sporeda jutrišnjega koncerta, ki bo ob 16. v dvorani so-leoisfcega doma v Štepanji vasi, pa posnemamo, da so marljivi pevci naštudira-li tudi celo vrsto težkih skladb. Na sporedu sta dve Prelovčevi pesmi. 7 Venturi-nijevih, 2 Adamičevi in po ena Volariče-v?.. HadrirKrva in Lajovčeva. Za it tega sp^Tvid^mo. kako obfMren in bogat je spored. Presenečen.: boste, kaj vse je dosegel s pevskim zborom njegov novi pevovodja F. Venturini, ki ie na glasu dobrega pevo-vodie Mimo labko trdimo, da bo jutrišnji koncert nudil poslušalcem pravd umetnostni užitek. Vokalna glaba ima pri nas mnogo iskrenih čestilcev, a pevskih koncertov, ki bi bili dostopni širšermi občinstvu in ki bi nudili, kar poslušalci predvsem zahtevajo, je premalo. Ze zaradi tega zasluži jutrišnji koncert »Save« posebno pozornost in prireditelji pričakujejo, da se ga bodo udeležili tudi meščani. Pot v Stepanjo vas bodo lahko izkoristili za lep sprehod ob solnčnem vremenu, ali pa z avtobusom, ki odhaja s Krekovega trga ob 14. (a 15 Stev 25 »SLOVENSKI KARO D*, torek. 1. februarja 193* Srečna država in njeni državljani Prebivalci papeške države žive zelo poceni in so prosti vseh davkov država v Kvropi je skoraj absolutno pred vojno in lahko oznani vsemu »vetu, da ne bo nikomur napovedala vojne. To je Vatikanska država. Sta to della Citta del Vaticano, samostojno ozemlje cerkvene države. ustanovljeno leta 1929 z luteranskim traktatom. Takrat se je Mussolini s papežem sporazumel in pobotal. V a Ukan-državu je majhna. Komaj dobre pol rabiš za obhod o krop njenih zidov. Papež je v nji absoluten gospodar. On upravlja svojo državico kar se tiče ozemlja, glede vere pa predstavlja papež vrhovno oblast nad polovico človeštva. Vatikanska država je bogata in siromašna, kakor pač gledamo na njo. če se oziramo na arhitektonske, umetniške in arhivske zaklade, skrite v Vatikanu, lahko mirno rečemo, da se v denarju sploh ne dajo izrazi ti. Kdo bi pa hotel ali mogel oceniti samo vrednost Michelangeli>vih in Raffaelovih slik in kipov, ki so jih polne vatikansko zbirke! Neznaten kipec ali slika v tej ali oni kapelici bi bila ponos vsakega svetovnega muzeja, dočim je v vatikanskih zbirkah samo številka, ki je skoraj nihče ne opazi v množici drugega neizmernega bogastva. Med temi dragulji umetnosti si človek kar ne upa govoriti o ima vatikansko državljanstvo 25 kardinalov, stanujocih izven Vatikana. KflaftS se ne čudi, da srečuje v tem mestu na vsakem koraku kardinale, škofe, redovnike in misijonarje tudi iz najbolj oddaljenih krajev sveta. Ce ostane človek nekaj ur v pa peški državi, lahko vidi vse njene prebivalce in posetnike, med njimi poslanike tujih držav, kneze in kralje. Vatikan je izrazito mednarodno mesto in po-t rt buje dobre zveze z zunanjim svetom Za te skrbi radijska postaja na kratke valove, ena naj modernejših v Evropi. Ko se naveličal hojo, se ozrrs- jk> restavraciji-Zagledaš restavraciji p.*d«>ben lokal, toda samo za vatikanske državljane. Tujcem vstop ni dovoljen. In zakaj ne? Vatikanski državljani dobivajo vse življenjske potrebščine carine proste. Posledica tega je, da so cene v vatikanski restavraciji tako nizke, da bi jo Rimljani naskočili in podrli, če bi jim bilo dovoljeno zahajati v njo. Rimljani sploh zavidajo državljanom pa-peške drža\«. da lahko kupujejo v skladišču vse poti ebačine po najnižjih cenah, da nc plačujejo nobene najemnine in da so oproščeni tudi najneprijetnejšega bremena, namreč vseh davkov. Vatikanski državljani pa to tudi zaslužijo, saj ni med njimi nikogar, ki bi bil že kdaj zaprt. Vatikansko mesto ima sicer zapore, toda doslej ni Se nihčr storil tako težkega kaznivega dejanja, da bi mora i biti zaprt. Sodišče in zapori s« > v enem poslopju m imajo vsega štiri sobe. V enem pogledu prednjači vatikansko mesto prestolicam velikih drlav. Na majhnem ozemlju ima namreč štiri ogromne poštne urade, polne uslužbencev. Saj pa tudi ni čuda, kajti pošta prihaja iz vseh krajev sveta, še več je pa ^re iz pa peške države po vsem svetu. .Noben turist m po* zabi poslat, svojcem razglednice s slikami na jkrasnejših arhitektonskih spomenikov sveta. L>ohodki od postnega prometa so ena glavnih postavk v proračunu pa peške države. Manjši dohodki se stekajo od kovanec v. k' imajo na obeh .straneh podobe svetnikov. In še v enem pogledu ima vatikanska država prvenstvo. Nikjer na .-vetu nimajo tako moderne tiskarne, kakor v Vatikanu. V nji se tiskajo izvodi .svetega pi--ma, verski spisi, enciklike itd. v vseh jezikih sveta. Tu najde versko uteho v svojem jeziku enako Kitajec kakor prebiva- Ce je v tem pogledu vatikanska država neizmerno bogata, je pa v drugih pogledih zelo siromašna, saj nima mnogih naprav in ustanov-, ki jih ima tudi najsiro-mašnejša in tudi najbolj zaostala samostojna država na svetu. V Vatikanu ne moreš kupiti niti igle. ker tam trgovin ni. Otroci v tej državici ne hodijo v šol^. ker šolskih poslopij ni v nji in bolniki se morajo zdraviti drugod, ker vatikanska država tudi bolnic nima. Zakaj jih nima? Vsega tega ne potrebuje. Sol in bolnic je v Rimu dovolj, a vatikanska država je zaprta v Rimu. Trgovina je pa na ozemlju svetega mesta po zakonu prepovedana. Onstran vatikanskih sten kipi življenje UTarr« toetran pa vlada mir in tišina, ki je zunanji svet nikoli ne more motiti. Kazalci ure večnosti se pomikajo tu enakomerno naprej po vsemirnem redu. pa naj vlada zunaj mir ali divja vojna odnosno švigajo plameni revolucije. Državljanov absolustične pa peške monarhije se to ne tiče. ker jih ne veže vojaška dolžnost. Vatikan se ne bo nikoli zapletel v M no in sklepal mir. On ne potrebuje političnih strank in revolucije se mu ni treba bati. ^c^sko ima pa vendarle in sicer 120 svf-carskfh gardistov za reprezentanco in vzdrževanje reda. ki pa še nikoli ci bil kršen. Sigurnost večnega miru se kaže tudi na prebivalcih pa peške države. To so sami služabniki cerkve, ki so podedovali svoje službe po očetih, ti pa zopet po svojih očetih Vse s!užbe so dedne pa naj gre za knjižničarja ali za vratarja. To cicer ni določeno z zakonom veHa pa prav tako. kakor če bf bilo ?z:rfasovano v parlamentih vsega sveta. P se pa ramo služba. Sinovi vatikanskih uradnikov morajo prositi za državljanstvo v papeževi pisarni. O prošnjah odloča papež sam. Vatikanski državljani so sami državni uslužbenci in stanujejo v vatikanskem mestu. Izjemoma lec Polinezije. Arabec ali Turek, seveda it izpoveduje katoliško vero. Vatikanska stavnica ima največ črk na svetu. V srednjem veku je bila papeška država obširna in njeni vladarji so se večkrat zapletli v vojne, da so prisilili uporne vladarje k pokorščini. Zdaj je papeška država po obsegu majhna, toda njeni vladarji imajo večji vpliv nego so ga imeli, ko so poveljevali velikim armadam. Ščepec soli Pravico upodabljajo zavezan h ot a. te bi pa hoteli upodobiti resnico, hi >i morati zavezati usta. ★ I rhunec človeškega naasmdkm ho. črn ti bodo ljudje prilastili neposredno sc soln-čno energijo, kujti teduj bo končno vse razdeljeno in nihče se ne bo mogel sklicevati, du >mo pod solnccm vsi enaki, marsikdo bo mora! tedaj prositi n,, k. k?.nem socialnem uradu za porcijo sulnčne svetlobe in topfote. ★ Pre&nor. ki pravi, da je treba med volkovi tuliti, je zelo zastarel: reči bi morali, da ie treba med osf; rigati Kjer sc prepirata di a pametna, imu tretji bedak dobiček ★ Sekateri ljudje so moralni, ker um to ■SSBK ★ c im večji topov je. tem boli moramo molčati o njegovth lopovščinah ★ Oblast ni vedno od boga: večkrat izhaja od bedakov. Učenjak prof« Nikolaj Bubnov 80 letnik čil in zdrav ob visokem jubileja — z vero v življenje in s pogu< mom v srca, ki je kljuboval vsem udarcem usode l.juUjana. 1. februarja LWia m- včatuh čudovito poigra s človekom. Leta so je prof. dr. Nikolaj Bubnov aelial iz Italije nkozi Ljubljano na Nemško. Takmt jo bil že znan in priznan učenjak. Ko je brzovlak bite! skozi Ljub-liano, je prof. Bubnov trledal skozi oLno ia Ljubljana mu je brla v^r. Kdo ve zakaj in kako t»e mu jo rodila v i**iem hipu želja, •in bi Ljubljano pobliže -.poznal. Tako šinejo pomjočeimu človeku včasih misli v crlavo* ki jih spremita vratih nenavadna želja, a vlak dirja naprej in plaho zeljo izpodrine* druga, nj da bi potnik žaloval za svojim prvim čustvom. Prof. Bubnovu se je pa želja liHJoinila. To 20 letih je prišel ko* ruski emigrant iz Kijeva po ovinkih naravnost v Ljubljano in na njeno na novo ustanovljeno slovensko univerzo. In usoda je končno het *la. da proslavlja baš v LjuMjaui svoj 80. rcrj#*tni dan. V Ljubljani, v Dvora-kovi utaci. kjer sem sa obiskal in občudoval niegovo telesno in duševno <"nlost ori 80 lnrtih. Trot". Nikolaj Bubnov .