D o p i s i. Iz Kamnika. (Učiteljska skupščina.) (Konec.) I točka. Zakaj ninova šola pri ljudstvu tako priljubljena, kakor zasluži, in kaj bi bilo storiti, da bi dobila potrebno veljavo, poročuje učitelj Mesner iz Komenda. — Med drugim pravi, zakoni so stari toliko kot človeški rod, a se spreminjajo s časom ; tako je tudi nastala iz stare nova šola, vsaka naprava ima svoje prijatelje in neprijatelje, tako tudi šola. Vzroki, da nova šola ni priljubljena, so blezo ti-le: V časih so učitelji sami krivi v svojem zasebnem življenji, da šola slabo slovi; vzrok so tudi strogi neprijatelji nove Sole, dalje je vzroka iskati o napravi šole kakor take, ki naklada ljudstvu bremena in davke. — Dostikrat manjka tudi kolegialnosti med učitelji, vzlasti med mlajšimi in starejšimi. Med drugimi tudi omeni, da se kmetje čudijo, kako da imajo otroci pepelnično sredo, križev teden in vernih duš dan šolo, ko njih stariši v cerkev gredo, kakor bi otroci ne bili vere svojih starišev; tudi o velikem delu — o žetvi in ajdovi setvi stariši težko pogrešajo otrok in so nejevoljni, ako so kaznovani zato, ker so otroke doma obderžali, da jim pri poljedelstvu pomorejo. Poslednjič priporoča: 1) vsak naj natanko spolnuje svoje dolžnosti; 2) sleheren naj si prizadeva, šoli dobiti prijateljev; 3) šolski zakoni naj se tako uravnajo, da bodo veri in ljudstvu priležnejši; 4) živimo v prijateljstvu med sabo! — Oglasi se učitelj Letnar iz Doba, ter pravi, da v Kamniškem okraji mlajši starejših preko ne gledajo, tudi učitelj Strojan iz Zaloga temu priterjuje, rekoč, da g. Mesner baje ni njega mislil, ki mu je sosed. G. Mesner pravi, da te besede ne veljajo komu navzočih, le sem ter tje se čuje o razporih med mlajšimi in starejšimi, in to je dalo povod, da je omenil stvari. II točka. Vprašava pri poučevanji. To točko so imeli izdelati vsi nčitelji in žreb je določil poročevalca, učitelja Jereba iz Tunjic. Govoril je o lastnostih vprašanja in razjasnoval to po izgledih, kakor se to nahaja po metodičnih knjigah. Debate o tem se vdeležujeta učitelja Strojan in Čenčič, a učitelj L e t n a r misli, naj se še kdo o tem zasliši. Ponudi se k besedi učit. Strojan, ki je to stvar še bolj na drobno pojasnil, in razložil, kako naj se učitelj pri vprašanji ozira na ves razred, in učencem njih vednostim in naprcdku primerna vprašanja daje. Učitelj Pfeifer iz Goričice misli, pri nalogah iz računstva naj se kar moč blagu prava cena pove, a ne namišljena; priporoča tudi branje dobrih knjig in poslušanje učiteljev, ki so v prašanjili izurjeni. Debate se še vdeleže učitelji: Javoršek, Potrato, Gregor Koželj in Letnar. III točka. Izleti učencev z učitelji, koliko ti pripomorejo za poučevanje o domačiji? Vtem sta poročevala učitelj Henrik Viziak iz Doba in učiteljica Emilija Gerkman iz Moravč. G. Viziak živo slika tak izlet in reče med drugimi, da je treba otroke opozarjati na zanimive stvari pri izletu, bodi si iz naravopisja, bodi si iz zgodovine krajev, katere prehodijo. Gdč. Gerkman pa razločuje izgrede v dvoji namen: a) v razveselovanje in zabavo, b) v pouk, odgojo in razbistrenje uma. Poročilo bukvarničnega odseka. — Pervomestnik učitelj Javoršek poroča o učiteljski bukvarnici, nje prihodkih in stroških. Nasvetuje se, naj se učit. bukvarna vpiše v »Glasbeno Matico« in tudi v »Slovensko Matico.« — Sprejme se z večino glasov. Za naročevanje se priporoča: »Učit. Tovariš«, »Kres«, »Ljubljanski Zvonc, »Popotnik«. — Sprejme se samo za »Učit. Tov.«, drugi listi se bodo še le naročevali, ako ostane kaj denarja potem, ko se nakupijo pedagogične knjige (kakor so spodaj nasvetovane). Predsednik izroča predsedništvo podpredsedniku in potem priporoča več nemških pedagogičnih knjig za nakupovanje. Učit. Mesner predlaga, naj se vse po gospodu nadzorniku nasvetovane knjige nakupijo, a g. poročevalec vendar misli, da to ne gre, marveč se mora za vsako knjigo posebej glasovati. — Sprejme se vse po nasvetu g. nadzornika. V bukvarnični in stalni odsek so bili vsklikoma voljeni prejšni, in sicer: a) v bukvarnični odsek: Javoršek, Golmaier, Pfeifer, Letnar in gdč. Gonse; b) v stalni: Golmaier, Mesner, Javoršek, Letnar in Čenčič. Posebnih nasvetov ni bilo. Skupščina se običajno konča ob 1 uri popoludne, in navzoči zakličejo »slavo« presvitlemu cesarju. K obedu se zbero skupščinarji v gostilnici pri »Kramarji«, kjer med veselimi pogovori faitro čas poteka.