/
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
O L, A S SVOBODE
V slogi je moči	GLASILO SVO-BOVOMISELJVIH SLOVEJVCEV V AMEH.IK.I Öd boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 4
Entered as Seoond-Claas Matter July 8th, 1903, at the Poet-Office at Ckioage, I1L, under Act el March 3rd, 1879
Chicago, 111., 27. januarja 1911
Kdor at misli srobodno, se ae mere boriti aa STobedel
Leto X
Razgled po svetu.
KONZULARSTVA SE POMNOŽI.
Dunaj, 26. jan. — Pri budgetu je prišla na vrsto predloga o avstro-ogrških konzulih v Zjed. državah in Canadi.
Ker je izseljevanje iz Avstro-Ogrske zadnja leta poskočilo v številu, imajo tudi konzuli večjega dela in se 'bo za torej konzularne postojanke razširilo. Začasni konzul v San Francisco bo dobival redno plačo in odpre javen urad. Konzulu v Clevelandu in Montreal-u se pridene po enega vice-konzula. Pošlje se tudi več uradnikov v Pittsburg, Philadelphio in Denver.
Avstrijska vlada bi rada videla, da bi bili njeni podaniki tudi v Ameriki zavarovani po svojem konzulu; posebno za Ohio, kjer tam prebiva največ Avstrijcev. Konzulat v Clevelandu bo dobival mnogo večjo denarno podporo, kot drugi konzulati po Zjed. državah.
Anglija in Rusija.
Dunaj, 25. jan. 1911. — V dunajskih diplomatičnih krogih zbuja vest, da se je med Anglijo in Rusijo prijateljstvo razrušilo, veliko senzacijo. Od kar je bil car v Potsdam-u, kjer je konfe-riral z nemškim cesarjem, je ru-sko-angleška zveza se precej o-hladila. Po zatrdilu nemških listov, se je Rusija otresla francoskega in angleškega vpliva in ne bo več zasledovala proti nemške politike (?).
Ker je ruska earinja Aleksandra zopet opasno bolna, se car z vso družino gotovo poda zopet v nemško kopališče Nauheim.
Dosti denarja za morilne namene.
Dunaj, 24. jan. 1911. — Vlada je dobila poseben kredit za $11,--000.000 za gradenje novih bojnih ladij. Za gradenje novih ladij v prihodnjih šestih letih je sledeči program:	zgradi se štiri nove
dreadnought, z 20,000, tonami, 3 križarje, 12 topedo in 6 podvod-njih torpedo. Za pokritje stroškov se rabi $62,000,000 Za armado se je za prihodnje leto dovolilo $8,000.000 poviška. Za vse skupne morilne naprave ima sedaj Avstro-Ogrska plačati $448,-
000.000!! —
Štrajkarje se je malo kaznovalo.
Berlin, 24. jan. 1911. — Petnajst štrajkarjev, kateri so se pri Moabitskih delavskih demonstracijah posebno obnesli, je tukajšnje sodišče sodilo jako “milostno”. Obsojeni so bili od dveh tednov in največ do 15 mesecev. Vlada sama je posegla vmes, ker se je bala nadaljnih krvavih demonstracij.
Turki kupujejo staro šaro.
Berlin, 23. jan. 1911. Sem je došlo' zopet več turških oficirjev, da se pogajajo- z vlado voljo na-kupitve več starih nemških bojnih ladij za svoje vojno brodov-je. Turki so že več takih ladij kupili od Nemčije, ker nimajo denarja za nove.
200 umre dnevno.
Mukden, Mandžurija, 23. jan. 1911. Kuga razsaja še vedno -z vso grozoto; za njo je sedaj umrlo v Mandžuriji 2752 oseb; umrljivost je 200 oseh na dan. Za kugo je umrlo tudi 18 Rusov in en Francoz.
DENARJE V STA30 DOMOVINO
poiiljamo:
za $ 10.35 .............. 50 kron,
za $ 20.45 .............. 100 kron,
za * 40.90 .............. 200 kron,
za J 102.25 ............. 500 kron,
za $ 204.TO............... 1000 kron
za $1018.00 ............. 5000 kron,
PoStarina je vSteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma ts-plačajo brci vinarja odbitka. NaS« denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poš*-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličnn-je do $25.00 r gotovini v priporočeno» ali registriranem pismu, večje znesla« po Domestic Poatal Money Order ali pa New York Drafts
FRANK SAKSER CO.
82 OortUDd St. N«w Yo»k «IM St. Cl»ir Av«„ N. K.	C«T«l»a4, Ohio
RUSIJA.
Nesreča v rudniku.
Peterburg, 24. jan. 1911. — Iz Sosnovic, Rusko-Poljska se poroča, da se je v ondotnem Kazimir-skem premogokopu pripetila grozna nesreča za voljo ognja in je prišlo 40 rudarjev ob življenje.
Policija na vrhuncu.
Peterburg, 23. jan. 1911. — Kabinet je v svoji seji sklenil, da se da policiji popolno moč in da mora posebno gledati na to, da se ne pripetijo več študentovski kravali, kot v zadnjih ruskih božičnih praznikih. Vse “uporne” dijake se je pozaprlo in poslalo na “deželo”. Nekatere akademike se je obsodilo v Sibirijo.
Nizozemska se utrjuje.
Pariz, 23. jan. — V tukajšnjih političnih krogih so jako razburjeni, ker se je Nizozemska (Holland) pripravila na utrbovanje trdnjave Blissingen, kar pomeni, da bi v slučaju vojske z Francijo in Nemčijo, ali Anglijo in Francijo, ona vedno podpirala Nemčijo, ali v drugem slučaju, Anglijo. Tukajšnji diplomatje so mnenja, da Nizozemska ne potrebuje utrditve Blissingen trdnjave, ker ji od Anglije ne preti nevarnost, drugače, če -bi se v slučaju vpjskc z Anglijo in Nemčijo, odločila za Nemčijo.
Upor v Yemen.
Pariz, 24. jan. 1911. — V turški Arabiji, posebno v mestu Yemen so vedni nemiri proti Turkom, oz. turški vladi. Cari-rajski vladi delajo Arabci že desetletja vedne neprilike in uprizarjajo krvave upore. Turška vlada je sklenila, da hoče enkrat za vselej zatreti upor v Yemen in v to svrlio se pošlje na uporno mesto 30 bataljanov vojaštva in velik del topništva. Danes se je vojaštvo že ukrcalo. Pričakuje se krvavih spopadov.
12 dni živa pokopana.
Rouen, 24. jan. 1911. — 11. januarja sta bila dva premogoko-pa v Vanesville podkopana in od tovarišev odtegnjena. Danes se jih je še živa rešilo iz jame. Noe in dan se je delalo za njuno rešitev in posrečilo se je, da so jima po posebnem, toku pošiljali zrak in živež. Ko so jih prinesli na površje, so jn tovariši burno pozdravljali, vendar pa nista mogla od prebitih težav in napora ne govoriti in se ne ganiti. Vseeno sta pa pri popolnem zdravju in zavesti in se kmalu povrneta na delo. —
24 smrtnih obsodb
Tokio, 20. jan. 1911. — japonska vlada se je kruto maščevala nad svojim “zarotniki zoper cesarja”, s tern da je vseh 24 socialistov z dr. Kotoku in njegovo ženo vred najvišje sodišče obsodilo na smrt na vešala. Le dva sta bila obsojena na 11 in eden na 8 let težke ječe, ki sta tudi delovala z socialisti.
“Zaroti” se je prišlo na sled meseca septembra 1. leta. Dr. Kotoku je živel tudi dlje časa v San Francisco. Soprogo dr. Kotoka, ki je bil zajedno voditelj socialistične propagande na Japonskem, se je dolžilo, da je nameravala ob neki vojaški slavnosti, pri kateri je bil tudi Mikado navzoč, cesarja umoriti, kar se ji pa ni posrečilo.-
^Dvanajst se jih je umorilo.
Tokio,-25. jan. 1911. — Vse mesto je bilo na nogah, ko se je raznesla vesi, da se je 12 zarotnikov, socialistov, obesilo na dvorišču kaznilnice v prisotnosti vojaštva in zgodaj v jutro Mrd umorjenimi je tudi dr. Kotoku in njegova soproga. »
Dvanajst socialistov, pristašev dr. Kotoku in tudi pred tednom na smrt obsojenih, se je “pomilostilo” v dosmrtno ječo.
Po celi Japonski se pa danes razlega glas dr. Kotoku: živila a-narhija! . . .
Iz delavskih krogov.
22. KONVENCIJA U. M. W. OF AMERICA,
se vrši že od zadnjega tedna v Columbus, O. Posebnih podatkov o nji nimamo še, ker do sedaj so ves čas zavzeli razni uradniki s svojimi obširnimi poročili. Vendar pa je vesela novica to, da so delegatje po predsednikovem poročilu vzeli v pretres zadevo W.
F.	of M., kateri, iz nerazumljivih razlogov A. F. of L. ni hotela dati charterjia. Upravni odbor A. F. of L. je ravno zboroval v Washington, D. C. in delegatje U. M. W. of A.,so ji odposlali resolucijo, ki jo je sklenila konvencija, zahtevajoč, da se W. F. of M. da charter ali pa, v nasprotnem slučaju sama izstopi iz A. F. of L. in se združi z W. F. of M. To je po magalo. 1400 zastopnikov na kon venciji je bilo vzradoščenih, ko jim je brzojavka iz Washingtons naznanila, da se W. F. of M. izda charter v istem zmislu kot ga ima
U.	M. IV. of A. S tem eharterjem so takorekoč sedaj združeni a-meriški vzhodni in zahodni pre-mogarji v celoto, in pričakovati je velikega dela v prid trpečega delavstva.
Kapitalisti so, seveda za hrbtnim potom, skušali preprečiti, do-brovedoe kaj pomeni za njih združitev vseli industrijelnih delavcev; sosebno še Western Federation of Miners z United Mine Workers of America pod vrhovnim varstvom American Federation of Labor. Sedaj so tora.j vsi premogarji Zdr. držav, Canade in Alaske združeni — velik korak za napredek istih in nas vseh,
Štrajk v Bristol.
Bristol, Pa., 24. jan. 1911. Danes je tu prišlo med usnjarskimi, štrajkarji in Bristol Leathef^Eo. do velikega razburjenja. Šibe so vse pobite; dva policista in en stavkokaz so težko obstreljeni. Vse mesto zgleda kot razbojniško gnezdo. Državna policija je prišla na “pomoč”.
Šef policije, Tiee, je bil težko ranjen z kamnom; ravno tako konstabler Baker in stavkokaz Sandro. Usnjarji, štrajkarji, so vsi organizirani pod unijsko štev.
109.	Vsak dan pride do prepirov in krvavih pretepov med štrajkarji in stavkokazi.
Štrajk krojačev v Chicagi se bliža koncu.
Štrajkujoči krojači se povrača-jo na delo. Ker se je tvrdka Hart, Schaffner & Marx udala delavskim zahtevam, so bile tudi druge tovarne primorane se podati, saj deloma.
Pride pa še vedno do pretepov med policijo in štrajkarji in vsak dan se jih po nekaj zapre.
Dobri poznavalci štrajka pravijo, da bi štrajkarji lahko več dosegli, če bi znali svoje pravice zahtevati in držati med seboj malo več discipline.
“Open Shop” je seveda bolj huda stvar in kqr na mah se tudi ne more vse dobiti od kapitalistov. Velikega pomena je sploh za štrajkarje, da je “setlala” z njimi tvrdka Hart Schaffner in Marx.
Končljiva stvar z Garment Worker je ta, da si danes ustanove unijo, jutri gredo na štrajk, pojutrešnem se pa zopet razidejo. To so že večkrat naredili. Ko so pa na štrajku, so ultra revolucionarni. Radikalno se pa delavce se ustanovi organizacija, 1^’er vlada disciplina in se ne omahuje danes sem, jutri tja; pri tem bodi še povedano, da jim tudi stradati ni bilo treba; podpiralo se jih je dobro.
Listnica uredništva.
Dopisi, ki niso priobčeni v tej številki pridejo v prihodnjo. Nekateri dopisniki se ravnajo po nasvetu, da naj bo dopis kratek, a tisto dobro povedano; nekateri pa še vedno pošiljajo po več velikih strani; take dopise bomo pre-Ijudno okrajšali in drugo zavrgli. —
Razne novice.
NOČE MILOSTI.
“I’m no Criminal”.
Bil je Warren-ov odgovor predsedniku Taftu.
21. t. m. se je Fred D. Warren, urednik “Appeal to Reason”, izročil državnemu maršelnu, ki ga je odvedel v državno jetnišnico v Fort Scott, Kansas, kamor je bil obsojen v šestmesečni zapor in globo $1,500.
Ker je Warren-ova zadeva našim čitateljem iz prejšnjih poročil gotovo še dobro v spominu, je, ker je dolga, ne bomo sedaj tu ponavljali. Omeniti hočemo le, da, ko se je Warren izročil državnemu organu, je še prej izdal writ of habeas corpus na najvišje državno sodišče, katerega pripomočka se ni še nikdar noben državljan poslužil, dasi je v konstituciji vsakemu državljanu na razpolago. IV ar r en se ga je poslužil edino radi tega, da vidi koliko je oni paragraf v konstituciji vreden, in v koliko se ga bo vpošte-valo, ali pa obsodilo kot neveljavnim.
Za Warren-a se je zavzel tudi zvezni kongresman Canvbell iz Girard, Kans., ki je celo zadevo predložil predsedniku Taftu, in Mr. Taft se je za stvar v toliko zavzel, da je naprosil državnega ipravdnika naj mu preskrbi tozadevne sodne spise. Kaj bo iz vsega tega sledilo, pričakujemo. Omenimo le še, da Warren-a je preganjal in obsodil Mr. Roosevelt, ker se je predrznil mu nasprotovati in zasledovati njegovega prijatelja Taylor-ja, takratnega governerja države Kentucky, ki je bil radi umora pobegnil v Indiano, in za katerega je bil tudi Warren obljubil $1000 nagrade onemu, ki ga prime in izroči vladi v Kentucky. S tem je Warren namreč hotel videti, so li res postave za reveže drugačne od postav za bogatine, in prepričal se je! Moyer-ja, Haywooda in Pet-tiboni-ja se je, ko je vladala ona anarhija v Coloradi lahko ponoči iz postelje vzelo in se jih skrivoma odvedlo v drugo državo, medtem, ko ni smel na Taylorja nihče roke položiti, čeprav je storil navaden umor, za katerega bi kdo drugi poplačal na električnem stolu. —-
Kapitalistične žrtve.
Zeleznieni baroni pennsylvani-ške proge imajo enega najslabših sistemov. Vsak dan umori dva človeka. Od prvega januarja 1900 dol. januarja 1910 je na tej progi zgubilo 7996 os. življenje, 7838 jih je pa pohabilo za celo življenje. Kapitalisti nočejo narediti varnostnih odredb, ker “preveč” stanejo; ljudje jih pa ne stanejo nič. —
Iz Wilkes-Barre, Pa.
Ker mi je naročnina potekla, pošiljam vam znesek za tekoče leto. Glas Svobode je dobro do-šel list v moji hiši vsak teden. — Nepoznam Vas osebno dragi mi urednik, vseeno pa Vam gratuli-ram za izvrstno gradivo ozir. čtivo, ki ga podajate nam, delavcem. Veseli me tudi, ko tako izvrstno odgovarjate svojim nasprotnikom, “delavskim prijateljem.”
Želeč Vam veliko vspeba pri trudapolnem delu, zadovoljnost pa vsem čitateljem, ostajam,
W. Zavološek.
Oregon City, Oreg.
17. t. m. je pričelo snežiti in deževati. Voda je v 36 urah tako narasla, da so morali zapreti naenkrat skoro vse tovarne, kar bo pa trajalo samo par dni. V mestu Portland divja narasla voda tako, da je vse prebivalstvo v strahu in se je moglo več vlakov vstaviti na sredi pota, ker je železniški tir na milje daljave poškodovan od vode. Peter Kurnik.
“Kako varčiti poleg male plače.”
Pod tem naslovom razmotriva, največja in najcenejša kapitalistična chikaška cunja “The Chicago Daily News”, povdarjajoe, kako da se poleg najmanjše plače lahko varči ter nastran devlje za nedelavni čas, sledeče:
“Če ima delavec, kake še tako neznantne razvade, naj se jim odreče. Ako je sužen kaki razvadi, stran ¿njo ; s takim varstvom si lahko prihrani najmanj 35c. na teden ali $18 na leto. Paziti ima nadalje, da - se ne preobje ; stem si ohrani ne le zdravje ampak tudi denar. Za zajterk zadostuje skodelica kaše, za obet 20c in za večerjo 30c. Namesto gledališč a-li drugih zabav naj se delavec navadi na čtivo.”
Columbus, O., 26. jan. 1911. — Na konvencijo LT. M. W. of America je prišla tudi ameriška anar-histinja Ema Goldman, ki je na povabilo 150 delegatov hotela govoriti. Lastnik dvorane, kjer zboruje konvencija pa je izjavil, da ima ukaz, da ne sme dovoliti, da Ema. Goldman, ki je znana anar-histinja, govori javno v dvorani, kjer zboruje konvencija. Delegatje so- na ta odgovor šli v drugo dvorano, kjer je Ema Goldman govorila.
Proti trustom.
Washington, 26. jan. 1911. — Pred sedmimi meseci je poslanec Stanley prebral v zbornici resolucijo proti jeklenemu trustu. — Danes komaj se je sestavil komite, ki bo celo stvar dobro preiskal. Stvar je važna. Vse kaže, da sama vlada uvideva, da se more nekaj storiti proti’trustom, dokler ne dobe trusti popolnoma vse moči v svoje roke. Mislilo se je, da se bo prej odločilo proti Standard Oil družbi; Stanley je pa povdar-jal, da oljni trust in jekleni trust, so d:ve, si popolnoma različni stvari. Pri jeklenem trustu se tiče drugih pregreškov zoper zakone, kot pri prej omenjenemu.
Govori se tudi v beli hiši, da bo vlada stopila na prste, lesnemu, električnemu, sladkornemu in gumijevemu trustu. Stanley zahteva, da kongres imenuje preiskovalni komite.
Eksplozicija.
