BLASIL6 SOCIALISTiCRE ZVEZE RELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 3. JUNIJA 1966 - LETO XXI. _ ŠT. 21 CENA 50 g™ PRAVNA POMOC PRI ObSS CELJE Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji zadnji seji sklenilo, da se ustanovi pri občin- skem sindikalnem svetu stalna slu:^ba pravne pomo- či za člane sindikata. Po- treba po ustanovitvi te službe je utemeljena z dej- stvom, da se delavci pri uveljavljanju svojih pravic iz delovnega razmerja in socialno-zdravstvenega var- stva v večji meri obračajo za pravne nasvete in po- moč tudi na občinski sin- dikalni svet. V zadnjem obdobju je bilo več prime- rov, ko so delavci uveljav- ljali svoje pravice tudi pre- ko sodišča in so tožbe izgu- bili, ker so bili predhodno premalo informirani o ce- lotni problematiki in prav dnem postopku. Služba pravne pomoči bo za člane sindikata brez- plačna, delovala pa bo v prostorih občinskega sindi- kalnega sveta Celje, soba 46, Gledališka ulica 2, II. nadstropje, in sicer vsak torek od 14. do 17. ure. Občinski sindikalni svet je o ustanovitvi pravne službe že obvestil vse sin- dikalne podružnice. Služba bo pričela s svojim rednim delom v torek, dne 7. juni- ja 1966. ALI RES TOŽBE? Na zadnji seji članov sveta za kulturo in znanost pri skup- ščini občine Celje so med dru- gim potrdili delovne načrte kulturnih ustanov in organiza- cij, skratka tistih, ki za svoje delo sprejemajo sredstva iz ob- činskega sklada za kulturo in znanost. Četudi so potrdili vse delovne programe, so imeli do- ločene pripombe, ki jih bodo posredovali prizadetim kolek- tivom. Za vse pa velja pripo- ročilo po čim večji štednji in omejevanju izdatkov. V tem delu razprave so tudi sklenili, da naj bi eno prihodnjih sej posvetili delu, vlogi in nalo- gam občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij v Celju. Na seji so tudi govorili o medobčinskem financiranju nekaterih kulturnih ustanov, to je tistih, katerih delovno področje zajema več občin. Tu so namreč nastale precejšnje težave, kar zlasti velja za Za- vod za spomeniško varstvo pa tudi za nekatere druge službe kot za zgodovinski arhiv itd. Čeprav bo svet pripravil ustre- zen material glede problemati- ke medobčinskega financiranja in ga posredoval tudi pristoj- nim republiškim organom, so njihovi člani predlagali, naj določene organizacije kot zla- sti Zgodovinski arhiv uveljav- lja svoje pravice do sofinanci- ranja dela tudi s pomočjo tožb. Kajti zakon nedvoumno pravi, da so občinske skupščine dolž- ne zagotoviti sredstva za delo zgodovinskega arhiva. Upajmo pa, da se tega ukrepa ne bo treba posluževati in da bodo občine sprejele svoje obvezno- sti brez kakšnih posebnih pri- tiskov, čeprav dosedanje iz- kušnje ne dajejo zadostnega jamstva za takšno razumeva- nje. Končno so še ugotovili, da s koordinacijo prirejanja raznih prireditev in gostovanj v Celju še vedno ni v redu. Zato bodo vnovič predlagali posvet, na katerem naj bi enkrat za vse- lej rešili problem, ki je za Ce- lje več kot značilen. —m Mladi tekmovalci so poka- zali veliko prizadevnosti in četudi vreme ni bilo naj- bolj primemo, so dosezali kar lepe uspehe. V skupini A I je zmagal Celjan Bran- ko Leskovšek (tokrat že drugič), za njim sta se pa uvrstila Stane Mimik (Ce- lje) in Stane Ovčak (Ljub- ljana). V skupini A II je zmagal Beno Lorenčič iz Maribora, drugi je bil Branko Leskovšek iz Celja in tretji žilnik iz Ljublja- ne. Skupinsko so bili Ce- ljani v skupini A I prvi, v skupini A II pa so bili pr- vi Mariborčani, dmgi pa Celjani. Zmagovalcem in ekipam so ob zaključku tekmovanja podelili lepe knjižne nagrade. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE SAMSKI DOM m ČRPAIKA Osrednja točka zadnje seje občinske skupščine je bila razprava po poročilu o stanju in nadaljnjem razvoju kmetij- stva in gozdarstva v celjski občini. Vsekakor je največ za- nimanja vzbudila razprava o pomanjkanju mes'a v Celju, saj baje večino svinjskega me- sa kanalizirajo v konzervno industrijo. Zadovoljiva tudi ni preskrba celjske tržnice s piščanci. Predstavniki KK Žalec so ob tem dejali, da v bodoče ne bo takšnih primerov glede o- skrbe s piščanci. Po daljši raz- pravi so odborniki sprejeli ne- kaj zaključkov. Med drugim, da bi KK Žalec sprejel takšne programe v govedoreji, da bi dosegli do leta 1970 vsaj 50 % čistopasemskih plemenic. Po potrebi bi organizirali tudi plemensike sejme. (Dalje na 2. strani) REPUBLIŠKO PRVENSTVO V LETEČIH MODELIH OVOJNA ZMAOA CELJANOV V nedeljo se je na letališču v Levcu zbralo 57 tekmoval- cev iz Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Kranja (dve ekipi), Ljubljane, Ajdovščine in Ce- lja, ki so se pomerili z lete- čimi modeli v skupinah A I in A IL Republiško prvenstvo v letečih mpdelih so pozdravili Viktor Skale, predsednik celj- ske Ljudske tehnike, Jože Cer- jak, predsednik celjskega aero- kluba in zastopnilk Letalske zveze Slovenije. Na pobudo in v organizaciji celjskega Olepševalnega in tu- rističnega društva bo v mese- cu juniju tekmovanje za najr lepše urejeno izložbeno okno v Celju na temo turizem. K tekmovanju so se prijavili aranžerji trgovskih podjetij Moda, Tkanina—Galanterija, Merx, Tehnomercator in Cen- ter. Razen tega bo tekmovalo tudi Olepševalno in turistično društvo. Udeležba kaže, da so se k tekmovanju prijavila do- mača podjetja, medtem ko so tista, ki imajo svoje sedeže iz- ven celjskega mesta, izostala. ZA NAJLEPŠO IZLOŽBO Na posvetovanju članov po- sebne komisije, ki bo ocenje- vala tekmovanje ter predstav- nikov udeležencev te pomemb- ne prireditve, so sklenili, da bo komisija ocenila izložbe v sredo, 8. junija dopoldne. Vsa- ka izložba, ki konkurira za eno od lepih nagrad, mora imeti poseben znak, da je ure- jena za tekmovanje. Razglasi- tev rezultato\^ in podelitev na- grad bo še isti dan zvečer. Razen tega so sklenili, naj Olepševalno in turistično dru- štvo razpiše posebno tekmo- vanje za notranjo ureditev tr- govin. To tekmovanje pa naj traja vse leto in naj zajema vse trgovske poslovne prosto- re. Tako lahko tudi v tej po- budi vidimo željo po čim lep- ši ureditvi našega mes|:a. PLEMM OBČINSKEGA ODBORA SZDL CELJE O KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU Pred dnevi je bil razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Celju, ki so ga posve- tili stanju, problemom in na- logam v kmetijsski in gozdar- ski proizvodnji. Priprave nanj so trajale dlje časa, saj so bi- le pred tem v nekaterih kra- jih obrobnih predelov celjske občine javne tribune o kmetij- stvu in gozdarstvu, ki jih je prav tako organizirala Sociali- stična zveza. Četudi niso sprejeli nobe- nih sklepov, ker so to nalogo poverili posebni komisiji, so tako predsednik občinskega odbora SZDL, Janko ževart, zatem poročevalec Božo Ju- rak in številni udeleženci v razpravi opozorili na nekatere probleme, ki so značilni za ož- je celjsko področje. Plenum] je sicer načel ta vprašanja, kompleksno, toda razprava jej izluščila nekatere probleme, ki kličejo po takšni ali dru- gačni rešitvi ter opozorila na vlogo in nalogo, ki jo ima pri obravnavanju teh vprašanj politična organizacija kot je Socialistična zveza. . (Dalje aa 3. strani) SKOKOV MEMORIAL Po nekaj letih bo AD Kladi- var zopet obnovil Skokov me- morial. Prireditev, posvečena mlademu predvojnemu atletu in revolucionarju Fefdu Sko- ku, bo 19. junija, udeležili pa se % bodo tudi tekmovalci iz Češke in Avstrije. DVA SEMINARJA Celjska delavska univerza je te dni priredila seminar o zunanji ti-govini, ki se ga je udeležilo 36 slušateljev. Med predavatelji so bili člani dru- štva ekonomistov iz Maribo- ra. V tem mesecu bo DU prire- dila še seminar o deviznem ^ poslovanju, ki ga bodo vodili*^ tudi nekateri strokovnjaki iz Ljubljane. ' f lEP USPEH V počastitev praznika mla- dosti je bilo v soboto v Ljub- ljani republiško tekmovanje dijakinj administrativnih šol Slovenije v stenodaktilografi-' ji. Na težki in zahtevni preiz- kušnji so se lepo uveljavile zlasti dijakinje celjske admi- nistrativne šole. Tako je Ka- folina Ramšakova osvojila pr- vo mesto v steftografiji, Ne- Venka Lorber par drugo v stro- jepisju. Čestitamo! - —m PREJŠNJO SREDO SO KONČALI SVOJE ŠOLANJE DIJAKI ČETRTIH RAZREDOV CEUSKE GIMNAZIJE. 242 DIJAKOV JE OPRAVILO ŠE TRADICIONALNI POHOD PO CELJ- SKIH ULICAH TER V ZA TO PRI- MERNEM CEREMONIALU OBUDILO VSE SVOJE TEŽAVE V PRETEKLIH LETIH. TE DNI SO FANTJE IN DE- KLETA PRIPRAVUAJO DOMA NA ZAKLJUČNI IZPIT, KI SE BO PRI- ČEL ]2. JUNIJA. POTEM PA NA- VSAK PO SVOJI POTI. DRAMSKA REVIJA V GORNJEM GRADU Danes, jutri in v nedeljo bo v Gornjem gradu — kjer je '^ila tudi revija mladinskih Pevskih zborov — občinska re- gija dramskih skupin. Na reviji l^odo sodelovali štirje dramski kolektivi in sicer Gornji grad 5^ Ostržkom, Solčava z dramo Prevara, Nova Štifta z Dom- kom in Bočna z Zlato ječo. Najprej bodo/ nastopili igral- ci iz Bočne v petek zvečer, v soboto zvečer bodo igrali Gor- njegrajčani, v nedeljo ob 15, uri Nova Štifta in zvečer Sol- čava. Gledališke skupine so se na prireditev skrbno pripravi- le, pa upamo, da bomo"bb za- ključku revije lahko ugotovili, da dramska dejavnost ne upa- da. FOTOGRAFIJE NAM ŽAL NI USPELO DOBITI PRA- VOČASNO, TO PA DOKA- ZUJE, DA JE KOVAČEVA KOBILA ZARES BOSA. JOSIP PELIKAN »Daj ga no . . .« »Pusti me na miru. Nimam ča- sa, sicer pa, kaj hočeš?« Iz dneva v dan, tedna v teden iz meseca v mesec sem oblegal, napadal in spraševal; vedno znova me je odpravil s kratkim stav- kom. Pozneje sem spremenil tak- tiko in ga pričakal z vpraša- njem. Tako sem sestavil, kot mo- zaik, znan celjski obraz. MOJSTER PELIKAN. Josip Pe- likan — fotograf. Srečaš ga vsepovsod. Danes si- cer manj kot včeraj, toda mojster Pelikan s svojo leico v hlačnem žepu — s kolesom, na katerega krmilu visi palica — že osemnajst let, to je verjetno edini občan, ki se sme s kolesom peljati tudi po »najožjem« mestnem centru. To je verjetno edino priznanje obla- sti, ki ob prekrških zatisne oko . . Pred več kot osemdesetimi leti je bil rojen v Trbižu. Oče je bil Ceh. Fotograf. »Mojster, če bi kdaj izbirali med tistimi stotisoči posnetki, ko- likor ste jih v življenju posneli, kateremu bi prisodili da je bil kot posnetek najstrašnejši? »Med vojno, med zadnjo vojno sem v Celju posnel skozi gumb- nico hubertus plašča sceno, ki bi ji mirne vesti pripisal, da je sim- bolizirala vso strahoto in grozo«. Zatem, ko je kot mlad fante, sedeč na kmečkem vozu ob spremstvu očeta ob nedeljah po- potoval iz Trbiža v Idrijo foto- grafirat rudarje, ko je kot foto- grafski pomočnik delal v Pragi, Dunaju in Gracu, v mestih in tr- gih po Evropi, se je malo pred prvo vojno poročil z Brežičanko. Le za toliko, da je znova odrinil tokrat v vojsko. Ko se je vrnil, ko si je zgradil ognjišče v Idriji, je moral znova odriniti, tokrat čez noč, kajti Idrija je bila pod Italijo, on pa Slovan . . . Videl sem le majhen del veli- kega arhiva, dokumentov, ki do- bivajo iz dneva v dan večjo vred- nost. Mojster svoje stvari hrani. Od hčerk nekega srbskega gene- rala, ki sta se prišli zdravit v Rogaško Slatino, pred desetletji, pa do zadnje stolpnice, ki je ali pa še raste na Otoku. Ko je med vojno zbolel nemški fotograf, so ga poklicali, da bi v Starem piskru fotografiral zapor- nike. Zrl je v njih, veliko jih je poznal — poštenjake, gledal je pred seboj stoječe obraze in o- medlel . . . Nikoli več ni fotogra- firal v Starem piskru. V Idriji je vzljubil naravo. Ta svet poleg ljudi, portretov, ki so s svojo mojstrsko dodelanostj* predstavljali največji del njegove ustvarjalnosti — ta svet je odkri- val in ga posredoval "ljudem, ki :še danes strme v enkratno lepo- to. Ni ga in ga Se dolgo ne bo fotografa, ki bi uspel in znal ta- ko ovekovečiti naravne lepote na- še Savinjske doline, Ojstrico, Lo- garsko, kot je to naredil mojster Pelikan. Ko človek zre v njegove zadnje barvne posnetke pejsaže iz tega sveta — onemi v tihem občudovanju. »Danes že vsak »škljoca« z apa- ratom. Vsak fotografira in se iz- *daja za fotografa. Celo na celj- skih stojnicah se že pojavljajo neke »povečave«. Ljudje celo ku- pujejo take posnetke. Toda to je še daleč od fotografije ... te fo- tografije, ki ne rabijo pod sabo ne podpisov in pripisov. Tega je pa vsak dan manj, kajti vse se je skomercializiralo . .. Za barvne razglednice, za tisk motiva moraš odriniti pol milijona. Kje jih pa naj vzamem ... Ali mi boste ver- jeli, če vam povem, koliko raz- noraznih šušmarjcv dela? Ti ne plačujejo davke. Niti ne pazijo na kvaliteto, kajti gostija je enkrat, spomin pa drag . . .« , Po vojni se je z majhnim mo- tornim kolesom vozil okrog ter fotografiral gradnjo zadružnih do- mov. Da bi ljudje videli in zvede- li, kje so in koliko so že nare- dili. Nekega dne je motor usta- vil, da bi spustil naprej kolono. Spodrsnilo mu je in je padel. Mo- tor mu je zlomil medenično kost. Od takrat hodi le s pomočjo pa- lice. Kost mu počasi odmira: zdra- vi se . . . Takrat in še mnogokrat je fotografiral brezplačno. Po tej nesreči ga srečuješ le s kolesom. Ž E B L J I C A Na hrbtni strani paragonskega bloka trgovskega podjet- ja MODA lahko kupec odkrije »paragonsko slovenščino«: »PRODAJEMO... SVAKOVRSNA OBLAČILA... ODE- JA... PLETENINA ... GALANTERIJA ... kozmetično in parfumerijsko blago ...