-Umuje sam, ets-to ram i 'jar.-onirri. Skromno ia Čedno opravljana sobica j»- ajcgsva spalnica in delavni ra. Tudi delavnica, kajti prof. Kubnov :e vedno preživi uto in ur,« dan za dnem nad znanstvenimi in umetniškimi knjigami. Pred njim m pisalni mizi je ležala debela knjiga Mom.-onova r Rimska zgodovina1: v nercjščim. Pole« nje druga, nekoliko manj refens o Mschiavellijti i:i njegovem gledanju na zgodovino. PlisC Bubnov je zgo lovj-nar, znamenit zgo lovina-" in specialist za antična in srednjeveška zjodovino l'o%.odal sum«, l*-aj me jc napotilo na njegov samotni dom. v katerem vlada tišina, ki tako dobro dene razmišl ja jočem u člo*e-ku. — l>a. da- osemdeset lo!! so je nasmehnil jubilant, imate prav, tak-;« obletnic • ni-Ss psajstfte. Patajsetk takso obhajamo lahko dvakrat ali pa trikrat, o- .and petletnico ]>a človek ne more dvakrat praznovati. Trav it haa sfes c1«0 ie prof. Bubnov e»a»2-ial. Saaejal se je knkor človek, ki mu je šob« 40 let. ki i<> šolo drugič obhajal sanja dvajsetletnico. Ta )ul».lanto\ sin di me jo |os<"l«!H> presenetil. Klor se J^O letih -m /. dušo in telesom, lensi se ol**ta si proslava !a »letnice in morda tudi lOOletni-re. Tak smeh da natura človeku, ki mu |e ucjeno dolgo življenje. — Uvala lioira. zdrav >«-iii kakor vidite. — Pa ie vedno v knjigah*.' "•am c-oui, ejprto c-am, pa nioraim iie-k;ii dciati. i'ez Jan prebiram znanstveno hb'raturu. Evečer i»u kaj lažjega, pa U3 prodolgo v noč, ko.- moram varovati svoje oči. Moj o Id i h se prične po večerji ko sedem v kavarno ali v gostilno in popijem trj. štiri čaše «ialmatinra. Za-dnj? čar=«e mi je že malo dolgčas- posebno odkar sem dovršil naročilo franro^kih akademikov za kritično izdalo Gcrbertovih pisem. Tako sva prišla do znanstvenoga dela. ki ie izpolnilo jubilantovo i55r«>dno intenzivno živi j m je učeniaka-zgouov-inarja. Mirno in ia«sno gr>vori prof. Bubnov v slovenščini, v katoro |-o.noša tu pa tam >rr>ohi^a^čino. / užitkom posluša Movek pripovedovanje takega znau-Lveno oblikovanega duha. — No. da, ro-iil eoni se 2. februarja leta 1962 v Kijevu. L. 1S77 >em dokončal gimnazijo v P *trogra;i pri lem vsem prol'lemom 'io dna, ^eni na mestu preštudira 1 rokopis**, "o s a nanašajo na živ- »« in delo slavnega Gcrberta ter se na-!tajajo v knjižnicah v Nemčiji, Avstriji. Italiji, &vin", Franciji. Belgiji- N~izozen>sivi in v Vngliji. Razpravo o tem delu s?m predložil fakulteti. Razprava ie izšla v letih 1S88 do 1*00. < to raz-pravo s»'ni tio--p 1 naravnost doktorsko čast. ki je dosegljiva navadno le : r- ko časaii magistra, kar je z,-Io redak primer v zgodovini rue^kih akademikov. Aka-i*'?nija znanosti mo ;,. !*w\.-.;]a z v»-liko Makarjovsko nagrado. Kmalu nato so me •"ai»ili na univerzo v Kij^u, kjer s<*m deloval kot profesor 'J.S let, \ i pri sobi dovoli, Ja lahko pr»*da\as. Začei tem predavati. Dobbi «mo nov so-vjttav: zakon za univerzo Na seji za vo-•« dekana jc bilo 108 članov. So_Ma m ao mene izvolili za dekana. Tako sem bd 5 mesecev sovjetski dekan. Beli so boljševike nato pregnali iz Kijeva in postal sem zopet carski ali republikanski dekan. Te-daj so me naprosili za predavanje, katerega «em zaključil z mislijo na Lazarja, ki £:1 |c Kristus obudil. Pusti ga. so dejali Kristu, že smrdi. Jaz sem pa predrusačil sveto pismo in rekel: Dva meseca jih ni več (misli1 sem boljševike), pa >>c vedno smrdi. Prijatelji so mi takoj rekli, da bom za glavo manjši, ako pridejo zopet boljševiki v Kijev. Ko so res prišli tretjič v Kijev, sem pobral, kar sem mogel, in odpotoval. Bilo je v decembru L 1910. V februarju L 1920. sem moral zapustiti še Odeso. Pristal sem v Solunu in stopil na jugoslovenska tla. Vesel sem bil. da sem v Jugoslaviji. Kaj bi počenjal v Egiptu, na Malti ali v Afriki. V juliju L 1920. sem bil imenovan za honorarnega univerzitetnega profesorja v Skop Iju, a že novembra tega leta sem bil i/voljen za kontraktualnega profesorja na univerzi v Liubljani. kjer sem pozneje postal redni profesor. S tem sem posial tudi jugo-slovenski državljan. Predaval sem antično zgodovino do upokojitve. Iz omare jc prof. Bubnov vzel debele knjige Bile so njegove knjige, s katerimi je postal slaven in priznan v kulturnem svetu. S spoštovanjem sem jih prelistal. Učenost, sama učenost v ruščini latinščini in nemščini. L. 1899 je izšel v Berlinu ponatis njegovega znanstvenega dela o Gerbertu. V Kijevu- izišlo delo »Postanek in zgodovi na naših Številk« jc vzbudilo po/omost vsega znanstvenega sveta. T.. 1908. jc izšla v Kijevu Bubnova znanstvena knjiga »Arif-metska neodvisnost evropske kulture« v ruščini. I. 1914. pa v nemščini v Berlinu. Leta 1908. se je prof Bubnov udeležil mednarodnega kongresa zgodovinarjev v Berlinu, leta 1913. pa v Londonu. V Londonu jc dosegel, da so priznali ruščino kot peti mednarodni znanstveni jezik. Tedaj je med udeležence kongresa razdelil spts »Znanstvene pravice ruskega jczika«\ Pravice, ki jih jc tedaj prof Bubnov priboril slovanskemu znanstvenemu geniju in njegovi govorici, je žal svetovna vojna in revolucija poteptala. Upajmo, da samo začasno' — Gospod profesor, gotovo se spomnite kdaj -ia Rusijo? — Da, da Zadnje čase sem celo dosti misli! na domovino, ker sem pisa! spomine. Is predala je prof. Bubnov v/el dva svežnja rokopisov, svoje žc napisane spomine. Od svojega 6 leta naprej pomni vae važnoj šc dogodke. Ob 80 letnici je ostal temu uče njaku fenomenalen spomin skoraj ncokr njen. Samo fenomenalen znanstveno šolan in discipliniran spomin rojenega »godovi narji more ostati človeku tako dolgo tako zvest. — .A4i ni več rak, kakršen je bil, ta moj spomin, sc smeje prof. Bubnov / vso du>«> in z vsem telesom. Nič ni sentimontaren učenjak Bubnov. Dobro ve, /a koliko odstotkov mu jc spomin popustil, in govori o tem. m tudi o smrti, kakor bi govoril o velikih zgodovin sk-h dogodkih: trezno, kritično, objektivno. Učenjak Bubnov prevladuje tudi ob 80 let niči človeka Bubnova. Tudi o smrti sva sc pogovarjala ki o po dobnih poslednjih rečeh. — V mojih letih ie človek lahko srečen, da je izpolnil svojo življenjsko nalogo. Za vas mlade ljudi mo ra biti huje. ko ste šele na začetku te pot;, ker so razmere tako obupne. Kar hudo mi je, ako pomislim, koliko mladih sposobnih ljudi ne pride dandanes do kruha. O Rusiji, o tisti Rusiji, ki ga jc pregnala, bi rad kaj izvedel od jubilanta. — Sovjetska Rusiia? V Rusiji teče življenje dalje, revolucija se zaključuje, kakor so se zaključile doslej vse velike revolucije. Samo Japonci, da ne bi Japonci začeli dela ti zdrahe. Japonci so nevarni. Zc 1. toov sem rekel tovarišem, ki so menili, rta r»c>đo Rusi Japonce potolkli kakor opice, da sc \xirajo. Pa da ne bi nastala kakšna držav Ijanska vojna! Skoda bi bila neizmerna, ako bi brat prelival bratovo kri kakor v Španiji. Strmci sem. Učenjak Bubnov, tako sc mi je* zdelo, se boji za Rusijo, kakršna jc da ncs. Čeprav ga je pregnala, čeprav mu je prizadejala neizmerno gorje. Tako sva se pogovarjala k) se smejala. Pravil mi je o čudovitih dogodivščinah svojega pastorka, ki je banovinski veterinar v Lukovici, in h kateremu gre po nekaj dni na obisk, kjer uživa s pastorkom in nje govo gospo, ki jc Čehinja, družinsko srečo, srečo, ki jubilantu nt bila mila. Že pred vojno jc izgubil svojo ženo. pred 12 loti ie izgubil edinega sina Vladimirja. Vse udarce usode je učenjak Bubnov premagal z junaškim samozatajevanjem. Samo veliki duhu vi morejo tako kljubovati in obvlad -..iti življenje, a kljub temu izpolniti .«woje znan stveno poslanstvo ter ostati duševno in telesno čili in trdni, od-puščajoč usodi in verujoč v življenje. nek Odkup Vodnikovega doma Preprosti delavci so ustanovili pred 18 leti prosvetno društvo „Vodnik", ki bo jutri proslavilo 180 letnico Vodnikovega rojstva Ljubljana. 