Youngstown, O., 25. jan. — V Trussed Concrete Steel družbi se je pripetila danes eksplozicija in naredila škode za kakih $75,000. Pri tem so bili težko poškodovani sledeči delavci, gotovo Slovani: George Kordina, Josip Kosta in John Fusko, vsi jako opečeni. Korvina bo gotovo umrl.
Za državne delavce.
V obeh zbornicah se je prebrala predsednika Taft posebna poslanica, kjer se zahteva, da vlada bolj skrbi za svoje delavce, ki so se pri delu pohabili in za katere se je v mnogih slučajih, prošnjo za kako podporo, ovrglo in je bil tako poškodovan delavec z družino vred v pomanjkanju. Taft nasvetuje, >da se v vseh takih slučajih da državnim delavcem letna pen-zija, ali pa, da država za nje skrbi popolnoma.
Kaj so samo državni delavci takega zakona potrebni?
O,	Amerika!
Bridgewood, N. Y., 26. jan. — To mesto ima sedaj moderno šolsko poslopje, ki pa nima stopnjie v gornja nadstropja!
Ker niso bile stopnice v načrtu od arhitekta zaznamovane, se tudi stavitelji niso ozirali na to, da bi jih sami postavili, ker so se bali, da bi jim ne hoteli meščani plačat za stopnjice posebej: “Stop-njice so arhitektovo delo,” se izgovarjajo.
Svetovna razstava.
(Svetovna razstava leta 1915 ,se bo gotovo vršila v New Orleans in bo v zvezi z otvoritvijo Panama kanal. 1
San Francisco hoče pa tudi svojemu mestu priboriti ime in slavo in je za razstavo že nabranih $17,500,000, New Orleans ima pa samo $7,500,000.
NOVA POVEST.
Čitatelje Gl. Sv. opozarjamo na novo povest “Groga in drugi” s katero smo danes na drugi strani pričeli in želimo, da bi na naročnike Glas Svobode vplivala kar najbolj dobro.
To je edina slovenska povest te vrste in upamo, da z njo ustrežemo vsem čitateljem našega lista.
Pri tej priliki naj bo tudi povedano, da, tisti, ki nam dolgujejo na naročnini, list z današnjo izdajo zadnjič pošljemo, če ne povrnejo zaostalega dolga. Tistim pa, ki smo list pošiljali na ogled jih poživljamo zadnji pot, da pošljejo naročnino za list Gl. Sv. v drugem slučaju pa nam naj dajo vedeti, če nočejo lista.
To je zadnja številka, ki se Van^ pošlje na ogled.
Stanje slovenskih denarnih zavodov.
Ameriški slovenski listi so poročali zadnje čase o polomu “Glavne posojilnice v Ljubljani”. Vse tiste vesti so bile povzete iz nemških časopisov in seveda se je poročila vzelo kot nekako resnico brez komentarja.
Mi smo molčali, ker prvič, zasebnega poročila iz Ljubljane nismo prejeli, drugič je pa boljše, da se o stvari, o kateri se ne ve, kako je v resnici — molči in govori raje potem, ko se čuje iz verodostojnih poročil kaj o stvari.
Sprva se je vzelo “Glavno posojilnico”, kot Gl. posojilnico na Kongresnem trgu v Ljubljani, katera , je v klerikalnih rokah. Nam se je zdelo čudno, ker do sedaj še ni bila nikoli v zadregi; potem so pa klerikalni časopisi u-darili po najbolj varnem slovenskem zavodu, po “Mestni hranilnici Ljubljanski.”
Vsak Slovenec ve, da je to zavod, ki mu ga ni para in da se danes nlaga na milione denarja v Mestno hranilnico Ljubljansko; to so vedeli tudi klerikalci sami, a vseeno so stvar tako zavijali, da je tudi sum padel na Mestno hr. Ljubljansko, čeprav sama duhovščina in c. kr. sodnije ulaga-jo denar v Mestno hr. Ljubljansko.
Sploh, kdor ima naložen denar v tej hranilnici, se mu ni bati nič, ker za denar jamči celo mesto Ljubljana z vso svojo davčno močjo in premoženjem. Mestna 'hranilnica Ljubljanska je najbogatejši in najsigurnejši slovenski denarni zavod in skoro ves denar, ki pride iz Amerike, je naložen v Mestno hranilnico Ljubljansko. Zraven je pa sedaj sam list “Slovenec” v Ljubljani, ki je po klerikalno tudi lagal o nekem “polomu” vse sam preklical in s tem povedal: Mestna hranilnica Ljubljanska je največji, najbogatejši in najsigurnejši jugoslovanski denarni zavod in se ga posebno a-meriškim Slovencem priporoča, da se ga poslužujejo, če ne direktno, pa po njenem zastopniku g. Frank Sakserju v New Yorku ali po katerisikoli banki ali pošti.
Toliko resnici na ljubo.
Gene padle.
Cene jajcem in maslu so padle; to pa ne zategadelj, ker so se jajčni baroni usmilili ljudstva, temveč .zato, ker jih je ljudstvo nevede — k temu prisililo.
Ker so bila jajca in maslo tako draga, je ljudstvo na mah to jed popustilo in to v veliki meri. P« vpraševanje po jajcih in maslu j) bilo torej malenkostno in ker via da zadnje ease pregleduje posebno razno stare življenske potrebščine in vsak dan skoro konfiser-ra za kakih 50.000 zabojev starih jajc, je jajčni trust sprevidel, da mu “roba” ostane in da se jpdi okužene ne bo moglo več prodajati — kot se je to do sedaj zgodilo. Ker so pa cene bile tako visoke in je bil to edini vzrok, zakaj niso ljudje jedli več v taki množim jajc in masla, je bil trust primoran, cene znižati, ali pa i-meti milionsko škodo! Torej se tem baronom tudi kaj ponesreči.

:e¿
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC, Taylor, Wash.
Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Bavensdale, Wash. Zapisnikar: JOHN SKUPC A, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK,	FRANK JERAS,
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopol-dne v Georgetown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
7i\
K
Groga in drugi.
SPISAL KAKO MURNIK.
:
j I
'Ig
! i
I.
“Pri kraji je tvojega sluge modrost!” Aškerc.
Ljubeznivi Marcijan je opeval redkev, Skriban pa oslavljal ve-lekrepostno muho ; dovzetni Ska-liger je segel više in se vnemal za gos ... Vsi vemo, da je redkvica kakor nalašč za vznesene ode; uverjeni smo, da je muha nenavadno prikladen predmet pesniškemu poletu; znano nam je pa tudi, da je pikantni ptič kk-pitolski vzbujal že mnogemu siromašnemu pevcu bogato domišljijo. Koliko več je torej vreden svojih Skaligerjev, Skrdhanov in Marcijanov korenjaški Groga Kozol, sluga majorja Stojana, “prva oseba” na javoriškem gradu in zato v prostih urah prvi junak teh-le večinoma pohlevno-poskočnih' poglavij!
Groga je bil krepke, precej visoke in životne rasti, junaških pr-sdj in pleč, mogočnih, mišičastih
rok.	Kolikor tudi je trdil njega starikavi obraz nasprotno, bilo je Kozolu šele malo nad petintrideset let. — Dlje časa je bil premišljal, ali naj si dela prečo na desni ali na levi strani ali pa kar sredi glave. Da bi zadobil prejšnji duševni mir in ne visel več “mej dvomi, zmotami”, odločil se je jedenkrat za vselej in zavrgel vsak kakeršenkoli okras ... .Glavnik je izgubil zanj malone vso vrednost, ker je prihajala njega korist Kozolovi glavi, ostri-1 ženi čisto na kratko, čimdalje bolj iluzorna. Grogov obraz ni bil samo daljši, temveč tudi izdatno širši od drugih. Najglavnejši in zajedno največji prostor je je-| mal na njem nos, malo na levo zakrivljen in razvit mnogo bujneje, nego bi bilo zadoščalo strogim zakonom dovršene lepote. Šopirili »o se na njem v zapravljivem številu rdečkasti ogorči in mozol-ci, kar je razlagal Groga evfemi-stiško, rekoč, da njega nos poleti večkrat cvete. Omenim naj tudi, da ga je imenoval “bajonet”, sam Bog ve zakaj. Umevno je, da ta nos hi bil jedne same barve, kaj še! Lepo pisan je bil v finih izpremenih. Vender lahko rečem z mirno vestjo, da je imela lila-vijoličasta barva na njem največ posestva, pravice in glasu. Videč, kako je ta objestni magnat zgoraj prevzetno motil harmonijo lepote, umikali so se globoko u-žaljeni brki v tožni resignaciji brezozirnemu mogotcu. Njih žalost je bila toli huda in resnična, da so celo pozabili vse jedinosti. Nekateri so pač kot značajni in stanoviti brki štrleli trdo in ne-- izprosno vkreber, na tihem prezirajoč tovariše, viseče nizdolu kakor veje žalohne vrbe. Zopet drugi na levi strani bi bili na vso moč radi menjali z onimi na desni in narobe. Tako torej moram priznati, kolikor tudi se to ža-| lostno bere, da je bilo pod'Kozo-Wvim “bajonetom” malo discipline in mnogo separatistiškega nagnjenja. Vzpričo takega tožnega razmerja se je grbančilo po-nižnonizko čelo v vedne skrbne gube. Le oči niso delile obče žalosti na obrazu Grogovem; velike, vodeno-modre, nekoliko izbuljene, gledale so navadne veselo in prijazno v svet, časih lokavo, časih bedasto. In oči so odločile izraz vsemu obrazu, na katerem
si videl nekaj tihokomiškega, do-brovoljnega, zvitoneumnega.
Običajno je nosil Groga rjavkasto opra.vo; kadar pa se je napotil v bližnje mestece Vranovo po pošto ali po kaj drugega, oblekel se je vselej črno. V tej obleki in s cilindrom se je kazal najrajši, češ, da se tako najbolj ime-niti kmetskim ljudem. To opravo si je izprosil od majorja namesto druge livreje. Kmetski fantje in dekleta v okolici so pa komaj dobro opazili to njegovo slabost, že so mu vzdeli žaljivi priimek “gospodska žalost”. 0-čito, seve, ga tako ni klical ni-kdo, boječ se njega krepkih pe-stij.
Groga je bil pa resnično markanten prikaz. Nehote te je silil na smeh, kadar je, ves črn kakor princ Hamlet, tako lepo počasi in samozavestno jadral svojo pot, tiščal levo upognjeno roko tesno ob bok in prsi ter mencal v nji jedno majorjevih finih smodek, z desnico pa veslal v sirih, častitih kolobarjih okolo sebe. Kadar je defiliral skozi Vranovo na pošto, poln ga je bil ves trg. Dolgi krajci črnega fraka so vihrali kakor zastave žalosti na vse strani in se veličastno lovili po vetru. Ponosne j e ui stopal ni sam “cesarski Pavliha” Kaligula, izprehajajoe se po Rimu danes kot Jupiter, Neptun, Herkul ali Mart, jutri celo kot boginja Junona, Venera ali Dijana.
Kar se tiče Kozolovega cilindra, ne da se tajiti, da je minilo že več let, odkar je bil nov. Takrat, kajpada, bliščal se je kakor Zenova dvorana v Olimpu in je delal srečnemu Grogi mnogo veselja in časti. Sčasoma pa je izgubil zaradi globokih vtiskov in trpkih izkušenj svoj prvotni značaj blagorodnega veličanstva in ogromen del svoje svetle tendence. Vender pa je bil Kozolu ljubši in dražji od drugih, ker so bili ti za njega glavo — premajhni. Žalostilo je Kozola le to, da ga ni smel vedno nositi, ko se mu je podajal vender tako nenavadno lepo! Korakajoč po trgu, pozdravljal je Groga prijazno stare in mlade znance in marsikoga tudi odlikoval z daljšim ogovorom iz prirojene prijaznosti. Zakaj popularen je bil Groga, da sam Cezar svoje dni ne tako.
Dosedanji njegov životopis podaja le malo zanimljivega. Ubož-nega gorenjskega kmeta sin, okusil je zarana vso neusmiljeno prozo lirskega kravjega pastirja. Pozneje so ga povišali v službi; služil je za hlapca. Kakšno je bilo zasebno življenje Grogovo v mladosti, o tem ni bilo navzlic vsemu preiskovanju in pozvedovanju najti, dejal bi, skoro nič gotovega, Le raznovrstne bajke, odliku-joče se po banalni nedokaznosti, in jednako neverjetne pripovedke so razširjene o njem, tako da zaštira vse “res gestae” vihravega mladeniča neprezorna mitiška tema. Umevno je, da hi bil prav rad dognal kaj natančnejšega zlasti o tisti dobi Kozolovega življenja, ko moškemu nevarna prihaja zavedna lepota ženskega spola. Kako se je vedel Groga v teh kritiških dnevih ? Kateri vaški krasotici so bile posvečene zaljubljene njegovi misli in fantovske sanje? Kateri je nosil mične odpustke? Ali so bile njene oči bolj
podobne črnim ali modrim? Morda pa rjavim? —- Vse to so pereča vprašanja! Njih prava rešitev bi najjasneje pokazala njega u-kus in mišljenje, njega značaj in vso psihološko barvo. Ali ni rekel sam Goethe, da s tem najbolj pokaže mož, koliko je vreden, kakeršno si izbere nevesto?
Slišalo se je sicer marsikaj! A-li . . . Nekateri so govorili, da je imel Groga tisti čas v sosednji vasi prav zalo ljubico, po imeni Uršo, da je pa tej Urši že za sedem ¡mesecev prelomil zvestobo, ker je večkrat imenovana Urša v tem vzela multipliciranega vdovca s tremi grunti in štirimi otroki. Zvestobo prelomili To bi naposled v tem slučaji na Grogovem mestu storil prav tako vsakdo od nas, najsi bi dotieni vdovec imel samo tri otroke, pa štiri grunte. Grogova nezvestoba se mi zdi torej nenavadno upravičena. Podatki pa mi tolikanj imponira-jo zaradi natančno zaznamenova-nih številk mesecev, gruntov in otrok, da bi tej novici skoro pritegnil, ako bi mi ne bila zgodovinska dvojka, kot nekaj višjega, nad vse draga. Čez in čez pa me prijetno draži presladko ime Urša. Groga in Urša, kako bi bilo to lepo! Zlobni jeziki so takrat sicer ugibali, da se ne bi prav vedelo, kdo je prava Urša, ali Groga ali Urša, ako bi namreč Groga Uršo vzel v zakon. Prav krčevita slabost tega žaljivega dovtipa pa mi jemlje vse veselje, da bi verjel v resničnost ljubavnega razmerja med tema dvema. Ne morem si pa kaj in omenim naj, da bi bila Grogo, kakeršen je bil, po mojem mnenji najbolj osrečila le kakšna Urša, taka ali taka, da bi bila le Urša.
Druge priče zopet trdijo, da je imel Groga kot mladenič celo dve ljubici in — glej ga. spaka — obe kar zajedno! Najsi preudarimo, da je bil Groga nenavadno močan in trden, tako da bi res strahoval za silo tudi dve ženski, vender ne moremo verjeti kar tako, da bi bil Kozol resnično zmožen take hudobnosti in prepovedanega licemerstva. Ta novica je popolnoma izvita iz trte, zakaj ves značaj našega junaka kaže oči-to, da za Turka ni imel nadarjenosti.
Še zlobneje pa kruši njega fantovsko poštenost tretja trditev, češ, da je imel Kozol vsake kva-tre drugo ljubico in da navadno še tistega zadnjega meseca ni počakal prav do konca. —- To je naravnost laž. Recimo, da 'bi bil Groga že takšen naveličan bonvivani . . . Ali tega nikakor ne smerno verjeti, da bi ne izpolnil termina! Uverjen sem do duše, da bi bil Kozol vselej v vsakem slučaji, pozimi ali poleti, gotovo potrpel do tridesetega ali jednoift-tridesetega in da bi mu “za jedan časak” ljubeznivosti več ali men j ne bilo kdo ve koliko. Toliko bi bil vsaj skrbel za svoj dobri glas, ki je “parfum kreposti”, kakor veli Sokrat.
Vzpričo vsega tega žalostnega nedostatka pravotnih in pristnih podatkov morem, ako je dovoljeno, le sklepati, da našega Groge dosihdob sploh še ni osvetlila prečudna dahica prve kardinalne ljubezni in da je ostal po posebni milosti ltaprieijozne usode srčnih prisadov popolnoma prost in do pike zdrav. Čimdalje bolj se mi zdi ta slik;: a temelječ, da majorjev sluga do sedaj od s' ojega srca ni zahteval drugega nego to, da mu goni kri po žilah, ker je to zdravju zelo potrebno Nikomur pa nečem usiljati tega mnenja, ker je preslabo osnovano, nikar da bi govoril naravnost o doka-zovalnih razlogih. Jedino njegovo poznejše vedenje, bi utegnilo nekoliko podpirati omenjeno trditev, ako se sploh sme minulost človekova soditi po sedanjosti. Hipoteza torej, da Groga svojemu srcu ni nakladal nikdar nepotrebnih bolečin, kakor se to sploh spodobi odraslemu pametnemu fantu, ostane — kočljiva hipoteza. —
Čez nekaj let so ga vzeli med naše slavne “Janeze” k domačemu 17. pehotnemu polku. Ž njimi je moral onkraj Save v Bosno na Turke. Prve sovražne krogle je slišal pri Varcar-Vakufu, neprijetno žvižgajoče mimo ušes. Pred obzidjem trdnjave Jajce je prebil sedem najvročejših ur svojega življenja. Tam bi bil izgubil malone svojega stotnika, sedanjega gospoda svojega, majorja Sto-
ko izpolnil moj NOVI NAČIN ZDRAVLJENJA, da zamorem ozdraviti tudi take bolnike, katerim drugi zdravniki in Instituti niso mogli niti pomagati še mani pa ozdraviti.
Vsak dan dobivam pisma od mojih hvaležnih patientov, katere sem ozdravil po moji NAJNOVEJŠI METODI, in katere so njih zdravniki proglasili za neozdravljive.
Vzrok in izvor vsake bolezni je iskati v slabi, pokvarjeni in nečisti krvi, PO MOJEM NAČINU ZDRAVLJENJA, zadobite novo, cisto kri, katera Vam ukrepi moč in zdravje, ter spravi v red vse življenske organe.