« Namesto lepe reklame reno- miranega podjetja torej nekaj SVAKOVRSNIH izrazov in med seboj »skreganih« zvez. Cista slovenščina pa pri vsem tem menda nič ne stane! VREME OD 2. DO 12. JUNIJA Prevladovalo bo lepo, vendar nekoliko nestalno vreme. Krajevne nevihte zlasti okrog 9. in 11. ju- nija. p I s M POMOC SOČLOVEKl Preberite kaj se je zgodilo: Kra- ja in hiše ne povem. Poudarim samo to, da smo sedeli v neki gostilni in pili dobre^volje. Vide- li smo moža in ženo, ki sta odha- jala domov. Nič posebnega: eni odhajajo, drugi prihajajo. Pa-c pa se je v nekaj minutah naše lazpoloženje popolnoma spreijie- nilo. ženska plane m.ed nas in prosi: Pomagajte, mož se je po- nesrečil! Nekateri se s^loh zga;ni- li niso. Tem lahko rečemia^— tr- dosrčneži. Nekaj pa se nas je takoj odločilo, da ponesrečenemu pomagamo. Vmes smo slišali kli- ce: Bil je pijan! Zakaj pa ravno ti, pa naj gredo drugi na pomoč! Nikamor ne boš hodil. Bilo je pred hišo precej avto- mobilov. Morda•'*so bili nekateri; predragoceni, da bi njih sedeže onečastila kri ponesrečenega. Morda bodo tudi sami kdaj v ta- ki stiski, pa si bodo v drugo dali dopovedati, da je pomoč sočlo- veku humano, srčno dejanje. Če sto drugače pa se je obnašal to- variš TONELAMPREHT. Zapustil je prijetno razpoloženje in odhi- tei s fičkom v noč, na kraj ne- sreče. Potem z okrvavljencem v ambulanto in naprej v celjsko bolnišnico. Nekdo je predlagal, da bi zbra- li denar in šoferju plačali. Ko pa se je tovariš LAmPREHT vrnil, je zamahnil z roko: Tovariši, niti dinarja ne maram, pomagal sem sočloveku, to pa je moja dolž- nost! O, da bi bilo mnogo tako srč- nih šoferjev! Vsem tisočkrat hva- la! (dk) OKRADUSOME v ponedeljek dopoldne sem šla čez celjsko tržnico in ker nisem kupovala, se nisem niti pošCeno ustavila. Ko sem prišla v proda- jalno KZ Šmarje, šem segla v torbico po denarnico, a je ni bilo več v njej. Močno me je prizade- lo, saj sem imela v njej zadnje štiri tisočake, a če sem že ob de- ' nar, bi zdaj prosila storilca — oziroma kogarkoli, ki bi našel do- kumente in fotografije — da mi vrne vsaj to, kajti ne bi rada, fa bi morala zdaj skrbeti še za reklice in izstavitev dvojnikov. , Seveda pa ne morem mimo očit- ka, da je takšno ravnanje nepo- šteno, posebej še do starejše upokojenke, ki itak nima zadoSti denarja niti za vsakdanje življe- nje. J. P. Uredništvo vsekakor soglaša, da je žeparstvo in kraja iz torbic neprimerna in bi bilo potrebno strožje nastopati proti takšnim Storilcem. Takih primerov je iz dneva v dan več in zategadelj si dovoljujemo, da opozorimo obča- ne, naj bolj skrbno hranijo de- nar in tako preprečijo poskuse kraje. Vsekakor pa naj ne nosi- jo s sabo več denarja, kot ^a nuj- no potrebujejo! » ŠE VODA ZA DENAR Bilo je vroče popoldne in učen- ci (ne vem ^katere šole) so bili verjetno na majskem izletu. Če pa je vročina, je seveda tudi žeja, toda . . . V skciraj prazni slaščičatmi v Stanetovi ulici sem kupovala pe- civo, ko sta vstopili dve približno dvanajstletni deklici. Imeli sta vsaka po dve potovki in kdo ve koiiko sta že prehodili ta dan. Prodajalka: »Kaj pa vidve želi- ta?« Deklici: »Kozarec vode, pro- sim!« (Kajti nimajo vsi starši to- liko denarja, da bi .si njiliovi ot- roci na ialetu lahko privoščili oranžado ali kokto). Prodajalka: »Kaj, samo vodo -r nC, samo vo- do pa že ne bom točila.« ... in deklici sta žalostni odšli. Imelo me je, da bi nekaj rekla, toda bila sem preveč preseneče- na. Stopila sem za njima in shša- la: » . . . kako boš pa sedaj vzela tableto?« Ubogo dekle, verjetno jo je bolela glava, ali pa ji je bilo celo slabo od vročine. Pokazala sem jima lokal, kjer sta dobili vodo. • Sprašujem se, ali ima tista pro- dajalka svojega otroka? V. M. ZANEMARJE\0 POKOPAUŠClE Tako zanemarjenega pokopali-- šča kot je na Dobjem pri Plani- ni zlepa ni mogoče najti. Ograje skoraj ni, grobovi so zaraščeni, mrtvašnica pa — tako pravijo domačini sami — je slabša kot drvarnica. Po izračunih bi za ure- ditev pokopališča potrebovali okrog 2 milijona starih dinarjev. Čeprav vsota ni majhna, pa bi se dalo velilJo napraviti s prosto- voljnim delom. Predvsem ne bi bilo težko urediti grobov in na- praviti novo ograJQ. P. K. ZA LEPŠI VIDEZ MJESIA Popolnoma se strinjam' z miš- ljenjem Zvonimira Kukariča, ki pravi, da bi navlako na šlandro- vem trgu in ob Ipavčevi ulici lah- ko z malo truda odstranili. Rad bi rekel samo še nekaj besed na račun nečesa drugega, kar prav tako bremeni nekoč lepo mesto Celje. To je pisanje in risanje po stenah stavb in po zidovih ter ograjah. Vse to je še dosti grše kot ves odpadni material na Šlandrovem trgu. Otroci in drugi nevzgojneži so popisali vse, kar se popisati da in mislim, da je že skrajni čas, da odgovorni ne- kaj ukrenejo. Največ bi vsekakor lahko storili starši, ki bi morali otrokom razložiti, da s pisanjem po zidovih in ograjah ne samo kvarijo lepoto našega mesta, temveč povzročajo tudi material- no škodo. Mnogi napisi so tudi tako nesramni, da se človek nad njimi lahko resnično zgraža. Prav v času turistične sezone, ki se zdaj približuje z veliko nagli>- co, bi morali na take — za koga morda malenkosti — ostreje pa- ziti. Jože Perčič FRANJO imm ■ v zgodnji jutranji uri 30. maja nas je pretresla žalostna vest, da je na poti na službeno mesto nenado- ma omahnil in nas za vedno zapustil Franjo Zupane, uslužbenec Zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Celju. • Pokojni se je rodil v Megojnicaii pri^ Grižah kot sin rudarja, kjer je obiskoval osnovno šolo, nato nadal Ijeval šolanje v Celju in Mariboru, in L 1932 maturiral na mariborskem učiteljišču. Kot mlad učitelj je začel svoje vzgojiteljsko delo v Zibiki v šmarski občini, kjer je poln idealiz- ma zgledno opravljal svoje naloge. Tu si je ustvaril tudi družino in ostal v -kraju vse do okupacije. Leta 1941 so ga kot rezervriega oficirja ujeli pri Varaždinu in je do konca leta preživel v nemškem vojnem ujet- ništvu. Ko se je vrnil iz ujetništva, je odšel na Hrvatsko, kjer je živela v izgnanstvu njegova družina. Kot zaveden Slovenec se je takoj vklju- čil v osvobodilno gibanje, sodeloval kot aktivist s partizani in polnđ 3 leta poučeval nq. partizanskem pod- ročju. Po osvoboditvi se je z družino vrnil zopet v Zibiko, kjer je kot upravitelj vzorno vodil tamkajšnjo šolo do 1. 1956, ko ga je Okrajni ljudski odbor Celje kot odličnega šolnika poklical na odgovorno me- sto pedagoškega svetovalca. Vse do svoje prerane smrti je opravljal pe- dagoško delo na območju šnmrskć občine. Z veliko ljubeznijo in de- lovno vnemo je posvečat rasti in razvoju šolstva vse svoje sposobno- sti. S svojo humanostjo in bogato pedagoško prakso, ki jo je uspešno uporabljal pfi svojem delu, si je Franjo Zupdnc med učiteljstvom ustvaril ugled in spoštovanje.- Poleg širokega pedagoškega dela je fes prosti čas posvečal izvenšolskemu udejstvovanju, saj je bil vidni druž- beno politični delavec. Več let je bil predsednik občinskega odbora SZDL v Šmarju, član okrajnega odbora SZDL Celje, član obč. komiteja ZKS Šmarje in okrajnega komiteja ZKS Celje, vsa leta pa je uspešno sode- loval v raznih organih občinske skupščine Šmarje in je ko/odlični šolnik mnogo pripomogel k razvoju šolstva. Njegova prerana smrt je povzro- čila tako v učiteljskih kakor tudi v vrstah družbeno političnih delavcev občutno vrzel, ki jo bo težko izpol- niti. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE Samski dom in črpalka .(Nadaljevanje s 1. strani) @ Potrebno je preučiti .možnost uvedbe pouka iz kmetijstva za kmečko mladino, ki ostane na kme- jtijah v podeželskih osemletkah. ^ V naslednjem obdobju bo po- trebno zgraditi (kamionske ceste in traktorske poti, in sicer gozdno ka- mionske ceste Mrzla planina —, Gla- žuta, Paroš — Kočnik, v Bojanskem grabnu, Na Paškem Kozjaku in trak- torsko pot na Vipoto. H Na področju gozdarstva je po- trebno poglabljati proizvodno sode- lovanje z zasebnimi lastniki pri go- spodarjenju z njihovimi gozdovi. Q Zavod za cene v Celju naj bi izvršil določene korekcije pri cenah mesa. oj'-3i§W^ea M jfefearažprava.iftusp^^c rnembi ureditvenega načrta za Otok I, ki predvideva gradnjo g^raž med . vrstnimi hišicami, dozidavo vrstnih hiš 'in razširitev samopostrežne tr- govine na Otoku. Prebivalci tega te- rena se niso strinjali s tem predlo- gom, odborniki pa so ga sprejeli z večino glasov. Gradnja samskega doma je bila tudi na tej seji predmet razprave. Ena izmed glavnih ugotovitev je, da je potrebno samski dom postaviti čim bliže centru in kulturnim ter prehranjevalnim objektom v mimo sases'ko, ikjer se bo lahko vsakdo prilagodil okolju. Trditev, da so odborniki laiki, je padla v razpravi o bencinski črpalki v Ulici XIV. divizije. Odborniki so pred meseci na zahtevo občanov sprejeli sklep, s katerim je bila za- ustavljena gradnja črpalke, na zad- nji seji pa so siprejeli drugi sklep d nepravilnosti prvega, tako da bo ^Iifeq,ipc4j9tje-,,fla43ilie:vaiijp, z,,grad- rijo, do katere je bilo po zakonu upravičeno. Kljub temu pa bo skup- ščina občine dala priporočilo pod- jetju Petrol, da ne bi gradilo v tej ulici bencinske črpalke. M. S. V nedeljo je bilo v Celju zaključno tekmovanje šolskih skupin iz znanja b cestno-prometnih predpisili, ki se ga je udeležilo 15 mlaj- ših in 10 starejših ekip šolarjev s 16 šol celjske občine. Organizator tekmovanja je bila komisija za vzgojo in Varnost prom^t^ V sodelo- vanju z ludskimi tehnikami, združenjem šoferjev in avtomelianikov ter AMD »šlander« Celje. Tekmovanja so začela že v aprilu, ko so bila na vseh šolah predavanja in zatem izbirna tekmovanja, kjer je §pdelovalo okoli 7000 otrok. Kajboljše skupine so prišle na zaključno tekmovanje,- kjer je med mlajšimi prva osn. šola Kompole, druga III. osn. šola Celje, tretja pa osn. šola štore; med starejšimi: 1. osn. šola Štore; 2. osn. šola Dobrna in 3. IV. osn. šola Celje. Sicer pa so vsi tekmovalci pokazali odlično znanje, saj so med mlajšimi tri ekipe dosegle enako število točk in so šele dodatna vprašanja določila končni vrstni red. Razvitje prapora Krajevni odbor rdečega križa v Šempetru v Savinjiski dolini združuje okrog 240 delovnih članov. Skoraj p>o- loviico članstva ses'tavljaj'o krvodajal- ci. Poleg rednih članov so še zelo de- lavni podmladkarji, ki so v priznanje za svoje delo dobili od občinskega od- bora RK celo tri uniforme. Letos so bili šempetrski podmladkarji nosilci več akcij, kot na primer akcije za zbiranje pomoči poplavljencem in ak- cije za pomoč Indiji. Člani krajevnega odbora so letos uspeli še z eno veliko akcijo. Zbrali so namreč sredstva za razvitje pra- pora. Talko bo organizacija Rdečega križa v Šempetru med prvdmi razvila svoj prapor. Prapor bodo razvili v nedeljo, 5. junija. Ob razvitju bodo pripravili pester kulturna program, v katerem bodo poleg članov sodelovali še pevski zbor dz Šempetra in zbor podmladkarjev, godba na pihala iz Prebolda ter več recitatorjev. Po raz- vitju prapora bo zabava. TEKMOVANJE V ZNANJU IZ NOB Pokaži kaj znaš V mesecu maju, ki je bil v Celju tako poln najrazličnejših prireditev, je veliko pozornost srednješolske imladine pritegnilo tekmovanje v znanju zgodovine narodnoosvobodil- ne borbe, ki so ga organizatorji — občinski komite Zveze mladine, ob- činski odbor Socialistične zveze in Delavski oder— končali prejšnji te- den na javni oddaji. Na končni pre- izkušnji so se predstavile štiri ekipe: pedagoška gimnazija, gimnazija, šol- ski industrijsko^kovinarski center iz Štor in center za blagovni promet v Celju. Udeleženci so odgovarjali na štiri skupine vprašanj, ki so ob- segala delovanje SKOJ, pisma talcev in Stari pisker. Osvobodilno fronto in Celjsko četo. Prvo mesto je za- sedla gimnazija, iki je s tem tudi osvojila prvo nagrado v znesiku 21 tisoč starih dinarjev, drugo mesto je •pripadlo šolskemu industrijskemu kovinarskemu centru iz Štor in tre- tje pedagoški gimnaziji iz Celja. Tekmovanje je »prva potekalo v ne- koliko mučnem vzdušju, saj skupi- ne niso imele preveiliko sreče — po- kazalo pa se je tudi, da je SKOJ ti- sta šibika' točka, ki je bila~ skupna vsem. Kasneje pa so se razživeli ta- ko tekmovalci kot tudi gledalci, ki so predstavnike svojih zavodov vzpodbujali in jih za vsak pravilen odgovor tudi nagradidi z vehkim navdušenjem. Prireditelji obljubljajo, da bodo podobna tekmovanja pripravili tudi v prihodnjem šolskem letu in upa- mo, da bo takrat med mladimi za- nje tudi več zanimanja. Sicer pa — vsak začetek je težak, pa poskusimo ob prvi oddaji tudi tokrat razumeti nekatere spodrsljaje in napake. ZA TABORNIKE Prihodnji mesec, od 3. do 12. ju- lija, bodo celjski taborniiki sodelova- li na taboru Bratstva in enotnosti »Fruška gora 1966«. Tega zleta se bo udeležilo po deset predstavnikov ta- borniških čet Zeleno polje in Mlada Hudinja, ter dvajset tabornikov čete \Otok<;;enter. Vendar to število ni končno, ker jc število udeležencev neomejeno. Del stroškov bodo krili taborniki sami, dol pa bo prispevala ZTOb Celje. Da se bodo udeleženci podrobneje seznanili o tem taboru, bo komisija za programsko-organi- zacijsko dok) ZTS pripravila poseb- no številko Taborniškega vestniika. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET v Vietnamu se je oborožena dr- žavljanska vojna sicer omejila na priložnostno streljanje, a budisti se še vedno niso umirili. Toda premir- je in pojenjanje demonstracij kaže, da so saigonske vladne sile vendarle obljubile določene koncesije budi- stom, kajti ti sicer ne bi pristali na takojšnjo pomiritev. Toda odpor proti Američanom in saigonski vladi se zdaj izraža v znanih budističnih protestih, ko se sežigajo mlqdi ljud- je. Mimo dveh redovnic se je sežgala tudi neka mlada študentka. Trije borci pa so si prerezali žile, ker so nameravali s krvjo napisati pismo proti spravljivi politiki budistov. V ostalem pa se boji redne vojske na- daljujejo in v akcijah je trenutno najbolj aktivno ameriško letalstvo. ki opravi po 80 do 100 napadalnih poletov dnevno. Kot običajno — kar se ponavlja vsakih nekaj mesecev — je v Kongu znova nekoliko bolj nemirno. Odkri- li so zaroto proti predsedniku re- publike. Prijeli so nekaj ministrov, jim. pred javnostjo prebrali obsodbo, dovolili kratek zagovor, a porota, ki so jo sestavljali častniki kongovske vojske, je ugotovila, da so dejstva o krivdi neizpodbitna in so jih obso- dili. Domnevajo in dokazujejo, da so bila v zaroto zapletena tudi nekate- ra tuja poslaništva, med njimi diplo- mati ZRN, ZDA, Francije in Belgije. Tudi Ca s tro lovi napadalce. Že pred dnevi je Kuba razglasila izred- no stanje, ker so ugotovili, da so ZDA pripravile oboroženo invazijo. Zdaj pa so ujeli ladjico, ki je pri- peljala s Floride atentatorje, da bi ubili predsednika Castra. S temi ukrepi je Castro znova dokazal, da je pozoren in da bodo morali Ame- ričani precej premisliti, preden bi hoteli uresničiti svojo protikomuni- stično ekspedicijo na Kubo. V Indoneziji so se znova bolj jas- no opredelili. Prvič v tem, da se ne bodo postavljali po robu Malezijski federaciji, drugič pa, da zelo skrbno razmišljajo, da bi se Indonezija vr- nila v OZN. Indonezijska revolucija je torej privedla v glavnem do tega, da so se progresivne sile osvobodile nejasnega omahovanja in kompromi- sov ter želijo znova urediti veljavo, ki jo je imela Indonezija pred 30- septembrom kot ena^zmed najbolj' vidnih članic nevezanih držav. Med prvimi stiki za razjasnitev položaja v Aziji se nameravajo pogovoriti t Indijo. V Pragi se je začel kongres komii- nistične partije Češke, ki se ga udeležilo veliko predstavnikov KP in socialističnih gibanj z vsega sve- ta. Kitajska in Albanija se nista od' zvali vabilu. V svojem uvodnem re- feratu je prvi sekretar CK KPC An- tonin Novotnv nakazal nujnost uve- ljavljanja novega sistema, večjo sa- mostojnost ljudskih odborov in pre- usmeritev partije v vzgojno-vodilno vlogo. PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL CELJE 0 KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU V razpravi je tu in tam izzvenelo, kakor da v kmetijstvu nismo v le- tih po vojni nič napravili, kakor da je ostalo vse pri sttrem in podobno. Toda ali^ je res tako? Bidi bi krivični, če bi potrdili temu mnenju, četudi z uspehi in rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Mar je mogoče prezreti uveljavitev celjskega in voj- niškega obrata kmetijskega kombi- nata, investicije v hmeljarstvu, do- sežke v vrtnarstvu (četudi bi lahko bili boljši), pa zatem novo klavnico, mileikarno in podobno. Prav tako ne kaže prezreti dejstva, da je z združi- tvijo kmetijskih organizacij celjske in žalske občine nastala močna de-, lovna enota — Kmetijski kombinat žailec, kil je sposoben reševati tudi najtežje naloge. Morda bi v tej zvezi opozorili na besede Vlada Plaskana iz Žalca, ki je menil, da bi morali v celjski občini bolj odločno ter z več- jim pogumom reševati vprašanja kmetijske proizvodnje. In če bi opozorili vsaj na glavne naloge, o katerih so govorili bi mo- rali pritrditi, da se kažejo v inten- zifikaciji proizvodnje, v njenem po- rastu in jačanju socialističnega sek- torja. Posebno poglavje se odpira na področju urejanja kmetijskih povr- šin, usposabljanju za kmetijsko pro- izvodnjo. Tudi težnja po združeva- nju kmetijskih površin zasebnega sektorja bo morala dobiti večjo ve- ljavo pa tudi ekonomsko računico. Poseben problem so seveda hribov- ske iknjetije, mnogi jih tudi imenu- jejo starčevske. Zakaj, je povsem ra- zumljivo. Mladih tu ni, ostali so le starejši. Kljub temu bo treba tudi te kmetije usposobiti za blagovno pro- izvodnjo. Izredno velike so naloge na področju živinoreje. Tu bo treba za- menjati pasmo v celoti, razen tega pa poiskrbeti za boljšo krmno osno- vo in za ustrezno spravilo krme. Sadjarstvo opozarja še na velike na- loge; to tudi zaradi mesta, zaradi močnega potrošnega središča. In končno, skoraj vsi so opozarjali na to, da je treba tudi zasebnemu kme- tu omogočiti nabavo manjših kme- tijiskih strojev. Prvi rezultati so po zaislugi Kmetijskega kombinata že tu, toda kaj pomaga opozarjati na to vprašanje, ko pa pri nas primanj- kuje manjših kmetijskih strojev do- mače izdelave. Problem zase, ki pa ne zadeva kmetijske proizvodnje, pa so o njem na plenumu veliko govoridi, so pri- spevki za zdrastveno zavarovanje [kmetov. Gre namreč tudi za to, da jih mnogi istovetijo z davki, kar pa seveda ni prav. Kritična je zlasti vi- šina teh prispevkov, zato se zdi, da bi bilo bolj prav, če bi o njej skle- pali kpiečki zavarovanci sami, ne pa, da so o tem prispevku odločali dru- gi. Letos največ kilometrov ŽALSKA OBČINA JE ENA IZMED REDKIH, KI JE USPELA ZBRA- TI SREDSTVA ZA GRADNJO CEST. LETOS BODO UREDILI IN ASFAL- TIRALI ŠTIRI CESTE, ODSEK OD LATKOVE VASI DO PREBOLDA, OD POLZELE DO BRASLOVČ, KI JE ŽE UREJENA TER OD PE- TROVC DO LIBOJ. V žalski občini vsako leto urede del cest. Po gospodarski reformi je kazalo, da bodo s to prakso zaradi pomanjkanja sredstev v občinski blagajni morali prenehati. Velik del denarja za ureditev cest in cestnih objektov so vložili v gradnjo druge polovice in dograditev mostu čez Savinjo pri Grižah. V teh težkih raz- merah, saj je v občini veliko cest, ki so potrebne popravila in vzdrževa- nja, pa so priskočili na pomoč de- lovni kolektivi in občani sami. Tako so s sredstvi delovnih kolek- tivov, krajevnih skupnosti in obča- nov pred neikaj tedni začeli preure- jati ceste od Polzele do asfaltirane zgornjesavinjske ceste. Ko so del sredstev prispevali še Braslovčani in njihova krajevna skupnost, so poteg- nili protiprašno oblogo vse do Bra- silovč. Prav tako so s pomočjo občanov in delovnih Jcolektivo.v ter s pomočjo sredstev krajea^ne skupnosti začeli preurejati cesto prvega reda v Lat- kovi vasi do Preboilda. Pred nedav- nim so začdli že tudi preurejati ce- sto od Petrovč do Liboj. Kljub temu ostaja še nekaj cest, ki so zaradi intenzivnega prometa v takem stanju, da bi biilo treba nujno začeti s popravljalnimi deli. Žal pa ni več denarja. Vendar so s preureditvijo omenjenih cest v žal- ski občini za silo uredili in povezali večje industrijske centre s cesto I. feda in občinskim centrom. Žalska podjetja trpe zaradi slabih cest veli- ko gospodarsko škodo. Med najbolj prizadetimi, ki pa obenem daje tudi najiveč za popravilo cest, je vseka- kor žalska Montana. Ta kolektiv je dani ukinil ozkotirno železnico, s ka- tero so prevaža!li premog iz zabu- kovških rudnikov, in transport pre- usmeril na motoma vozila. Na drugi strani pa z vse večjo eksploatacijo tuba v Zaloški gorici narašča pro- met, ki ga obstoječa cesta ne more vzdržati. Zato je tudi ta kolektiv med tistimi, ki daje največ za ure- ditev cest. Ji. ■ , -ez. Na prvem celjskem avtomobil- skem sejmu, ki ga je organizira- lo podjetje Celeia Comerce, je bilo zelo živahno, že v soboto so na prostoru za Ojstrico prodali z licitiranjem devet avtomobilov. Na sejmišču je bilo potem vsega okoli šestdeset osebnih in tovor- nih vozil ter okoli trideset mo- tornih koles. Kupcev je bilo pre- cej, toda prvič bolj radovednih kakor denarnih, a kljub temu so že na prvem sejmu prodali pri- bližno četrtino razstavljenih av- tomobilov. Takšni sejmi bodo poslej vsako soboto popoldne in ob nedeljah dopoldne. Na sejmi- šču bodo uredili tudi stojnico, kjer bodo mogli zasebniki pro- dajati in kupovati posamezne av- tomobilske dele. Vse kaže, da bodo celjski avto- mobilski sejmi kmalu postali do- bro tržišče, saj so bili že prvič udeleženi tudi Ljubljančani in Mariborčani. OD VSEPOVSOD tiUČE: v Bučah so na minulem zboru vo- livcev sprejeli krajevni samoprispevek v viši- ni 3 odstotkov od davčne osnove. Prispevek bodo uporabili za gradnjo ceste proti Vera- čam- in za ureditev pokopališča. Za ureditev pokopališča naj bi prispevala tudi krajevna skupnost Virštajn. Na zboru volivcev so tudi sklenili, da bo- do oživili sejme. Sejmi bodo v Bučah pri Jakobu Božičniku. ŠENTJUR: Lesna industrija ?>Bohor« Šent- jur je kupila za potrebe delovnega kolektiva manjši avtobus. Uporabljali ga bodo za izlete in prevoze na letovanje. Avtobus so kupili iz sredstev, ki bi jih sicer namesto K-15 razde- lili zaposlenim. ZIBIKA: Krajevna organizacija SZDL Zibi- ka pripravlja tribuno občanov o problemih kmetijstva. Na tribuno bodo povabili pred- stavnike kmetijsJie zadruge, udeležilo pa se je bo tudi večje število kmetovalcev. Podobno tribuno letos imeli že v Šmarju pri Jel- šah in w Kozjem. MOZIRJE: Pred dnevi je bil občni zbor prosvetnega društva. Z dosedanjim delom ni- so bili najlpolj zadovoljni, zato so sklenili, da bo treba pridobiti predvsem novih čla- nov ter okrepiti kinosekcijo in dejavnost dramske skupine. Knjižnica pa bo dobila primernejše prostore. SLOV. KONJICE: Občinsko sodišče je pred kratkim uvedlo nov delovni čas. Doslej so ob sredah delali popoldne do štirih, poleg tega pa so imeli uradni dan .še vsak pone- deljek in petek dopoldan. Odslej pa bodo ob sredah delali do 18. Pa tucU ob sobotah bodo po novem uradovali do 14. ure. Delala bo sicer samo polovica uslužbencev, drugi pa bodo prosti, toda zato na delu prihodnjo soboto. LOČE: Prebivalci Loč bodo proslavili kra- jevni praznik 19. junija. Priprave vodi tam- kajšnja organizacija Zveze borcev, p^agajo pa ji tudi ostale politične organizacije in krajevna skupnost. VOLNA, LAŠKO: Pred kratkim je kolektiv prešel na 42 urni delovni teden. LAŠKO: Združenje borcev NOV bo ob po- moči komisije za dejavnost rezervnih oficir- jev in podoficirjev izvedlo v mesecu juniju testiranje svojih članov, poleg tega pa bodo pripravili tudi taktični pohod, ki bi ga naj združili s streljanjem z malokalibrsko puš- ko. Pohod bo obvezen. ŠMARSKA MLEKARNA ODKUPUJE LE KAKOVOSTNO MLEKO ZAKON 0:MLEKARSTVU KMETOVALCI BODO MORALI SKRBNEJE MLEKARITI v Šmarju in okolici je zadnje ča- se več hude krvi, ker šmarska mle- karna zavrača mleko, ki ni povsem bj:ezhibije ^kakovosti. Zaradi slabe- ga mleka so imeli v mlekarni že večje izgube, zato pri odkupu kar najbolj natančno "pregledajo vse mleko. Pri odkupu mleka gre na eni stra- ni za prodajo lastnega proizvoda kmetovalca, na drugi strani pa mle- karna odkupuje mleko kot surovino za izdelavo mlečnih proizvodov ali za nadaljnjo -prod&jo. Jasno je, da želi kmetovalec prodati svoje pri- delke čim bolje in se usmeri v ti- sto proizvodnjo, ki je zanj najugod- nejša. Ker je mleku cena precej po- rasla, se je večina kmetov, ki imajo to možnost, usmerila v proizvodnjo mleka. Pri tem se pa prcmalokdaj vpraša, ali njegovi proizvodi ustre- zajo predpisani kakovosti. Pri veči- ni kmetijskih proizvodov je kakcH vost lahko doseči, pri mleku pa je to veliko težje. Pri njem je tudi naj- 'več činiteljev, ki vplivajo na kako- vost: tako tolšča, čistoča, okužba, kislost, dolita voda in posebna snov, ki razkraja mleko in jo imenujemo reduktaza. Šmarska mlekarna do pred ne- ,davnim ni kontrolirala odkupljene- ^.ga mleka tako natančno. Ugotavlja- la je le tolščo. Zaradi tega je prišlo včasih do velikih izpadov v prede- lavi mleka. Tako je morala pred kratkim predelati v skuto več tisoč litrov mleka, ker je bilo v njem pre- več kisline. Pri tej količini je nasta- la izguba 60 odstotkov vrednosti odkupljenega mleka in je šla v bre- me kolektiva v mlekarni. Taki izpa- di so celo nevarni za obstoj mlekar- ne, zato je mlekarna morala začeti s poostreno kontrolo mleka že kar pri prevzemu. Ugotavljati je začela kislost, kar je pri nekaterih kmeto- valcih povzročilo vročo kri, češ ka- ko more biti njihovo mleko kislo. Bistvo je v tem, da je mleko spo- sobno za nadaljnjo predelavo le pri kislosti do 9 stopinj, medtem ko se pri kuhanju sesiri šele pri 12 stopi- njah. Mlekarna je zato prisiljena za- vrniti mleko, ki ima večjo kislost kot 8 stopinj. Da pa bi kmetovalci bolj pazili na kakovost oddanega mleka, je bi- la mlekarna prisiljena, da se poslvH: ži. nekaterih ukrepov, kot zavrača-" nje mleka za tisti dan, ko je ugoto- vila, da ne ustreza predpisani kako- vosti, če pa se to večkrat ponavlja, pa tudi za nekaj dni. Če to^'ej kme- tovalci hočejo, da jim mlekarna od- kupi vse količine mleka, morajo proizvajati mleko, ki bo po higieni in kavosti ustrezalo predpisom. V ta namen bodo morali proizva- jalci mleka skrbeti za večjo čistočo hleva, posode, živali, rok in obleke. Mleko morajo po molži takoj ohla- diti. Važno je tudi to, da kmetoval- ci ne mešajo mleka večerne in jut- ranje molže, ampak prinesejo na odkupno postajo vsakega posebej. Ukrepi glede kakovosti mleka pa bodo še strožji. To predvi^va tudi novi zakon o mlekarstvu. Tudi šmarska mlekarna bo morala rav- nati tako, če bo hotela, da bodo nje- ni proizvodi res dobre kakovosti in bo z njimi konkurenčna. SPODBCD\i USPEHI r^,,Ro uspešnem aastgp.v x'^.spomla-,. danskem zagrebškem velesejmu, je poslovno združenje ^ obrt, gostin- stvo in komunalo v Celju organizi- ralo skupen nastop nekaterih obrt- nih kolektivov tudi na nedavnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. In kot zagrebški primer, taiko je tudi ude- ležba na tej izredno pomernbni go- spodarski prireditvi potrdila, da so minili časi, da je za uspešen razvoj in poslovanje nekega kolektiva (tudi dbrtnega) dovolj, če čakajo na kup- ce doma. ali na priložnostna naro- čila. Tako so se prav lepim naroči- lom na zagrebškem velesejmu zdaj pridružila še nova na sejmu Alpo- Adria. To pa' ne velja samo za do- mače kupce, marveč tudi za tujce. V Ljubljani bodo nekatera.obrtna po- djetja izvažala svoje izdelke tudi v Zahodno Nemčijo in Združene drža- ve Amerike. Vsekakor je to uspeh, ki spodbuja še ostale k podobni uve- ljavitvi. Zato pričakujemo, da bo oklevanj in pomislekov o udeležbi na prihodnjih sejmih čedalje manj in da bodo kolektivi vseh proizvod- nih pa tudi nekaterih uslužnostnih obrtnih podjetij spoznali jiomen taikšnega dela in ga znali ceniti. In prav v tej akciji je tisti velik in ne- precenljiv delež pos:lovne^a združe- riti in usmeriti svoje člane na nova področja. -m DROBNE IZ CELJA % Popravilo cerkve na Svetini. Za popravilo cerkve na Svetini, ki je koi kulturni spomenik zaščitena, je zagotovljeno 9 milijonov S-din iz občinskega proračuna za negospo- darske investicije. % Lokacija za cirkusefV Celju ni določena lokacija za cirkuse in po- dobne prireditve. Zato merodajni organi take prireditve odklanjajo. Urbanistična komisija naj bi dolo- čila lokacijo in prav tako prostore za parkiranje avtobusov. Ni namreč prav, da šoferji avtobusov, ki pri- peljejo goste za hotel Celeia in Ev- ropa, ne vedo, kam bi postavili av- tobuse. % Poceni ureditveni načrt. Zavod za napredek gospodarstva v Celju je ponudil izdelavo ureditvenega na- črta za Celje za 5,2 milijona S-din, zazidalni načrt Ostrožnega za 1,1 milijon S-din in Ložnice za 900 tisoč S-din. Izredno ugodno ponudbo je občinski svet zd urbanizem sprejel in načrte naročil. 