1 - februarja Pred IS leti so ustanovili prepiosti ljudje v Zg. šlški narodno prosvetno društvo Vodnik . Pi oprosti ljudje, brez, pomoči intelirrcnee. so se oklenili dela. ki bi se mu morali posvečati pred\-scTn tisti, ki imajo tako pogosto besedo kultura na jeziku. Z«. Šiška je bila brez: slehernega javnega prosvetnega dela ter je bila, čeprav predmestje, aioverske prestolnice, v kulturno n pogledu povsem zapuščena, šišenski prebivalci so po večini revni, preprosti ljudje, kakršnim so navadno zaprta vrata do meščanskih kulturnih torišč. Zg. šiska ima zda.j značaj delavskega predmestja. dediči in društvom. Dioištvu »e sieei ni treba bati. da bo zaradi tega zdaj izgubilo streho, vendar mu to hkrati s 180 letnico rojstva Valentina Vodnika, daje še tem več povoda, da razmišlja o odkupu «!omu. Sedanji lastniki »o pripravljeni pridati hišo z gospodarskim, poslotpjcm in vrtom, a diiistveni sklad še ne bo tako kmalu dovolj velik. 6e za idejo ne bo razumevanja med javnostjo in oblastmi. Za-niise-l je vsekakor tako lepa. da jo lahk:> upravičujemo in da bi se morala za njo zavzeti zlasti inteligenca. Ne vemo, ali bo te dni kakšna oficiel-na proslava ISO letnice rojstva prvega slovenskega pesnika- če je ne bo. bo naš kulturni ugled redilo prosvetno društv ■ Vodnik ki v njem debijerjc skoraj 1-rai preprosti delavei. Jutrišnja društvena proslava ob 20. bo lepa. Na sporedu so pevski nastopi, govori in dramska pod naslovom Slovo od Gcrjui iz 1. Lanove igie zibettov Balant Odlikovana bosta tudi dva zaslužna društvena la- ivštvc v mešam na. Nastopila bosta d in mladinski pcv:-k zšbor. Društvo je založoo sl:*.;<« z Vodnikovo BDjsflsso hišo in njegovo slik Slike namerava prodajati v korist sklada Z;i a »o .Dokler ni začelo delovati društvo Vodnik«, ni bilo v Zg. Šiški nobenega prosvetnega društva šiškarji niso imeli odra, ne pevskega zbora in ne knjižnice. Pač pa jo bilo v Šiški mnogo gostiln.. . Toda tudi iz gosti hi izide včasih kaj dobrega. In v gostilni je prišlo do ustanovitve društva, ki nosi ime prve ur slovenskega pesnika in ki je ob 180 letnici Vodnikovega rojstva začrtalo krasen kulturni program. Poštni usružbenee Franc z^ajc je dal pobudo za ustanovitev društva, med ustanovitelji pa moramo predvsem omeniti Iv. Za kotnika. Iv. Marjeka in Ivana in Matijo Perka. L)rustvo je začelo delovati pod streho doma Valentina Vodnika. Xajprej je adaptiralo tesen gostilniški salon v ;j i. e zavedajo, da je delokrog" prosvetnega dru3tv<-noga delovanja (pretesen. Imajo dober me?:? ni pev-^ki zfoorr. ponašajo se lahko i mladinskim pevskim zborom (60 otrok* in dramatski odsek prireja tudi predstave na pi"Ostem — a hočejo storiti vendar nekaj več: širiti in gojiti kult našega prvega pesnika. Zato jc začelo društvo propagirati med javnostjo idejo o odkupu Vodnikove rojstne hiše, ki bi naj služila dostojneje kulturnim namenom. V nji bi naj bil vsaj skromen muzej s spominskim in drugim gradivom v počaščen je Valentina Vodnika. V hiši bi tudi uredili Vodnikovo delovno sobo. će bi društvo odkupilo Vodnikov dom, bi lahko preuredilo gospodarsko poslopje v prostorno društveno dvorano z lepim odrom. Prejšnji mesec je potekla najemninska po godba za drvarnico med Poga čnikovimi kirp doma te. znto pričakuje, tjodje z razumevanjem posegali pa nj '• Pričakuj? pa tudi, dr mu couo oblasti ■■'.:■ -:i pa je. kako bo sprejela lepo zaonisel o odkupu in ureditvi doma ob lSo letnici rojstva prvega slovenskega pesnika Lepo petje na deželi Pevsko društvo Edinost v Radomljah pod Kamnikom je imelo dne aX>. jan. dopoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih tamošnjega gasilskega doma. Že opetovan" sem v ^Sl. X a rod u poročal o tem najmlajšem * našem pevskem društvu, čigar članstvo sc t*ekrutira iz vrst tovarniškega delavstva in kmečkih družin. Pogumno je ustanovilo moški in mešam zbor, ki sice; ni številen, pa glasovno dobro zaseden. Svoja resna prizadevanja v dobrobit napredka naše pesmi je že vekrat pokazalo na docela resnih koncertih. Društvo jc slo še dalje. Ustanovilo je lastno glasbeno šolo, na kateri prejema pouk v teoriji, igri na klavirju in petje zaenkrat že nad 50 otrok iz Radomelj in okolice. Za vse to tiho kulturno delo se briga upokojeni učitelj g. Božič, ki vodi pridno tudi društveni zbor. Poročila vseh društvenih funkcionarjev, ki pod umnim vodstvom svojega predsednika g. .Jan če ta S raj a opravljajo nelahki posel, so izzvenela v popolno zadovoljstvo zboroval s tva. Mnogo večje vrednosti je prizadevanje naših preprostih pevcev in pevk na deželi za lepo petje, ker žive v drugačnih, težjih razmerah kot pa naši mestni zbori. Občnega zbora . Ekiinosti«, ki je očitno pokazal uspehe svojega smotrenega dela se je udeležil tudi odposlanec Hubadove župe JPS g. skladatelj Zorko Prelovec, ki je Edinosti ob tej priliki napisal pevsko geslo za moški in mešani zbor. Naj društvo še naprej koraka po dobro začrtani poti. Z. P. Postani in ostani Slan Vodnikove drvlke! kinoMATIC,VV-24 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 1. februarja 1938. Najtepai g|4M.brni in |**vski film čar bohemov POZO« ! pozor : Jutri {mm pnwi*> eb loja. **p najlažja Gigli: A VE MARIJA ftaatane matluejike cene T>m 2 50 Din 4 ■ m Pt p V) Po motivih nesmrtne Puccini-jeve opere »BOHEME« MARTA CGOtStU in JAN KI EPI R A Predstave danes ob 16., 19.15 m 21 15 uri, jutri na praznik) aaradi dolttne flbna ob 14 45. 17.. 19. in 21.15 uri KINO UNION TcL Z2-S1 DNEVNE VESTI — Ban*kf avet drav*a> aaaovtae se Bedne 14. t. m. ob fei uri dopoldne v Ljcbljar Predmet tasr lanja bo: obrav-banovinakega p rv* radina Za leto S pripadajočimi pravilniki v smili ^Pravilnika o organizaciji in dala bacakifc svetov* — SOnistir finsac je z brzojavno odredbo 633*/lII z dne Si. I 38 podaljšal rok za .-laganje davčnih prijav za odmero pri-dohnine za 1 . 1*38 do vključno 15 f^bru-arla t_ 1. — Xovl zdravnhki. V Zagrebu so bili promovirani za adravnike splošne rnedecine Jem*; Bricelj. Brano Urh. Franc Kusar, Leon Matajc in Vladimir Mandič — V Jugoslaviji je 11.4Ha.ntn poljedelcev. Da je nasa država res izrazito agrarna, dokazuje statistika o zaposlenosti in t->kiiclb našega prebi vsi stva. Pri na' živi -eljedestva 4.527.000 rodbin ali 11.430 tisoč ljudi T« je toAno *2< r vsega prebi- Planinski ples SPD — trljrli bo pel Splita. Poročali smo že, da bo aloviti tenorist Benjamino Gigli v nedeljo 6 februarja pel v Beogradu, a zdaj javljajo iz Splita, da je slovitega pevca povabil tudi Klub komoro*- glasbe, da bi na.povratku iz Beograda pel v Splitu. — Stari is nnem«»ffl> dHavri ■najt pravice z zavarovania /a «• *r<._"-\ - rast in smrt aveliav-am«» ?a «»na ab-dshja /spw-lc»ja. za kater ««-, hili prispevki dp).'»i»k.» platani. .\--.o ■ . plačan . po loločbali zakona o zavarovanju delav«* -v. pravice io >taro~tn»*-_:;i in* invalid-r-eca /avaro\ ania ■ t- iooljene. {i b*8. zak. o zav. r\f\.) iJ^.odajaln «sr nn»raj«» te važne -orialne in ni«T»'ne edee*<»rn<»*li *tal n»» za*vdali. »LADJA SI nJKVi je veliko filmsko delo. v katerem je podana krvava legenda o zadnjem trgovcu s črnimi v pretresljivih scenah predstavlja najnesramnejši način zaslužka. V glavnih \!o2-*h VVarner Baxter. \Va\lace Beery, Sliea Al lan - Predvaja ae v Idam > .-gi. teief. -7-30 — Predstave ob 1«.. 19.15 tfsl na praznik« ob 10 30. 15-. 17.. 19. m 21. uri — Rezeivirajie si vstopnice! - FIlm je v nemškem jeziku. — Kaj ni dobro prezreti? Reidannal pro :.. «• Ti var obl.Hc v Ljubljarr odr-toikov nppusia na nizk<\ v.arniike cene. Prešernova ul. 54. nasproti ^fctvn \ pošte. — T>ov za' nemarnim roparskim morilcem. Na odprti cest: Zagreb- Dugo Selo sta bila v zadnjem času izvržena dva roparska umora, dve osebi so pa roparj: ra-Trtli Prva žrtev je postal kmet Josip Gjur-"k?rriij z\včt-r je prišlo na cesti pri Duplici med fanti do Bfltrcg pMMatanja iz katerega se je kmalu razvil 5 u rov pretep. Med splošnim prete- n. se je zgrudil na tla 25-letni kurjač Anarej Koželj, doma iz Komende, ki ga je eden izmed pretepače v oklal z nožem, nato pa ga je Se obstreiil s samokresom. Zadel ga je v desno roko in v nogo. Koželja so včeraj spravili v bolnico, d oči m pretepače zasledujejo orožniki. Ponarejeni dolarski čeki: Pod tem na al ovom je izšla notica v -Slov. Naroduc t 22 jan.. v kateri je bilo pomotoma imenovano ime gosp Jose Ninića iz Crnice v Šibeniku Gosp. Joso Ninič. ki je gostilničar v Ljubljani, ni s to afero v nobeni zvez: kar ugotavljamo resnici na ljubo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, večinoma jasno In sončno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 8. v Mariboru 7.6. v Zagrebu 7. v Ljubljani 6 2. ni Rabu 6, v Beogradu 4. v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljublajni 76o % temperatura je znašala —2 6. Iz Ljubljane — I Ivanama aamatefaa » Ljubljani So imela avoi redni oben zl>or v ce*rit-k 10. t. m. na dri. dvorazredni trjov^k V>L » Ljnbljan'. Gr?