PIŠITE PO MOJO KNJIGO
NOVA METODA!
ter priložite par poštnih znamk za poštnino. Knjiga Vam vse natančno pojasni; — zavržite pal sve stare zdravniške knjige, ker so brez vsake vrednosti in škodljive;	\
Citajte vsebino pisma, kakoršna dobivam skoro vsak dan od mojih pacientov:
Veleučeni gospod Dr. Hartmann!
Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdra-
vil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem ozdravljenju. Vaš Hvaležni
FRANK BORAK, Box 123. Josephine, Pa.
Velučeni gospod I
Šiejem si v dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za pri-poslana zdravila, s katerimi sem v dveh teduih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Objednem Vas prosim, da mi dopošljete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna
HELENA PAJAN, 10818 Torence Ave,, So. Chicago, lil-
Zglasite se ali pišite na naslov:
ID IR,. FBBDIITJL1ST3D lEI^ZE^TII^E-A.IJSriN'
231 E. 14th ST., NE¥ YORK, 1ST. Y.
URADNE URE: Med tednom od 10, ddp. do 5 pop. Ob nedeljah od 10, dop. do 1. pop.
jana. Groga je ravno snemal raz-‘krhnjeni bajonet raz puško, ne meneč se za artilerijski koncert gorskih topov, za strahovito ječanje ranjencev, krik ion stok umirajočih vojakov in divji “Allah-il-Allah!” fanatskih sovražnikov. Ta trenutek ugleda svojega stotnika ranjenega, klečečega na levi nogi, slabeje in slabeje odbijajočega. ljute udarce svetlega bandžarja, katerega vihti orjaški vstaš. Bliskoma priskoči Groga, zasuk n e puško in udari na vso moč po sovražniku. Pade vstaš, zdrobi se pa tudi puška . . . Zato izvije Groga padšemu Turku krivi handžar in maha ž njim kakor besen okolo sebe. Priskočijo še tovariši; Groga pa porabi prvi ugodni trenutek in odnese, da-si sam močno ranjen v levo rame, nezavestnega stotnika iz bojne vihre. Od tistega časa ga stotnik in pozneje major Stojan ni •dal od sebe. Ker je gospodov prejšnji sluga padel v boji, prevzel je Groga njegovo službo.
Stotnik ga ni nikdar klical drugače nego “Janez”, češ, da so bili prvič vsi njegovi dosedanji strežniki Janezi, drugič da so pravi Kuhnovci sploh vsi le Janezi, in tretjič, da je “Janez” v obče mnogo lepše in ponosnejše ime nego “Groga”. Dokler je nosil Kozol vojaško suknjo, ni dejal ničesar proti temu, preudarjajoč, da pomagata o nevarnih vojnih časih dva patrona lahko več nego jeden sam.
Od vseh pehotnih polkov, ki so se bojevali v Bosni, dobili so junaški Kuhnovci od cesarja največ častnih odlik; tudd Groga je prinesel domov dve svetinji, navadno vojno in drugo za hrabrost. Na cesarjev rojstveni im godovni dan ji je vselej iz nova zlikal, da sta se svetili solncu na sramoto, in je ponosno korakal ž njima za “drugimi” lionoracijorji k slovesni maši.
■Vender o dogodkih v Bosni ni govoril rad.t Zakaj ne? — To naj razjasni jedno prihodnjih poglavij.
Neprikrito vesel je zamemil po dosluženih letih ponosno puško s ponižno krtačo in ostal pri Stojanu. Z majorjem sta izhajala prav dobro. Kozol je sicer cesto napravil kaj takega, česar major nikdar ni izrečno zahteval niti na tihem pričakoval od njega. Narobe pa je bil gospod major izvest-ne dneve neznosno pust, siten in muhast, česar ga zopet Groga ni nikdar izrečno prosil niti si na tihem želel.
Takoj prve dni, ko se je Groga iz različnih tujih in domačih zverin prelevil v človeka in se zopet veselil svojega civilnega bitja, poprosil je gospoda svojega prvega imena. Težko se je odvadil major “Janeza”, ali šlo je sčasoma le. In tako se je izprevrgel naš junak iz nova v Grogo in je ostal tak vse žive dni.
Sčasoma se je popolnoma udomačil v Stojanovi obitelji, katero polagoma spoznamo. Zlasti pa se mu je omilila laskava misel, da je on prva oseba med vso javoriško gospodo, da bi šlo brez njega vse rakovo pot in da je za Stojanove “prava terna, ker ga imajo.” — Rad je poudarjal sam sebi, da je biser svojega stanu ... Od onih
petih krepostij (modrost, pravičnost, usmiljenost, odkritosrčnost, uljudnost), katere je Konfucij tako toplo priporočal svojim Kine-zom, pogrešal je Groga večkrat daru modrosti. Navzlic vsemu trudu je bil časih počasne pameti. V obče pa je bil resničen lastnik rahločutnega srca; bil je kro-tak, uljudno pohleven in z vsem zadovoljen — iz kratka, kakor porojen za slovenskega kritika starega kopita.
Glavni kraj Grogovih činov, grad Javorice, na pol zakrit med smrečjem in bukovjem, stoječ na ravnini, ni bil pravemu gradu na zunanje nič kaj podoben. Poslopje, sezidano jednostavno, pa solidno v dve nadstropji, gledalo je prijazno z belimi zidovi in rdečo streho proti Vranovemu. Zlasti sedaj-le je bilo lepo tukaj, ko je rano solnce razsvitljalo vso krasoto mladega poletnega jutra. Ogenj in zlato je slikalo na grajska okna, čaroben, raznobojen blesek je sipalo po peresih in bilkah, z jutranjo roso obsutih, jasnilo rjavkaste strehe Vranovega in se topilo, tvorec široke, sijajne proge po čistomodri Savi, v nje s odah, katere so se sedaj urno lovile nad plitvim kamenatim dnom, sedaj mimo in gladko postajale nad temnimi, gluhimi kotlinami, sedaj zopet jezno šumeč in bobneč lile ob robu strmih, divje razpokanih pečin v razpenjene vrtince. Nad gozdom .za gradom so se vznašale in ginile vlažne belkaste meglice. Od bližnjih gora je pihal hladilen vetrec in prinašal čaroben parfum iznad evetičnatih, tihih višin ponosnih' gorenjskih velikanov, galantno zibal rdeče in rumene rož.e, žarne klipčke in bele lilije tam v parku pred hišo pod starimi kostanji, akacijami in platanami in bežal kakor temna senca nad visokim žitom po ši-rib’'poljanah proti Savi. Po drobnem belem pesku pred verando so skakali vrabci in se na vse zgodaj glasno veselili, da so v tem prelepem kraji doma. Potem pa so po kratki, burni konferenci sfrčali v gostem oblaku mimo verande in balkona zadi čez gospodarsko poslopje v vrt na hruško k zajutre-ku. Časih se je oglasila plaha prepelica iz žita, časih se je zadrla šoja v gozdu; sicer je bilo vse svečarno tiho... Prezoren ovoj, stkan od zlatega zračnega para in naj-nežnejših solnenih vlakenc, pre-prezal je vso pokrajino. Celo veličastni Triglav je razkril svoje snežene glave, počasi vstajajoč iz gostega meglenega spalnega plašča, in resno gledal doli na divno razkošje vzbujenega krasnega jutra.
Ako je imel kdo količkaj Se tako homeopatsko povodenega čustva za prirodno lepoto, moral se ji je tu čuditi in jo veselo uživati.
Te trenutke je stal Groga Kozol, imenovan “gospodska žalost”, široko razkoračen, razo-glav, z zasukanimi rokavi doli v veži javoriške graščine, krtačil čevlje gospoda majorja in stavil besede v ta-le doslej še ne natisnjeni monolog:
“Tristo obupanih žab! — Kako so te zmerjali stari šentlenart-ski šomašter Bohinjec — Bog jim daj dobro — in kako so govorili? , Groga! Groga ti Grogarska!’ de-
jali so, ‘viž, iz tebe ne bode nikdar nič prida! Veš, preveč si na slabo nagnjen!’ Tako so te deva-li v nič. In — glej, glej — počasi si le prišel do sluge velikega gospoda, ki ni daleč za cesarjem samim. Majorjev sluga! Koliko pa je majorjevih slug ua tem svetu ? Malo, reče se! Kdo vender bi si bil kdaj mislil, da učakaš še tako-čast? Ali bi te sedaj-le gledali šomašter spoštljivo iu ginjeno. In ko bi tako vsi začudeni stali in te le od daleč opazovali in se kar nične upali blizu, takrat, Groga, takrat bi stopil prijazno k njim in jim podal desnico, rekoč: ‘Prav nič se me ne bojte, gospod Bohinjec, najsi sem v službi pri majorji in visoki gospodi na pomoč! Nič vas ne bodi strah, časih ste mi v prejšnjih letih z brezovko večkrat prizadejali neprijetne občutke. Vsega tega vam ne zamerim, gospod šomašter, saj ste me v štirih letih vender]e naučili, da za silo berem. Pišem pa še vedne tako slabo kakor svoje dni v šoli,, ne zamerite! Pa v taki službi, kakor sem jaz, tega spaka še treba ni; no, pa saj veste, kaj je gospoda, ko ste učen mož.’ — O-ja aa-jav, zdeha se ti, pa prav go-spodsko! — Ali je res ali ni res?' Prvi za gospodom! In kadar gospoda ni doma, kdo je prva oseba na Javoricah in kar se jih drži? Kdo? — Groga Kozol! — Pa ta-le tvoj major! Samo to vprašam, čemu lazi po hribih in klancih? Le kvišku, kvišku! Sedaj na ta vrh, sedaj na drugi, vse gre kar po vrsti: Jalovec in Rozora, Vršac iu Tičarica, Mangart in Jelovica, Črni Vrb in Črna Prst, Možic in Mojstrovka — le lepo paroma, Bog nas varuj — Stol in Dobrča, Ratitovec in Jepa, Ko-njavec in Plevelnica, Lipač in Zelenica, Prisojnik in Radeščica —. oh, in še jih ni konec, kaj še! —.
(Dalje prihodnjič.)
Izpremenjeni obraz.
Večkrat zapazimo pri _ znanih ljudeh izpremembo obraza. Koža jim je nagubana, rumenkasta, rekli bi lahko, stara. Obraz nam največkrat pove tudi druge čute znane osebe. Taka izprememha obraza je pa znamenje neke nepravilnosti, naprej pa mrtvost telesnega sistema, v jetrih, želodcu ali prebavnih organih. V takih slučajih, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljši pripomoček, do stare konplek-cije obraza. Rabite ga nekaj časa po predpisanih navodilih in e-fekt se bo kmalu pokazal. Vaša jetra bodo kmalu zadobila prejšnjo zdravje, zabasanost in ne-rednost, združena s hudimi bolečinami, bodo odkrižane in kri bo dobila prejšnjo zdravo barvo in gorkoto in vaš obraz lepo barvo kot v mladosti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino jači tudi živce, mišice, odpravi nervoznost, glavobol in krče. V lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
| ^ Vsak slovenski delavec | j in napredno misleč človek | y j bi moral brati “Glas Svo. |
! bode” in se nanj naročiti. I \------------------------------1-
Slovenska Svobodomisel. Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
Chicago,
Illinois.
la razstavo; za tem so poskušali, I Revše maha z kolom proti vsa-to zlo odpraviti.	j kemu, ki ne trobi v njegov rog in
(V našej deželi se je splošno mi- se spozabilo še toliko da je pričelo slilo, da je takozvani “sweat- “svete” tudi nam dajati. Povod shop” jed'ina oblika tega zla. Da mu je vstanovitev naše lastne tis-
GLAVNIODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicogo, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RU1S, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago. 111. IVAN KALAN, 'blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136. St., Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
ATJGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOSEPH CVETKOVIČ, Box 201, Frontenac, Kans.
FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH IVANŠEK, 1517 S. 43rd Ave, Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORÎK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne odpošiljatve pa na Ivana Kalan, 314 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SREČA.
Ruski spisal A. Kuprin. Prevedel Rev. J. C Smoley.
se razun obleke in perila izdelujejo še druge stvari doma, o tem se ni vedelo. Še le v teku zadnjih dveh let, obrnili so svojo pozornost na to stran in našli so, da nas je industrijalizem obdaril tudi z zlom domačega dela. Z namenom, da bi te stvari prišle v javnost, priredila je Consumers
Vladar mogočnega kraljestva poklical je nekoč modrijane in u-čenjake pred svoj prestol in jih vprašal:
“Povejte mi, v čem obstoji sreda?”
“V tem, da bi vedno gledal tvoj božji obraz”, hitel je z odgovorom prvi.
“Iztaknite mu oči!”, rekel je vladar nevoljno.
“Drugi!” “Oblast je sreča, o kralj, zato te imenujem srečnega-”
Britko se je kralj nasmehnil in dejal: “A 'bolezni glodajo na mojem življenju, in nimam moči, da bi jih ozdravil. Razmesarite mu ■obraz! Dalje!”
“Bogastvo,” jecljal je tretji. “Bogat sem, a vendar nisem srečen,” odgovoril je vladar temnim obrazom. “In ti misliš, da bi te kepa zlata, velika kakor tvoja glava, osrečila?”
“Oh kralj ...”
“Tvoja želja naj se spolni. Privežite kepo zlata, veliko kakor njegova glava okoli njegovega vratu in vrzite skopuha v morje!”
“Četrti,” zaklical je kralj nevoljno.
Človek, v cunje zavit, plazil se je po vseli štirih k prestolu, pojemajočim glasom, umirajočih o-či, je jecljal: “Kralj, moja želja je majhna. Ako me hočeš osrečiti, nasiti me. Lakota končuje moje drobovje. Slavo tvojega imena, dobrosrčnost tvoje duše razglašal bom potem po celej zemlji.”
“Nasitite ga,” rekel je kralj zaničljivo. “Ko se bo nažrl in ko bo blizu smrti, pa mi povejte.” Prišla sta še dva: mož orjaške postave, nizkega čela, je dejal: “Sreča obstoji v delu.”
Drugi, bil je suh, koščen pesnik od vročnice žarečih lic. “Sreča je zdravje,” menil'je on.
Trpko je odvrnil kralj :
“Ko bi bilo v moji moči, da spolnim tvojo željo, o pesnik, te kom meseca bi se ti hrepenenje, katero te danes navdaja, uresničilo.”
“Ti pa, orjak, romal bi od zdravnika do zdravnika, da hi našel zdravilo.”
“Oddaljita se oba.”
“Kdo je še tu?”
“Smrtnik,” odgovoril je sed mi, ki je z nekakim ponosom no sil narcisovim cvetjem vezeno o-bleko.
“Sreča obstoji v ne-bitji.” “Odsekajte mu glavo”, rekel je kralj v dolgočasji.
“Kralj, o kralj . . .”, zdihoval je revež, že bolj bled kakor narci sovi cvet.
“Proč z njim, Odsekajte mu gla-so.” Beseda kraljeva je trja nego kamen.”
Veliko modrijanov je še prišlo
pred prestol in eden njih je rekel le:
“Ljubezen.”
“Dobro,” pritrdil je kralj.
“Dajte mu najlepše ženske mojega kraljestva, a tudi čašo strupa, in ko bo vsega sit, pa mi pd-vejte.”
Drugi je zopet menil:
“Sreča obstoji v tem, da se vsaka želja hitro spolni.”
“Kaj si toraj želiš?”, vprašal je kralj veselo.
“Jaz?”
“Seveda, ti!”
“Kralj, vprašanje prišlo mi je nepričakovano.”
“Živega pokopljite!”
“Je še kak modrijan tu? Naj pride in naj pove, kaj je sreča?”
Pravi modrijan, ki je dosedaj stal skromno v ozadji, je odgovo- Pomo«Jo naredi na dan po tri
o	cini,- „oim KA Mnlnvl \ToL-q
“Sreča obstoji v globočini misli.”
Stresel se je kralj in divje zavpil: “Kaj je to, misel?”
Pravi modrijan se je žalostno nasmehnil, a molčal.
Sedaj ga je ukazal kralj vreči v ječo, do katere ni segel človeški glas, do katere ni prisijal solnčni žarek.
Ko so jetnika, ki je v tem času oslepel in oglušel, čez leto dni vprašali:
“Si sedaj srečen?” je odgovoril :
“Da, jaz sem srečen.”
“Ko sem se s temo bojeval, bil sem kralj, bil sem junak, bil sem . . . Vse to . . . dala mi je moja domišljija, moja misel.” “Kaj je domišljija?” vprašal je nestrpno kralj.
“V malo trenutkih boš visel na vislicah, in jaz ti bom pljunil v tvoj lažnjivi obraz! To bo potem rekel mirno:
League v začetku omenjeno razstavo.
Razstavili so, kakor svoj čas v Berolinu, Frankfurtu, Amsterdamu, doma izdelane stvari, in zraven napovedali čas, katerega je delavec ali delavka za to potrebovala in plačilo, katero se je zato dalo. Razun tega predstavljale so fotografije tudi življenju nevarne prostore, v katerih se je delo izvrševalo. Iz lokalnega poročila N. Y. Evening Post izvemo, da izdelujejo ženske in otroci gotove izdelke iz peres (za “moderne” klobuke) za umazano nizke cene. Od tega seveda “milostljiva” ne ve nič; da se le kinča z njimi! Ravno tako ne sluti, kako neverno je delo z glavnikom, ki se na njenej glavi blišči samih “dragih” kamenov. Reva imora držati glavnik ki je iz celuloze, nad gasovim plamenom in bi lahko eksplodiral in pri tem pritrjati kamenčke v celulozno mažo. Za 105 kamnov se ji plača dvainpol centa. Šivilje ženskih bluz spominjajo nas na usodo Hoodovih šivilj. Da se šije com-binatio-suit iz flala, otročje velikosti, potrebuje celo uro in za to dobi deset centov! A nit si mora plačati pri tem še sama! Studi se človeku delo z lasmi v tenement-nih hišah; kupoma leže lasje po tleh, dokler jih urni in gibčni prsti delavk ne spravijo v toliko priljubljeno moderno obliko “klobas”. Kašno je plačilo za to, poročilo ne pove; da je plačilo za umetne cvetlice majhno, nam kažejo sledeče številke: za 100 u-metnih nageljev plača trgovec 40 centov; ker jih delavka naredi 100 na dan, je to njeni dnevni zaslužek. Rumenkaste, iz sukna izdelane rože plačuje trgovec po 18 centov za groš; ker jih žena s
zasluži celih 54 centov! Neka dama, katero s poverili s preiska-vanjem in proučevanjem domačega dela, našla je otroke pri iz-delavan.ju rudečih rožnih popkov; za groš so prejeli 15 centov plače.