9 Gradnja kolektor j a na Sp. Hu- dinji. Svet za urbanizem pri občin- ski skupščini je predlagal občinske- mu skladu za urejanje komunalnih zemljišč, ^di naroči načrt za gradnjo rajonskega zbiralca na Sp. Hudinji. 130 novih stanovanj terja nujno iz- gradnjo kanalov in rajonskega zbi- ralca.. Če to ne bo urejeno, bo na- selje na Sp. Hudinji ogroženo s po- plavami kot se večkrat dogaja na Dolgem polju. —ma— OBČINA ŠMARJE V PRIHODNJIH PETIH LETIH OBSEŽEN NAČRT VKLJUČEVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA OSNOVNI CILJ PROGRAMA RAZVOJA ŠMARSKE OBČINE V OB- DOBJU 1966 DO 1970 TEMELJI NA SPLOŠNEM KONCEPTU RAZVO- JA NAŠE REPUBLIKE, SEVEDA SO PRI TEM UPOŠTEVANE PO- SEBNOSTI, KAKOR TUDI DOSEDANJI RAZVOJ TER MOŽNOSTI ŠMARSKEGA GOSPODARSTVA. TEMELJNA NALOGA V TEM OB- DOBJU JE VSEKAKOR PREHOD NA STABILNO GOSPODARJENJE, PRILAGOJENO MEDNARODNIM TRŽNIM RAZMERAM. Zato bo razvoj gospodarstva ter dejavnosti družbenega oziroma živ- ljenjskega standarda v tem obdobju moral upoštevati sprejete ukrepe gospodarske reforme, ki pa se bodo v naslednjih letih še izpopolnili in razširili. Tako bo najpomembnejša naloga gospodarskih organizacij, ustvariti sodobno proizvodnjo, ka- kršno terjajo ekonomske zakonito- sti v svetovnem gospodarstvu. S ter^ v zvezi bo potrebno predvsem hitreje in bolj učinkovito moderni- zirati obstoječo proizvodnjo, bolj gospodarno izkoriščati kadrovski sestav in temu prilagoditi tudi po- litiko zaposlovanja. Nadalje bo tre- ba najti načine, kako v večji meri izkoristiti naravne pogoje za nadalj- nji razvoj kmetijstva, predvsem pa/ turizma. Pomembne naloge so še sodelovanje in združevanje posa- meznih organizacij in izpopolnjeva- nje sistema nagrajevanja po delu. Od uspešnosti teh prizadevanj bo v prvi vrsti odvisen tudi življenjski standard zaposlenih. Razvoj družbenih služb — tako računajo — bo še vedno v veliki me- ri odvisen od sredstev, ki se bodo zbrala v občinskem proračunu. Za boljše delovanje predvsem šolstva in socialnega varstva pa bo potreb- no najti še dodatna sredstva v de- lovnih organizacijah, katerim se s spremenjeno delitvijo dohodk^ po- večuje čisti dohodek. Kar zadeva stanovanjsko grad- njo, bo treba najti učinkovitejše mere za urejanje zazidalnih površin in za večjo stanovanjsko gradnjo. Ta naloga bo zahtevala od delovnih organizacij, posameznikov in stano- vanjskih podjetij, da bodo združe- vali sredstva, še posebno to velja za področje družbenih služb. Na področju komunalne dejavno- sti se bo znatno povečala vloga kra- jevnih skupnosti in komunalnega sklada. Občani bodo morali upošte- vati, da je komunalna urediiev kra- ja predvsem odvisna od njihovih sredstev, kar bo narekovalo dobro preučeno razporejanje krajevnih sa- moprispevkov. Osnovna naloga na področju šolstva je nedvomno, za- gotoviti učencem dovolj obsežno in kvalitetno znanje. V ta namen je treba rešiti vrsto vprašanj: strokov- no usposobljenost učiteljskega kad- ra, materialne pogoje na šolah, kjer bodo opravljene organizacijske spremembe. V splet teh vprašanj sodi tudi učinkovitejše reševanje stanovanjs'kega vprašanja učiteljev. Predvidevanja v zvezi z zdravstve- no službo so usmerjena predvsem na ureditev že obstoječe zdravstve- ne mreže, velik poudarek pa je na- menjen tudi preventivi. Da bi soci- alno varstvo lahko uspešno delova- lo, se bodo morale ustrezne službe v večji meri povezati s krajevngni skupnostmi in družbenimi ter de- lovnimi organizacijami. Večjo skrb pa bo potrebno posvetiti otroškemu varstvu, varstvu starejših občanov ter vrsti vprašanj borcev in aktivi- stov NOV. P. K. SKRAJŠAN DELOVNITEDEN Iz poročila o delu komisiije za uvedbo 42 urnega delovnega tedna v konjiških delovnih organizacijah je razvidno, da je na območju obči^ ne le malo kolektivov, ki so v pri- pravah na ta prehod že kaj prida storile. Program in načrt, kot ga predvideva zvezni zakon, je do 11. aprila izdelalo le podjetje za izde- lavo usnjarskih strojev Kostroj v Slovenskih Konjicah. Nekatera več- ja podjetja so se sicer te naloge tu- di že lotila, vendar to za manjše de- lovne organizacije ne veljia. Ker je vsa akcija precej v zaostan- ku, je skupščina sklenila, da bo sku- šala prispevati k rešitvi problema s priporočilom. TUDI LETOS „PIVO-CVETJE" Čeprav je vse kazalo, da letos v Laškem ne bo že k^r tradicio- nalne prireditve »Pivo, cvetje«, se je turistično društvo v zad- njem trenutku le odločilo, da bo tudi letos poskrbelo za turistično atrakcijo. Kaj je tisto, kar je skoraj onemogočilo eno najuspe- lejših in najoriginalnejših turi- stičnih prireditev širšega celjske- ga območja. Vzrok za to, da je laško turi- stično društvo oklevalo s pripra- vami, za prireditev »Pivo, cvet- je« je v tem, da so stroški lan- ske prireditve presegli več mili- jonski znesek in da nekatera go- stinska podjetja turističnemu društvu še do danes niso porav- nala svojih obveznosti — pa če- prav so zaslužila velik dohodek. Tako je torej razumljivo, da se turistično društvo za prireditev ni moglo kar na hitro odločiti. Ko pa so svojo pripravljenost po- kazali tudi ostali organizatorji — hortikularno društvo in kolek- tiv Pivovarne, ki je odobril tudi del potrebnih sredstev, so s pri- pravami pohiteli. Odločili so se za še pestrejšo obliko priredit- ve, ki pa naj bi bila tudi sicer boljša od dosedanjih. Letošnje praznovanje bodo pri- čeli na dan vstaje — 22. julija in ga končali 24. julija. Obljub- ljajo velik ognjemet, lovski krst, ki bi ga naj izvedle lovske druži- ne in zanimivo kmečko ohcet, ki ima v Laškem že lepo tradicijo. Na račun pa bodo prišli tudi lju- bitelji lepega cvetja, saj bodo or- ganizatorji priredili razstavo cvetic, pa tudi mesto samo bodo Laščani okrasili tako kol še niko- li doslej. Na sliki vidimo zgoraj dela ob regulaciji, Voglajne, spodaj pa novi kanal, tik preden je v njem slekla nova struga Voglajne. Če- tudi moremo ta dogodek šteti v veliko zmago nad neukročenimi vodami, je minil izliv vode v no- vo strugo zelo tiho. S tem je de- jansko zaščitena industrija tega območja pred morebitnimi vod- nimi neurji, četudi je še ostalo- neurejeno okolje ob spodnjem toku Voglajne. Toda dela se na- daljujejo in že prihodnje leto bo verjetno korito Voglajne ukroče- no do kraja. Manjkala bo samo še — čista voda! DAN MLADOSTI Dan pred 25. majem je bilo okrog naše šole še prav posebno živahno. Opravljali smo še zadnja dela za ve- liko slavje. Naslednji dan pa smoi se že navsezgodaj začeli zbirati pri šoli. Prišli so tudi številni gostje in igrala je godba na pihala. Ponosni smo stali ob novem igrir šču, ki smo zgradili z našimi drob- nimi rokami. Mnogo truda in veliko udarniških urismo Vloži/li vanj. Pra-^ vsi — od naj malj ših do najstarejših' na naši šoli smo prispevali, vsak po svojih močeh, da smo zgradili ta le- pi stadion. Ker smo igrišče zgradili sami, smo ga tudi otvorili sami. To je storil udarnik Stanko Brglez, ki je opravil preko 180 udamiških uj;. Potem so učenci naše šole iJriredili lep telovadni nastop. Najmpjši so v pisanih krilih posnemali ob zvo- kih godbe razne živali in prometna sredstva. Zvrstile so se še vaje s pa- licami in žogarni, lep sestav prostih vaj, plesi, kola in vaje na orodju. Z velikim navdušenjem smo pozdra- vili najboljše atlete društva Kladi- var, ki so s svojim nastopom v teku na tisoč metrov in s -skokoh v višino popestrili našo slovesnost. Ob za- ključku se je reprezentanca mesta Celja srečala z medobčinsko ekipo na našem igrišču in se pomerila v rokometu. Zdaj, ko je igrišče urejeno, smo dokončno uredili okolje naše šole, kar smo delali že sedem let. Po par- ku in mimo cvetličnih nasadov se bomo radi sprehajali, na novem igrišču pa si bomo utrjevali in urili svoje telo. Če vas pot pripelje mimo naše šole, vas vabimo, da si naše okol j e. ogledate. Ivanka Klobučar, Osnovna šola POMLADKARJI SO BDDOČNOST Organizacija Rdečega križa je v pfetekleflt obdobju z&iMežila 'nt'kit¥riWm.^^^otnin se pri- družujem onim, ki to vmičastno glasbo ocenjujejo kot klasično delo. Občuteno in naturalistično petje štei^ilnih zborov je načelno prema- gano. Umakniti se mora poglobljeni pevski reprodukciji v neštetih od^ tenkih. Na slavnostnem koncertu je bilo nekaj del, ki so ta večBr dožive- la krst. Tako, se zbor, dirigent in komponist dopolnjujejo v rasti naše pevske kulture. Kar štiri točke so pred nami zažarele povsem na novo. (Gallus, Livide quare tibi, Tome, Balada o mlinarju, narodna iz Zilj- ske doline, Srehotnjakovi Temni bo- ri in Gabrijelčičeva Jesen). ' Že v početku sleherne točke so na mah pritegnili poslušalce in ga po- vedli v srž sleherne kompozicije. Poslušalec ne utegne ugibati o teh- niki petja, o interpretaciji pevovod- je. Od prvih akordov do zadnjega je resnično doživljeno petje, ki je optimum poustvarjanja. Munihova volja osvaja pevce in jih povzdigne v doživljanje teksta, kompozicije in interpretacije. Med predihi se'člo- vek sprašuje, kako neki potekajo vaje, ki morajo biti za pevce in diri- genta trde. Kar zaslutiš, kako raste arhitektQnika skladbe v muzikalno formo, ki lebdi dirigentu pred du- ševnimi očmi. Na sporedu ni bilo točke, ob kateri bi publika ostala to- go .nezainteresirana. Nikakega spo- gledovanja 'z artizmom, nikakih efektov virtuoznih manir. Moč inter- pretacije črpajo iz skadbe, ki jo že- le posredovati sočloveku pristno, čisto, naravno. Marko Munih je prejel kot diplo- mant akademije Prešernovo nagra- do. Že ta dosežek govori zase. Aka- demski zbor vodi od oktobra lan- skega leta. Mlad je, sola mu je dala vse, kar- zmore. Dobri šoli se pridru- žuje naravni dar za vokalno poust- varjanje in ta dar je redek. Rezul- tati njegovega dosedanjega dela so izjemno vrhunski. Dobro Maroltovo izročilo je se- danji zbor vsrkal vase, njegova or- ganična rast je za našo pevsko kul- turo dragocena. Pevci ne vztrajajo na doseženih pozicijah, marveč svo- je petje razvijajo v vse bogatejšo reproduktivnost. Menim, da smo vsi brez izjeme radostno pretreseni. V Celju smo v dvajsetih letih kaj redko slišali APZ. Kje tičijo vzroki? Ne moremo si pr:edstavljati, da se ta zbor namenoma izogiba našega mesta. V zboru pojejo študentje iz vseh krajev Sovenije, že po tej struk- turi so naša vseslovenska pevska družina. Če naša Koncertna poslo- valnica ne more povabiti Slovenske filharmonije, je vzrok finančne na- rave. Za APZ to ne drži. ' Celjska koncertna publika bi kaj rada videla enkrat letno ta zbor na odru in poslušala njegovo petje, ki je eldorado zborovskega petja, ki »mladost, veselje in lepoto nosi, iz naših src do vašega srca«! A. S. IN MEMORIAM SLAVI CELJSKIH GIMNAZIJCEV Včerai zbor in nikdar več? Prišle so počitnice, začelo se je novo šolsko leto in Celje je nekako spregledalo vrzel, ki je nastala, še- le na majski reviji mladinskih pev- skih zborov so nekateri prav začu- deni ugotovili, da gimnazijski zbor ne spdeluje. Mnogi so ob tej prilož- nosti tudi prvič slišali, da ga sploh ni več. In nekdo jc dejal, da je to drugi celjski kulturni škandal. Za tiste, ki nc poznajo zgodovine tega mladega pevsKega kolektiva, nekaj podatkov: zbor je pred enain- dvajsetimi leti ustanovil profes6r Egon Kunej, ki je bil tudi njegov edini dirigent. Veliko ljubezni in truda je vložil v mlade ljudi. Z leti je ^bor postajal kvalitenejši in kma- lu so ga ppznali ne samo v širši okolici. Na[ mladinskih pevskih fe- sLivalih jc bilo prvo mesto celjske- mu zboru skoraj rezervirano, na mnogih gostovanjih in nekaterih turnejah po Jugoslaviji pa so mlade pevce navdušeno sprejemali. Tudi ob lanskem jubilejnem koncertu, ko so proslavili 20-letnico svojega de- lovanja, jc pevski zbor potrdil svo- jo kvaliteto. Odšli so še na turnejo^ posneli pri ljubljanskem radiu ne- kaj najlepših pesmi, potem pa se či- sto preprosto — razšli. Ob tem ta- ko presenetljivem dejanju pa je prav gotovo najbolj neverjetno to, da je ukinitev zbora odjeknila kot najobičajnejši in najbolj nepomem- ben dogodek. Kazalo je, kot da tudi na gimnaziji niso bili preveč priza- deti, saj kakšnih resnih poskusov, da bi zbor ohranili, ni bilo. - Direktor gimnazije, profesor Ivan Grobolnik se s Lo domnevo ni stri- njal: »Z odločitvijo, da zbora ne bo, smo se težko sprijaznili,« je dejal. »Bil je namreč zelo potreben. Ne samo zaradi številnih proslav in drugih prireditev, temveč predvsem za to, ker je kvalitetno in prepo- trebno dopolnilo glasbeni vzgoji, ki je že tako zelo skopo odmerjena. Toda z zborom je bilo tudi precej težav. Delo v njem je bilo temeljito in trdo, pa tudi profesor Kunej je večkrat omenjal, da zaradi preobre- menjenosti in slabega zdravja zbo- ra ne bo mogel več dolgo voditi. Lani, ko je zbor praznoval dvajseto obletnico, so urnik še bolj napeli in dijaki so začeli na vaje prihajati zelo^neredno. Koncert so še uspešno pripravili, tudi turnejo po Istri, po- tem pa je profesor Kunej sporočil, da bi zbor vodil v prihodnjem letu samo še pod pogojem, če bi lahko zagotovili popolno disciplino. Anke- ta med dijaki pa je pokazala, da iz prijavljenih ne bi mogli sestaviti zbora, kakršen je deloval pred leti. Da bi se izognili polovičarstva, smo se odločili, da počakamo do prihod- njega šolskega leta.