Cerkvene zadeve. Škof Kaspar Mermillod v Genevi. V oui deželi, v kterej ustava z debelhni črkami ozuanuje: ,,Vsi dižavljani iniajo vsled postave ednake pravice, in nijeden sc ne raoie in ne sine svojcum postavuemu sodoiku odtegniti;" v oncj dežcli, ki je našim libcralccm vzor največe svobode, ua Š v i c a r s k c m namrcč se gode reči, kakoršnih navaduo le iz Kitajskega čnjemo, kadar se pri neznabogili divje strasti zbudč ter začno kristijane klati iu preganjati. Kakor kitajski divjaki delajo zdaj švicarski liberalci: brez vsega pametnega vzroka so začcli preganjati škofe ia duliovnike. Prvi, nad ktevim so se zdivjaui liberalci znosili, je preč. škof Mermillod v Genevi. Mestno svetovalstvo, podpirano po zvezneni starešinstvu (najvišji oblasti na Švicarskem), tirjalo je od prcč. škofa, da se odpovejo službi apostolskega nauiv/štnika, ktera jim je uedavno od papeža podeljcna bila, da z neodvisuo pravico pastirske dolžuoisti opravljati zamorejo. Do 15. febr. o poldne je bil škofu odločeu rok, da se krutemu povelju udajo. Skof sevcda tega niso mugli stnriti ter so to deželni vladi nazuauili. Na to se zbero stare- šine v Bernu in naznanijo po telegrafu mestnemu svetovalstu v Genevi, da naj svojega škofa zapodi iz dežele. 17. febr. pride policijski komisar s svojim tajnikom in s policaji v škofijsko poslopje, kder so bili zbrani vsi mestni, v škofijskem dvoru stanujoei^ dnhovniki, ter razglasi povelje dežclne vlade. Škof dajo po nazocib pričah podpisani protest proti krivičnemu prognanstvu, se podajo v cerkev ter se po kratki molitvi — sprcmljevani od komisarja iu njegovega tajnika in od ruestnega župnika odpeljejo. Ker si niso lioteli izvoliti mesta, kam da jib naj državni birlči spravijo, jib peljejo do deželne mejc proti Francoskemu, in škof gredo potem peš s petimi duhovniki, ki se ljubljenega pastirja uiso mogli ločiti, v mestice Fernev, kder jib mestni župnik povabi pvi njem stanovati, kar so tudi hvaležno sprejeli. Od tega časa dohajajo iz Svicarskega in Francoskega nestevilne deputacije poklonit se brabremu apostolskemu pastirju, se pošiljajo iz vseh krajev sveta pisma, ki čestitajo škofu zarad njih apost. srčnosti v obrambi ceikvenib pravic. Glejte gadni sad denešnjega liberalizma! V Genevi, kalvinskem Rimu, kakor ga Luterani imenujejo, kder prebiva soderga vseb vcrstev po svetu, kder jc pribežališče vsem rovarjem iu jirognancem, ne sme bivati katoliški škof, rojeu Svicar, kteri je od 1. 1847, ko je v mešnika posvečen bil, neprestano in tako blagonosno kot dušni postir v Genevi delal, da se je število katoličaaov silno pomnožilo in pozidalo več cerkev, med kterimi je najlepša cerkev mateve Božje v Geuevi (NotreDame), ktero je z nabranimi milodari neutrndljivi dušni pastir Mermillod postavil. — In take može liberalci izganjajo! Tedaj svoboda za vsacega capina in prekucuha, svoboda neverstvu in kvivoverstu, le katoličanorn boj in zatiranje — to je liberalizem! pomoč prositi, da se za silo preživiti zamorejo. — Bratje, ljubimo se med seboj ne z besedo, ampak v djanji; — povračitelj je Bog! Postne predige v mariborski stolnici so dvakrat v tjednu: o petkih predigovajo milostljivi knezoškof ob 5. uri na večer; ob nedeljab pa in scer ob 4. uri preč. g. kanonik Mat. Modiinjak. K. Drnžba duhovnikov Lavantinske škofiji v pomoč dušnim pastirjoin, ki zavoljo prepičlih dohodkov izhajati nc morcjo, ktera se je že lansko leto snovati začcla, pa se delo ni posrečilo, obcta letos boljšega vspelia. Do 3. marcija je pristopilo 120 duhovnikov, zmed ktcrih so nektevi, zlasti korarji stolue cerkve, dosti višo ustanovnino obljubili, kakor jo osnutek pvavil zahteva, v tem ko so milostljivi knez in škof tej diužbi že gotovih 3000 gld. daiovali. Iz 4 dckanij še niso došla poročila zastran pristopa. Kakor hitro tudi te dojdcjo, se bodo brez odloga pravila z ozirom na raznc želje pristopnikov konečno sestavila in vladi v potrjenje predložila. Po naši misli bi se naj bolj spodobilo, da bi taki gospodje pridno pristopali, ktcrim je Bog dal boljša mesta; tako da jim ni treba miloSnje prositi. . S svojim pristopom bi naj lepše pokazali sočutje do onih ubogih tovarišev, ki so po britki osodi primorani, leto na leto zdaj tu zdaj tam za Krški preč. knezoškof A. Wiery naznanjajo dubovnikom svoje škofije, da so odloeili od zdaj za naprej 1000 gld. vsako leto na 20 svetomešnih nameuov po 50 gld. za slabo dotirane dubovnike, ter se naj vsak, ki te poinoči potrebuje, le samo pismeno do preč. pastirja obrne.