V naši deželi kakor v Evropi gloda ta rak — rana domačega izdelovanja na truplu človeškega blagostanja; že dejstvo samo, da so se začeli za to vsaj zanimati, moramo pozdravljati; a s tem še ni pomagano, dasi se mora bolezen preje poznati, predno se začne zdraviti. A bojimo se — to vsaj nam kaže vsakdanja skušnja da bo tudi tu ostalo, kakor vedno le pri preiskovanju in prouča-vanju, storilo se pa ne bode za delavca in delavke — nič . . .
‘Norec!” Vedi:
‘Misel je nesmrtna.”
MODERNO SUŽENSTVO.
V Newyorku — tako piše “A-merika” (pa ne Clevelandska. Op. stavca) — vršila se je nedavno razstava izdelkov, ki se izdelujejo v tvornicah, ampak, ki se izdelujejo doma; ako se ne motimo, bila je prva te vrste. Med tem ko nam svetovne, obrtne, trgovske razstave kažejo z nekakim ponosom napredek in razvoj kulture, kaže nam to domače delo revščino in bedo, ki je posledica tega dela.
Najpreje so prišli v Berlinu na to, da so pokazali občinstvu, pod kako neugodnimi, da sramotnimi pogoji se izdelujejo gotove, v vsakdanjem življenju potrebne reči. Da se je dotična razstava pbnesla, je znano; z nekako grozo in strahom pa so gledali “beati possidentes” na vse te razne stvari in stvarce, katere so bile izdelane doma za ceno, in mezdo, ki ne pokrije niti potu in krvi, ki visi na teh stvareh. Vsa Nemčija se je zgražala; osebe najvišjih stanov, cesarica sama, je obiska-
HRVASKEMU ANARHISTU.
Te vrstice so posvečene v Chi-cagi živečemu rdečkarju, Glumač von Juriši-ču.
Neradi se spuščamo v polemiko z^ ljudmi, ki nimajo več, ne svojega prepričanja (če ga je sploh katerikrat imel,) ne več nobene časti in je v napoto in sraf moto svojim lastnim rojakom.
Napisali smo to hrvaškemu a-narhistu —- v resnici je pa to a-narhistična ničla, ki je po zaslepljenosti drugih, tudi zajedno u-rednik nekega hrvaškega lističa, kateri vidi vsenaokoli, rdče, socialistično-, a v resnici nima ne programa in ne taktnosti, ki se jo danes zahteva od najbolj zakotnega lističa na deželi. Predali tega lista so polni zavijanj, neresničnih natolcevanj, podlih zasebnih intrig, v političnem oziru pa vpije tja v endan in vso to gnojnico skupno imenuje :	prava ljudska
socialistična politika!
Naj si ogledamo katerikoli pravi socialistični časopis, angleški, nemški ali slovenski, tiskan na Kranjskem, ne najdemo takih profanalnosti, omejenosti in tiro-vanja in vse to pod krinko enakosti, bratstva in svobode! V resnici si to domišljavo človeče ne želi nič druzega, kot da bi diktiralo vsemu svetu. Mi mu zagotovimo, da se ni rodil za tako stvar in da bo žrtev svoje neotesanosti in neznanja.
karne, katere se bolj boji, kot hudič križa in piše o stvari na tako zloben in perfidno lažnjiv način, da se smeši že samega sebe in mu noče nihče tudi taki hiperbul-laži — verjeti; niti njegovi najožji “sotrudniki”!
Po mnenju tega klavna bi morali vsi svetovni, in bodi si to kapitalistični, delavski, socialistični, kakor tudi anarhistični listi, pisati po njegovem okusu in prinašati oglase, katere bi on spoznal “vredne” priobčenju. Vse to “delo” pa izvira iz “profita”.
Ce to nazadnjaško, zaostalo človeče sliši besedico “profit”, ga ne ozdravi nobena pilna; sedem dni trebuhabola in dobro grižo mu je zagotovljeno. Radovedni smo, kaj bi gospodine Glumač naredil, če bi danes, po kakem stricu ali teti, nenadoma podedoval par milionov dolarjev, katere si je “stric” ali “teta” “prislužila poštenim potom?” Po o-bliki in konečnem prevdarku, kot si ga svojimo iz predalov “njegovega” lista, smo zagotovljeni, “da čo 'biti narodu bolji dnovi”, kajti Glumče bi kakoržerečeno — vse razdal med ta ubogi izsesani narod, da bi ga “osvobodil iz kapitalističnega jarma.” Ali ne bi bilo temu tako, slavne dobe, še bolj slavljen anarhist in klaven v eni osebi? No, no, stvari ne smemo tirati preveč idealistično, zavrejo nam še solze ob misli . . .
Kar pa omenja “anarhist” o svoji Jugoslovanski socialistični konvenciji in kar je slednja sklenila, za vse tisto ne damo “fajfce tobaka” in čudimo se, da se a-narhisti zanimajo za take neumnosti storjene iz osebnega sovraštva. Mi nismo prosjačili, marveč smo apelirali na svoje naročnike, ne za milodare, temveč na može, ki bi hoteli založiti denar za podjetje in bi seveda bili tudi gospodarji istega. Čudno je pa vendar, da ljudem, ki bi radi živeli na račun nezavednih ljudi, vse smrdi, ko jim postanejo pa tla prevroča, bodisi na kakoršenkoli način, se pa po francosko poslovijo in med. temi je tudi zgagar Glumač von Jurišič, kakor smo že v 34 št. od 26. augusta 1. 1. razjasnili.
Takrat smo tudi prosili malo stvarnega odgovora, a se ni nihče oglasil, še najmanj pa diletant na anarhističnem polju, Glumač Jurišič. O, Glumač, Glumač! Kam vodijo tvoja pota in kam Te zapeljujejo izprideni možgani in domišljavost “svetovnega” anarhista jz katere bo vzklilo tako cvetje in prijeten vonj, da ti bodo začeli podajati roke v slovo “največji” socialisti in “sotrudniki” tvoje straže; Pri bogovih, pomisli tudi na to!
Da pa vse nič ne pomaga in da slovensko delavstvo vzame “pisavo” anarhista kot v prebavo, nam spričuje došla naročnina za leto 1911 in čestitke listu, ki plačuje —- kot narod sam — take ljudi in liste — po zaslugah.
Upamo, da s to zadnjo zaušnico spravimo anarhista na kaj resnega; kaj bo res vedno premišljeval neumrjočnost žuželjk? . . .
■Spisano v Chicagi, Glumaču von Jurišiču v resen poduk — čitate-ljein pa v — zabavo! . . .
Slovensko Zdravišče
E3!P V NEW YORKU ^
glavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E.
BESNICI Neovrgljiva RESNICA
JE
DA JE Dr. THOMPSON NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
IN IMA POPOLNU ZMOŽNOST IN IZKUŠENOST V ZDRAVLJENJU VSIH BOLEZNI.
ROJAKI :	Nedajte se toraj nadalje motiti od kakih sumlji
vih zdravnikov, temveč idite ali pišite v slučaju bolezni ... edino le na Dr. Thompsona, kjer bodete sigurno najbolše j' postreženi in vmalem nnnolnoma ozdravljeni.
Pisma pišite v materlnskom jeziku ter ih naslavljajte edino le na sledeči naslov:
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE“
Dr. d. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
Uradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od n do 2 ure popoludan. C
Ij
■L! /\1|A	Ml VAS SEZNANIMO Z	Rl/Mf/H
NOVO »9 kamnov NOVO
pristnih	■■■ ■ ■ w. vsebujočo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5.7 5 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ”gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
in ničimo D»' garantiramo za 20 let
bre in trdo,e, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili, ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
marate —jo ni potreba kupiti in lil rnoUiromn lfOO Lepa uro pošljite na naše stroške nazaj, i Tl I ICOfVIlClIllU fOCi veri-
žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U S A.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence La Savoie.
.30.000 HP .22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Pristanišče 57 Phrth RUer vznožje 15tn St., New York City
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zaton na 19 State St. NewYort	MAURICE W. KOZMINSKI,
glavni zastopnik za zapah, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
62
Pijte najboljše pivo
m

n
g Peter Sdioenhoffen Brewing Co. g
Nečloveška mati. Pred dvema letoma je odpotoval iz Vidre na Ogrskem kmet Paranyancs v A-meriko. Doma je pustil mlado ženo Leno. Leni je bilo seveda dolgočasno in da ubije dolgi čas, je začela ljubimkati z mladim kmečkim fantom. Sad tega ljubimkanja je bil otrolk ženskega spola, ki je bil zdaj star že osem mesecev. Meseca oktobra je Parany-ancs pisal iz pensilvanskih rudo-kopov, da se v kratkem vrne domov. — Zdaj je čutila žena v svojih kosteh mesto ljubezni samo stralh. Edina njena misel je ibila ta, kako zakriti greh isvoje nezvestobe. Šla je okrog polnoči na vrt, kjer je izkopala precej globoko jamo. Ko je bila s kopanjem gotova, je šla v sobo, dvignila spečega otroka ter ga nesla v jamo. Otroka je tiho zasula ter je moral storiti grozno smrt. Hudodelstvo pa ni ostalo skrito. Odkopali so jamo, v kateri so dobili o-troka z groznf spačenim obrazom. Nečloveško mater so seveda zaprli. Njenega moža še ni domov.
n
13
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL. M
fï] SŽ Sž gl	SS 5g SE Sž SSSS?
ATLAS BREWING C0.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAPER j MAGNET j GRANAT j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
□
W.SZYMÀNSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 9S5.
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
•*Glas Svobode
(Thb Voice of Liberty)
weekly
99
Published by The Glas Svobode Co. 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
* Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja ------------------
*A AMERIKO:
Za celo leto...............$2.00
za pol leta................$1.00
f A EVROPO:
Za celo leto...............$2.50
za pol leta................$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
9518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike Aa nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
231
Mnogo ljudi je, ki svojo srečo, in mnogo takih ki svojo nesrečo zamolče; prvi so zviti, drugi po gumni.
Legislature 40 držav so se izrekle za direktno volitev senatorjev. Ljudska volja se kaže, sicer počasno, a gotovo.
David je rekel: “Vsi ljudje so lažnjivci. Zarto je bil tudi David lažnjivc. Kateremu pa naj verujemo, navsezadnje?
BESEDA NA SLOVENSKE DELAVCE.
Napredek, napredek, kriči zlati kralj. Njemu je lahko, ko ima v rokah sodišča, zakone, kongres, ljudstvo — sedaj.
Zrakoplovci so prejeli v zadnjem letu $940,000 nagrade. Temu nasproti jih je pa zgubilo 30 svoje življenje.
Jajca so postala ceneja in maslo je tudi v ceni padlo. Trusti so res dobrosrčni ljudje, ki iz sočutja do ljudi cene znižajo. Ali so imeli pa kakšen drug vzrok?
Na Angleškem je bil neki ameriški oficir, prijet radi vohunstva — in takoj zopet spuščen v prostost. Kako si pa moramo drugače misliti kot po vzorcu Simso-ve banketne govorance!
Za legisla.turo za državo Indiana pripravljajo “zakon”, po katerem bo tisti, ki mu bo dovoljeno piti opojne pijače, moral vedno pri sebi nositi posebne vrste licenco! Ni so samo v blaznicah, norci.
Sultan od Sulu je izjavil, da je Amerika najbolj moderna in najbolj procvitajoča dežela sveta. A-meriško rumeno časopisje skuša te besede sultana iz Sulu po vsej deželi razkričati. Radovednost nas ima, če to časopisje do sedaj še ni vedelo, kaka je Amerika?
Tudi planet Venus da je obdarovan z človeškimi bitji. Kako bi bilo, če bi g. Wellman, ki je sko-ro dosegel severni rt, in skoro preletel Ocean, še to začel raziz-kavati. Morebiti bi tudi skoro kaj odkril?
Pri odprti obravnavi je gospa Preschi zalučala svojemu možu v obraz — ki je slučajno policijski sodnik, — da nima o zakonodaji niti trohice pojma. In zoper to ražalenje modrega kadija ni nobenega zakona!
Uncle Sam bi rad zvedel, kje so vsi “peniji”, kateri se neprenehoma kujejo iz kufra in jih je tako malo v prometu. Morebiti bi mu vedeli povedati lastniki “penny arcades’’ in lastniki o-troških “Šparovcev”.
Zveznim najvišjim sodnikom je kongres povišal plačo z $5000.00 letno. Namesto $12,000 letno, bodo gospodje sodniki dobivali $17,000. Če bodo življenske potrebe še bolj v ceni poskočile, se gospodom “najvišjim” sodnikom, ni bati, da od gladu umrejo. Zavarovani so dobro!
Pred chikaškim okrajnim sodiščem je sedel na obtožni klopi neki Erbstein. Obsojen je bil na dva meseca ječe, ko je sodnik šel po delu domov, je videl veliko reklamo na vseh oglih:	volite za
mestnega advokata Moritza Erbstein.” — Tistega, katerega je on obsbdil v ječo. — Sodnik je svojim prijateljem zaupal, “da ni verjel svojim očem.”
Matija, II., 10: “Ker so videli zvezdo, so se zveselili.”
V stani legendi o treh 'kraljih leži globoka človeška poteza, ki jo vsak rad še enkrat sliši: “videli so zvezdo v Jutro vi deželi in postali so veseli. In zvezde ne lažejo ! Ker so se nanesli in zaupali svoji zvezdi, so šli za njo po potu v Betlehem. Bali se niso dolgega pota in ne velikih nevarnosti; polni zaupanja so šli za svojo zvezdo, ki je razsvetljala temno pot, kot solnčna luč in v svojem zaupanju so bili enaki in niso se motili: zvezda jih pripelje gotovo na pravi cilj.
Slovenski delavci! Ne čutite, da imajo ti stavki velik pomen za Vas: sledite svoji zvezdi! Če se napotimo na neznano dolgo pot, moramo ‘v prvi vrsti vedeti: kam drži naša pot in kam nas vedejo naši cilji. Prvo na pot? Kako, če ne veste cilja svoji poti. Pa to ni potrebno, če se napotimo skozi znan gozd in polje, toliko bolj važno pa je pot našega duševne ga razvoja. In o tem je tukaj govor.
Hrepenenje brez cilja? Sploh eksistira? Nekam morajo meriti naša hrepenenja in naši cilji. Seveda se dobe tudi ljudje, ki tega nočejo pripoznati; oni te hočejo prepričati, da ni življenje nič drugega, kot norost, služiti drugim in gledati za vživanje. Opravičujejo '-se še stem: “Vi svojega cilja nikoli ne dosežete.”
To pa ni za verjeti. Ni resnica! Mi vsi imamo svoj cilj in pot, po kateri hočemo od sedaj naprej hoditi, samo če nas puste. Poglejte visoko v veličastno nebo, v svojo zvezdo in debelo stoji napi-pisano: Tvoja pot, delavec, je v osvobodidtvi ljudi, proletariata ! Hodi vedno po tej poti in zaupaj svoji zvezdi! Pa ne smete napačno razumeti; tu ne mislimo samo o svobodi človeštva samega temveč osvoboditev proletariata od morečega tiranskega kapitalizma, ki je v 20. stoletju dosegel vrhunec mogočnosti.
In osvobodenje delavcev izpod kapitala, bo ob jednem osvobodenje vsega človeštva, ker ti so največji po številu. To naj bo naš cilj ! In naša zvezda nam sveti tr-njeno pot in glejmo, da ji sledi-m o ! Ne menite se za težave, ki Vas bodo obdajale na dolgi poti; ne za preganjanja oblasti in posmeh svojih tovarišev in soljudi. Spomnite se na tri kralje, kateri so bili poplačani, ker so zvesto sledili svoji zvezdi, svojim ciljem.
Zakaj pa Vam ravno besedo cilj tako priporočamo? Zato, ker je ravno med slovenskimi delavci toliko popotnikov, ki svojega cilja ne poznajo in slede in hodijo po nepravih potih. Oni ne gledajo na svojo zvezdo in zate se bodo zgubili in nimajo za n§s nobene veljave. In ker so svoj cilj zapustili, ne vejo tudi pravega pota, ker cilj in pot je nekaj skupnega.
Pa še več nam pove naša zvezda, če jo dalje opazujemo. Daje nam navduševanje in energijo! Te potrebujemo. Živeti se pravi za nas več, kot bojevati se, in bojevanje brez navdušenja, brez cilja, ne more privesti do zmage. Nekateri nam oporekajo, da teh “višjih” ciljev ne dosežemo in so samo fraze; nam da manjka idealizma. Od kar so oni zavrgli svobodo in osvobodenje izpod velekapitala, nima naša zvezda za nje več nobenega pomena; za nje je svoboda “blazna ideja”:	ne
pa za nas; mi zaupamo svojemu programu in se moremo pod svojo zvezdo otresti kapitalizma, militarizma, izkoriščevanja posvetne in cerkvene oblasti. Mi nimamo nobenih idealov? Kaj nam pa daje moč in energijo v tem molilnem sistemu? Zdraven spoznanja sedajnega občnega življen-skega sistema so ideali prvi! In kaj bi tudi bilo brez njih! Kakor hitro temni, grdi oblaki zakrijejo našo zvezdo, potem si jo . idealistično predstavljamo. Če bolj je temna naša noč, tembolj večji in močnejši je nagon po luči.