« Zanimalo nas je, kaj pravi o vsem tem profesor Egon Kunej, dirigent, ki je bil z mladimi pevci polnih dvajset let tako povezan: »Pogoji, pa tudi moje zdravje, so bili taki, da nisem mogel nadalje- vati. Predvsem pa prvo. Opešala ]\ disciplina, ker z dijaki nisem ime' drugega stika kot pri vajah, tudi vplivati nisem mogel nanje tak^ kot bi sicer lahko; nismo imeli pro^ štora, kjer bi bili lahko nemoten' vadili itd. Zdržali smo sicer dokle' je šlo, potem pa smo se morali pe sloviti. Najbolj pa me je presenet- lo to, da so ukinitev zbora tako P' gimnaziji, kot tudi drugje, tako mif no sprejeli. Začeti znova pa bo veda veliko težje ... « »Gimnazija ne bo ostala brez zb*^ ra«, je zatrdil profesor Grobelnil^ >^Prihodnje šolsko leto pride na šol'' tovariš Vrtačnik, ki bo prevzel tu^ glasbneo vzgojo dijakov. Tako mo končno lahko oboje povezali '* dopolnjevali. Zbor bomo torej io[, mirali znova, vključili vanj čimve* drugošolcev in upamo, da bo nekaj let zbor pripravljen tudi ^' trše preizkušnje ...« Konec je torej razveseljivejši ^ začetka. Toda ne glede na obljub'-' da se bodo jeseni spet oglasili s sv^ jo lepo, mlado pesmijo, bo najdalj* odmor v zborovem obstoju še zifl^ raj ostal; enako nelogičen in nek^'' risten! L P' VABmO VAg NA IZLETI} 1. JuUJa 196« S-dnevnl dopust na AŽURNI OBALI. Prijave do 4. Junija 1966. 2. 3-dnevni avtobusni Izlet v VERONO, VI- CENZO In PADOVO. Prijave do 10, Junija. 3. l-dnevni avtobusni izlet na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZU v septembru 1966. 5. PARIZ od 6. do 13. julija 1966. Kombi- nirano potovanje z nv Prednost pri razpisu imajo otroci, katerih starši so člani ko- lektiva Cmkarne ter otroci članov ZB. Kandidati naj poleg lastno- ročno napisane prošnje predložijo tudi originalna spričevala o uspešno dokončani osemletki ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje. Prošnje sprejema Center za strokovno izobraževanje Cinkarne Celje, do 30. junija 1966. ZAHVALA ,0b bridki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Horvata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence 'in cvetje, izkazali sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala podjetju Avto Celje za vence in številno ude- ležbo na pogrebu. Iskrena hvala č. č. duhovščini za opravljene po- grebne obrede in ganljive poslovilne besede. Hvala pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Neutolažljiva žena Rozalija ter sinovi in hčerke z družinami. Šentjur pri Celju, 25. 5. 1966. INDUSTRIJSKO PODJETJE »PETA« RADEČE potrebuje več nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev za priučitev na delovnih mestih brušenja in lakiranja. Poleg tega razpisuje tudi delovno mesto mizarja. Pogoji: da je prosilec duševno in telesno zdrav, da ima do- končano osemletko, za delovno mesto mizarja se zahteva strokov- na izobrazba kvalificiranega delavca in veselje do dela v lakirnici. Za vsa delovna mesta velja poiskusna doba po pravilniku o delovnih razmerjih. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oseb- nih dohodkov. Stanovanja ni na razpolago. Rok za razpis teče 15 dni od dneva razpisa. TJa Ijoste imeli klobuk pripravljen za jesenski čas, ga ne spravite v omaro, temveč ga oddajte v čišče- nje in popravilo KLGBUĆARSTVU TOMAŽIN — CELJE, Tomšičev trg 17, kjer izdeluje po naročilu tudi nove moške in otroške klobuke in razne športnć čepice. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU sprejme za šolsko leto 1966'67 v pr- vi razred absolvente osnovne šole, katerih starost 1. septembra 1966 ne presega 17 let in ki opravijo spre- jemni izpit iz slovenskega jezika, tu- jega jezika in matematike. Sprejemni izpiti bodo 22. junija 1966 ob 8. uri iz slovenskega jezika in ob 14. uri iz tujega jezika ter 23. junija 1966 ob 8. uri iz matematike. Ustni del sprejemnega izpita pa bo 23. in 24. junija 1966. Prijave za sprejem (obrazec DSZ 1,20), podpisane od staršev in kol- kovane s 50 S-din, s priloženim za- ključnim spričevalom osnovne šole in rojstnim listom ter priloženimi 100 S-din, sprejema uprava šole do 20. junija 1966. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU bo odprla v primeru zadostnega šte- vila prijavljenih 1. razred oddelka za odrasle. Vpisni pogoji so razvid- ni na oglasni deski šole. Ravnateljstvo TRGOVSKO PODJETJE »MERX« CELJE, Tomšičev trg 3, razpisna ko- misija ODS prodaja na drobno razpisuje prosta delovna mesta: 1. trgovskega poslovodjo za poslo- valnico »SVETINA« Pogoj: VKV trgovski delavec s 5- letno prakso na istem delovnem mestu — poskusna doba 3 mesece. 2. dva trgovska delavca za posloval- nici na območju Vojnika Pogoj: KV trgovski delavec s 3- letno prakso in poskusna doba dva meseca. 3. mesarja za Samopostrežno poslo- valnico Gaberje " Pogoj: KV mesarski pomočnik s 3-letno prakso — poskusna doba 2 meseca. 4. aranžerja za tehnični oddelek Pogoj: šola za aranžerje s 3-letno prak§o, ali KV trgovski delavec s 5- leino prakso — poskusna doba dva meseca. v Stanovanja niso zagotovljena! Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objaiii razpisa na splošni oddelek podjetja. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest MESTNE LJUiiSKE KNJIŽ- NICE v Celju razpiHje na osno- vi 2^. člena Pravilnika o samo- upravljanju in organizaciji dela MLK Celje delovno mesto SAMOSTOJNEGA KNJIGOVEZA s polno zaposlitvijo Razpis velja 14 dni po objavi. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi OD. Stanovanja zavod ne more nu- ditL ADMINISTRATIVNA ŠOLA CELJE razpisuje vpis v redni I. letnik, v I. letnik oddelka za odrasle ter v višji ad- ministravini tečaj za šolsko leto 1966 67. Vpis v redni I. letnik — 60 kan- didatov. Pogoji: da kandidatinja ni sta- rejša ko 17 let, da do 20. junija predloži — natančno izpolnjeno prijavo za vpis obr. 1,20, kolkovano za 0,50 N-din upravne takse; — originalno spričevalo o konr čani popolni osnovni šoli, dijaki, ki se vpisujejo z drugih šol pa zadnje šolsko spričevalo; — rojstni list ter — 100 S-din za odgovor oziro- ma za vrnitev dokumentov; — da uspešno opravi sprejem- ni izpit iz slovenščine, tujega je- zika (angleščine ali nemščine) in iz matematike. Sprejemni izpit je obvezen le za kandida^inje, ki se vpisujejo neposredno iz os- novnih šol. ; K sprejemnemu izpitu naj kan- didatinje prinesejo 500 S-din za stroške sprejemnega izpita. Sprejemni izpit bo pismeni: 22. 6. ob 8. uri iz slovenščine; 22. 6. ob 14. uri iz tujega jezika (angleščina ali nemščina); 23. 6. ob 8. uri iz matematike; 23. 6. ob 14. uri iz slovenščine — ustno; 24. 6. ob 8. uri po potrebi še ust- no iz matematike in tujega jezi- ka. Vpis v višji administrativni te- čaj (za pridobitev »popolne sred- nješolske« izobrazbe v admini- strativni stroki) — 30 kandida- tov. Pogoji: da je kandidatinja uspešno zaključila administrativ- no šolo; da do 30. junija "predloži: — prošnjo (pola!) za vpis, kol- kovano za 0,50 N-din upr. takse; — spričevalo o zaključnem iz- pitu na administrativni šoli in — izjavo o plačilu šolnine. Vpis v oddelke za odrasle (že zaposlene osebe) a) v I. letnik — 30 kandidatov. Kandidati naj do 30. junija vlo- žijo: — prijavo (pola!) za vpis, kol- kovano za 0,50 N-din upr. takse; — izpisek iz rojstne matične knjige ali poročni list (ki ga šola kandidatu takoj po prtjavi vrne); — originalno spričevalo o kon- čani osnovni ali drugi šoli; -r- izjavo o plačilu šolnine; — znamke za odgovor. b) v višji administrativni tečaj (za pridobitev »popolne srednje- šolske« izobrazbe v administra- tivni stroki) — 30 kandidatov. Kandidati naj do 30. junija vlo- žijo: \ — pHjavo (pola!) za vpis, kol- kovano za d,50 N-din upr. takse; — izpisek iz rojstne matične knjige ali poročni list (ki ga šola kandidatu takoj po prijavi vrne); — originalno spričevalo o za- ključnem izpitu na administrativ- ni šoli; — izjavo o plačilu šolnine; — znamke za odgovor. Prednost pri vpisu v oba oddel- ka za odrasle bodo imeli kandi- dati, ki jih bodo priporočile de- lovne organizacije. > * Svet administrativne šole Celje IZLETNIK v, ti L J ! 1 Eiaira m-BlB PO JUCvO&l 4VfJl iN v i>R> Z^iMSTVC. BUDIMPEŠTA - dvodnc*?m avtudu*- ni izleii za kolektive 1a posp.roe?n!Ve, datum poiovaiijtt po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UĐINE — GORi- CA — TRST, dvodrievn? avtobusni 'zleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAlfelARE. enodnevni avtoou- 8ai izleti za kolektive ia posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni a\'tobusm iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENTETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno me:sec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — IST.AMBLT. — SOFIJA. S-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom—dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici \fclenje. Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizmnov., IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inoiemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. 7n cersje-i' obisk se priporoča IZLETNIK CELJP tel 7.8-41 TURISTIČNE OBJAVE 1 PROSTE KAPACITETE Dovolj prostih mest je v zdravilišču Do- brna ter v hotelih in pri zasebnikih v Rogaš- ki Slatini. Pravtako je dovolj prostora v vseh gostiščih in pri zasebnikih v Gornji Savinjski dolini. PRIREDITVE Celje — vsako nedeljo popoldne igra na STAREM GRADU ansambel Ocvirk narodno zabavno glasbo. /- V hotelu CELEIA godba in ples vsako sre- do in soboto, v SAMOPOSTREŽNI RESTAV- RACIJI vsako soboto in na vrtu restavracije KOPER vsako sredo, soboto in nedeljo zve- čer. Rogaška Slatina — vsak torek ob 20. uri ples v Zdraviliškem domu, vsako sredo, so- boto in nedeljo ples v restavraciji Pošta. 4. junija ob 20. uri VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI 5. junija ob 10. uri PRO- MENADNI KONCERT. IZLETI 12. junija prireja Olepševalno in turistično društvo Celje avtobusni izlet v Varaždin— Krapino in Krapinske Toplice, 26. junija pa avtobusni izlet na Ljubelj—Vršič—Zelenico. Prijave za oba izleta že sprejemajo v TURI- STIČNEM INFORMACIJSKEM URADU CE- LJE v Stanetovi ulici poleg kina Metropol. Ribiška družina Celje, razpisu- je prosto delovno mesto ribiške- ga čuvaja. Interesenti naj se ja- vijo v pisarni med uradnimi ura- mi vsak torek, četrtek in soboto cd 8. dp 12. ure — Gledališka ul. štev. 2, soba 57, II. nadstropje. ZAHVALA Za izredno uspelo zdravljenje moje težke bolezni izrekam tov. Franu Robreku na Vin- ski gori pri Velenju najtoplejšo zahvalo ter ga zaradi njegovega plemenitega prizadevanja vsakomur priporočam. Cecilija štorman. Vrh nad LaSkim U OB ^UDINJSKI ŠOLI Lep špoi'tiii oli jekt Kot smo že poročali v pretekli šte- vilki našega lista, so imeli na dah mladosti na hudinjski šoli velik praznik. Svojemu namenu so izro- čili lepo urejen športni park. šport- no telovadna prireditev, ki so jo imeli ob tej priliki na novem telo- vadišču, je po kvaliteti presegala po- dobne prireditve šolskih športnih, če ne celo partizanskih društev. V veliki meri je to zasluga obeh lelesnovzgojnih učiteljev na tej šoli — zakoncev Kolnik. Enega od obeh — Mirka Kolnika smo ob tej priliki naprosili tudi za razgovor. »Kako ste v sorazmerno kratkem času uspeli zgraditi ta lep objekt?« »Predvsem s sredstvi posameznih podjetij in pa z veliko prizadevno- stjo celotnega šolskega kolektiva. Ne smem pozabiti še pomoč občin- ske skupščine in pa seveda gon/lno 4ilo vsega dela, direktorja tovariša Marčiča.« »Imate morda v načrtu še poveča- nje objekta?« »Ne. Ta objekt je gotov. Na njem imamo pravzaprav vse: atletsko ste- zo, igrišče za košarko in odbojko ter za rokomet, ki je hkrati tudi te- lovadišče. V perspektivi imamo še gradnjo pokritega plavalnega baze- na. Pokritega zato, ker bi služil predvsem šolskemu pouku.« »Ali ni morda spričo prizadevno- sti pri gradnji trpelo redno šolsko delo?« »S prostovoljnim delom je gradi- lo objekt preko 500 otrok, ki so se menjavali tako, da niso bili prizade- ti pri izpopolnjevanju rednih šol- skih obveznosti.« »Kakšne rezultate si obetate se- daj?« »Ne gre za dvig rezultatov v kva- litetnem smislu. Objekt je name- njen naši mladini, da se ji dvigne celotni spretnostni nivo. Take rezul- tate pa pričakujemo v teku enega ali dveh let, ko bo objekt v celoti izkoriščen.