^ornčeva uli.a TrT-etek ob IS. uri. K t**mu občnemu 7boru \abinv» \ts*> flaae. —li Občni /bor pocreba^za -U|a*la liooar-nih in Wrurih rirz. nameba sv. C1r1Ja in Metoda, deluje že nad 50 let v korist siovenakega šolstva jt i v v-s^h več uh krajih avoje podruznire. ki ztoirajo potrebna sredstva Za narodnoohr-amooo delo. v Ljubljani jih Je eelo več Mostah je obntojala do leti 1914 Svetovna vojna je preiteila njeno ielo\*anje. Število pTebivalcev v tem delu Ljubljane je pa po vojn; z^o naraslo ir. med njimi jih jf prav mnogo, ki Se zavedajo potrebe narodnoobrambnega dela. Da pa bo mogoč h w so-ielotvanje rx> za okoliš Moste obnrvijr-na rK>druanica Družbe sv. Cirila in *••"•*••: Cstano\Tii občni zbor bo -tae 2. t. m. <>b 10 uri v Mostah. V«i narodnozave-ini obcami «n vabljeni. DR t VI OB !0 Viti \ »METROPOLI« PLES ZVEZDIC do 4. zjutraj — Vstopnina samo din 10.— —lj Pri »Slonu« pola/ ( po**el>no*»t >. —i, >Polzew rajanj«1 • k&U r?iia priretiijo elalni obiskovale i Polževa 5 t. m. na Pol-I m se Mfae " iliod iz Ljubljane ob 13.^3. o*« 16.15 ali z večernim vlakom o'> 1.0.30 Na ve>e'o -\idenjp' Vabljeni v*«! — i. Iz rnskesra uretn:M»a v *sokolski doni! DANES v torek, dne 1. II. it ob 20. uri — ij Bri%*Ki m irizerskj -aloni » Iduliljam bodo na Mesnico od i»ol M. do VI. ure do-poidne odpiti. 1'isarna združenja se naliaja oaVriej Ij- ^- Pe4n cesti st 49. dvorišče. NECRO bonbon pr«-prečJi Uai 19. dalje do 21. ure naike pol ure. Zadnji redili voz oilpel^e k a kot ob m no. (t m v (Miline /a udele/1 i dobnadtaiL prireditve te ija in na/.,' ;>om> v iona. a— Pmiiik. Ljubljana (biljeturn« >• «.e je pre*«"ld /.. as.no na I yrše v o tasto •">. .števii-ka Icleiot'.a J-4 ~_ oisUtiie njizpreiiienjena. —lj 7. Zlatnar (ITI. > in Ribičič [I.) 61 -. Zupane fttL) 6. Prešern .r>. Počkar (L) in Jeretin iIT.1* V2. Sili (I.) 4 in HanCie (HI). Brzotumir je pokazal, da je med ljubljanskimi dijak: mnogo nadarjenih igralcev in bi bilo le želeti, da se zapooeto : ek. sredo in četrtek. Popoldne od x44—5. ure zvečer od ^8— —lj Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. ing. Vleko Tumsek in ga. mag. pharm. Ksenija Ravnihar. Priči sta bila -!fv--c^ ~. ljubljanski podžupan in bivši senator g dr. Vladimir Ravnihar. in nevestin stric svetnik Sto'a sedmorice v p. g. HudonT Sterle Mladima poročencema Želimo obilo sreče! —lj Kararaa T»bor je odprta eelo noč. |a> *Tanii 2o!aL krofi. —lj Poaobiau-ka ared-»U%*a duhaviip KraajfeTe k4»medij>- .skedenj« !»o v šeo;-iaarobalcaaa gledaImču jutri na Svečakr> ot-16l Kdor ae boie nasmejal., naj noseti pred stavo. To je obenem poslednja uprizoritev te aabavne kornedtje. V t*ot_vio 5. t. n. ob "JO.T5 bo premiera duhovite in ganljivo le-Moinasjeve vruaeloi^rp Njena velrka lja-. -renc cp"». ure. Hotel Miklič — lovska soba. fVpra *a;te pri \-ratarjuV b Ljutomera - Nov Alan banoviar^kega sveta. Za člana bano\ixiskejra sveta za Ljutomer je imenovan g. Slavil Prane. Ijutomeraiki župan iz Cvena Tako imamo sedaj dva člana banovinskega sveta za ljutomerski srez Upamo. -ia bosta na merodajnih mestih zastavila svoje sile za težnje svoje-frat sreza. Tako juna Bo« pomagaj: — PiVMie»tlte*-. K sreskemu naeeist\*u v L lome m je premeščena iz mariborske mestne policiie zvan:'.. Marija Kova-čič. K sres-e-n.u načelstvu v Mariboru pa O: p a Lekan od sreskega na^-elstva v Ljutomeru. Marljivi gdč. Lekan žebmo na njenem novem mestu zadovoljstva. Ceste na naši severni mefe do Ptuja ta Mar! _ Ljubljana, 1. februarja Vealta napaka nače turistične politike je. da posvečamo premalo poesomosti dobrim lokalnim cestam in tudi prehodnim skoffl Slovenijo. Ona izmed cest. ki je nujno potrebna pooravila, je državna cesta od madžarske meje mimo Ptuja proti Mara boru ter njen odoepek od Ptuja mimo Slovenske Bistrice na državno cesto Maribor—Celje. Cesta od madžarske meje miru*) Ptuja proti Mariboru oaaroma mimo Ptuja proti Slovenski Bistrici in državni cesti Maribor—Celje igra v našem tujskem prometu čedalje važnejšo vlogo, saj Madžari danes niso vec redki gostje v naših krajih. Politična napetost med Jugoslavi-Jo in Madžarsko je v zadnjih letih popustila nasa pi-opaganda v Madžarski čedalje obsežnejša in tudi jugosiovensko-madžarski klirin^r se je prav dobro obne-*f Lani sta nas obiskali tudi dve več ti F*kupini madžarskih zdravnikov in novinarjev, kar je našemu ti.inakemu prometu z*Jo koristilo. To je vphvaio na razvoj našega tujskega prometa tako ugodno, da je n. pr. samo v RogaSki Slatini število rnadžarskih gostov naraslo za 50°». V svo-•i informaeijski službi je posebno inari-bor«dca Tujsko prometna zveza, ki si za zboljšanje naših odnosa je v z Madžarsko največ prizadeva, dostikrat ugotovila nenavadno živahno zanimanje madžarskih turistov tudi za nada letovišča, predvsem pohorska ter z.a kraje v Gornji Savinjski in Logarski dolina. Pomisliti moramo tudi. da so Madžari ioslej potovali na oddih po večini samo v Italijo. Vse to nas sili. da okušamo z vsemi sredstvi ustvariti potrebne pogoje za čim večji dotok madžarskih gostov v naše kraje. Eden najvažnejših pogojev za uspešen razvoj in nadaljevanje dobrega začetka pa je glavna cesta, ki vodi iz Madžarske v naše kraje. Ta cesta ni važna samo za lokalni promet med Madžarsko in Jugoslavijo, temveč je tudi ogromnega pomena za mednarodni tranzitni promet, spospodarskih m turističnih vrednosti tega prometa pa nikakor ne smemo podcenjevati. Poleg- našega lokalnega tujskega prometa je namreč še vedno aelo važen tudi italijansko-madžarski promet, ki bi bil lahko usmerjan, cez naše ozemlje, poni :ben pa je seveda tudi avtomobilski turistični promet Iz dmgih »i'.'žav Xa svojem potovanju po Evropi zahajajo namreč tujci prav radi v Budimpešto. odtk<«oer potujejo potem k nam, v Italijo in druge diržave. Sosedna Avstrija je že pred leti znaia pravilno oceniti vrednost dobrih cest in j*, zvezala Giaz po modemih avtomobil- v Sokolskem domu na Taboru saab oeaaaj z vso avstrijsko Koraoho. Kako je odtlej v tistih krajih napredoval }C ttttfaM splošni in posebno avtomobilski tujski promet, smo ae opetovano poročaJI Zai-a-di odličnib cent v Avstriji se ve»Čiria prometa med Madžarsko In Italjo racija čez avstrijsko onemi Je. čeprav Je pot skozi nage kraje bližja ki nič manj repa. Poudariti moramo sicer, da Madžari Še zmerom radi uporabljajo našo tranaitno cesto madžarska meja—Ptuj—Maribor—Ce- j lje—Ljubljana—Planina., ker na njej pač niti pozimi ni večjih ovir, puanbrti pa vendarle ne smemo, da nam bodo Madžari prej ali slej popolnoma obrnili hrbet, de ne bomo v veliko večji meri skrbeli za nase ceste. Prav tej cesti, ki ima "največjo tusristično bodočnost, saj jo radi uporabljajo tudi AngrleŽi. Nemci. NordSJci in Poljaki, ki potujejo čez Madžarsko, bi morali posvetiti največ poao«rnosti. če nočemo, da bomo naposled popomoma oropani vseh koristi tranzitnega a^omofrH-skega turisUčnesra prometa. O nevzdržnih razmerah na tej cesti, posebno na odseku madžarska meja—Ptuj —Maribor vedo največ povedati veliki inozemski turistični uradi. ki prirejajo turistične izlete v nage in druge kraje z velikimi in težkimi avtokaii. Glavne pritožbe gredo na račun nevarnega ovinka pred Ormožem. mostu Čez Leššnico pri Lenti, špitalskega klanca s hu slaba in posebno v zam prereza 1 levo lice. v Mozirju si jt 9*etni posestnikov sin Ivan Marolt pri padcu pri smučanju zlomil levo nogo nad kolenom. Poškodovanca se zdravita v celjs4:i bolniri. —c I'mrla je v nedeljo v Bežen škovi ul. 4 v Celju petletna Ma:inka Burgerjova, hčerka g. ing; Burgerja. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.' —c Snm("ar-ke tekme, v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoklne se bodo pričele pri Celjski koči tekme v slalomu za prvenstvo dravske banovin*- Ln za prvenstvo Mariborskega zimsko ^x>ttneg-a podsave-za Te zanimive tekme bo priredil zimsko športni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju. Isti dan pa bo priredil Smučarski klub Celje mladinski dau v Ldscah. Za dečke je doipčena klasična kombinacija, za dekleta pa. slalom in smuk. Iz Poljčan — Občinski prometni znaša okiog 170 tisoč din. Ir. sicer znašajo skupni osebni izdatki 34 000 din, materialni pa okrog 140.000. Od slednjih gre med drugim: za vzdrževanje gasilske čete 5.000 din, prosvetnemu društvu za spopolnitev knjižnice 500, in planinskemu društvu 20o d;i:: za šoli Poljčane 8.500. za S t ud eni ce pa 5.700 din. Prispevek za meščansko šolo v SI. Bistrici znaša 4.400 dm, za telesno va°roj'. pa namenjenih lOOO -din. aa. vzdrževanje in popravilo občinskin • est je do'očenih 12.000. «a rnostov2 20.000. za kmetijstvo, živinorejo in gozdarstvo 21 tisoč din, za socialno skrbstvo 3,".000 in za zdravstvo 10OO din. Proračun ubožne-ga sklada znaša 3 500 din dohodkov in 3S.500 din izdatkov. PrimanJVijaj 35.000 din se bo kril iz občanske blagajne V kritje proračuna za leto 133S 3t» sklene odbor pobirati teie davščine: I. 65* , do-klado na \se državne neposreilne davke II. občinsko trožarino in sicer: Po 100 din od 100 1 vina, mošta ui piva. dalje po o am od hI stopnje špirita, alkohola, žganja .likerjev- in ruma; od goveda nad letom 20 din. pod let. prašiča in od drobnice po 10 din ter od 100 kg uvoženega KOaaa po 50 din. III. Občinske takse bodo znašale za plesne prireditve 50. za prekoračenje policijske ure 50. za gledališke predstave 20 ter od psov po 50. 'K> in 10 din t luksuznab. lovskih in čuvajev). Sej marina je določena na 3.000 din- Iz Višnje gore Smrt najstarejšega \ išnjf gorskega fanta. Spet so se zredčile vrste višnjegoi^skih veteranov, spet je odšel mož. ki je skoraj SO let prenašal križe in težave višnjegor-skega življenja. V soboto ponoči je umrl v hiralnici v Ljubljani najstarejši višnje-gorski fant Kastelie Jože. ali kakor so mu Višnjani rekli Kupčarjev stric. Jože je bil zelo zanimiva osebnost v našem mestu. Po poklicu je bil krojač in delaven kakor čebelica. Bil je ' zagrizen samec. Vkljub temu, da je toliko zaslužil, da bi si bil lahko ustanovil domače ognjišče, se ni hotel oženiti. Tudi dekle ali postrežnice ni nikoli imel, ampak je opravljal vsa ženska dela sam; sam si je kuhal, sam pral, sam pospravljal. Pa ni hodil mogoče zanemarjen, ampak vse pri njem in na njem je bilo v najlepšem redu. Dokler ni bilo v Višnji gori brivca, je tudi ta posel opravljal Kastelie. Posebno ob sobotah se je kar trlo pri njem otrok in odraslih. Za javno življenje se je živahno zanimal, že od mladih let je bil eden najvnetejših gasilcev. Ko so leta 1925 slavili gasilci 50-let- \ nico obstoja in si nabavili novo motorno brizgamo, se je te svečanosti udeležil tudi sivolasi Jože Kako ponosen je bil. ko mu je predsednik pripel častno odlikovanje za vse zasluge, ki si jih je v svojem dolgem življenju pridobil med gasilskimi vrstami. Zadnja leta so ga pričele zapuščati moči in več si ni mogel z lastnimi rokami prislužiti potrebnih življenjskih sredstev. Zbo- I lel je. Tedaj se je pokazalo, kako priljubljen je bil pokojni Jože v Višnji gori. Od vsepovsod so ga podpirali, da ni trpei pomanjkanja. Ko se je njegovo stanje poslabšalo, ga je spravila občina v ljubljansko hiralnico, kjer ga je v soboto smrt l-ešila nadaljnjega trpljenja. Njegov pogreb je bil tih. a prisrčen. Mnogo njegovih prijateljev je prihitelo iz Višnje gore. med njimi gasilci z zastavo, da spremijo k zadnjemu počitku moža. ki je vse življenje trpel, in imel le malo veselih vini. Naj mu bo lahrk počitek! — Lep športni u«pe% J« dooage! nag smučar Rado, ki ae j)e na aagonako SPT> udeležil smirčarskih tekam LZSP v Bohinju. V teku j\mk>rJov na 15 km j« zasedel četrto niasto med 10 bakmiovaJci s časom 1:36.40. Čestitamo' — Gospodinj«*! tečaj v okrilju nadia aeiLnin Kolašdc ae bo aačei v sredo v Sokolskem domu. Vabimo interesen tka, da se prijavijo pri tajnici ge. Zori Pergerje-vi. — Redukcije, redukcije; Zastonj smo se veselili izboljšanja v revirju. Kakor smo poročali, je bilo pred kratkim Sprejetih v delo 36 kopačev. Pri izplačilu, v ponedeljek pa je bilo odpovedano 31 takrat sprece-vim kopačam, kea ni narodC. Udarec je se posebno hud. ker j* o4odW velikim upom v izboljšanje Mnogo je krivo tudi to, ker še ni prlšo do spomsunsa glede kompleksov. ki bi jih rade odvrnila TPD od nekaterih px)seetm"kov. da b* začela izkoriščati novi loški rov. N> bomo preiskovali čigava je krivda, rečemo pa lahko, da trma ni na mestu. % nekoliko več umevanja bi bilo poma&voo Številnim d ruži na m. ki bi nfth očetj> dobili zaposlitev. Morda pa vendar se rti vrr-kasmo . r. Natečaj za zlettti znak 88KJ Savez Sokola kraljevine Jugoslavije razpisuje po sklepu seje izvršnega odbora z dne 15. januarja 1.1. natečaj za iedelavc načrta zletnega znaka X. vsesokolskega zleta v Pragi za članstvo Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se bo udeležilo tega zleta. Natečaja za načrt znaka se morejo udeležiti vsi Člani Sokola kraljevine Jugoslavije in vsi slikarji, kiparji, inženerji in arhitekti, državljani kraljevine Jugoslavije. Ocenjevalno komisijo bodo tvoril1 čl are uprave Saveza SKJ br. arh. Milivoje Srni-Ijanič. načelnik SSKJ br. dr. Alfred Pi-chler. načelnica SSKJ s. Elza Skalarjeva br. inž. Radivoj Radulovič m tajnik br. dr. Milan Arseni je vič. Nagrade so: 1. Din 1.000.—. ?. I>»n 8op-. 8. Din 500.— Vsi nagrajeni načrti bodo ostali last Saveza SKJ. Vse interesente prosimo, da pošljejo svoje načrte, zalepljene in označene z geslom v omotu s točnim naslovon?. tekmovalca na naslov: Savez Sokola kraljevino Jugoslavijo. Beograd, Prr>?*tolona-slednikov trs 31, najkasneje do SO. marea t. I. Rezultati natečaja bodo objavljeni v «v. kolskem in dnevnem časopisju. Nase « DRAM A Začetek ob 20. uri Torek, 1. februarja: Veronika DesenJJSks. Red Sreda Sreda. 2. Februarja: Oh 15. ur:: Peterčko-ve poslednje sanje. Izven. Mladinska predstva. Cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Dr. Izven, (ene od 20 din navzdol Četrtek, 3. februarja: Veronika Deaeniška. Red Četrtek ★ OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 1. februarja: La Boheme. Red A. Gostovanje g. Josipa Gostiča Sreda. 2. februarja: Ob 20. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Četrtek, S. februarja: zaprto. Iz Zagorja — Apneničarjj so volili svoje zaupnike v nedeljo. Lista belih je dobila 61 glasov, rdeCi pa 60. Volilnih upravičencev je bilo 136. — Komedijo »Mladi gn*pod šef« je prošlo nedeljo vprizorila sokolska dramska cTružina v režiji br. M Vovka. Vsi nastopajoči so se pošteno potrudili, vendar pa so najbolj ugajali, morda iadi hvaležnih vlog, Mariies i Drnovšek Milena». Bob Gotz iKmn France t. Sikora (Požim Hermani in Thalheimer I šuiin Matkot. Sceno sta oskrbela Vovk in Golob. Blagajnik je bil zadovoljen. Opozarjamo na širši sestanek dramske družine, kamor je vabljen vsak. ki bi se rad udejstvoval na deskah. Sestanek bo v četrtek 3 t. m. ob 19. uri v čitalnici. — Kegulaeija KotTedežiee napreduje. Dosiej so zaključili betoniranje prestavljene struge v daljavi 57 metrov. Širina struge znaša 7 metrov. Ker bo ta del mogoče zajeziti, bomo na ta način jz uvidevnostjo TPD, ki financira regulacijo, prišli do kopališča, o katerem Se govori že nekaj let. Uradno vremensko poročilo po stanju r. dne J. t. m. RaToc«• -Ptan^ca. 8T0 m: — 7. somćao. mčr-no. pršič. 105 cm. drsališče uporabrjo, Planica-Tamar. 110* m: - 8, jasno, mirno. 35 pršič a na 90 podlago, skaka lm-ce uporabne. Kranjska gora, 810 m: 11, sončno. mwv no. pršič. 85 cm. sankahsče in drsališče uporabni. \rsi<\ 1601 m: pršić. ISO om. I)ovjo-Moj»trana, 650 m: —8, For^^-no, mimo. sren. 34 cm. po kiju ka-Spon hotel, 1800 m: &, sončno, mirno. 35 eni pršića rm lio podia-ge, IV«-PeteIhijek. H40 m: —'1, sončno, mttv- no. pršič, 150 cm. Sv. Janez v Bohinju, 530 m. —10. sončrro, mirno, 70 cm snega, deloma sren. Sknla&ki dom na Voglu, 1540 m: —L2, sončno, mirno. 