V svojem zadnjem popotnem delu “Transhimalaja” pripoveduje Sven Hedin o tibetanskih duhovnikih, kateri se dajo živi zazidati. Brez sočutja vzamejo od luči slovo in čakajo na večno temo Nirvane, katera jih, po njiho-
ničevosti svetnega življenja. Ubogi tepci! Ker so tibetanski duhovniki z svojo “pravo vero” u-morili vse prave čute po svobodi, življenju in luči in ljudstvu, delavstvu iztrgali z “vero” prosto misel, ideal, energijo do napredka, ne ostane za nje druga pot, kot nazaj, v temo nevednosti in zabitosti, kot jo slovenska duhovščina in razni “vodniki” in slo venski ameriški časopisi žele pripeljati v domovja delavcev. V takih časopisih ni nobene luči; ne sveti nobeno solnce in ne vodi jih zvezda do pravih ciljev in pota. Tema, je smrt; luč je pa življenje. Volite sedaj dragi prijatelji! Boste raje sledili luči, ljudem, ki Vas hočejo pripeljati do boljše bodočnosti, ali raje sledite črno suknežem in njih zaveznikom, v — temo, ne v svetlobo? Na prvi poti Vas čaka življenje in boj in nesreča ; v drugem slučaju se neha boj in prekineste živeti kot ljudje in misliti po delavsko.
Kaj še omagujete?
Ne verjamete?
Samo trenutek pomisleka? Ne, Vi ne omagujete, vi verjamete; vaša pot je samo ena in cilj je luč. Vi proletarci pridete od zdo-laj in razvijaste se kot drevo, od zdolaj navzgor, više in višje, do luči!
V bleščečih barvah stoji pred vami vaša zvezda življenje, cilj vašega boja. Tako je že Vašim o-četom migljala, a jo še niso prav razumeli, ker so bili preveč ukle-njeni v okove rimskega klerika lizma. Mi smo pa tisto bojazen zgubili in zato ne nehamo boja. in hoditi po naših potali in zreti v svoje cilje in vedno slediti svo-jej zvezdi. In v zaupanju, da se bo razlegalo, od vzhoda do zahoda, od juga, pa do severa: svoboda, enakost, bratstvo, od tistega svetega trenutka naprej odložite svoje 'bojevanje; ampak:
Sledite svojej zvezdi'
UTRJEVANJE PANAMA KANAL.
Predsednik Taft je v svoji poslanici na kongres zahteval, da se Panama kanal utrdi. Vprašanje, če imajo Zdr. države pravico u-trditi Panama, se nobeden ne briga in navsezadnje ni tudi nihče proti ukrepom washingtonske vlade. Predsednik Taft za svojo zahtevo navaja sledeče razloge ki so ga k temu pripeljali:
“Panama kanal bo edina pri pravna pot za parobrodstvo med atlantskimi in pacifičnimi brego vi in bo važen del morske obali Zdr. držav. Po mojem mnenju so Zdr. države upravičene kanal utrditi in' s tem bo mir in blago stanje države in naroda bolj zagotovljeno. Da, Zdr. držav je dolžnost, Panama kanal utrditi — delo. ki bo služilo narodu in ki bo državi zaščita za mir in napredek. Že toliko denarja se je izdalo za napravo kanala, torej je tudi potreba, da se ga še utrdi z Narodovo voljo.”
Torej, po g. Taftu povedano, je naša dolžnost, da se Panama kanal utrdi. Škoda da so njegovi razlogi, ki so ga pripeljali do tako velikega sklepa, jako šibki in malo prepričevalni, da Narod privoli za utrjevanje kanala.
Zakaj da bi utrdba kanala pripomogla k miru in napredku ljudstva, nam je nerazumljivo. O, tem tudi predsednik ni zinil besedice. Mnogo višjih oficirjev in generalov in vojnih izvedencev — se je izreklo proti utrjevanju kanala. Pa ne samo za nepotrebno, temveč sploh ne svetujejo Vladi tega koraka, ki ne more imeti lepih posledic in je neumnost, mi-lione zakopati v zemljo, v kanone ; in prvi člani kongresa, velike avtoritete, so tudi zoper utrdbo Panama!
V New Yorku je “mirovna družba”, h kateri pripadajo najbolj visoke, učene in vplivne osebe Z.jed. držav. V “People’s Institute” so imeli veliko zborovanje, kateremu je predsedoval kongresman David J. Forster, predsednik Tamoney in druge o-sebe iz bele hiše in vsi ti možje so se izrekli proti utrditvi Panama kanal.
Pa ne samo ti prvi možje dežele, temveč tudi, anti-imperialisti-čni klubi so vzdignili protestni glas in agitacijo — proti' utrditvi kanala. Ti zadnji zahtevajo, da ostane kanal nevtralen. Zakaj
tudi na ušesa predsednika Tafta:
1.	Ker bo v slučaju vojnih časov bolj varen, ker, po Sklepu Haaške konference v letu 1907, so vse države podpisale člen, ki prepoveduje napasti ali bombardirati obali, ki niso zavarovane, utrjene.
2.	Zato, ker je sama vlada Zdr. dr. v letu 1900 izjavila, da ne bo prepustila, da bi se Panama kanal utrdil.
3.	Zato, ker se je Anglija tudi in Francija odpovedala oblasti čez Suez kanal in sklenili, da o-stane nevtralen, čeprav se je gradil z angleškim in francoskim denarjem; po tudi se je Anglija izjavila in podpisala 1910 pogodbo, s katero prepusti vse svoje o-ceanske morske ceste, prosto vsem ladjam sveta.
4.	Ker niso Zjed. države v celi svoji zgodovini, in od kar obstojajo, bile nikoli od kake Inozemske vlade napadene, temveč so vse spopade same Zjed. države začele, in ker so Zjed. države vsem drugim državam preveč poznane, da si žele mir in da se ne bodo vtikale v druge d.ržave.
5.	Ker imamo dolgoletno skušnjo, da imamo z Anglijo, ne da bi utrdili svojo mejo o'b Canadi, že skoro eno stoletje popolen mir; druge sovražnike se je pa vse pomirilo in se sklenilo, da se da mogoče spore v razrešitev mirovnim sodnikom in bi torej to novo utrbovanje, slabo vplivalo na zaveznike in morebitne sovražnike.
6.	Ker bi po predsedniku zbornice, David J. Forster-ju, znašali stroški, po natančnem račun, čez $50,000,000, če še ne več in potem še vsako leto posebnih $5,000,000, kar bi povzročilo nove davke in se ueomogočilo zidati stvari, ki so državljanom bolj potrebne. Od Panama kanal nima nihče nič za pričakovati, kot strategično postojanko za vojnO brodovje Zjed. držav in še ta je oddaljena na 2000 mil.
7.	Pa tudi vkljub utrdbi kanala, se bi v vojnem času moglo za-čuvati pot v kanal na obeh straneh z vojnim brodovjem in je torej utrjevanje nesmisel in brez koristi.
Zahtevamo tudi, da se angleškim trgovskim, potnim in bojnim ladijam dovoli v miru, ali vojnem času prost prehod skozi Panama kanal: in ker nevtralizacija velja za "vse narode, naj isto velja tudi za brodovje drugih držav. kot v miru ali bitki.”
Ti podatki povejo pa malo več, kot prazne, narekovane fraze našega predsednika Taft-a, kateri, kar je na predsedniškem stolen, ne zahteva nič drugega v svojih “zanimivih” poslanicah, kot oboroževanje, kupovanje kanonov, povečanje vojske na suhem in morju in vso podporo tru-stom in velikim privatnim družbam. Predsednik je svoje “razloge” tako površno povedal in izbral, da nismo svojim očem vrje-li, da maž, ki stoji na čelu največje ljudovlade na svetu, ne zna povedati za svoje morilne zahteve kako rdugače in v kakem pomenu, ne pa v taki klobasariji in humbugu.
No, ja, koliko se pa briga ljudstvo za Panama? Ali se bo pa ljudstvo sploh vprašlo, če se sme, ali ne sme? Mi vemo odgovor že
B’
M. A. WEISSKOPF, M. D.
0
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111.
TEL. CANAL 476
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—S. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
S’
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina
* 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. *
y»
S
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine.
*	Izdelujoči zlatninar.
tli
*	Oči pregledamo zastonj,
*«-«* «****«* st*«***«-****:**«:**** «.**«.•***
O-
O-
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode” !
-O
O-
-0
0-
-O
DR. RICHTER’S
’PAIN-
:PELKEflL
S steklenico
PAIN EXPELLEPJA
odpodite bolečine.
To sredstvo nin a para. Nič ne ola ša tako hitro in tr jno revmatizem, cev j algijo, Zvin-jenj* itd.
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F, M RICHTER & CO,
215 Pearl St., New York,
Pazite na varstveno zuamko s sidrom.
naj bi Panama kanal ostal nevtra-vem mnenju, reši vsel\ nadlog in |len, so ti-le razlogi, ki so prodrli
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peci, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapabce St. ,Den ver, Colo
	
ii	SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio”
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO" PRI MORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
dve največji.
FRANCONIA ÄÄ1
in nosi 18.000 ton.
Arona, Pa.
Zahvala.
Društvo št. 7 spadajoče k S. S. P. Z. v Arona, Pa., se tem potom srčno zahvaljuje za poslano podporo v znesku $4.75. Po bratu taj. Frank Lustik kot od družtvenih članov $3.50 in izmed zasebnikov so darovali, John Jelušič 50c, Jos. Bergant 25c in Luka Mlinarič 50c. Vsem lepa hvala!
Nadalje smo prejeli od blag. Ivana. Levstik iz So. Chicago svo-to $2.00.	M. Rajer.
NAŠIM DOPISNIKOM!
Poročajte kratko in jedrnato. Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obupati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČKRAT
( nova l •< od leta V I 1911. (
.	....... CARONIA, s dvemi vijaki
v naprej. Edino Imperialisti lah-. Qbe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter ko še kaj store, pa še ti so “omajani” in sami in Taft ne bo zgubil mnogo na svoji teži, da postanejo njegovi “upravičeni razlogi’’Veljavni. Ce se bo v resnici u-trdilo kanal, kar je skoro gotovo, je stem washingtonska vlada prelomila svojo besedo. —
CARMANIA Odoluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan.
FRANCONIA odpluje 1^. mar. Prvi vožnja
Ogrsko-Ameriška oastrežba
IZ NEW YORKa v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - -	i0.400 tonov
Prve vrste babina J60. do Neapola , *65. do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.	•
Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja 8 pijačo samo !5o.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenue
vogal 19. i«l.
Angleščina
brez učitelja ! Slovensko -Angleška. Slovnica. Tolma m Angl. Slov. Slovar stane same-$1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York. N. Y-
Največ,a zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
kjer se toči izborno impor-tiranoplfensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina iti stnodke.
\
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST,
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati s vojo najbolšo zalogo
mit ii spmlaflne obiti.
Irgovina s novodobnim obu valmo
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 18. Place
VBtanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških etnih.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Gostilna “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 23?
JOHN MLADIČ.
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊÀM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:	\
PREDSCEDNUK: Jos. Hauptman, Darragii, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51.
1TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
7iAPISINUKAjR : Ivan Flere, Adamgburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK:	Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
«LAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORG® BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
IZ DARRAGH, PA.
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Družtvo št. 1 v Darragli, Pa., se tem potom lepo zahvaluje za poslano svoto $4.30, darovano od novoustanovljenega družtva št. 8, v Marianna, Pa. Sicer je organizacija še majhna in mlada, vendar iz tega dokaza vidimo, da se zavedajo in delavsko mislijo.
Darovalci so sledeči:	55c K.
Batieh ; 45c John Lamuth ; 30e E. Ograjšek; 25c J. Laharne, S. Ca-sagranda, Fr. Sednimek A. Ma-telk, M. Malgaj, H. Leskovšek, J. Kovač, A. Kerničnik, M. Zavašnik, J. Sever, J. Šetina; 15c Šuštar; 10c Neimenovani.
Ob enem tudi srčna zahvala za poslano pomoč štrajkarjem, elanov dr. št. 1 v Darragh, v svoti $8.00 od družtva št. 4, v Waukegan, 111.
Rojaki! Tu vidite, da le z organizacijo se pride naprej. U* stanavljajte povsod družtva in
Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Zopet se moram oglasiti v našem delavskem listu, ker že ni bilo videti nobenega, dopisa v Glas Syobode iz Claridge, morda čita-telji že mislijo, da smo “mufali” ali pa podlegli kapitalistični svojati katera nas tlači že celili deset mesecev. Ali temu ni tako; nahajamo se še vedno v enakem položaju kot prejšne mesece dasi je naše stališče dokaj spremenjeno, upanja in poguma še vedno nismo izgubili, da ¡bi enkrat ne izvojevali zaželjene zmage. Sovražno nain je vse; prezirani smo povsod in nikjer ne najdemo nobene zaslombe. Skratka moram reči, enaki smo, tolpi vrabcev, kateri iščejo hrane in zavetja na tujih dvoriščih, katere se lovi in strelja kot škodljivo zalego narave. Da je to res pričajo poročila iz vseh krajev tukajšne okolice, kateri so oblegani od kompa-nijskih biričev, kateri nastopajo proti nam, ubogim štrajkarjem, kot da hi oni bili edini gospodarji sveta, kateri so pa plačani zato z izmozganim denarjem revnega premogarja in sedanjega štraj-karja v Westmoreland Co., kateri je kapitalistom v “zlatih dobrih časih” naikupičil miljone in jim pripomogel do vlade, katera ga zajedno s znjimi vred tepe po plečih s korabačem v zahvalo. Ni mi treba nadalje tega opisavati ker znano je to že vsakemu, ako pa ne, pa to sam skuša in občuti po svojem.
Znano je tudi kakor poročajo razni nepristranski časopisi, da kompanijain primanjkuje že denarja, tirjajo od sherifa za povrnitev denarja, katerega so mu zročili za nabavo deputijev. — Toda modri mož je spravil po večjem vse v svoj žep, ter svojim hlapcem plačal le toliko, kolikor se je njemu primerno zdelo, am-pialk plačani so morali biti vseeno dobro, še posebej poleg njih redne plače, katera tudi .ni bila tako mala; spričuje to njih popivanje v hotelih v katerih so se valjali kot krave ko se detelje preveč nažro. Objednem so jih pa tudi premeteni hotelirji skubili, pri katerih so bili na stanovanju tako, da jim vse eno ni ostalo v žepu nič, in niso dosti na boljšem od. nas štrajkarjev. Seveda ako se štrajk konča ugodno za kompanije, so jim morda obljubljene kake po-
jih priklopite Sl. Del. Podp. in Pen j. Družtvu. Omenjeno družtvo podpira ljudi v slučaju onemoglosti, bolezni ali poškodb in po smrti člana se tudi ženo in druge preskrbi, da jim ni potreba, iti prvi dan prosjačit. Pristopi lahko vsak slovenski delavec v Zjed. državah in je samo dolar in 50c ustopnine in pri tem tudi šteta za prvi mesec mesečnina. Drugače pa $1.00 na mesec. Podpora je tudi lepa. Plačuje se po šest dolarjev na teden, skozi celo leto in potem pokojnina $12 na mesec.
Iz navedenih podatkov lahko rojaki sprevidijo, da so pogoji dobri in kolikor več članov in družtev, toliko boljši še postanejo. —
Kjer še ni nobenega družtva, naj gleda kdo izmed čiatteljev, če je več Slovencev v naselbini, da ga ustanovi in za pojasnila piše na Jos. Hauptman-a, Box 140 Darragh, Pa.
sebne nagrade za “vestno službovanje”. Pač pa bodo še na to čakali, in slednjič bodo dobili brco za vse skupaj.
Nadalje moram tudi omeniti, da ska.bov nikjer ne primanjkuje, kateri so pa po največ Italijani ; zadnji so bili sprva zelo vneti za štrajk in so hoteli vse na enkrat preobrniti, a so najpreje izgubili pogum in stisnili rep med noge in se podali na umazano delo. Nadalje Hrvatje in Slovaki, kateri delajo .sramoto vsem slovanskem narodnostim v tem oziru, da skabajo. Ne rečem, veliko jih je izmed njih, kateri se zavedajo poštenega delavskega stališča, toda največ jih je, kateri se ne zmenijo zato in menitebinič odjedajo kruh svojim bratom, kateri se bore za njega. To je hr-vatski organizator A. Shusner sam priznal ko je v tem okraju deloval nato, da bi jih spravil na pravično pot. Kakor znano, so tudi slovenske jednote podpirale štrajkarje, s tem, da so izključile one, kateri bi škodovali bratom boreč se za pravični kruh, kar pa ni bilo treba storiti, ker nobeden se ni predrznil tega storiti razen par slučajev. Kljub temu moram reči, da so Slovenci najboljši štrajkarji v celem West-morelandskem okraju, ker oni so vstrajali do zadnjega; ko bi ne bilo Slovencev, bi tudi že štrajk bil že zdavnaj končan, in kako? —
Edina hrvatska jednota N. H. Z. v katerej so skoraj vsi Hrvatje, bi lahko mnogo uplivala na štrajk ako bi storila ono, kar so storile slovenske jednote namreč, da bi izključila skabujoče člane. Res, da se izgovarja na svoja pravila češ, da ni v njih nikjer nobenega članka proti ska-bom, da ne more nikogar izključiti, kedor se živi s skabaujem, iker vsakemu je svobodno služiti si kruh, ikakor si sam hoče. Ravno tako je tudi v pravilih slovenskih jednot; tudi tam ni zapisano naravnost proti skabom, pač pa izključi se vsakdo, kdor bi se predrznil kaj tacega storiti brez ugovora glavnih odborov. Ni dolgo tega, ko sem eital v “Zajedni-čaru” glasilu N. H. Z., da je bilo sprejeto novo družtvo v Zajedni-co v Yukon, Pa., to je obstoječi iz samih Hrvatov skabov. Odbor N.
H.	Z. je gotovo vedel, da je tam štrajk in da so sami skal) j e, novi člani, bi lahko bil sedaj -odločil, da se kot takih ne sprejme, ker je tukaj mnogo članov iste Zajedni-
ce, kateri se že deset mesecev bore za svoj obstanek. Ni mi treba več pisati, pač pa reči moramo, da za N. H. Z., katera je ena iz med najmočnejših organizacij, ni častno isto tako tudi za Hrvate ne, kateri se prištevajo za naj bolj civiliziran slovanski narod. Slovaške jednote tudi niso nič boljši. Deputiji spremljajo ska-bujo-če člane k sejam in “pazijo” na nje, 'da jih njih “sobratje” kaj ne “pobožajo”. Ob enem so pa tudi prepiri radi charterjev. Tako je večina Skabov, članov zahtevala, da se jim izroči charter, da ga neso v kompanijske barake. Seveda štrajkujoči so pa tudi premeteni, da ga skrijejo pred “sobrati” drugega mišljenja, tako je zmiraj. Eni se sklicujejo na pravila, drugi pa na svoj ‘kšeft’. Ako bi se med Slovenci kaj tacega godilo bi se jint gotovo cel svet smejal, drugi so pa že privajeni.