« E. Goršič V zadnjem času je celjska Sekcija za vzdrževanje prog uredila večidel vse cestno-železniške prehode. Baje je to opravila zadnjič, kajti po (novem zakonu naj bi odslej skrbelo za vzdrževanje teh prehodov občinsko komu- nalno podjetje. Toda v Celju še vedno nismo rešili drugega vprašanja: čakanje pred zaprtimi zapornicami. Vemo, da česa podobnega kakor v velemestih (nadvoze ali podvoze), še dolgo ne bomo imeli, a nekaj časa je znalo železniško podjetje kar lepo uravnavati prehode vlakov s časom, ko je bilo na cestah manj prometa. Zadnje dni pa zapažamo, da je na- stala spet velika gneča, saj se pogosto primeri, da zapro zapornice ravno v času največjih cestno-prometnih konic. Na fotografiji vidimo dolgo kolono avtomobilov, ki se je nabrala pred zapornicami na Kersnikovi cesti v soboto, medtem ko je stalo nekaj tovornih vagonov z lokomotivo samo petdeset metrov od cestišča (pri signalu)."Takšne primere bi moglo železniško podjetje verjetno odpraviti z nekoliko boljšo organizacijo. telje - Drava 70 : 44 Celjski ikošarkarji so brez večjih težav premagali slabe goste iz Ptuja. Kljub visoki zmagi pa so domačini prikazali doslej najslabšo igro v prvenstvu, predvsem zaradi podce- njevanja gostov. V drugem polčasu celo celih 9 minut niso dosegli niti ene točke. Koše za Celjane so dosegli: Šeligo 16, Zupančič 12, Stanovnik 9, Božič 7,"^uster 6, Petrovič 6, Zorko, Les- kovšek, Pavšer 4, Ivanič 2. J. C. SREČANJE MLADIH Vsredo, 25. maja je bilo zaklju- čeno srečanje športnikov — mladin- cev iz celjskih delovnih kolektivov, ki ga je v počastitev meseca mlado- sti priredil mladinski aktiv Cinkar- ne. Na tekmovanju so sodelovali mladinci iz EMO, IFA, Ingrada, Ter- moelektra — Beograd in iz železar- ne štore. Tekmovalci so se pomerili v no- gometu, rokometu, namiznem teni- su in v streljanju. Najuspešnješi so bili štorski železarji, ki so si v ekip- nem tekmovanju priborili 9 točk in tako osvojili prvo mesto, sledijo Cinkarna 6 točk, EMO 5 točk, IFA 3 točke, Ingrad 1 točko in Termo- elektro O točk. Izid srečanj v posameznih pano- gah je naslednji: Nogomet: 1. EMO, Z^inkarna, 3. Ingrad, 4. Železarna Štore, 5. IFA in 6. Termoelektro. Rokomet: 1. ZTelezama Štore, i- Cinkarna, 3. IFA, 4. Ingrad, 5. EMO. Namizni tenis: 1. Železarna Štore, 2. Cinkarna, 3. IFA, 4. Ingrad. Streljanje: 1. železarna, 2. EMO, 3. IFA, 4. Cinkarna. Z. š. Telovadni nastop ob otvoritvi novega telovadišča se je končal s parado učenk in učencev in prikazom simbolične slike z napisom TITO. (Foto J. Sever) PIRAN — CELJE 12 : 10 V predzadnji tekmi republiške ro- kometne lige so celjski rokometaši le klonili. Na gostoyanju v Piranu so jih premagali domačini, ki zase- dajo drugo mesto v republiški Mgi. Celjski rokometaši so igrah oslab- ljeni brez Cepina in J. Goršiča in v veliki vročini niso bili sposobni ukloniti preveč borbenih domači- nov, ki so imeli precej pomoči tudi v sodniku. Da bi bila mera polna, sta imela zelo slab dan tudi oba vra- tarja in poraz je bil tu. Vendar tega poraza ne gre jemati preveč tragično, saj igrajo Celjani v zadnji tekmi v nedeljo na svojem igrišču z ljubljanskim Slovanom in so si že zaradi boljše razlike v go- lih .zagotovili letošnje prvenstvo. -ed ŽRTVE PROMETA BREZ IZPITA IN POBEGNIL Iz Migojnic proti Kasazam je vo- zil mopedist Franc Foršnar; bil je brez izpita. Na zadnjem sedežu je peljal ženo Rozalijo, ki je med vož- njo mahala z rokami. Na ovinku je izgubila ravnotežje in padla na ce- sto ter pri tem dobila pretres mož- ganov in odrgnine po glavi. Mož je z mopedom pobegnil in ni počakal na kraju nesreče. VLAK V TOVORNJAK Voznik tovornega avtomobila CE 58-92 Alojz Plahuta je zapeljal pre- ko železniškega prehoda v Laškem in nameraval zaviti na cesto ob progi; ker pa ni mogel izvoiziti ostre- ga zavoja je z vzvratno vožnjo po- tisnil tovornjak nazaj na progo. Vtem je privozil tovorni vlak št. 29-017, ki je kljub zaviranju zadel v avtomobil. Voznik in dva delavca so pravočasno skočili iz vozila. Ško- do na tovornjaku so ocenili na pri- bližno 35.000 novih dinarjev. TRČENJE MOPEDISTOV Voznica mopeda Marija škorjanc je peljala iz Ostrožnega proti Lo- krovcu, ko ji je na zavoju pripeljal po levi strani nasproti mopedist An- ton Stermecki. Pri trčenju je Ster- mecki dobil pretres možganov, zlom leve ključnice in rano na nogi, so- potnica šestletna Marjetka Pintar pa udarec v levi kolk. Laže je bila poškodovana tudi voznica mopeda, škoda na mopedih znaša 1.200 no- vih dinarjev. ZOPET MOPEDIST Jože Hernaus iz Dobrine je vzel Martinu Oraču moped in se peljal po Teharski cesti proti Štoram. Pri hiši št. 78 je zavozil v kup gramoza padel in obležal v nezavesti. Dobil je pretres možganov in so ga odpe- ljali v celjsko bolnišnico. OTROK NA CESTI Iz Celja je proti Mariboru vozil z osebnim avtomobilom CE 85-53 Ja- nez Ribič, ko mu je z leve na desno skočil pred vozilo petletni Franc Kranjc iz črešnjic. Voznik je otroka zbil v obcestni jarek, kjer je obležal v nezavesti. Dobil je pretres možga- nov in večjo rano na glavi in desni nogi. TRČENJE MOTORISTA IN TOVORNJAKA' Nesreča se je zgodila na križišču nove ceste in ceste, ki vodi do no- vega jaška v Velenju oziroma v Pre- logah. Voznik tovornega avtomobila CE 35-18 Anton Sitar je peljal proti križišču, njemu nasproti pa je pri- peljal motorist Anton Reberčnik in se, ne da bi zaviral, zaletel v spred- nji del avtomobila,''ki je že skoraj obstal. Motorist je dobil pretres možganov in poškodbe na desni no- gi- SLABE ZAVORE? Proti Šentjurju je vozil voznik av- tobusa CE 73-12 Jakob Brečko in v Vrbnem prehiteval tovorni avtomo- bil, ki je bil parkiran na desni stra- ni ceste. Vtem je iz nasprotne stra- ni pripeljal z osebnim avtomobilom CE 17-99 Janez Štravs. Voznik avto- busa je vozilo pravočasno ustavil, zaviral pa je tudi voznik osebnega avtomobila. Kljub temu je prišlo do trčenja, pri katerem je škode za 7.000 novih dinarjev. KOLESARKA IZGUBILA ŽIVLJENJE Prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila na Mariborski cesti v Celiu. Voznik osebnega avtomobila MB 100-36 Slavko Kne- žević je pripeljal iz smeri Maribora in na- meraval zaviti na levo k bencinski črpalki, ker pa je iz nasprotne smeri pripeljal z do- stavnim avtomobilom LJ 334-86 Adolf Božič, je Knežević vozilo pred zavijanjem zaustavil na sredini ceste. Tedaj pa je iz srneri Ma- ribora pripeljal z osebnim avtomobilom Hi- eronim Mravlje, ki je zaviral in zapeljal na levo polovico ceste, kjer pa je trčil v dostav- ni avto. Pri trčenju je dostavni avtomobil zaneslo proti stanovanjski hiši štev. 110, kjer je podrl kolesarki Jožefo Mastnak in Pepco Berglez iz Smiklavža pri Ljubečni, ki sla vozili pravilno po kolesarski stezi. Pepca Berglez je zaradi težkih poškodb takoj po prevozu v celjsko bolnišnico umrla, Jožefa Mastnak, Alfonz Božič, Hieronim Mravlje in sopotnik v osebnem avtomobilu pa so bili poškodovani in so jih odpeljali v celjsko bolnišnico. ATLETIKA: ,^ ; Zmagovalca Žalec in Celje Ob zaključku meseca mladosti je bilo v Celju medobčinsko prvenstvo osnovnih šol ^ atletiki, na ikaterem so nastopili le prvaki iz posameznih občin celjskega področja. Rezultati nam dokazujejo, da je na osnovnih šolah nadarjen in perspektiven atlet- ski naraščaj. Organizacija tekmova- nja v rdkah celjskih učiteljiščnikov je bila vzorna. ■» Tehnični rezultati: PIONIRJI: 60 m — Skobeme (IV. Ce) 7.8, 400 m — Kvas (III. Ce) 58.2, višina — Peterka (I. Ce) 155 cm, da- ljina — Svet (I. Ce) 5,52, met krogle — Herman (IV. Ce) 12.95, 4 X 60 m — IV. Celje 30.2. Ekipni vrstni red: 1. IV. Osn. Ce- lje 5,391, 2. Žalec 4.642, 3. Laško 4.457, 4. Rečica ob Savinji 3.950 in 5. II. osn. Šoštanj 3.715. PIONIRKE: 60 m — Marolt (II. Ce) 8.3, 300 m — Zupane (IV. Ce) 46.t), met krogle — Tominšek (Reč.) 9.75, daljina — Mastnak (Šentj.) 4.42, skok v višino — Kolar (IV. os. Ce) 130 in 4X60 m — Žalec 33.5. Vrstni red ekip: 1. Žalec 6.206, 2. Šentjur 5.773, 3. Rečica ob Savinji 5.408, 4. Laško 5.365, 5. IV. osnovna Cellje 5.025 in 6. ij. osn. Šoštanj 4.707. Na tekmovanju je nastopilo nad 150 pionirjev in pionirk. J. K. VOŽNJA NAPREJ IN NAZAJ Voznik osebnega avtomobila CE 105-59 Kari Kopušar je vozil iz Mozirja proti Nazarjem. Ko je pripeljal na oster ovinek s hitrostjo 70 km na uro, ga je na mokri cesti začelo zanašati. Na cesti ga je obrnilo v kotu 180 Stopinj ter je peljal nekaj metrov nazaj po levi strani, na robu cestišča pa ga je obrnilo na streho, nato pa nazaj na kolesa, nazad- nje pa je obtičal 3 metre pod cesto. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša 3.000 novih dinarjev. NEPRIMERNA HITROST Iz Logarske doline proti Solčavi je vozil z osebnim avtomobilom CE 26-25 Janez Kova- čič, zaradi neprimerne hitrosti ga je na ne- preglednem ovinku zaneslo v skalo ob cesti. Pri trčenju je bil huje poškodovan sopotnik Ivan Koželnik, materialna škoda pa znaša 3.000 N-din. NENAVADNA NESREČA Iz Podkraja proti Hrastniku je jezdil na konju Janez Vec, med potjo pa ga je prehite- val neznani voznik motornega kolesa. Konj se je splašil, tako da je Vec padel s konja, noga se mu je zataknila in ga je konj v diru vlekel okoli 800 metrov po cesti, dokler ni na vpitje pretekel Jože Šinkovec in konja zadržal. Vec je dobil poškodbe po rokah, nogah in ostalih delih telesa. ZOPET OTROK PRED AVTOMOBIL Od Drešinje vasi proti Polzeli je vozil z osebnim avtomobilom Velimir Kukanovič, ko mu je v vasi Ločica Skočila pred vozilo šest- letna Vesna Kač. Trčenje kljub zaviranju ni bilo mogoče preprečiti. Otrok je pri padcu dobil pretres možganov in so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, voznik pa je s privolje- njem otrokovega očeta nadaljeval pot. MLADI V ODBORU Pred dnevi so imeli člani TVD Partizana iz Mozirja svoj redni občni zbor. Pri zelo dobri udeležbi članstva je predsednik podal nazorno po- ročilo o delu in težavah društvenega delovanja zlasti pa o problemih pri obnovi telovadnega doma in drugih športnih naprav v Mozirju. Te- lesnovzgojno delo občutno trpi tudi zaradi pomanjkanja vaditeljev. Upravni odbor je varčno gospodaril s sredstvi, ki so mu bila na voljo, znal pa je poiskati tudi dohodke pri ustanovah naklonjenih dru- štvu. Društvo goji dobre odnose tudi z ostalimi društvi in organizaci- jami v kraju. V novoizvoljeni odbor so tokrat izvolili tudi precej mladih ljudi. F. Vajd ŠE ENO KOLO še eno kolo nas loči do konca letošnjega tekmovanja v sloven- ski nogometni ligi. Usoda obeh celjskih nogometašev je bolj ali manj znana. Celjanom se lahko zgodi, da bodo pristali na tret- jem mestu, medtem ko je Kladi- var v zelo težkem položaju. Iz- pada iz republiške lige ga reši le zmaga v Trbovljah proti doma- čemu Rudarju pa tudi to le v primeru, če velenjski Rudar iz- gubi srečanje v Mariboru z želez- ničarjem. Igralci s Skalne kleti so v nedeljo storili kaj slabo u- slugo kolegom iz Glazije, ko so izgubili v Velenju, To pa smo skorajda pričakovali, saj so Ce- ljani že pred časom odpadli od borbe za prvo mesto in ne igrajo več tako zavzeto, medtem ko Ve- lenjčanom tako kot Kladivarju gorijo tla pod nogami. Za Olimp kaže, da se bo usta- vil v gornji polovici lestvice in ima možnosti, da se bo prihod- nje leto potegoval za vstop v slo- vensko nogometno ligo. Kaže, da imajo voljo in mladine dovolj, treba jo je samo vzpodbuditi in ji nuditi možnost napredovanja. eg Presenečenje V Laškem v šestnajstem kolu obeh podzvez- nih nogometnih lig so bili doseženi naslednji rezultati: I. razred Žalec:Zreče 9:0 (4:0), Polzela:Roga- tec 1:5 (1:2) — ta tekma bo registri- rana verjetno s 3:0 p. f. v korist Polzele, ker je za Rogatec nastopil igralec, ki še nima pravice nastopa — Vojnik:Brežice 3:6 (2:3), Šmart- no:Senovo 2:1 (1:1) in Nazarje:Ste- kdar 1:12 (1:5). II. razred Vransko:Šalek 2:0 (1:0) -— ta tekma je izven konkurence — Štore:Šent- jur 4:0 (2:0), Laško: Gotovi je 3:1 (2:0), Krško:Ljubno 3:0 (2;p) in Sev- nica: Ponikva 10:2 (5:1). V prvem razredu sta vodeči enaj- storici zabeležili pričakovani zane- sljivi zmagi. Šmartno je zmagalo šele po vdiki borbi, preseneča pa poraz Vojnika na domačem igrišču. V drugem razredu sta vodeči eki- pi izgubili tako, da je zdaj še bolj nejasno kdo se bo uvrstil v prvi razred. Sevnica in Štore pa sta za- beležila pričakovani visoki zmagi. Lestvica I. razreda po 16. kolu 1. Steklar 16 14 O 2 97:18 28 2. Žalec 16 12 O 4 82:31 24 3. Rogatec 15 9 1 5 49:33 19 4. Senovo 15 8 2 5 54:41 18 5. Zreče 16 8 1 7 50:51 17 6. Vojnik 16 7 2 7 44:47 16 7. Polzela 16 5 1 10 27:54 11 8. Šmartno 16 4 2 10 36:70 10 9. Brežice 16 4 1 11 34:62 9 10. Nazarje 16 2 2 12 25:91 6 Lestvica II. razreda po 16 kolu 1. Gotovlje 15 10 2 3 80:23 22 2. Krško 15 10 2 3 67:30 22 3. Ljubno 14 11 O 4 45:22 22 4. Štore 15 8 2 5 44:22 18 5. Sevnica 15 8 2 5 52:46 18 6. Laško 15 6 2 7 33:42 14 7. Vransko 15 4 3 8 32:41 11 8. Šentjur 15 4 1 10 24:57 9 9. Ponikva 16 O 3 13 20:98 3 10. šalek 9 2 1 6 18:33 5 V predzadnjem, 17. kolu — 5. ju- nija pa igrajo v I. razredu: Rogatec : Vojnik, Brežice : Žalec, Šmartno : Nazarje, Senovo : Polze- la in Zreče : Steklar. V II. razredu pa: Šentjur : Šalek, Ljubno : Sevnica, Ponikva : Štore, Gotovlje : Krško in Laško : Vransko. d. š. AMD »Šlander« Celje Cuprijska 8, tel. 28-63 Uradne ure: vsak dan od 7. do 14. ob torkih od 7. do 12. in od 14. do 16. ure ob sobotah samo do 12. ure. Dne 11. junija priredi spretnostno vož- njo z motorji in avtomobili. Prijave in informacije v društveni pisarni do 9. ju- nija. K sodelovanju vabimo vse člane. Za zmagovalce so predvideni pokali '\x\ na- grade. Pomembna publikacija PRIROčNIK ZA KATEGORIZACIJO IN EVIDENCO OTROK Z MOTNJA MI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU. Družbena skrb za otroka in mla- dino z motnjami v telesnem in du- ševnem razvoju (slepih, slabovid- nih, gluhih, naglušenih, telesno in- validnih, otrok z glasovnimi in go- vornimi motnjami ter duševno ne- razvitih) se je pri nas posebno po- globila po letu 1960, ko je izšel zvez- ; ni pravilnik o kategorizaciji otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na osnovi te- ga pravilnika smo začeli formirati po vseh večjih centrih komisije I. stopnje za kategorizacijo navedenih prizadetih otrok, ki so v preteklih šestih letih obravnavale na tisoče takih otrok in mladine. V Sloveniji je po približnih stati- stičnih podatkih od celotnega števi- la prebivalstva, starega od 5 do 19 let, okoli 5%, to je kakih 22.000 mladih ljudi, ki so potrfebni ali po- sebnega šolanja ali — v težjih pri- merih prizadetosti — le ustreznega aziliranja. Doslej je bilo kategorizi- ranih v SRS približno 8.300 mladih prizadetih ljudi, medtem ko je pri- pravljenih za kategorizacijo okoli 16.000, pregledanih pa je bilo okoli 13.000 prizadetih otrok in mladine. Da je le-to pravcati problem, ni tre- ba poudarjati, ker je 'treba misliti ob vsem tem še na potrebno šolanje oziroma usposobljanje teh mladih ljudi za delo in življenje, potem pa tudi za primerno vključevanje v de- lo, v poklic ali v zaposlitev. Lani (1965) je izdala repubhška komisija za izvedbo kategorizacije v SRS pri republiškem sekretariatu za socialno varstvo v Ljubljani dra- goceno brošuro »Pomoč učiteljev osnovnih šol otrokom motenim v te- lesnem in duševnem razvoju«, ka- tere, namen je bil usposobiti pred- vsem^ učiteljstvo osnovnih šol za strokovno sodelovanje pri detekciji (izboru) otrok