40 prsiča na 200 po- (^age, l\«r«M*čck, aaa m: 4, sončno, mirno. 10 pršića na io po&a^e. Sv. Marjet« v žleboh, 384 in: - -6, sC*iČ3*>, mirno. 15 prštča na 10 podlage, P*»lfcevo, 620 m: —3, sončno, mirno. T pr- šiča na 10 podlage. Potroi-ski dom. lOSO rn: io M»-riboc*ka, Uo-ča, 1090 m: —.2. aončno. rndrno. JO prsiča na 50 podlage. .Senjorjev dom, 1322 m: —1. sončno, mirno. 15 prsiCa na 90 podlage. Kuška koča, 1249 m: --S. sončno mimo, 20 prsiča na 50 podlage. Rimski vrelec 530 m: —8, sončno, mirno, 15 pršič'a na 50 podlage, po »tanj« z dne 81. I. 1968. Gorjuše, 1000 m: —4, sončno, lahek sever, 30 prsiča na 50 podlage 4ezersKo. 800 na: —3, sončno, vetrovno, 25 pršića na 15 podlage. Travna gora, 9410 m: sončno, mirno. S prsiča na 15 podlage, naKjtna, 730 na: sončno, mirno. 10 prsioa na 20 podlag, Pe»ek, 1382 m: —7, sončno, mirno. 40 prsiča na 90 podJLa&e. Sv. Trije Kralji, 1191 m: —1, sončno, mirno, 17 pBLOTEN8fI NAROD«, Strm t Vzorni rudniflci gasile! ▼ TrWrf}nn Trbovlje, 1. februarja fteđlce ?as:]ake čete lahko beležijo v tvojem delovanju toliko zgledne požrtvovalnosti svojega Članstva, kakor tukajšnja rudniška gasilska četa. ki je imela v nedeljo v gasilskem domu na Vodah svoj 27. redni občni zbor. Zbrano članstvo, zlasti pa navzočega rudniškega ravnatelja g. inž Vitolda Biskup skega in zastopnika občine g. Berger-ja ter zaslužnega gas. zdravnika g. Dr. Baumgartna je pozdravil predsednik čete f^Hauptman. nato pa se je spomnil med •atom umrlega častnega člana bivšega ravnatelja ini. Julija Pauerja ter podpornih članov g. Sušnika in Voduška. Svoja a je zaključil z zahvalo članstvu na vztrajno in požrtvovalno delo. Iz poročila ki ga je podal poveljnik čete ? F ozman. je posneti, da je rudniška gasilska četa vseskozi vzorno delujoča edi-nica Vseh vaj je imela četa 2«. v akcijo pa ;e stopila šestkrat. Kakor je pestro na uspehih tehnično poročilo poveljnika, pravtako uspešno prikazuje delovanje čete administrativno poročilo tajnika g Aškerca Četa jstajs 52 rednih članov. 1 častnega. 1 ustanovnega in 120 podpornih Članov. Med letom se stanje čete ni spremenilo. Reševalni avto je rtopil v nič manj kakor 378 primerih a je število prevozov napran -»rejšnje-letu zvišalo za 36.— Blagajniško poročilo, ki ga ;e podal g. Rozman. Izkazuje 44 000— Din izdatkov ln za 3 000.— din manj dohodkov kar je pripisati nujno potrebnim nabavam orodja in popravila rnotornin vozil. Gasilska četa ima v svojem sestavu tudi pevski odsek, ki ga uspešno vodi g. Jerman Janko in ki Šteje 15 mladih pevcev. Tudi Srame! sekstet, ki ga vodi g- Planine, uspešno deluje in ja zlasti pri raznih prireditvah s pevskim odsekom kar telrsao-val. Društvena čttatliicm. ki nudi članom lopo in dobro čtivo. je ln svoja knjižnice izposoje vala knjige. Po poročilu orodjarja g. Lipovška je sladilo porodio nadzornega odbora, ki je predlagalo odboru ra zre "klico, nato pa je bil sogla5no sprejet proračun čete za tekoče leto. Pri manoterostlh je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika rudniški ravnatelj g. inž. Vitold Biskupski. V imenu občine je pozdravil občni zbor g. Berger ki je opravičil zadržanega predsednika g. Klenovška. G. r>r. Baumgarten je nato apeliral naj bi se tudi letos udeležili samaritanskega tečaja, ki ga priredi Rdrči križ v Trbovljah. MTLMON ALf DVANAJST HčERK? K 'd5** Cantorja so vprašaji, ali bi imel raje milijon ali dvanajst hčerk. Cantor je brez oklevanja odgovoril: Seveda dvanajst hčerk — Kako to? — je vprašal nekdo začudeno. — Bil bi srečnejši, če ima človek milijon, hoče imeti Se enega, še dva in tako dalje, če bi pa imel dvanajst hčerk, bi gotovo ne hotel imeti še ene. SAMSKA KOLEKCIJA A. P A B L I H SFtR9ČA, 0A tTTtftl STtaT Nt? I, VELI-KtMESTHt URBJBHI LOKAL ? LJUBLJANI, f ŠELENBMGt?I ILICI Šf. 1 MS 8. FEBRUARJA , ZALOŽEN Z NAJBLEGANTNEJŠIKI KOPELI POMLADNE MOPZ, TER VAS VABI K OBISKU Ljubljana. 1. februarja. V nedeljo je umrl po daljnem bnlatiaiijn ▼ 72 letu ataroati nadučitelj v p. Toma* Bitenc. Pokojni se je rodil v Stari Loki, a ž* kot otrok je prišel t Ljubljano, kjer jn gojil oče vrtnarijo. Tu je dovršil učiteljsko študije 1886 ter služboval štiri leta t litijskem okraju, ko je prišel sa učitelja 1890 v Draga tuš t Belokrajmi, kjer j« oatal skoraj 30 let. Od ru ja oskrboval ponk tudi na Bojancih, kateri km j ja bil |Wliuaalian Nazadnje pred upokojitvijo je dobil mesto riadučitelja v Podlipi pri Vrhnati. Pokojnik, obče znan mod stanovskimi to-vsriM pod imenom »Tomna«, je bil svoje vrste kot človek, družabnik ln kot učitelj. Bil je v pravem pomenu besede čudak. Že njegova fiziognomija, njegovo zadržanje in obnašanje ga je v tem izdajalo. Na zunanjost je kaj maio ali nič polagal. Kakih nerotarij »eni hotel nikdar navzeti- Prizna ti, posebno zdaj zadnja leta, ni hotel nobenih uradnih odredb. Držal se je teg*, kar je imel zapisano v prvi odredbi ter rekuri-rsl proti vsakemu plačilu ali znižanju prejemkov. Seveda so bili vsi taki rekurzi zavrnjeni. No. pa Si tega ni jemal prehudo k srcu. četudi je moral za to plačati še razne takse. Prav za prav teh ni prostovoljno plačal, ampak so mu jih odtegavali kar od pokojnine. Kikor tu, tako je postopal pri društvih, kjer je bil včlanjen. Za njega niso veljala nobena nova pravila. Ravnal se je natančno po pravilih, katera je prejel p'i vstopu v društvo. Bil ie vojak in med vojno celo mobiliziran, postal celo Čet-j-vodja. a drial na to ni prav nič. Ostal 1», Seveda, samce. V svojem življenju in potrebah je bil silno %kromeu. Nobenih zahtev ni imel. Četudi niejiovi dohodki kot prej pri učitelju niso bil veliki, vendar »i je bi' prihranil precejšnjo Ascto. katero mu je pa Mi vojna precej zmanjšala in odtJcj ni imel nobenega pnv?^a 7.»rpania v taka in podobna podjcti.i. iz kakor čudaški bi preprost, je bil vendar ve!tko načitan in dobrosrčen. Pogodil je BCT'gsksttro pa/ii^tno. Tudi v rastlinstvu se je oobro spozn il, kar je že več ali manj prd->: •;• s tem. t*o je očetu pomagal v mlad >sti pri vr:. arstvu ta cvetličarstvu. Včeraj po po V. a 2 je bil položen pr. Sv. Kr;?u k večnemu počitku. Kaj mu bo lahka domača zemlja! .Vi takšna nesreča, če si neumen; večja nesreča je. ee si pameten, pa moraš služiti bedakom. ★ Ko bi lahko življenje ukienili v pravila — kdo bi jih še pisal? ★ »Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen na njo!^ In nihče ga ni vrgel — toda dandanes ga vr/c ^'sak, če je brez greha ali ne on ali njezova žrtev. MALI OGLASI 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseua Din 1.—, davek posebej. £m plamene odgovore gleoe malta oglasov je creoa pnioZltj znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din Vsled ogromne zaloge »Huoertus« piascev, zimskih sukenj. oblek, penla Lt.d. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA a 15 do £09e popustom, P B E S K E B LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 NACE NAROBE tapetnih. Celovška ces ^ 41. se priporoča. 14 JL 50 PAR ENTLANJT ažuriranje, vezenje z^.cs, perila, monograrr.ov, gumhnic. Velika zaloga perja po 6.75 din, »J uli lana«, Gosposvetska cesta 12. DOBRO DOMAČO HRANO jy zelo nizki ceni nudim tik opere, oziroma muzeja. Naslov v upravi >Slov. Narodac 405 VINA CKZ ULICO: Nam.zno belo lit. Din 8.— Srbsko prokupac » > Cviček > > Rizling > > Rulandec » > labolčnik > > Hrusevec > > žganje: Slivovka 257c lit. Din Tropinovec > » Slivovka 45^> > » Hrusevec > > Klekovača > > Brlnjevec S.— 9 — 9,— 12.— 4.— 4.— 18.— 24. — 28.— 25. — 30.— 32.— ter razne vrste pristnega žganja likerjev, desertnih vin Vam nudi m se priporoča >Buffet S. J. JeraJ<. Ljubljana, Sv. Petra C. 38 400 KLIŠEJE JIIGOGUAHKA POUK Beseda 60 par. davek posebej Najmanjši znesek H Din STROJEPISNI POCK Večerni teCaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka — od pol 7. do 8. tn od pol S. do 9. zvečer. Najmodernejša stroje-pisnica, na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Vpisovanja dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižja. Pričetek pouka ^J. februarja. Tečaji 2 uo 4 mesece. Christo-fov učni zavod. Domobranska res ta 15. 