Gotovo je, alko bi slednje organizacije malo posegle med skabujoče člane, bi položaj štrajka kmalo zadobil drugo lice, in bi se otrebil od izdajic delavstva, kateri delajo sebi in nam veliko škodo, pač pa koristijo kapitalistom, kateri se lahko posmehujejo nam in onim,‘katerim se pri njih denarnici mnogo pozna.
Reči moram, ko če dosežemo mi svoje, skabje bodo izginili iz pred nas kot kafra, in dobili bodo svoje zasluženo plačilo od nas, ker med nami ne sme biti prostora za nje več potem. Seveda bodo Ikompanije skušale sprosit! milosti za uje od nas, toda mi ne bodemo poznali nobenega in ne sladkih besed in obljub od nobene strani.
Zmaga nam je gotova, ako se bodemo še zanaprej tako vstrajno držali, kot smo se dosedaj, in tudi ni več daleč dan odločitve, ko se bodo skabje morali posloviti od ugrabljenih nam mest za vedno. Njih ošabnost bode minila, in bodo primorani nas prositi milosti, to, kar oni od nas sedaj pričakujejo.
Moram nehati sedaj s pisanjem, ker ta dopis se mi je tako nekako podaljšal. Končno moram tudi rojake v Claridge opozoriti, da naj ne drže rok in nog križem, da naj se tudi oni tu ali tam malo oglase. Mnogo jih vidim, ki bi tudi lahko to ali ono storili. Seveda jaz mislim na pisanje in ne na drugo.
Se nekaj, kar seveda bolj težko zapišem. Rojakom in drugim, kateri so zmožni dati kako podporo našim štrajkarjem, naj pošiljajo od sedaj naprej na Martina Brunet, Arona, Pa. Westmoreland Co. kakor znano so se dr. S. S. P. Z. zjedinila in ustanovila skupen odbor za nabiranje darov za uboge naše štrajkarje.
Za kar 'bodemo zelo hvaležni vsakemu, kedor bode nam s katerimkoli darom kaj pripomogel. Saj vidite, da nam ne preostaja drugega, kot prositi ako hočemo se vzdržati v našem najhujšem trenutku težke osode, katere ne želimo nikomur, da bi jo skušal. Zato, rojaki in bratje! Kadar ste kje ob kakih prilikah v veselih urah, spomnite se slov. štrajkarjev \ Westmorelandu, kateri se z potrtim srcem obračajo na Vas, za pomoč!
Z bratskim pozdravom,
John Batieh
Washoe, Mont. Glas Svobode: —
Ker se večinoma iz vseli slovenskih naselbin oglašajo rojaki v dopisih, tako sem se tudi jaz namenil seznaniti rojake po šimej Ameriki, kako se mi Slovenci vzdržujemo v našej naselbini. V tukajšnji naselbini gre z delom bolj srednje; dela se po 3—4 dni na teden, to je po mnenju premogovih baronov zadosti za delavca. A kar nas je lahkoživcev to seveda ne zadostuje, ker to ni največje veselje, ako ima pajk preobi-lo posla po žepih. In zopet nam je sreča mila gospodje znajo kje nas srbi in kam morajo oni praskat. Poprej smo imeli v tri milje odaljeno za hodit in si tešit suho grlo; sedaj nam je družba, napravila saloon uprav pred očmi. Ne vem sam, kako bodemo izhajali. Že poprej so palci na nogah imeli važno vlogo kazati pot naprej kot nam naprednjakom. Sedaj pa mogoče še svoje sramote ne bomo mogli pokrivat. Pa za Črevlje naj bo saj srno blizu in spomlad trka na vrata ako se ne spreobrnemo, ¡bomo pa nekaj časa brez njih. V družtvenih ozirih
DOPIS.
tudi nismo zadnji, imamo dve društvi h katerima spadajo večinoma vsi zavedni Slovenci.
Pozdravljam vse čitatelje lista Glas Svobode,	J. Erbus.
Park City, Utah. Uredništvo Glas Svobode: —
Ker ni bilo še nobenega dopisa iz te naselbine, sem jaz sklenil poročati par vrstic. Z delom gre bolj slabo; sploh se delo težko dobi in je jako težko, torej ne svetujem rojakom sem za delom hoditi.
Pa drugič kaj več! ■
Pozdrav!
John Krašovich, ml.
Listnica upravništva.
Zadnje čase so prišli rojaki v navado, da nam pošiljajo iz raznih krajev lokalne meščanske liste, za kar smo jim zelo hvaležni. Prosimo jih pa, da v bodoče vedno čtivo, za katero hočejo, da ga vpoštevSmo, občrtajo, ker vse liste, ki jih dobimo bodisi v zameno ali drugače, ne moremo pre-čitati. * 1
KJE se nahaja moj prijatelj Ivan Peskar? Star 26—27 let. Doma iz vasi Lesa; v Ameriki je že 5 let. Pred dvema letoma sva bila škupno v Clevelandu, O. in pred
1 letom je bil v Joliet, 111. Kedor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi na Louis Zaletel, Box 601, De Pue. “ureau Co., 111.	(2-10-11.)
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN, WIS., grocerijsko prodajalno H. Gerlach-a, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Pungerčer.
H. GERLACH & CO. Trgovci
blaga, grocerijskih potrebščin moke in živeža 2201 N. Fifteenth St. Sheboygan, Wisconsin.
Tlefon 630 White.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v	y
INDUSTMALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 18S0.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
mr
W
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........11. Jan. 1910
Alice......... 18. Jan. 1911
M. Washington.. 28. Jan. 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozeraljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE $3,700,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8150,000.00
Prva in edina češka državna battka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na Tie dele
L*veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne poiioe.	f
ASM!
VPRAŠAJTE l POLMM ZAUPANJEM ZA SVET IN POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!!
IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA
Ali imate dober tek (apetit) ?......
Ali ste nervozni in slabotni? ......
Ali hujšate?
Ali ste zaprti ?
Ali se d> belite?...................
Ali so Vam nosnice čiste ?..........
Ali ste hitro utrujeni?.............
Ali sre raztreseni ?................
Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižjusrca?.. .
Ali imate kilo (bruh) ?.............
Ali so Vaši otroci zdravi?..........
Ali imate prehlajenje v plečih? ....
Ali so Vaše roke in noge vnete ?....
Ali so Vaši členi trdi in otečeni?.... Ali slabo slišite ?
Ali ste slabovidni?
Ali imate bolečine vnosu?,
Ali je Vaš jezik nečist?
Ali težko dihate ?
Ali je Vaša koža suha in vroča?.. .
Ali je Vaše grlo suho in kedaj?.. .
Ali je Vaša voda motna ali gest..?
Ali je Vaša slina gosta?.
Ali slabo prebavljate?.........
Ali kašljate, suho in na kratko?
Ali kašljate po noči?
Ali imate slab okus V ustih?
Ali ste vrtoglavi?
Ali Vam teče iz ušes?
Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?... .
Vas spanje okrepča?,
Ali pijete mnogo vode?
Ali pijete mnogo opojnih pijač?
Ali pnšite mnogo tobaka?
Ali opažate, da izgubljate moč?..
Ali Vam je slabo po jedi ?
Ali so Vam noge in roke težke? .....
Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih ?
Ali ste hripavi po kašlju?..........
Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prtehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu?
Ali imate glavoboli?... kedaj?......
Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?.
Ali velikokrat vodo puščnte?........
Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?..
Ali imate bolečine v sapniku?......
Ali imate kake rane na telesu?......
Ali imate katar v nosu?, .vratu?....
Ali imate reumatizem?...............
Ali imate slabosti v želodcu?.......
Ali imate kake notranje bolečine?Kje?
Ali Vas boli temem, vrh glave?......
Ali Vas ledice bolijo?..............
Ali ste otečeni pod očmi?...........
Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.....
Ali imate bolečine v trebuhu?.......
Ali imate kako spolno bolezen? Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike.kolikoje bolezen stara?
Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno.
IZREŽITE TO
Vrhovnemu Zdravnuku j Collins N. V.Med. Instituta! 140 W. 34th Str. N. Y. I Pošiljam Vam odgovor na 1 vprašanja , tičoča se moje! bolezni. Prosim da mi od- f govorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj.
Ime........................
Naslov.
Dr. E. C. COLLINS.
Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute.
TA KNJIGA VAM
ZAMORE
REŠITI ŽIVLJENJE
To je največja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jili je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti.
Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige.
Pndne osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S Hyndman-a Medikalnega direktorja od
140 W.
YORK CITY.
Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od 7-8 ure zvečer.
UOPISI.
Greenridge, 111. Glas Svobode: —-
Ni bilo še slišati iz tega mesta v delavskem listu Gl. Sv. Upam, da tudi ta prvi dopis ne bo romal v koš. Kar je nas Slovencev, smo vsi u posl eni pri kopanju premoga iu gre z delom še precej dobro ; škoda samo, ua se zadostno število vozov ne dobi. Slovencev nas je tukaj malo; najbolj je temu vzrok, kor se ne dobi stanovanja pri Slovencih in se mora naš človek podati med druge narode na stanovanje, kar je jako ‘neugodno za nas, Slovence. Zato tudi ne svetujem rojakopu sem za delom hoditi — če ne pripelje, bojlše polovice s seboj!
V upanju, da slovenski fantje potrpe, pozdravljam Vse,
John Mlekush.
Covvanda, N. Y.
Tukajšnja delavska naselbina je precej velika. Z delom gre pa sedaj bolj slaba; toliko, da se človek pošteno preživi. Imamo tu ■Slovenci eno družtvo in to pripada J. S. K. J., ki še precej dobro napreduje. Pozdrav!
J.	H. Gazboban.
Manor, Pa.
Cenjeni uredništvo: —
S naročnino tudi tnal dopis. — Štrajkamo še vedno in če bo še taka mizerija vladala naprej, ne veni kaj počnemo. Pravijo nek-terniki, da nas “bog štrafuje”, 'ker srno se uprli kompanistom! Novega leta ne moremo vsaj mi hvaliti in si ga voščiti, ko nas tarejo druge nadloge in skrbi. lipam, ko se štrajk konča, da bodo štrajkarji planili na Glas Svobode in poslali zaostalo naročnino in še Ikaj novih pridobili.
Pozdravim čitatelje,
Jacob Grad.
Barberton, O.
V našej naselbini ni ravno veliko Slovencev. Dela se sedaj tu bolj slabo, za torej poročam rojakom, da ni vredno sem za delom hoditi, ker se dela po enih tovarnah samo 4—5 dni v tednu in je mnogo rok na razpolago. Tudi za prihodnjost se jako slabo obeta z delom.
Kakor je že list Gl. Sv. poročal v zadnji številki, se bo vršila 28. t. m. plesna veselica dr. št. 61 ,S. S. P. Z., ki obeta biti ena naj-večjih in to tudi po zalbavi. Točilo se 'bo dobro vino in fin prigrizek na razpolago in če bo udeležba velika, bo vse veliko. Za torej Slovenke in Slovenci v Barberton, v soboto, 28. ti m., vsi na veselico ! Družtveni člani so vstopnine prosti; ravno tako ženske. Drugi plačajo 25c.
Družtvo št. 61 si je volilo za leto 1911 tudi sledeče nove dru-žtvene uradnike: predsednikom je bil izvoljen Anton Sigmond, taj. Rudolf Puiželj in blagajnikom Ivan Princ.
Pozdrav vsem čitateljem Gl. Sv. in članom in članicam S. S. P. Z.	Rudolf Puželj, taj.
Oregon Citv, Ore. Uredništvo Glas Svobode: —
Tukaj vam pošiljam za letno naročnino, kot v dar za novo leto svoji sestri. Mislim, da ni lepšega daru svojim, kot naročnina na Gl. Sv.
Seveda bi mi lahko kdo oporekal, da kaj morem jaz govoriti o Gl. Svobod;, ko sem mlada Amerikanka ; naj ve, da sem že v stari domovini prebirala pazno list Glas Svobode, 'ker mi ga je brat naročil tn v Ameriki in ga pošiljal domov.
V novi domovini se mi jako do-pada. Doma sneg in burja, tukaj pa v zimskem času rože cveto! Pri tej priliki se zahvalim agentu Ed. Šmarda v Ljubljani, ki je meni in moji materi preskrbel dobre prostore in smo bile v 21tin dneh že v Oregon City, Ore., pri svojih ljudeh.
Pozdrav vsem čitateljicam in prijateljicam po Zjed. državah, tebi, zavedni list Gl. Sv., pa obilo novih predplačnikov!
Marija Kurnik.
Hazzard, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Po svojem zadnjem dopisu v GL Sv., dobivam vedno pismena vprašanja, kako kaj tukaj delavske in sploh slovenske razmere obstoje. Odgovorila sem vsem po svoji moči. Začudena pa vzkliknem, ko dobim podporo za moža
otroke in za se $3.50 iz Superior, Wyo. Res, da senj omenila v zadnjem dopisu, tudi nekaj besed o svojem lastnem življenju in moževi dolgi bolezni, da bi pa mislila, ali upala v teh časih na kako podporo, si nisem upala niti misliti. Tu pa naenkrat tako presenečenje od rojakov iz Superior, Wyo. Tu se tudi vidi, kakšne naročnike ima Glas Svobode! Darovalci so Redeči -. gg. Adolf Lulek, $1.00; po 50c: Frank Lulek, Ivan Jordaz, Frank Jordaz, Jakob 0-blak in Jos. Jarepovec; po 25c: Spreobrnjena ženska, Pavel Gre-žen, Ignac Mlinar, Anton Mlinar, Neimenovan, John Kus, Frank Tominc, Frank Mevsek, Anton Pivrek, Feliks Repolačnik, John Kokalj, Anton Koritnik, Urban Jelovšek, Anton Kondoy, John Plestenek, Andrej Krosnik, Frank Benedikt, John Kalan, Josef Klopčič, Bernad Mihalčie in Frank Prušak 20c in Luka' Gro-ser 10c. Vsem se toplo zahvaljujem in kličem: Naj Vam bo stotero povrnjeno, karste storili bolni družini! —
Vidim, da se rojaki, če bolj so oddaljeni, bolj zanimajo za dopise, kot sami, tu stanujoči.
Ko sva bila še z možem zdrava in ko je on zaslužil in redno plačeval rent in drugo, je družina, poljska in jako katoliška-, kot so sploh vjsi Poljaki, bila z nama in otroki zadovoljna; ko je pa mojega moža pobilo in so nam z-manj kal a sredstva za živi jenske potrebe, so se takoj ti katoličani spremenili v brezisrčneže in nam naznanili, da naj se izselimo, če nimamo za plačati. Mož je začel hoditi po ibergljah, jaz pa bila v o troski postelji! Poljak, bos, mi še pristavil, da so “gospod” župnik rekli, da takih ljudi, ki ne hodijo redno v cerkev in spovedi in ne podpirajo cerkve, — niso vredni usmiljenja, zatorej — ven!
Odgovorila sem, da ne verujem takim .ljudjem, ki jim pravimo “gospod” župnik ali kaplan,’ali škof, ker so samo za to, da uboge in nezavedne ljudi odirajo in še bolj poneumnijo, kot so. čeprav sem priproista, delavčeva žena, vendar imam tudi nekaj jasnega razuma, in dokler živim, teh “gospodov” nočem poznati in tako bom tudi učila svoje otroke in upam, da bom za voljo tega, to kar sem: poštena, svobodomiselna Slovenka, brez farske krinke! Izjavila sem še, -d# se iz sobe ne premaknem, -ker sem bolna. V hišo so nam poslali — sodnijsko slugo. In če prav briei ne poznajo preveč usmiljenja, je ta mož, Amerikane, kar pri vratih obstal in z usmiljenjem in grozo gledal na me, bolno v postelji in moža, ki se komaj vzdigne. Rekel nama je, da je od naših ljudi jako grdo in kruto, da naju hočejo v taki sili in bolezni vreči na cesto; kaj takega da sploh ni še doživel! In to se je zgodilo pri dobrih katoličanih. In tem ljudem se vsak dan pridga o krščanski ljubezni do bližnjega! —
Še enkrat, Yam rečem rojaki: otreste se farskega sistema in vrzite od sebe vse tiste stare šege, ki so Vas jih učili na Slovenskem in prvo sebi pomagajte — potem naj pridejo še-le drugi.
Čitala sem tudi v njujorškem dnevniku dopis iz Bridgeville, Pa., kjer se mora človeku studiti nad psovkami na štrajkarje v Westmoreland okraju. Imenuje se jih: bebci, lumpi, trampi, vlaepgarji itd., samo ljudje niso; kje neki so se ti ljudje učili morale?
Pozdrav vsem čitateljem lista Gl. Sv. in naj 'bi tudi drugi naročniki lista Gl. Svobode storili svojo dolžnost in za svoje glasilo malo agitirali! Feny Julius.
Portage, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Blagovolili mi odstopiti nekoliko prostora v našem cen j. listu “Glas Svobode”. Z delom gre tukaj bolj po malem; sicer je še precej jam, vendar zaslužek bolj pičel. A vse bi še bilo, ako ne bi bilo ljudstvo tako lahkomiselno in se ne dalo izsesavati od gotove strani. Slovencev nas je še vedno malo tukaj, temu so krive razmere, ker je, kakor povsod, tudi tukaj več časa za počivati kakor delati.
Imamo jedno pod. družtvo, ko-jega smo si pred nedavnim časom ustanovili spadajoče k S. D.
P.	Z. v Conemaugh, Pa., a še to je nekemu Poljaku in jecLnemu Hrvatu tm v peti, ali Vam znano urednik, zakaj? Zato, ker ne diši
po črnem, No, le pridno počakajte “pana” in umazane parkle preč od nas. Ne maramo Vas, a še manj, da bi se Vas bali, predvsem pa pošten človek noče imeti nobenega stika s tako podlimi in hinavskimi osebami, kakor sta vidva cerkvena moža. —
Pravijo, da ne poznamo “sve-toga”. Ha, ha, kaj bi tudi od nas radi kakšen tolarček? E, ne bo nič. Lahko pa vprašata gaspuda, če čjo iti delat, jaz imam eno staro šaflo in pik, mu podarim v znak hvaležnosti, da je zmenjal pik za “pinklc”.