in mladine za kate- gorizacijo. Na osnovi tega dela so že, ali bodo v bodočnosti konferen- ce po šolah, na katerih bodo učite- ljem posredovali strokovnjaki, ki delajo v komisijah za kategorizaci- jo (pediatri, psihologi, socialni de- lavci, psihiatri, defektologi in drugi specialisti), svoje izkušnje. i V poslednjih šestih letih važne • ^sekcije, tj. kategorizacije, so si stro- kovni sodelavci nabrali zadosti iz- kušenj, katerih rezliltat je dragoce- i na publikacija, ki se je te dni poja- vila po naših knjigarnah: »PRIROČ- NIK ZA KATEGORIZACIJO IN EVIDENCO OTROK Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU«. Ta priročnik predstavlja prvi po- skus širše sistematične metodike za odkrivanje, diagnosticiranje in tri- ažiranje otrok in mladine z okvarje- nim vidom, sluhom, govorom, teles- nimi okvarami ter motenih v dušev- nem razvoju in je namenjena pred- vsem strokovnjakom, ki delajo v komisijah za kategorizacijo in evi- denco otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, na drugi strani pa ne bi bilo odveč poudaKi«i, da bodo našli v njem marsikaj koristnega prosvetni, zdravstveni, socialni in drugi delav- ci, ki neposredno ali posredno dela- jo z razvojno prizadetimi mladimi ljudmi. Zelo pa utegne koristiti tudi staršem, ki bodo prav iz knjige spo- znali, kako temeljita je pomoč in skrb naše družbe za njih prizadete- ga otroka, vmes pa bodo našli 'tudi napotke za pravilno ravnanje s svo- jim prizadetim otrokom. Pri pripravi priročnika so sodelo- vali naši najboljši strokovnjaki. Pr- vi del priročnika zajema razne pred- pise in postopke same kategorizaci- je; pripravili so ga Ciril Brezovec, dr. Oto Petrovič in Janez Vivod. Drugi, strokovni del, so napisali na- slednji avtorji: doc. dr, Jože Jeras; Vloga pediatra pri kategorizaciji; univ. pred. prof. Borut šali: Klinič- no psihološko ocenjevanje duševno prizadetih otrok; soc. del. Karmen Langus: Sodelovanje socialnega de- lavca v komisiji za'kategorizacijo; doc. dr. Stane Stergar: Delo okuli- sta v komisiji za kategorizacijo otrok z motnjami v tel. in duš. raz- voju; Tea Janezi č—Mikeš: Delo tif- lopedagoga v posebni strokovni ko- misiji za kategorizacijo na vidu pri- zadetih otrok; dr. Milan Varšek: Otolog pri diagnostiki otrok z ok- varjenim sluhom; Emil Ulaga: So- delovanje avdiopedagoga v komisiji za kategorizacijo na sluhu prizade- tih otrok; prof. dr. Franc Derganc: Delo ortopeda v komisiji za katego- racijo; Jože Karič: Kategorizacija telesno invalidne mladine; doc. dr. Zlata Hribar: Navodila za kategori- zacijo otrok z govornimi motnjami; Vida Nahtigal: Delo logopeda v ko- misiji za kategorizacijo; doc. dr. Lev Milčinski: Nekaj misli o oligo- ■ freniji nasploh; Nevropsihiatrov de- lež pri obravnavanju oligofrenega otroka; Marija Koman: Delo orto- pedagoga v komisiji za kategoriza- cijo; dr. Oto Petrovič: Preskus zna- nja; dr. Ivo Pintarič: Uveljavitev po- klicne rehabilitacije otrok zavaro- vancev. — Prikaz navedenih naslo- vov kaže torej, da je priročnik za- res bogat in da je problematika de- la s prizadetim mladim človekom ^ kategorizacijo in nadaljnje uspo- Mbljanje zajeta z vseh strokovnih vidikov. Priročnik, ki ga bomo vzeli v pri- hodnjih dneh y roke, bo pomenil za naše nadaljnje delo z otroki in mladino, ki so telesno ali duševno prizadeti, še posebno pobudo, ker bomo lahko iz njega spoznali in ugotovili, da se problematiki posve- čajo naši najboljši strokovnjaki. Imena avtorjev le-to potrjujejo! Na celjskem območju deluje komisija L stopnje pri zavodu za rehabilita- cijo invalidov v Celju in bomo ob priliki o nje delu kaj več poročali. Ko tudi naši javnosti predstavljamo najnovejši priročnik, priporočamo branje in študij. Cena knjige je 10 N-din. ALBIN PODJAVORŠEK JE MORDA KDO REKEL, DA DEK- LICE NE MORE- JO BITI MODER- NO OBLEČENE? TISTE, KI SO TA- KEGA MNENJA, BOSTA NAŠI MA- LI MANEKENKI PRAV GOTOVO PREPRIČALI V NASPROTNO. OB- LEKI IZ DVEH TKANIN RAZLIČ- NIH BARV NE U- STREZATA SAMO OP-ART MODE, TEMVEČ STA TU- DI PRIKUPNI IN PRAV GOTOVO PRIJETNA SPRE- MEMBA V GAR- DEROBI NAŠE MALE DEKLICE. Pojdimo v gore Gornji del Savinjske doline z bližnjim predgorjem in visokogorskimi Savinjski- mi alpami spada med najslikovitejše po- krajine Slovenije. V Zgornji Savinjski dolini je vstop s celjske strani v soteski nad Letušem. Ob Savinji nazgor pridemo v prijazni trg Mozirje in nedaleč, stran se odcepi cesta na desno v Logarsko dolino, na le- vo pa skozi Nazarje v Zadrečko dolino. Središče te doline je Gornji grad, od koder se cesta vzpenja po dolini gornje Drete na preval Črnivec. Južno stran do- line zapirajo strmine apnenčaste Menine, na nasprotni strani pa se dvigajo po- bočja skrilaste Lepenatke, Kasnega vrha in Kranjske rebri. Nas zanima tokrat Menina, ki leži seve- rozapadno od Vranskega med Dreto in Bolsko. Menina pripada tretji, najjužnej- ši in najnižji stopnji Savinjskih alp". Napotili se bomo na Menino najbolje z Vranskega. Ko izstopimo iz avtobusa, imamo pred seboj polne 4 ure hoda. Ta pot je lepa in ni naporna. Z Vranskega bomo krenili v dolinico Merince in se povzpeli do vasice Kale, nato pa se obrnili na levo preko polja, travnikov in gajev mimo posameznih kmetij. Po gozdovih bomo imeli priliko tu in tam preplašiti divjad, v letnem času pa bomo nabirali maline in jagode. Ko smo že skoraj na vrhu Menine, za- gledamo pred sabo Bibo, kjer je urejeno sedaj državno gospodarstvo za vzrejo mlade živine, ki se tod lahko pase po ob- širnih planinskih pašnikih. Iz Hibe bomo v dobri pol uri Vi- vodniku, (1.508 m) in tu je agilno PD Gornji grad postavilo pred leti lep pla- ninski dom, ki je oskrbovan ves čas v poletnih dneh, pozimi pa samo od časa do časa. Nekdaj je stala tu gornjegrajska koča, ki pa je propadla v dobi prve svetovne vojne in Mehina je bila dalj časa brez planinskega zavetišča. Druga dva značilna vrhova Menine sta Medved jak (1.480 m) in Dolgo sleme Ščavnice (1.426 m). Vrnili se bomo domov od planinskega dorna v Gornji grad, kamor bomo rabili slabe 4 ure mimo cerkvice sv. Florjana. Seveda se lahko vrnemo tudi v smeri proti Bočni ali pa proti Motniku v Tu- iiinjsko dolino. Velika zanimivost Gornjega grada je njegova župna cerkev v baročnem slogu, zgrajena v 18. stoletju, potem, ko so po- drli staro samostansko cerkev. Gornjegrajska cerkev je bila stolnica ljubljanskih škofov in je cerkev največja v lavitinski škofiji. Znamenite so v cer- kvi 4 oltarne slike. Iz Gornjega grada imamo ugodno avtobusno zvezo proti ve- čeru v Celje. Dr. Ervin Mejak Pražilec za kruh Poleti, ko so s kruhom večne te- žave, bo električni pražilec za kruh še posebej dobrodošel. Z njim pa si ne pomagamo samo ob priložnostih, ko bi radi koristno uporabili ostan- ke kruha, temveč tudi takrat, če imamo v družini bolnika, ki mora uživati dietno hrano, kadar priprav- ljamo sendviče in podobno. Prepe- čenec ali toast, ki ga sproti priprav- ljamo v električnem pražilcu, pa je tudi veliko laže prebavljiv kot sveži kruh. Tudi pražilcev je več vrst. Naj- preprostejši, vendar prav tako upo- raben, je pražilec Kontakt, ki ga lahko kupimo tudi pri nas. Skoraj vsi pražilci pa so izdelani tako, da lahko istočasno pečemo dva kosa kruha. Nekateri pražilci sami izklju- čijo gretje, ko je kruh pečen, drugi takrat kruh celo potisnejo iz apa- rata. Nekateri omogočajo izbiro barve in sami nastavljajo tempera- turo. Praženje traja od dveh in pol do štiri minute. Postopek je nadvse preprost. Pražilec damo na mizo, ga priključimo in z obeh strani vloži- mo vanj centimeter debelo rezino kruha. Pražilci ne zahtevajo poseb- ne nege. Le očistiti ga je treba drob- tin, pred prvouporabo pa pražilec priklopimo za pet minut, da zgori morebitna umazanija ali maščoba. Le na to moramo paziti, da nam pražilec ne pade na tla, saj bi tako lahko električni grelci razpokah. ABC nege Shu j sevalne kure skoraj ne bi bi- le nikdar potrebne, če bi starši že pri otrocih pazili na njihov pra-vilen razvoj. Niso namreč redke matere, ki bi se rade postavile z debelušnim in zavaljenim otročkom in ga zato hranijo ob vsaki priložnosti in z vsem mogočim. Toda s tem store otroku kaj slabo uslugo. Njegov že lodček se navadi ne velike količine hrane in ker poje več kot potrebuje za primeren telesni razvoj in po- trošnjo energije, se odvečna hrana nalaga in shranjuje v otrokovem te- lesu v obliki maščobe. Otrok se če- dalje bolj debeli, postane len, nerad se giblje in se potem še bolj redi. Takega, nenormalno razvitega pod-, kozja se telo včasih vse življenje ne' more znebiti. Nekaj »rezerve« bi si- cer moral imeti vsak, saj na primer ob bolezni otroci močno shujšajo, toda pretiravati ne bi smeli. Težava je namreč v tem, da se srce ne veča skladno z otrokovo večjo težo in da zato tudi ne more preskrbovati s krvjo predebelega teleščka. Mati naj se torej odloči za primer- no sredino. Otrok naj bo zalit, ven- dar ne predebel, saj — takšen tudi lep ni. Ce je otrok že kot zalivanček pre- debel, se kaj lahko zgodi, da mu de- belost ostane tvidi v otroških letih in v šolski dobi. V puberteti se sicer čezmerna debelost nekoliko izravna, toda zlasti dekleta se bodo še zme- raj morale bojevati s svojim veli- kim apetitom, ki jim ogroža vedno znova vitko linijo. Otroka torej redno tehtajmo, na- vadimo ga, da bo jedel vedno ob istih obrokih in izberimo mu hrano, ki naj ne bo sestavljena predvsem iz maščob, sladkorja in moke, tem- več naj bo v njej veliko sadja, ze- lenjave, pa tudi mleka, mesa, jajc in podobnega. Ce bi radi otroka s čim poslad- kali, mu rajši izberite košček čoko- lade — toda ^o večerji, ali kosilu — kot pa močnato jed. Ce bi mu jo dali pred kosilom, bi neješči otroci izgubili še tisto malo teka, ješči pa bi se od sladkarij še bolj redili. Torej — zlasti mamice deklet — pazite, da v svoji ljubezni ne boste pretiravale. Predebela punčka vam 2a to ne bo zelo hvaležna. Trajen spomin z dopusta! Fotografija je poceni, toda drag poklon ljubljeni osebi! Ob projekciji lastnega filma lah- ko podoživljate svoje najlepše tre- nutke! V poslovalnici trg. podj. »Moda« DROGERIJA si lahko pred dopustom ali izletom oskrbite po ugodnih cenah kvalite- ten fo'to-kino pribor za barvne in črno-bele posnetke! Ce še nimate FOTOAPARATA, SNEMALNE KAMERE ali FILM- SKEGA PROJEKTORJA, se zglasite v poslovalnici trg. podj. »Moda« — DROGERIJA, kjer boste lahko iz- brali aparat po želji in ugodni ceni! CELJSKI TRG Čeprav je tržnica odprta tudi po- poldne in gpe poletje v deželo, je bilo ta teden na celjski tržnici tako malo prodajalcev, da je skoraj ne- verjetno. Primanjkuje pa zlasti jajc in perutnine, ki je zelo redek gost. Največ prodajo češenj, ki so po 250 do 350 dinarjev kilogram, jagod, ki jih prodajajo po 2000 oziroma 1500 (gozdne) in vrtne po 500 do 800 dinarjev. Kupite lahko že tudi prve letošnje borovnice, ki so po 400 do 450 dinarjev, nov krompir po 190, kolerabo po 200 oziroma 300, ohrovt po 200, solato pa po 100 do 180 di- narjev. Dobiti je mogoče že tudi nov P,9te)-šili v šopki^ po 50 dinarjev, sicer pa je razmeroma veliko tudi ostale zelenjave. PASTERIZIRANJE SADJA Čeprav so češnje še razmeroma drage, se je z njimi že začela sezona pasteriziranja sadja, ki bo trajala tja do poznega poletja. Za tiste go- spodinje, ki si bodo tudi letos na- polnile shrambe z lično opremljeni- mi in napolnjenimi kozarci — pa tu- di za one, ki se bodo vkuhavanja le- tos prvič lotile — torej nekaj nasve- tov. Sadje pasteriziramo takole: ena- ko velike kozarce naložimo v pa- tentni lonec. Ce tega nimamo, nalo- žimo na dno navadnega lonca nekaj lesne volne ali leseno rešetko in po- stavimo kozarce na to podlogo. Ko- zarci se seveda ne smejo dotikati. V lonec nalijemo toliko vode, da se- ga do dveh tretin kozarcev. Kozar- cem, ki so napolnjeni z mrzlim sad- jem, prilijemo mrzlo vodo, kozar- cem z vročo vsebino pa vročo vodo. Pasteriziramo pa lahko tudi tako, da nalijemo toliko vode, da sega za približno dlan nad kozarec. Sadje na ta način obdrži lepšo barvo, vi- dez in okus. Kozarci po morajo biti seveda skrbno zaprti in tudi vodo moramo previdno priliti, da slučaj- no ne premaknemo pokrovčkov. Pasterizirati moramo počasi, da ko- zarci ne popokajo. Ko dosežemo predvideno temperaturo, zmanjša- mo dovod toplote in jo vzdržujemo na določeni stopnji predvideni čas. Jagodičja in koščičastega sadja, ki vsebuje veliko vode, ne segreva- rpo nad 75 stopinj, ke^ izteče sicer preveč soka. Preveč segreto sadje pa zleze proti vrhu kozarca. Pečka- sto sadje pa prenese višjo tempe- raturo. Po končani pasterizaciji vza- memo kozarce iz vode, jih zložimo na razgrnjen prt, pokrijemo z dru- gim in počasi ohladimo. Ohlajenim kozarcem odstranimo vzmet in pre- izkusimo, če so dobro zaprti. Ce je tako, je delo dobro opravljeno, sicer pa moramo poiskati napako. Včasih je rob kozarca okrušen, včasih je gumijasti obroček premalo elasti- čen, možno pa je tudi, da je bila temperatura prenizka. Ponovno pre- kuhavanje sadja ni priporočljivo. Kozarce nato zložimo v shrambo, ki naj bo zatemnjena, kajiti svetloba slabo vpliva na barvo sadja in vita- mine. Ko kozarce odpiramo, potegnemo za ušesca gume. Ce se nam zgodi, da jih potrgamo, jih ne odpirajmo na silo, temveč kozarce spet posta- vimo v lonec z vodo in ga segreva- mo. Sadje se bo ogrelo, zrak se bo ponovno razširil in dvignil pokrov kozarca. Toliko o pasterizirar^u — prihod- njič pa bomo govorili o vkuhava- nju češenj in jagod. Bane Đnrišić Turistična j H i Iniciativa Lansko leto sta po zaslugi sla- bih smerokazov zašla v naše me- sto dva avtomobila s tujimi tu- risti. Vsi prašni so vprašali, kje bi se lahko umili in oprali avto- mobila, mi pa smo jim pokazali reko. In pomislite: naša reka jim je bila tako všeč, da so ostali pet- najst dni! Pred odhodom jih je obiskal tovariš Vlatko, podpred- sednik občinske skupščine in z njimi s pomočjo tolmača »vodil zelo živ in zanimiv razgovor« — kakor je ugotovil časopis, ki je ta razgovor posredoval. Tujci so tovarišu Vlatku rekli, kako lep je naš kraj in kako ču- dovita naša reka. In so obljubili, da bodo prišli tudi prihodnje le- to, da bodo pripeljali s seboj na stotine svojih sodržavljanov, le da moramo pokazati malo turi- stično iniciativo in v tem smislu urediti plažo, kamping prostor, servis za pranje avtomobilov. Nam ni treba reči davkrat. Prah, ki sta ga dvignila tista dva avtomobila, se še ni dobro pole- gel, ko se je že sestal iniciativni odbor bodočega turističnega dru- štva. Kronološko so si sledili dogod- ki takole: 20. avgusta. Ustanovna skupšči- na turističnega društva, na kate- ri so tovariša Vlatka izvolili za predsednika društva. 