356 ZA SAMOUKE uradnike, trgovce i.t.d. slovenske s»trokovne knjige knjigovodstvo (Slč) f Štirih knjigah. Tehniko poslovnega računstva (čeme) in trgovsko korespondenco v srbohrvaščini (Cerne>. prirejeno za Slovence, naročite pri rStrokovni založbi«, Ljubljana, dokler traja 6e subskrip-cijska cena. Pišite po prospekt! 1 OD STAnOVATlJA Beseda L— Din, davek posebej Najmanji i znesek 15 Din DVOSOBNO STANOVANJE majhno, išče mirna, snažna stranka Snažno*. ENOSOBNO STANOVANJE evn. s kabinetom išče mirna uradniška stranka (dve osebi) za marc Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Marc*. SLUŽBE Besoda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din ZASTOPNIKE IN POTNIKE sprejme takoj večja zavarovalnica, zlasti za Maribor, Celje, Ptuj. Ljutomer, Novo msato. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod - Zavarovalnica« 376 OtroSJu vuzičkr LHokolesi*. šivalni najnovejših motorji, stroji modelov triclklji pogrezljivi PO £ELO MZKJ CENI — CENIKI ERANKO »TRIBUNA« F. BATJEI L#1 BLJANA. Kari«»vika testa 1 — Podružnic« ^1ARIBOR, Aleksandrovo <-e*»ta 2a sjsjMnaajajaannrj I i ZGODBE BREZ GROZE so najpnjetnejSc razvedrilo, ki vam bo skrajšale dolgočasne zimske dneve m ki bo razveselilo ^se waSe dnge. če jim jih darujete I ZGODBF BREZ GBOZE so nenavadno (epa knjiga m tudi nenavadno poceni 10 din broširana — KNJIGA — rezana din 15 Naročite takoj ZGCOBE BREZ GROZE ▼ g A L O £ B A „CESTA" Ljutlfana — Knafljeva ulica s .......-ii-t. ;..vr(.)MH| čitajte in širite »Slovenski Narod«! Vsakovrstna svila in druga speciatitete za maske v.&E. SKABERNE LJUBLJANA ... dokler ji "ini stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom 1 Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislife morda, da je> Vaie perilo belo. Primerjajte ga pa enkrčrf $ perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi irocisfvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurtčlci skupaj s peno dobrega Scnicntovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichtov »Radion-be la«. Uporabite pri pri nodnjem pranju perila Radion, pa na boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! P©-*® SCI ITI SehicH*" f f f T j| RADION pere sam! RADEON Priredite doma tekmo pudra Katerokoli barvo pudra uporabljate, vedno >e lahko zgodi, da sežete po napačni barvi. Nekatere plavolaske bi bile lepše, če bi uporabljale temnejši puder ln prav tako bi nekaterim črnkam bolje služil svetel puder. Ni drugega sigurnega načina pri izberi prave barve, kakor je ta, da se ena barva preizkusi na eni strani lica. druga barva pa na drugi strani. Naj Vam pošljemo štiri vrečice pudrov raznih tarv. da ji"T preizkusite sami ali pa s svojimi tovarisicaml in da vidite, kakšne bodo razlike. Puder Tokalon s smetanovo peno st adaf proizvaja v novih prekrasnih barvah. Id odgovarjajo vsaki polti. Ta pndar Ja na zraku prevetren, neviden m neprernočijiv. Časopisi so porofaM. da sta na olimpijskih plavalnih tekmah dve Američanki, ki sta bili nepremočljlvo »olepsanic celo po plavanju pod vodo imeli nedotaknjeno polt. Pošljite 5 dinarjev as poštnino, ovitka in druge stroške, pa Vara bomo franko poslali štiri vrečice pudrov raznih barv, kakor tudi dve tubi krem« Tokalon, eno sa dan in drugo za noč. Navedite barvo pudra, ki jo navadno uporabljate. Naslov: Hinko Msyer ln drug, odelenje 11—L , Zagreb, Praška ulica 6. Drugega naslova ni treba. Puder Tokalon se dobiva povsod po Din 11, SO in 30. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1**8 začetek: & maresu 60% popusta na nemških železnicah, znatni p o p o s 11 v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo; Zvanlcnl biro lajpciakog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/L, tn oaatai Ina;. O. T O ■ o 1 e S 38 — m lt-«2 Jos. Bezjak — ska uMca 96. — 1% 90-07. P »SLOVENSKI NAHOD«, M, 1. fahruarja lfW. Ii Beograda ic po poštJ v kuveiti sflrmoNakso Tiilf, trgovina z otmtvi}o Novi Sad, Vodnikova ulica 4, raziiria pismo z naslovom: ftBataM jugosL tvornice gume in obuvala 4L d. v Borovu, katero je fcafe naš direktor gosp. Toma Maksimović naslovil na gosp. prof. dr. Bajkića, v katerem se skuša dokazati, kako nd poefcniamo na nedovoljen način priti do odobrenja za postavitev tovarne usnja: To pismo so sestavili naši konkurenti in v njom falzificirali podpis gosp. Maksimovića. Oseba, ki je na kuverti označena kot pošiljatelj, Makso Tomič, v Novem Sadu ne obstoja, ne kot oseba, ne kot prodajalna s čevlji po uradnem poročilu policijske uprave v Novem Sadu št, 1931 in Obrtnega udruženja za mesto Novi Sad it* 165*938. V zadnjem času so začeli čevljarji protestirati zoper neupravičeno skakanje cen izdelanega usnja in so naperili svojo borbo proti tovarnam usnja. To falziHcirano pismo ima smoter, da v naprej razglasi vsako akcijo za znižanje cen usnja kot delo korupcije. Iz strahu, da ne bi dobili odobrenja za postavitev tovarne usnja in da ne bi s svojo proizvodnjo zrušili cen usnju kot smo že storili z obuvalom, ti že vnaprej blatijo one, ki bi se v splošnem interesu zavzeli za postavitev take tovarne usnja. Tega podlega falzifikata so se poslužili naši nasprotniki, da bi našo tvrdko obmetali z blatom, v katerem žive. Ko jim klevete, s katerimi so obsipavali našo družbo, in intrige, ki so jih pletli okrog nje, niso uspele, ker jih je naše delo postavilo na laž so se oni poslužili še tega podlega in ogabnega falzifikata. poznanega pisca tega falzifikata bomo naznanili državnemu tožilstvu. Da bi pa razpršili vsak sum o falzifikata tega pisma, se obvezujemo izplačati vsoto din 100*000 oni osebi, ki bi dokazala, da to ni falzifikata jugosl^tvornice gume in obuvala «1« d. Borovo. ^iill^^a.l^i:':'!!.;-...,^^!!,.!^]!!;.;!!..!.!'!!!;, Zadeve elektrotehničnega gospodarstva iS !et dela stanovske organizacije elektrotehničnih obrti Nede!j*k- občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine, sklican v beli dvoran; hoteia L'n-ona. :e zanimiv tudi za širšo iavnost. saj so se zborovala dotaknili gospodarskih zadev, ki nas moraio zanimati Združenje obstoja ž~ 15 let. Samo po sebi sc razume, da je vedno zastopalo predvsem interese stanu, toda koristi obrtnikov elektrotehnične stroke so pego sto skupne z interesi konzumentov električnega toka. ki ga moramo dandanes že prištevati med življenjske potrebščine. Iz poročila predsed^ka Fr Perčinliča po-sričri- • da •■- bil ri:\c: --.h aapatia* združenja v 15 letih njegovega delovanja BSJBB9SC* monopola nekaterih samoupravnih ustanov na elektrotehnika obrtniška dela Seie potem je bil dan pogoj za razvoj elektrotehniške in elek tro inštalaterske stroke, ki je zdaj ena najmlaj^h m nainomembnej-ših strok obrtne zakonodaje Združenje si je mnogo prizadevalo, da bi sc obrtna zakonodaja izboljšala čim bolj ter da b; <>c razvila obrtna stroka, ki je pri nas. kjer >c nimamo popolne elektrifikacije, izredno po- membna. V splošnem interesu je. da se združenje vedno odločno zav/cma za odpravo državne tro;arine na električni tok in ?a ukinitev drugh davčnih obremenitev, ki ovira t. razvoj električnega gospodarstva pri nas Zdaj baje v ministrstvih re^nn razmišlja^ o remedurah; finančno ministrstvo prnravlja predlog /a zmanjšanje . avgusta, nakar je stavbno rm-sistrstvo poverilo združenju nalogo, da i/> dtia sp:em-;ipevslnc predloge z utemeljitvami. V ta namen je bil sestavljen medkluo-ski delovni odbor, ki je izdelal osnutek za uredbo. Osnutek je bil predložen ministrstvu poleti. Pred končno redakcijo bo še sklicana anketa Obrtnik1, elektrotehniki in elektroinšta-laterji. imajo v združenju svoj odsek, prav tako se pa udejstvujeio t posebnem odseku Eaatopniki elektrarn. Za prvj odsek je poda' poročilo njegov predsednik Iv. Mi-helčič. ki je nagiasil. da je bi! I. kongres obrtnikov elektrotehnike stroke iz vse ar-2a\e novembra v Zagrebu mejnik v razvotu elektrotehniških obrti pri nas; obrtniki pričakujejo, da bodo ministrstva upoštevala zahteve obrtnikov na kongresu ter da bo>do uredila nj:hove odnose do ohrtni oblasti. Za odsek elektrarn je poročal iig. O. Gros. Navajal ie, da se je delo od>cka osredoto. clo predvsem okrog treh zadev, proučili so osnutek zakona r elektrifikaciji države, dalje novelizacijo obrtnega jjkona m delovali so za enotnost predpisov glede pri ključitev instalacij. Vprašanje elektrifikacije še ni rešeno. Prav tako šc niso mogli doseči ukinitev davščin na električno energijo ter zarad; tega še vedno ni mogoče enotnejše določanje cenc N.?ka. — Poroča! ic ^c član uredniškega odseka ing Za\ Po njegovem poročilu smo sprevideli, u.i se strokovno glasilo »Elektrotehniški vest- nik« dobro razvija in da si jc pridobilo lep ugled po vsej državi. Iz tainiškega poročila posnemamo da so lani pretopila 4 manjša elektrotehniška podjetja. 