Ne vete, kaj vse se zmisli kun-štna farska buča; guspudu res vsako sredstvo prav pride, da je le novae. Pred kratkim časom so napravili v cerkvi — “muhen pi-čer”, predstavljali so trpečega Krista, ampak sakramensko je bil drag, kar po kvodre je bil tiket. Ja, ja, gospot nečejo špilat za ni-kel.
No ja, i^aj imajo mnogo svojih backov, ki bi radi plačali makari 50c, to so gasput dobro vedli. A še ni vse; poslali so tudi na božični večer nekaj “Miklavžev” okoli (šupico nosit) ti možakarji primahali so jo tudi k nam, a jaz sem jim povedal da pri nas nimamo časa, “žuipice jesti” ker ker imamo sejo. Sedaj pa gospod urednik — strašna jeza, ne vem kaj še bo če se gasput ujezijo, potem si morate misliti v kakšni si' tuaciji se nahajamo; mogoče pošljejo kakega “belcebuba” nad nas. Bog pomagaj no. Brezverci, hudiči in kaj še vsedruzega na i-menujejo, nevem. Če me kje na cesti sreča od tistih črnomavhar-jev, kteri se kar prdkriža, samo, .da me brez posledic pasira. To-raj, “muhen pičep” preč, Božič tudi, aha še trije kralji so, prst na čelo in gasput so jo pogrunta-li in hajd na lov (drugače vedno doma pri k . . . sedijo). Spotoma vzeli so seboj enega brimnega kozliea — pardon kozla, ker ima že čez 40 križev na grbi, kupila za en peny krede v nekem štoru, tako kakor ribič predno vrže trnek v vodo natakne poprej glisto na njega in stvar je gotova.
Zavila sta jo takoj v bližnjo hišo, povedala sta, da bosta “sve-čila” hišo, gasput vzeli so visoko penny kredo in zaznamovali na vratih 3 črke. G. M. B.„ zvil s pikantno hinavščino obraz in obred je bil gotov. Gospodar je mislil, da je s tem stvar v. redu, a takoj se oglasi od zadej tisti ki je imel 40 križev “daj gaspudu % dolarja”, sv. Simplicitas za 3 črke % dol., no pa naj bo. E ja, dokler bode gasput take ovčice imeli, bo tudi njihov trebušček lepo rejen, zapomnite si to. Toraj kamor človek pogleda sam business in zopet business, lov na dolar.
Taka beračija je s poštenega stališča za obsojati. Ubogi delavec, dela v tednu 2—3 dni, oženjen ima ženo in otroke in mogoče še stariše za preživljati — poleg pa še takega lenuha, to je malo preveč. Skoro neverjetno je, če človek s trezno glavo premišljuje, današnje gnjile razmere. Kedaj bo temu konec? Težko, a prav lahko vprašanje. Sobratje trpini, kaj se res ne zavedate svojega položaja, da Vas rimski pop tako skubi? Ali še sedaj ne veste, kakšno plačilo ste dobili Vi in Vaši pradedje od farskega nad gospodarstva? Le ne kaže danes zgodovina kake grozovitosti je u-ganjala ta rimska kuga za časa, ko je kontrolirala do malega cel svet? Da, na milijone nedolžnih, odkritosrčnih ljudi je zgorelo na gromadah samo za to ker se niso strinjali z rimsko zverino. Da, da, sedaj v 20 stoletju, kaj tacega nas ne doleti več, začeli so narodi stopati tem nekdanjim grozotam na prste. Vse se ziblje in ruši okoli rimske trdnjave in tudi v same j trdnjavi že poka. Tako, konec mora priti prej ali slej, ker to zahtevajo zakoni narave — pa makari če je tudi cerkev, resnica mora priti na površje.
Priporočam cenjenim sobratom, naročite se na napredno, svobodomiselno časopisje, podpirajte ga! Saj edino ono se bojuje za nas in boljši naš obstanek. Čitajmo-podučne knjige, ustanavljajmo sestanke v obliki del. klubov vsak po svojej moči; pomagajmo zidati pravo trdnjavo, ki ji ne bo nobena sila kos, t. j. socialistična, edino ta bo dovedla vsakega do zaželjenega cilja..
K sklepu pozdrav zavednim rojakom in rojakinjam po Zj. dr.
Martindalaki bav-bav.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjiiicaje -Vredna glO.oo -VsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica sretuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupnena kri, slabotni život, zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n* vranci, led > icah in v mehurju. Ako sce zgubili nado in ako vam priseda zabadavc denar daiati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemvflim i pošlemo in bodits uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljuai je ozdra vilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek, Zapominite si, da se ona knji-žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popo,nema brez lačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS, LISTER & CO , Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 FifthAve., Chicago, IH.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjfžico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlite.	ji	r
Ime.
Posta......................................Država.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih shovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prehavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so:
JOSEPH TEIN HE'S


REGISTER El»
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila , nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma oeiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prehavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.	^	;
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Thdonrad Schreiet Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in stekleniesb.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojpih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/18 So, Cenite Ave., Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Nešteviino zahval in pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wis.
Phone: 1547 J.
^emu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati ave m, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti ai jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po na jnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon |dorgan 438,
Vsak slovenski delavec naj 6ita “GLAS SVOBODE”
---------------1
RAZNO IN DRUGO \
u
Mestna hranilnica ljubljanska
je popularno varen zavod, v katerega nalaga denar tudi sodnija. Zadnji mesec je število vlog neznansko poskočilo. Vloženih je bilo namreč 1 miljon 61.878 K 26 v. Koncem decembra znaša stanje nekaj manj kot 10 miljonov kron.
Državi nevarne pesmi. Ogrski minister za uk in bogočastje je izdal odredbo, s katero se v srbskih šolah na Ogrskem prepovedujejo pesmi srbskega pesnika Jovana Jovanoviča Zmaja, češ, da so preveč srbsko-narodne in zato ogrski državi nevarne. No, sicer pa v Avstriji niso v tem oziru nič na boljšem nego na Ogrskem : ni še temu davno, ko je bila tam lepa srbska pesem “Što čutiš, čutiš, Srbine tužni” tudi državi nevarna in prepovedana.
Red za 10y2 milijona. Papež je podelil vojvodi Norfolškemu, vodji angleških katoličanov in najvnetejšemu nabiralcu petrove-ga vinarja, red zlate ostroge. V JO letih je nabral vojvoda Nor-folški, večidel pa dal iz svojega 10milijona kron. Daroval je po 50.000 do 300.000 K na leto, lani pa je ibl njegov dar tako sijajen, da se je čutil papež pri-moranegij oddolžiti se mu z re-• dom. Kakor se vidi, letos še ne bo lakote v Vatikanu, dokler ne zmanjka takih kalinov, ki se dajo na zlate ostroge.
Železnica Gorica-Červinjan. — Železniško ministrstvo je izročilo zaključna dela za progo Gorica-Červinjan inženirju Picliu iz Prage, ki je bil napravil tudi prvotni načrt. Z zgradbo železnice se prične baje v kratkem, če ne ostane samo na papirju, kakor se to železnicam v tistih krajih prav rado zgodi.
Sirovost bolnišničnega duhovnika. Pred okrajnim sodiščem v Beljaku je bil dne 27. decembra obsojen bolnišnični duhovnik pater Anton, zaradi prestopka zoper telesno varnost, ker je nadlegoval težko bolno gospo. Obsojen je bil na 30 K denarne kazni. Zgodilo pa se je to na sledeči način : Koncem maja 1. 1. je bila oddana bolnišnici v Beljaku neka uradnikova soproga, da tam okreva po težkem akutnem vnetju pljuč, da jo morejo prepeljati v sanatorij. Zdravnik je strogo naročil, da morajo bolnico varovati vsakega razburjenja in njej sami je prepovedal govoriti. To pa seveda ni motilo služabnika cerkve, patra Antona, da je čez nekaj dni posetil težko bolno ženo. Ta njegov poset je bolnico seveda strašno prestrašil, ker je mislila, da se ji bliža že zadnja ura. Vrhu tega pa ni hotela imeti ničesar opraviti z duhovniki in mu je zapovedala, naj jo zapusti. Navaden zemljan bi ne bil tako drzen, da bi prišel nepoklican k bolniku v sobo in vsak človek bi bil vsaj toliko obziren, da izgine, če ga bolnik ne mara imeti pri sebi. Ta čedni pastir pa niti toliko olike ni imel. Ostal je pri bolni gospe in se začel z njo prepirati ter tiral stvar tako daleč, da je začela gospa bljuvati kri. Takrat šele jo je pobral iz sobe. — Cerkvena oblast je patra Antona za njegovo sirbvost in brezobzirnost še poplačala s tem, da ga je imenovala za mestnega kaplana, posvetna oblast pa ga je olajšala za 30 K, kar je še veliko premajhna kazen za tako sirovost.
Klerikalna s .. Mežnar župne cerkve sv. Nikolaja v Inomostu,
J.	Koch, je bil hud klerikalni a-gitator. Poleg svoje mežnarske službe je opravljal tudi službo vratarja v deški sirotišnici. Naenkrat pa je bil odpuščen, in kmalu na to je iz Inomosta izginil. Ali v tem se je začelo zanj zanimati sodišče, poiskalo ga je ter pozvalo njega in še drugega mež-narja Ortnerja na odgovornost zaradi grdih pregreškov proti nravnosti v deški sirotišnici. Dne .2 t. m. sta čedna klerikalna agitatorja stala pred sodiščem, ki je Kocha obsodilo na šest mesecev ■ težke ječe poostrene vsak mesne z enim postom. Proti Ortnerju bo sodba izrečena pozneje. — Pa naj še kdo reče, da niso klerikalci vzor čednosti!
Župnik pobegnil — ne ve se kam! V vasi Momjan blizu Kopra. je ,več let “pasel svojo čredo” 33 letni župnik Anton Per-nacieh, doma iz Trsta. Imenova-
ni pa je že pred kakim mesecem izginil — meninič tebinič — iz Momljana in od tedaj ni po njem več ne duha ne sluha. Kot vzrok begu se navaja slabo finačno stanje župnikovo, kakor tudi slabo gospodarstvo in uprava s cerkvenim denarjem. Ker je imel don Pernacich intimno znanje z neko tržaško “signorino”, ki se je večkrat nahajala pri njem v Mom-ljanu, se sumi, da je pobegnil ž njo vred v Ameriko. Beg župnika Pernacicha je vzbudil v Mo-mljanu in okolici med ljudstvom veliko presenečenje.
Poreč. Dvajset kmetov je oblegalo orožniško vojašnico v Žban-daju ter jo obmetavalo s kamenjem. Ker niso bili vsi orožniki doma, se niso upali nastopiti proti premoči. Ko so se pa ostali o-rožniki, ki so imeli izven vojašnice službo, vrnili, so se orožniki postavili v bran napadajočim kmetom ter jih 12 prijeli. Ostali so pobegnili. Vzrok je ta, da so bili kmetje silno vznemirjeni radi preostrega nastopanja orožni-štva.
Žalostna junaštva mladega kabina. Tudi duhovnik se lahko spozabi, ker ima pač tudi kri in meso kot drugi ljudje. A če mlad kaplan kvari celo šolska dekleta, kakor se to zopet poroča o 26 letnem kaplanu v Bluman pri Fttr-stenfeldil na Zg. Štajerskem. — Karlu Unterleitnerju iz Št. Vida na Koroškem, ki je vabil k sebi v farovž lepa šolska dekleta (grda je sovražil in jih pretepal!!) ter jih tam pripravljal za nebesa s tem, da jih je na najgrši način spolno zlorabil, je to vendar zopet nekaj takega, kar mora v človeku zbujati stud in gnus. Za njegova junaštva ga je sodnija obsodila na 4 mesece težke ječe.
Zakaj zapisujejo na Kranjskem pri ljudskem štetju tudi kokoši. Števni komisarji imajo z ljudskim štetjem nadležen in mučen posel. A osoljen je vsaj tupatam če ne z dobrimi dijetami, pa z originalnimi dovtipi slovenskega kmeta. Prinašamo sledeči originalni pogovor dveh kmetov, ki se je dogodil na Notranjskem, ki jasno priča, kako sovraži kranjski kmet takozvane “škrice”. V neki vasi na Notranjskem začudeno vpraša sosed A, soseda B.:	“I,
kaj deš, Matevž, zakaj sa gaspud taku natančni, de še kakuš’ zapišejo?” Sosed B: “I, pa zatu, de bodo vejdli škrici, kulk jih imajo še za požrt.”
Dunajski magistrat in kranjski kostanjarji. Dunajski magistrat je sklenil koncesije za prodajanje pečenega kostanja dajati samo Dunajčanom. Kakor znano, so do zdaj na Dunaju pekli kostanj večinoma Dolenjci, ki so si na ta način prislužili par krajcarjev. Dunajski magistrat je s tem svojim sklepom pokazal, kako sovražen je vsemu, kar je slovanskega.
Čedna štorija iz najbolj črnega okraja na Sp. Štajerskem. Kmetje Ivan Kunej, Ivan Plevnik, Franc Rihtar in še več drugih so se šli kregat nad nadučiteljem Krajnikom v Kozjem zaradi glob, ki so jih dobili vsled šolskih zamud. Nadučitelj je počakal kmete v razredu. Kunej je začel takoj nad njim kričati, češ da je nečloveško zapirati otroke po šo-
li.	Ko je g. Krajnik razburjenega moža miril, so začeli takoj vsi kmetje kričat in ropotati z nogami. Vpili so, da bo v šoli tako, kakor oni hočejo. Nadučitelj je zbežal slednjič v svoje stanovanje, kmetje pa so leteli za njim in 'hoteli razbiti vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Proti kmetom je vložena ovadba zaradi javne nasilnosti.
Tuji vladarji na Dunaju. Listi poročajo, da obiščejo v letošnjem letu avstrijskega cesarja in nje prestolnico sledeči vladarji: Kralj Nikolaj iz Črnegore, potem car Ferdinand bolgarski s svojo soprogo Eleonoro, nadalje angleški kralj Jurij. Seveda ne bo manjkal nemški cesar Viljem
II.,	ki hodi leto za letom inšpici-rat Avstrijo.
G.	katehetu v Spodnji Šiški. —
Kakor beremo iz starokrajskih listov, ima g. katehet, ki poduču-je na šoli v Spodnji Šiški to “lepo” navado, da nedolžna dekleta nekatere stvari, katerih iste sploh ne razumejo, vpraša kar naravnost. Ni čuda, da nepohujšane deklice pri takih vprašanjih oblije rudečica in da sramežljivo povesijo glavo. Na tak način se nedolžna dekleta samo pohujšujejo. Ali
hoče morda g. katehet posnemati svetega učitelja škofa Jegliča.
Pri patrih kapucinih v Gorici
je bil skozi 13 let za slugo nastavljen 551etni Ivan Mavric iz Trsta. Ni bilo pritožb proti njemu, ali letos poleti pa si je pridržaval denar, ki ga je imel nesti v mesnice, prodajalne itd. ter dobro živel pa pobožno molil. Pridržal si je 784 K. Okrožno sodišče v Gorici ga je obsodilo na 5 mesecev težke ječe s posti.
Nesramen katehet. Prizivno sodišče v Gradcu je obsodilo kaplana Karla Unterleutnerja iz Piirg-ga pri Irdningu na 4 mesece težke ječe, ker je imel s šolskimi dekleti nenravna razmerja. Obsojen je bil po paragrafa 128 in 132 kaz. zakona. — Klerikalni listi na Štajerskem so nedavno tega pisali, da so edini poklicani varuhi nedolžne mladjne — kateheti. G. Unterleutner je gotovo to trditev sijajno dokazal.
Suženjstvo in katoliška cerkev.
Klerikalci prav pogosto naglaša-jo, da je katoliška cerkev odpravila suženjstvo. Zgodovina pa nam dokazuje, da je ravno nasprotno res. Cela vrsta papežev je imela sužnje ali pa je dala dovoljenje za suženjstvo. L. 1452 je papež Nikolaj dal portugalskemu kralju polno moč, da za večne čase zasužnji Arabce, pogane in vse neprijatelje cerkve. Enako polno moč je dal Aleksander VI. španskim vladarjem. Pij V. je sam imel sužnje in Pij. III. je izdal poseben “Breve”, v katerem Rimljanom dovoljuje kupovati in prodajati sužnje. Ohranile so se tudi različne pogodbe, ki dokazujejo trgovino s sužnji, ki so jo imeli papeži Urban VII., Inocenc X., Aleksander VII., Inocenc XII.; še papež Pij VI. (1775—1799) je imel celo vrsto sužnjev. —- Kakor je torej videti, katoliška cerkev nima prav veliko zaslug na tem, da se je odpravilo suženjstvo v stari obliki. Sicer pa današnje moderno suženjstvo ni prav nič boljše od staroveškega, in vendar katoliška cerkev ne stori ničesar, da bi ga odpravila; še podpira ga.
Priseganje proti modernizmu.
V zadnjih desetih letih se je med katoliško duhovščino v Avstriji in drugod razvila močna struja, ki hoče versko življen poglobiti in verske ter cerkvene nauke in nazore spraviti v soglasje z znanstvenimi resnicami. Ti duhovniki stoje na stališču, da more vera živeti samo, če je vse v/cerkvi v soglasju z vedo in z razumom. Toda naleteli so slabo. Rim jih je obsodil. Tak duhovnik-modernist je v očeh rimskih mogotcev slabši od krivoverca in odpadnika. Rim je začel neusmiljeno vojsko proti modernistom in papež je odredil, da mora vsak duhovnik storiti slovesno prisego proti modernizmu. S slovesno prisego mora potrditi, da bo vse in samo to verjel, kar ukaže in dovoli Rim in nič drugega in da ne bo nikoli poslušal ne razuma, ne vede. Ni dvoma, da bo na stotine duhovnikov to prisego storilo zaradi ljubega kruha proti svojemu boljšemu prepričanju. Nekaj jih je tudi, ki te prisege nečejo storiti. — Eden profesorjev-duhovnikov na dunajskem vseučilišču ni hotel te prisege položiti, moral bo torej izstopiti iz cerkve. Tudi v Št. Pavlu na Koroškem neki benediktinec, najpametnejša glava celega samostana, te prisege ni hotel storiti in zapusti samostan. Na Nemškem in v Italiji je takih duhovnikov več. Kako srečni so pač Slovenci, da pri tam ni niti sledu modernizmu. Sicer so tržaški klerikalci pred nekaj časom dolžili kranjske tovariše, da imajo modernistična nagnenja, a ta dolžitev ni bila utemeljena. Kjer ni med duhovščino nič duševnega življenja, tam tudi ne more biti modemistiških nagnen.j. Slovenski duhovniki so po ogromip večini Rimu preveč udani. — In nekateri še mašnih bukev brez kakega “Freunda” ne razumejo, kako naj torej kdo misli, da imajo modemistiška nagnenja, verska edinost med slovensko duhovščino ni v nevarnosti.
»VOJ K
O JI Ai 1
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
I denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek C
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Corfclandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
3*53*52
Tisoče in tisočo rojakov in rojakinj se je ž-; c brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
^ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^
e*VoJI K »V o Ji /VIJ -

saaaaBBBBB *jbb BaaBBBBsa® aa aBBaaaaaaaaa® a
B Zavaruj se p oti boltnni s tem da, imaš doma Severove Zdravila.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
m
a
a
a
a
i
Lowlier, Pa.
Družtvo št. 37 se zahvaljuje za svoto $6.00 poslano v pomoč štrajkarjem od članov 'dr. št. 2, S. S. P. Z., v Clkridge, Pa.
Vsem. srčna, hvala.
John Grošelj, blag.
n
VEDA UČI,
da je človeško telo kemijska delavnice nečistosti, ki so nevarne življenju in zdravju, če se jim dovoli krožiti v krvi. Posebno o-pravilo obisti je, odstranjevati te nevarne snovi iz ustroja. Ampak oslabele ali vnete obisti ne morejo vršiti tega dela primerno, in posledice so resne. Da torej ohranite obisti 'krepke, zdrave in delavne, bi morali uživati
SEVEROVO
ZDRAVILO ZA OBISTI
IN JETRA.
Odstranjuje pritisk krvi. Teši vnetje. Odpira drobne cevke. U-reja delovanje obisti. Zboljšuje delavnost jeter. Lajša in zabra-njuje Brightovo bolezen, vodenico ter uravnava nerednosti odvajalnih organov.	Dvojih velikosti: 50c. in $1.00.
RpČPRQ flUPPfltnriPliPirP llfiio “Vaše edino upanje je operacija,” so rekli doktorji IlOUuUd UPuldlUlJu»uEu llUZd- gospe Frančiški Kavalar, Yale, Kans., ko je trpela ~” vsled ledvičnih kamenov in zle obistne neprilike pet mesecev. — “Potem me je prišla obiskat prijateljica,” nam piše, “in mi je omenila Seve-rovo Zdravilo za obisti in jetra. Sklenila sem poiskusiti je pred operacijo in v mojo začudenje in veselje se mi je zdravje povračalo od dne do dne. Sedaj sem popolnoma o-zdravljena — nikdar se nisem počutila bolje. Prehvaliti mi ui mogoče tega zdravila. Tako imenitno in izdatno je — a stane le malo.”
Na prodaj v lekarnah in trgovinah z zdravili. Zahtevajte “Severovo”. Ali imate iztis Se-verovega Almanaha za 1911? Ako ne, vprašajte svojega lekarnika za enega. Zastonj je.

Uživajte, kar vam diši
io neb jjte se prebavnih neprilik, če ste užil i p’ ed jedjo popitek
Izpodbuja tak. Ureja nepretavnest. Krepi oslabeli ustroj,	Cena $1.00-
Ob prvih znakih
kaš'ju, prehlada, bolnega grla, hripavosti, vnetja sapnika al hii e, uživajte
Severov Balzam za pijoča i
, prepreSenj* rii.oja a ra in: h pljuCnih bo- — lezni. To zdravilo rešuja živiljenja.
Cena 25c a 50c.
Za rozplačen svet pišite na Zdravniški Oddelek.
a
a
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
ODVETNIK
PATENTI i
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINOTON,eT.	CHICAGO, ILL
Tel, 3089 MAIN
Dobra linijska Gostilna,^””
mrzel in gorak prigri- |/>q C CtflQtilV zek. : Pod vodstvom	JldMUj
2005 Blue Island Ave.
deliki Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bltt Island Ave. Chicago Ul
«3	  m
i| Kadar g
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj 43 pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo-43 bukov in spodnega perila na zapadni strani.	M*
^	Cene zmerne. Unijsko blago.
^ Izdelujemo obleke po naročilu. ^
«J. J. DVORAK & Co.»
43 43
4N	1853-55 Blue Island Ave.
43 Telefon Canal 1198.
»
it
iLuriejeva velika 1 razprodaja.
VSAK DAN NOVE STVARI NA PRODAJ.
Izmed drugih predmetov, še kakih 1800 parov preprog, katere niso bile poškodovane od ognja, temveč le malo premočene od vode.
Najbolše, da si ogledate našo zalogo osebno
Ženski površniki zadnja moda; prej se prodajali po $18—25, sedaj samo	 $12.75	Fine francoske in angleške okenske preproge, posebne velikosti, vredne $6.00. Sedaj $2.39
Dekliške obleke, v vseh barvah in velikosti od 13—20 leta; prej po $5.00, sedaj . . . $2.39	Bele preproge, jako lepo barvane; prej se prodajale po $2.00 par; sedaj sam o par . . . 89c
Okenske gardine, 3 jarde dolge, z lepimi o-kraski, vredne $1.25, sedaj par	 49c	Komfortne gardine, bele barve, iz dobrega satina. Vedno $3.50 sedaj . 		 $1.98
Fine bele preproge, 3 jarde dolge, prej se prodajale po $3.00, sedaj' samo par		Volnene odeje, z lepimi okraski komad....
$|.29	I7c
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Četrta zaveza zoper Francosko.
Od raznih pruskih dežel do reke Odre napravil je Napoleon začasno Čvetero departementov; a državnemu starešinstvu v Parizu je pisal, da Berolina in drugih ravnokar osvojenih krajev ne bo dal iz oblasti svoje, dokler me bode sklenil splošnega evropskega miru. Prej pa je hotel še pokoriti Angleže in Ruse. Na vojsko z Angleži po bitki pri Trafalgaru ni več mislil, ali skušal se je drugače maščevati. Hotel je namreč u-gonobiti angleško trgovino ter je v Berolinu dne 21. novembra 1806 oklical takozvani “kontinentalni' zapor”, s katerim je vsem deželam in narodom svojim ter svojih zaveznikov ostro prepovedal, dia ne smejo z Angleži ne kupčevati, niti dopisovati; a . vsi Angleži, ki so se takrat slučajno mudili v teh deželah, postali so francoski ujetniki, blago njihovo pa so jim pobrali kot bojni plen. Da je to bil hud udarec za Angleže, me da se tajiti; ali čutili so ga tudi drugi narodi, Napoleon pa svojega namena vendarle ni dosegel.
Zdaj so bili Rusi na vrsti. Napoleon je dobro vedel, da vojska z velikansko rusko državo ne bo lahka; zato je ob enem več sovražnikov hotel naščuvati zoper njo. Turškemu sultanu Selimu je pisal, naj si do dobrega upokori Moldavo in Vlaško ter vse te kraje noter do Choeina osvobodi od Rusov, kajti zdaj je baš pravi čas za to. Pruskega kralja je skušal z raznimi zvijačami odvrniti od zaveze z ruskim cesarjem, a zoper oba je hujskal Poljake, katerim je dajal upanja, da jim bo ponovil samostalno njihovo državo. Vendar pa je dodal, da jim ne more nič gotovega obljubiti; kajti svobodo si morajo sami priboriti, kar pa ne bo težko, če bodo duhovniki, plemenitniki in meščani zložni med seboj, kakor so bili prej nesložni. Slavnega poljskega domoljuba Koščiuskega, ki
je v Parizu živel v pregnanstvu, nagovarjal je po svojem ministru, naj razglasi kak oklic na narod svoj. Toda Koščiusko mn prošnje ni mogel uslišati, zato ker ni hotel prelomiti poštene besede, ki jo je dal carju Pavlu. Kljubu temu se je raztrosilo po Poljski mnogo ponarejenih listov z njegovim imenom, katerih pa on nikdar pisal ni. Ko so se prva francoska krdela pokazala na Poz-nanjskem, oglasilo se je mnogo poljskih dobrovoljcev, od katerih je njihov vodja Dombrovski ure-doval narodno vojsko. Nepopis-
l.jivo pa je bilo veselje, ko je dne
27.	novembra sam Napoleon prišel v Poznanj ; poljski plemenitaši so se. kar gnetli okoli njega, a njihove gospe so ga slavile v čistem francoskem jeziku. Francoskega cesarja je jelo skrbeti, da se ne bi Avstrija zastran poljskih homatij pridružila njegovim sovražnikom, pa ji je hitro poročal,/ da ji bo v zameno povrnil Slesko, če bi Galicijo potreboval za ponovljeno poljsko državo.
Ko je pruski kralj Friderik Viljem III. odločno zavrgel sramotne pogoje, pod katerimi mn je Napoleon ponujal neko nezanesljivo premirje, čakal je v Kraljev-cu (Konigsbergu) na osodo svojo; vojščaki njegovi, kakih osemnajst tisoč, pa so se napotili proti dolnji Visli, kjer so se pridružili ruski vojski, katero je vodil general Benningsen. Pred mnogo večjo francosko silo moral se je Benningsen pomakniti nazaj proti reki Narevi, a tu se je s svojim in s pruskim krdelom zjedinil z ostalo rusko vojsko ter stopil pod vrhovnega poveljnika Ramenskega. Meseca decembra so Francozi šli erez Vislo in so takoj skusili rusko zimo. Napoleon je vedel ohrabriti vojake svoje in se je zgrabil z nasprotniki v mnogih manjših bojih, od katerih ste bitki pri Pultusku in Goliminu dne 26. decembra bili najimenitnejši. Ruski junaki kar niso od-
jenjali, Francozi pa so se tudi tako dobro držali, da naposled niso ne ti, ne drugi zmagali. Na ruski strani se je posebno skazal Benningsen, ki je nato postal vrhovni poveljnik. Napoleon je bojevanje ustavil ter se z vojščaki podal v zimska stanovališča nazaj za Vislo. Ko sta se pa Ney in Bernadotte z levim krilom francoske vojske pomikala proti Kralj eveu, liotel je Benningsen tudi njiju pognati nazaj črez Vislo, o-svoboditi trdnjavi Gdansko in Gravdenc ter noter od Kolberga očistiti pot od sovražnikov. Tu se je Napoleon hitro zopet vzdignil in ga dohitel pri pruski Jelavi dne 8. februarja 1807. Zopet sta se silna • nasprotnika merila v grozni bitvi ter nista odjenjala do desetih zvečer, akoravno je ves dan strašno metlo. Napoleon se dotlej še nikdar ni tako nesrečno bojeval, in vendar je rekel, da je zmaga njegova, ako-pram je Benningsen trdil, da so Rusi zmagali. Opešani nasprotniki so se nato z nova podali v zimska stanovanja in so mirovali štiri mesece. Francozi so med tem osvojili Gdansko in Svidnico, nikakor pa se jim ni posrečilo, da bi pruskega kralja izneverili carju Aleksandru, ki mu je za trdno obljubil, da bo ponovil prusko kraljestvo prav tako, kakor-šno je bilo pred vojsko. Napoleon se je torej na vso moč pripravljal na novi boj; s Poljske, od po-renske zaveze in celo iz daljne Spanjolske dobival je vojščakov na pomoč ter je vseh skupaj imel
160.000	mož, katerim je Benningsen mogel le 120.000 nasproti postaviti. Po novi neodločni bitvi in maknil se je Bchningsen nazaj do Friedlanda. Tu je dne 14. junija 1807 po jako hudem boju, v katerem se je 60.000 Rusov borilo z
80.000	Francozi, zmagal Napoleon.
Rusi so šli nazaj za reko Nie-
men, Francozi pa so šli za njimi ter so ob isti reki posedli mesto Tilžo, kjer so se začeli dogovori o miru. Na plavu sredi reke napravili so šator, in tu sta se francoski in ruski cesar dve uri pogovarjala. Napoleon si je prizadeval, da bi z ljubeznivostjo in spo-
štovapjem zaslepil carja Aleksandra ter ga vzlasti pridobil zoper Angleže, in znal ga je vsaj za nekoliko časa pregovoriti. Vse drugače je drugi dan govoril s pruskim kraljem, ki je tudi prišel v Tilžo. Prav prevzetno in zaničljivo vedel se je njemu nasproti, da je le še bolj čutil veliko nesrečo svojo. Niti kraljica, 'blaga in plemenita Louisa, ni ga mogla o-mečiti. Prosila ga je, naj bi jim pustil vsaj Devin, ali zastonj, kajti odvrnil ji je, da potrebuje to trdnjavo, ako bi se mu kdaj zljubilo vrniti se v Berolin.
Po teh dogovorih je Napoleon z Rusi in Prusi sklenil mir v Til-ži dne 7. in 9. julija 1807 Iz posebnega spoštovanja do carja A-leksandra je pruskemu kralju povrnil njegove dežele na desnem bregu Labe, zato pa mu je vzel vse nekdanje poljske dežele, od katerih je napravil vojvodino Varšavsko za kralja saskega. — Gdansko z okolico je imelo biti svobodno mesto. Braunschweig, Hessen-Kassel, Hanover in pruske kraje med Labo in Reno zložil je v novo kraljestvo Westfal-sko, ki ga je dal najmlajšemu bratu svojemu Jeronimu. Razun tega je pruski kralj moral vsa primorska mesta svoja zapreti Angležem. Francozom pa povrh plačati sto in štirideset milijonov frankov bojnega davka. V poren-sko zavezo so stopile zdaj vse nemške dežele razun Pruske in Avstrije. Ruški cesar je obljubil, da bo skušal pomiriti Angleže s Francozi, ako bi se mu pa to ne posrečilo, zaprl 'bo Angležem vse primorje svoje ter prisilil, da bodo Portugalska, Danska in Švedska isto storile. V zameno je francoski cesar obljubil, da bo turškega sultana pregovoril na mir, ki bode po volji ruskemu cesarju. Da bi še druge evropske razmere uredila, sešla sta se ruski in francoski cesar meseca septembra na shodu v Erfurtu. Vse je kazalo na novo vojsko. Nemci so bili razkačeni, Avstrija se je pripravljala, Španjolska se je vzdignila ; Angleška pa ni hotela sprejeti miru ki sta mn ga Napoleon in car Aleksander ponujala. Poslednji se je torej odločil za kontinentalni zapor t-er se s francoskim cesarjem sporazumel, kako bosta, j eden na vzhodu, drugi na zahodu strahovala vso Evropo. Ko so Angleži nenadoma prihrumeli pred Kodanj, streljali v mesto ter odpeljali seboj vse dansko bojno broidovje, napovedal jim je ruski cesar vojsko, danski kralj pa je pristopil k zavezi s Francozi, ki so mu zato poslali krdelo vojščakov svojih na pomoč.
Dalje .prihodnjič.
Podpora za stroj Linotype.
J. Mlekush 25c. M. Guzel 25c. J. Krasovich 25c, zato ko se mi je Glas Svobode izmed vsih listov najbolj priljubil. Fr. Aleš 10c. Tone 10c. in Ivan lOc, zato ko sva se radi Zupanovega vina skregala. J. Zajec, od provizije 50c. J. Erbus 50c. J. Čadež 50c. Jos. Janša nabral v Kokomo, Ind. Darovali so: Fr. Jerina 10c, ker pravijo, da sem socialist; 10c, ker najraje Glas Svobode čitam; in 5e. pa zato, ko si je bom kmali sam naročil. Jos. King 10c, da bi sosed kmalu pravi socialist postal. Ivan King lOc, ker v popa ne verujem, hčerka pa 5c zato, ko sem socialist girl. John King 10c,, da bi si po drugih naselbinah ne brusili več jezikov o nas. J. Bog 15c, ker me je dekle zapustila. J. Janša 5c, da bi se bedaki poboljšali, 5c, da bi se na e-dini delavski list. Glas Svobode naročili in 5c, da bi zopet enkrat v Kokom» smeli gostilne imeti, gospa Janše 5c, ker najraje pro-tifarške liste čitam in 5c še povrh. —
Ko ,so v državi Washington sedaj prvič volile tudi ženske, je bilo tudi tiskano:	Prisegam, da
sem stara že 20 let 11 mesecev in 10 dni.” Ne bo to malo prehudo, če bo mogla vsaka svoje rojstvo tako položiti pred uradnike!
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1,00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.

1V času dela in jela, spomni se f. | na ne-delo in ne-jelo.-^^ |
| Zemlja za kmetije, in kmetije g
© MISSOURl!	MISSOURI!
g) Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake v°de, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 U dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. 0 aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. A Kmetije 16—30 dolarjev aker.	’ gj
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos ft 2: zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah w Ki enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ft 5? ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- ™ gr reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih ft jjsi laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov ® Ki zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na ft ® pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se w iSf mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.	ft
| F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. J
S Pridite in si oglejte
Naše, nove vrst ve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Cbicagi po ecni od...............
$7.50 do $25.00
Olekein sukoje za dečke.
$2.00 do $10.00
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, ill.
tool IPEPITJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru,
Podpirajte krajevno obrt!
t Največja slovenska lekarna v Chicagu %
-fr *
*
❖
4*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Po-t-, slujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
Pridite in prepričajte se
|	C. G. FOUČEK	I
^	že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru	^
^ 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni ^	Dvorani v Chicagu 111.	^
% 4* 4* 4» 4* 4* 4* 4*4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4» 4* 4» 4* 3*

*
4*
fr
fr
fr
fr
*
4*
4»
4*
fr
4*
4»
4*
4*
4»
4*
4»
4»
4»
4»
4*
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan, a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
IVAN NEMETH*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Puskuslte In prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regl-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
4 4
BANKIR	4
Blv. cesarski In kraljevski konsnl. agent. 4
4
457 Washington Street, New York, N. Y
04* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* B