5 srednje velikih in 3 večja, nadalje 3 clektrouištalatcrj; in 3 elektrotehniki z omejeno koncesijo, izpadla je pa ena elektrarna m 2 elektrotehnika z neomejno koncesijo. Po en instalater m elektrotehnik sta. umrla. Skupa i so včlanjene 103 elektrarno (25 manjših, 51 srednjih in 27 večjih) in 66 elektroinštalaterjev in elektrotehnikov. Združenje torej šteje 169 članov. Mojstrske iz-pite je položilo lani 7 kandidatov. Pomočniški izpit je napravilo 9 rednih in 9 vrednih kandidatov. V 15 letih je napravilo izpit 40S pomočnikov. Pri članih združenja je zaposlenih 250 pomočnikov (po evidenci), računajo pa. da je Še okrog 50 pomočnikov neprijavljenih. V industrijskih podjetjih je zaposlenih po cenitvi 250 do 300 elektromonterjev. Ob koncu leta je bilo registriran is 113 vajencev. — Blagajniško poročilo (blagajnik M. Heinrihar) izkazuje nad I5J099 prebitka. ProraČun za letos zna--j 40.700 din prejemkov jn izdatkov /a združenje in 36.320 din za »E. vestnik«. V odborih ni znatnih sprememb. Za predsednika jc bil zopet soglasno izvoljen Fr. Pcrčinlič Izmed vseh zakupov prinaša največ do-b čka monopol na glave. ★ Med številnimi priznanimi svetovnimi rc-'- "rdi še ni priznan rekord največjemu bedaku; kandidatov je preveč, žirije pa nobene. s^oiltcprc^ram Sreda, 2. februarja 0: Napovedi, poročila. — 9.15: Razigrane n izbran^ (plošč«"*). — 9.45: Verski govor \z-dr. Ciril Potočnik). — 10: 1'rcnos cerkvene glasb.-* iz ljublj. stolnice. lit Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova). - 11.30: Kon" cert radijskega orkestra. — 13: Napovedi, obvestila. - 13.20: Vsakemu nekaj in nekaj zu vse (plošiV). — 1«',; Koncert radil-skega ork astra. — 17: Kmet. ura: 13oioce poslovanje kreditnih za I ug * 1 r. Jože Ba~ sai). — 17.30: Koocert radijskega orkestra. — 18.20: Danilo Cerar: Ženili se bomo spevoigra s klavirjem (izvajajo Slani zbora Grafike). — 19" Napovedi, poročala. - 19.30 Nac. ura. — 19.50: Uvod v opero. -- 30: Prenos iz ljubljanske opere. V prvem odmoru: glasteno predavanje (g. V. Ukmar), v dragem: napovedi, poročila. — Konec oh 23, uri. Četrtek. 3. februarja 12: Zborovske pestni (pidšc>). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13*20: Opoldanski končali radijskega orkestra. — 14- Napovedi. — 181 KmeSke godbe iiirajo (plošče). — 1S.40: Slovenščina tu Slovence (g. dr. Rudolf Koiarič). — 19: Napovedi, poročila. — 10.30: Nac ura. — 19-50: tO minut zabave. — 20: Lalo: Krali z Isa, uvertura (beriln. filharni. ork. — plošče). — 20.10: dr. Ivan Lah: Valentin Vodnik — sfe&e iz pesnikovega življenja ob ISOfetnicj njegovega rojstva (izvajajo Mani rani. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri. ROLf- f REMONT. Suet a razvalinah [Pustolovski romar Edvard Walpole se je bil ta čas vrnil iz Bostona. Bil je edini Barkerjev prijatelj, ki se je mogel udeležiti pogreba. Navzočnost drugih bi bila gotovo sumljiva, kajti prihod tujcev bi moral vzbuditi v Bensonu sum. da so inženirjevi pajdaši in da tudi oni poznajo njegovo tajno. Morda bi bil tudi spoznal Bowdena. s katerim se je bil nedavno sestal in potem bi bili načrti, s katerimi so se ukvarjali trije Barkerjevi prijatelji, če že ne prekrižani, pa vsaj resno ogroženi. Naslednji dan je bila nedelja. Deževalo je, zvečer je pa prihrumela nevihta, ki je divjala do desetih. Dan je minil, ne da bi rodilo Bouvierovo prizadevanje kakršenkoli uspeh, čeprav je ves dan z zanesljivimi delavci skrbno stikal po hodniku. Mračno, s težkimi oblaki zastrto skoraj do zemlje segajoče nebo je zrlo na srdito borbo morja pri Petih skalah, kjer je vsak val liki fantastičen borec na poti v smrt butal ob pečine, da je s pre-sekanim telesom omahnil v svojem brezplodnem napadu. Oblaki so se podili po nebu liki prikazni, prihajajoče iz neznanih daljav in hiteče v kaos izpod neba padajoče vode. Vse se je tu mešalo med seboj, se borilo, zmagovalo in poginjalo. Zdaj pa zdaj je ta divji bes preglušilo šumenje morja, potem pa zopet žvižganje vetra; ječanje, prasketanje, šumenje, zamolkli udarci., čudni kriki — ta mogočna simfonija narave se je dvigala proti nebu Nikomur se ni hotelo v ta besneči vrtinec, če ga ni klicala neizprosna dolžnost. In vendar je zapustil v tej noči Rostovski skrivaj tovarno, da je šel skrivaj naproti prijateljema, ki sta bila zapustila Boston, potem ko je bilo že vse pripravljeno za uresničenje drznega načrta v noči 24. junija. Pripravljena sta bila svoj načrt postopoma uresničiti. Benson je delal pozno v noč s pomočjo Arthur-ja in Evelina, ki jima je pri tej priliki prvič podrobneje pojasnil, kako so sestavljeni njegovi aparati. Pod častno besedo sta mu morala obljubiti, da ne bosta sama nikdar delala z njimi poskusov. O zagonetni smrti inženirja Barkerja niso bili spregovorili še nobene besede, kajti bilo je jasno, da Benson nerad govori o tem. Pred odhodom je pa Benson naenkrat napeljal Dogovor na to, češ, da se mu zagonetka ne zdi več tako nedostopna kakor prvi hip. — Barker je najbrž vedel več. nego je bilo njegovim tovarišem prijetno in zato so sami poskrbeli, da so njegova usta pravočasno umolknila, — je pojasnjeval tovarnar na Arthurjevo vprašanje svoje mnenje. — Gotovo so ga namenoma izvabili na samoten kraj pri Petih skalah in ga tam zahrbtno ubili, kajti kdo drugi bi mogel imeti interes na njegovi smrti, razen njegovih tovarišev. Morda jc bil tudi kateremu izmed njih napoti, kdo ve. — Pa vendar ne misliš, oče, da z njegovo nasilno smrtjo še ni konec zlobnih naklepov proti tebi? — je vprašala Evelina vsa v skrbeh. — Računati moramo z novimi poskusi, draga moja. Takoj jutri bom dal opremiti vsa okna te hiše z železnimi mrežami in napraviti alarmne zvončke, čijih vodi bodo skriti v zidu, da jih ne bo mogoče pretrgati. Pomnožil bom tudi število čuvajev na dvajset in uredil njihove obhode tako, da bodo neprestano pri rokah in v medsebojnem stiku. — Strinjam se s tvojimi ukrepi, striček, ker vidim, da imaš prav, da ne vemo niti proti kakšni nevarnosti se moramo boriti, niti od kod more priti. Mislim pa, da tako drzni in pogumni ti tujci ne bodo, da bi šiloma vdrli v hišo. — To se ti zdi seveda drznost in velik pogum, — se je zasmejal Benson. — Toda kaj drugega preostaja tem Tjudem? Poskusili so z menoj zlepa v nadi, da me bo preslepil lesk ponujanih mi milijonov, ali pa vzbudil v meni lakomnost in pohlep po bogastvu. Uračunali so se in zdaj vsak dan pričakujem njihovo grozilno pismo. Morda je bilo uvod že to, kar je pustil tu Barker. Gotovo me bodo pozvali pod grožnjo smrti, da jim do določenega časa izročim svoj izum ... — Saj imamo vendar policijo. Damo jih aretirati! — je vzkliknila Evelina. — Policijo? O, te nočem in ne bom klical. Takoj bi ves svet vedel prav to. kar mora ostati tajno. Pomagano bi mi pa s tem itak ne bilo. Ne, ne, ta pot bi ne bila prava. Ce pa že govorimo o tem, pomnita, da brez mojega dovoljenja ne sme biti policija poklicana na pomoč, pa naj se zgodi karkoli. Sicer pa, zaenkrat je treba samo počakati, kaj se bo zgodilo. Morda je moja bojazen res odveč in vse varnostne ukrepe sem morda storil samo zato, ker je bolje biti pripravljen, nego dati se presenetiti. Kar je nekdo potrkal na vrata. Benson je začudeno vprašal: »Kdo je? Prosto!« Vstopil je Chester. — Ah, naš stari Chester! Tako pozno?- Kaj se je pa zgodilo? Chester, v podpritličju stanujoči vratar in hišnik, se je v zadregi priklonil. — Oprostite, gospod Benson. če vaa motim ob tej uri, toda zdi se mi, da ta zadeva ne trpi nobenega odlašanja. — No, kar na dan z besedo, Peter. Nič ne .de, če si prišel malo pozno. Nekam prestrašen se mi zdiš. Urejnja Joatp Sapaaf.c — Za »Narodno — Za upravo In maeratrd del Usta Oton Chrtstof — Vat v LJubljani