28. avgusta. Prva seja uprave turističnega društva, na kateri so ugotovili, da društvo ^e bo mog- lo delati brez vsaj enega redno zaposlenega uslužbenca. To naj bi bila tovarišica Velinka. (Obvestilo bralc£:jai: tcfvarišica Velinka je soproga tovariša Vlat- '[ ka). j 10. septembra. Pričetek proda- j }e srečk za veliko loterijo. Lo- j kalni časopis je objavil sliko: to- i variš Vlatko prvi kupuje pet srečk. 1. novembra. Lokalni časopis | je objavil rezultate žrebanja. Pre- mija Fiat 1300. Okrog 7. novembra so pričele po mestu krožiti prve zgodbe, češ kako to, da prav boter pod- predsednika občine in predsed- nika turističnega društva dobi fiat 1300. Okrog 13. novembra so se poja- vile nove zgodbe: kakšno je to društvo, v katerem je šef edine uslužbenke njen mož? 20. novembra je tovariš Vlatko dal ostavko na mesto predsedni- ka društva. Na seji je imel go- vor na račun vaške mentalitete članov uprave. »Glavo si dam od- rezat«, je rekel, »če boste vi na- j redili kaj iz tega turizma!« ^ 2. decembra je bila izredna se- ■ ja turističnega dhištva, na kateri t so izvolili novo upravo in novega} predsednika. Sprejeli so sklep, da * bodo svečano pričakali Novo le- to in priredili veliko nagradno; loterijo. \ 31. decembra. Praznovanje No-' vega leta. Organizatorji loterije j pijani. Loterija v deficitu. 1. februarja. Organizirali so ak-,; cijo za kritje loterijskega defici-v ta. Otroci so po ulicah nosili hra- nilnike z napisom: »Preko turiz-^ ma do socializma«. , Danes je 12. maja. Čez kak me- < sec, dva bodo morda prišli tisti ^ turisti. Najbrž ne bodo našli ne. plaže, ne servisa, ne kamping j prostora. Morda pa bodo naleteli^ prav na kakšno novo loterijo. Si- cer pa — zakaj tudi oni ne bi ku- \ pili kakšno srečko? Vse, kar de-' lamo, delamo vendar zanje, pa, naj tudi oni vložijo kak dinar! ^ i. FERDO KOCEVAR MLINARJEV JANEZ - 41 - Duhovnik mu je povedal, da so ga vrgli v ječo šele sinoči, po- tem ko je grofu Urhu prinesel pismo. — Rad bi ostal v ječi, je rekel, — če bi le mogel očetu podaljšati življenje. — Ne zamerite, je rekei»Janez, — da vas še nekaj vprašam. Rekli ste, da vas je grof Urh zaprl zaradi pisma. Zakaj? — Da, je odvrnil duhovnik. — Samo zato, ker sem hotel zvesto izpolniti naročilo. Papež je pač prav mene izbral, da od- nesem grofu izobčilno pismo. Prišel sem na grad, kjer so mi najprej vzeli konja, nato pa me oropali še vsega drugega. Moja vest pri tem je čista, a grof je moral odstraniti pričo, da ga je papež izobčil iz cerkve, saj bi mu, če bi se izvedelo, to vsekakor zelo škodovalo. — Kaj pomeni, biti izobčen iz cerkve? je vprašal Janez. — Kogar papež izobči, je pojasnil duhovnik, — ta ne sme v nobeno cerkev več, ta se ne sme posluževati zveličavne moči svetih zakramentov; pahnjen je tako rekoč iz cerkvene in člo- veške družbe. Ce je izobčenec kak p>oglavar ali velikaš, so odve- zani njegova podaniki vsake pokorščine, zvestobe in drugih dolžnosti, ki izvirajo iz podaništva do njega. Razen tega ga ne ščiti noben zakon več in zato ga sme vsak, komur pride tak človek v roke, tudi ubiti kakor psa. In če izobčenec umre v prekletstvu, ki mu ga more izbrisati le rimski papež, je njegova duša na vekov veke pogubljena. — Kajne, da zadeva vse to tudi našega grofa? — Pa. Vse! V tistem trenutku je bilo zaslišali močno razbijanje po dvo- riščnih vratih, ki so bila z železom okovana. Tone je pogledal skozi ozko lino, da bi videl kdo razbija. Tedaj je zagledal grofa Urha, ki' je obkolil grad z veliko četo biričev. Preklinjal je pred vrati in razbijal po njih s težko v železo okovano roko, da je kar grmelo po dvorišču. — Takšna je moja straža?! je vpil. — Niti mojega prihoda niste opazili in niste me pričakali, kot se spodobi? Zahtevam, da taikoj odprete, sicer vas dam nasaditi na kole! Tone je med biriči zagledal tudi tistega grofovega ogleduha in taiko^ mu je bilo jasno, pri čem so. — Fantje, zgrabimo za orožje! Prišel je čas našega obraču- na! je vzkliknil Janez. — Odslej smo oproščeni vseh dolžnosti do grofa, to vam ukazujem jaz, vaš načelnik, vaš prvi poveljnik! Fantje so zgrabili za orožje in vsi skupaj odhiteli za Jane- zom na dvorišče. Grof je divje razbijal po vratih. — Kdo je, ki razbija kot tdlovaj? je vprašal Janez pogumno. — Takoj odpri! O vsem drugem se bova pomenila kasneje'i' je ukazal grof. — Prej ne, preden ne poveš, kdo si! Takšno je povelje! — Pasja duša! Kdo te je učil tako govoriti s svojim gospo- darjem? Dobro, da te imam v pesteh z vso tvojo ponočno drha- Ijo! Niti eden mi ne uide. Vsak bo prejel, kar si je zaslužil. -42- Zunaj je'nastal strašanski trušč; vsa četa se je z vso silo zaletela v vrata, da so se razletela, kot bi bila iz papirja in vsa biriška drhal se je vsula na dvorišče. — Grof Urh! je zaklical Janez na ves glas. — Odpoveduje- mo vam pokorščino! Odslej smo oproščeni vsakršne obveznosti do vas! Tukaj je papežev poslanec in ta nam je živa priča! Orožje proti orožju, nasilstvo proti nasilstvu! Fantje po njih! Meči so se zabliskali, vnel se je boj. Fantje so se z vsemi štirimi vrgli na biriče, da so iskre letele na vse stfani. Borili so se kot levi. Bili so res_ junaški, kajti desetorica je zapodila tri- deset biričev v beg. Prvi so se kmalu zgrudili pod udarci mečev, ostali .so Skušali strahopetno odbrusiti pete, da jih je komaj veter dohajal. Toda teharski fantje so jo ucvrli za njimi. S silnimi kriki: Udari ga! Udari ga! Po njih! Pobijmo jih, hudiče! so se vrgli nanje in marsikakšnega že med potjo poslali na oni svet. Tudi cgleduh ije prejel zasluženo plačilo, šimkov Tone ga je dohitel in ga prijel. Vohun je zdrsnil na kolena in pričel pro- siti milosti, toda Tone ni hotel nič slišati. V divji jezi mu je potisnil nož do ročaja v srce, da je na mestu obležal mrtev. Ko so se fantje vrnili v grad, so našli Janeza in grofa v dvo- boju. Hoteli so mu priskočiti na pomoč, toda Janez jih je za- vrnil: Nazaj, ne bi bilo junaško, če planemo^vsi nad enega. Samega me pustite, saj se ga prav nič ne bojim! Fantje so cbstcpili Janeza in grofa. Ta se je s hrbtom nasla- njal na zid in je bil tako vsaj od zadaj zavarovan. Janez ga ni hotel ubiti, le orožje bi mu biil rad izbil iz rok. Že zdavnaj bi ga bil lahko vsaj petkrat prebcdel, saj mu je popolnoma razbil ščit. ' \ Dolge tri ure sta se že borila in si krhala meče, končno pa je vpndarle grofu prvemu omagala roka. Ko je Ja^ez to opazil, je sikcčiil od strani nadenj ter mu izbil meč iz roib^. Nato ga je zgrabil in ga odvlekel v cedico^pred mriiča. — Ali ga vidiš tu, sircmafea, žrtev tvoje pogoltnosti? je re- kel. , — Ali vidiš tu, sina njegovega, ki si ga sinoči vrgel v ječo samo zato, ker je zvesto izpolnil svojo nalogo; ker ti je prinesel papeževo pismo, s katerim te izobča iz cerkve in ki nas odve- zuje vsakršne poslušnosti? Z moje strani se ti ni kaj bati, kajti ne bi si hotel omadeževati rok s takšno pokveko. Velikodušno ti poklanjam življenje, da se spokoriš in prosiš papeža za od- vezo. Grofa so prevzele te besede, polog tega v takšnih okolišči- nah kaj drugega tudi ni mogel storiti. Na kolena se je spustil pred poslanca — celjski grof Urh, ki dosedaj niti pred največ- jimi dostojanstveniki ni upognil svojega kolena. S povzdignje- nimi rokami ga je prosil, naj spregovori zanj pred svetim očetom kakšno dobro besedo, da prekliče preklestvo in ga zopet prizna za člana katoliške cerkve. — 43 — Sprejmem vsako še tako težko kazen, je rekel, — le da me ne zadene večno pogubljenje! Poslanec ga je prijel za roko in ga dvignil kvišku. — Zavzel se bom za vas pri papežu, je rekel, — saj imam nekaj vpliva. Janez je vrnil grofu meč in ga pospremil do vrat. Urh je odšel na videz popolnoma skesan. — Fantje, sedaj pa brž od tod! je rekel Janez, ko se je vrnil. — Čimprej zapustimo ta grad, tem bolje za nas. Jaz ne zaupam grofu kolikor je črnega za nohtom in mu tudi nikoli ne bom. Videli ste, da se je skesal kakor še nikoli poprej, toda na njegove besede se ne moremo zanesti. Mrliča in kar je bilo orožja v gradu so vzeli s seboj, jetnike osvobodili, grad pa zažgali. Janez in papežev poslanec sta hodila za fanti, ki so na ves glas prepevali. Bila sta poslednja, ki sta zapustila grad. — Kaj mislite, častiti gospod, kaj naj storim, da bi se Izmo- tal iz te zadrege? Vi ste izkušen in moder mož, kaj mislite, kaj naj storim? je rekel Janez. — vDrugega ti ne kaže, dragi moj, je odvrnil duhovnik, — kakor da greš za nekaj časa od doma. Bežati moraš kamorkoli že, vsaj za toliko časa, da se stvar nekoliko pozabi, kajti gro- fovi spoikornosti tudi jaz prav nič ne verjamem. Preveč ga po- znajo po vsem svetu kot zvitega hinavca in prekanjenega lisja- ka. Vse njegovo kesanje danes je bilo le navidezno, da bi se pač izvili iz stiske. Da se v resnici nikdar ne bo spokoril, bi stavil glavo. Lisjak ostane, lisjak, dokler ima ikosmati rep. Edino, na kar bo noč in dan mislil, bo to, kako bi se nad teboj maščeval. Čuvaj se ga torej, moj dobrotnik in rešitelj ter beži iz domo- vine, vsaj tja, kamor ne sega več njegova oblast. — Dobro, toda ikam? je zamišljeno vprašal Janez. — Na Ogrskem se zbira velika vojska, ki bo vsak čas uda- rila nad Turka. Rimski papež je dal oklicati 'križarsko vojsko zoper tega krvoloka. Za svojega namestnika je poslal tjakaj Ivana Kapistrana, mojega najiskrenejšega prijatelja, ki hodi po deželi, vaseh in mestih in v imenu svetega očeta navdušuje ljudi za sveti boj in za to, da se dvignejo nad sovražnika krščan- stva; da se udeleže odpustkov, ki jih je papež razpisal med bo- jevniki svete vere in domovine. Junaki treh dežela — iz Ogrske, Češke in Poljske se že zbirajo okrog zastave Ivana Sibinjskega, največjega junaka ogrskih dežel, da udarijo jeseni na turški Beograd. Tu imaš, junak, priložnost, da si priboriš lovorike. Lepše priložnosti ne boš imel, da bi se umaknil kovarskemu grofu. Sprejmi križarski križ, pripaši meč božji in pridruži se sveti vojski! Pozdravi Kapistrana in verjemi mi, da te bo lepo sprejel. — 44 — Janez je vneto poslušal goreče besede častitljivega moža in duhovna in je stiskal pest ob misli, da bi se bojeval za vero in domovino. Da, da, na boj zoper Turka poj demo, zoper Turka, krvolo^ka, ki mi je ubil očeta na brežiškem polju! je rekel. Toda nenado- ma je umolknil, kakor da bi ga bil kdo z nožem sunil v srce, kajti živo mu jc stopila pred oči podoba njegove Marjetke. Janez se ni obotavljal dolgo, zaupno je pogledal duhovnika ter mu razodel svoje srčne skrivnosti. — Glejte, je rekel, — zaradi nje sem se spustil tako daleč. Grof Urh jo je hotel namreč ugrabiti, pa je poslal svojega člo- veka, oblečenega v meniha, da, bi izvohal njeno sobo in . . . Mladenič moj, vera in domovina ... ne pozna izbire. Tu ne sme biti dvomov in omahovanj. Janez mu je obljubil, da o4rine še danes proti Ogrski. ■ Na vasi so vaščani pričakali fante pod lipo; dekleta z ze- lenimi venci, možje s čutarami. Pozdravljali so jih z radostnim vriskanjem, kajti novica o grofovem porazu se je kot blisk raz- širila po vsej bližnji in daljni okolici. Med njimi so bili tudi taki, ki se te zmage niso prav nič veselili, ker se niso mogli _otresti misli, da se bo grof za sramoto krvavo maščeval. To je vedel tudi Janez, ki je ves čas povešal glavo. Pod lipo je zatrobil, potem pa rekel: — Teharjani! Prav na tem mestu sem včeraj prisegel zves- tobo in vdanost našemu gospodarju, grofu Urhu, darjes pa sera že odvezan te prisege, ker je našega grofa rimski papež preklel in ga izobčil iz cerkve. Greh bi bil, če bi mu šc naprej služil. Tukaj pod lipo, fantje moji, ste me včeraj dvignili na ščitu kot svojega načelnika. Kakor mene nobena obveznost več ne veže do grofa Urha, tako tudi vi nimate odslej nobene obvez- nosti do m' Hemingway mi je dejala na samem: »Mislim, da se v njem spet prebuja stari Papa!« — »Reči hočeš — ,mladi' sem jo popravil. Z njego- vimi besedami«, se je nasmejala, »ne izgubi vere v močne.« »Je tudi nisem nikoli. Pa ti?« »Ne«, je dejala Mary tiho, »toda bili so trenutki, ko sem omahovala.« Hemingway se je razživel in bil -je spef poln volje, kakršno sem spoznal pred leti na Kubi, ko sva se bila prvič srečala. Kar naprej je pripovedo^^al o »mano — a — ma- no« bikoborbah. »To so zelo redki dvoboji, kajti samo enkrat v eni ge- neraciji se primeri, da sta v Špa- niji hrati dva enkavoredna toreado;-- ja. Pravzaprav je ironija, kajti zadnji »mano — a — mano« je bil pred leti, ko je mladi Dominguin iz- zval slovitega Manoleta, najbolj či- slanega toreadorja. Manoleta je dvoboj sprejel, a takrat ni bil več tako spreten in je podcenjeval mla- deniča. Bik ga je nasadil na rogove in je umrl. In prav tega Domingu- ina, ki je zasedel Manoletin prestol, ki je že leta 1953 zapustil areno, prav tega Dominguina izziva zdaj mladi Antonio Ordonez, mož njego- ve sestre. Dobro sem poznal njego- vega očeta...« DVOBOJ S KRAVO Vsepovsod v Španiji, kjer smo potovali, smo doživljali priznanja na račun Hemingwaya. Ko smo se spotoma ustavil v Logronu, smo slišaili v nekem baru navdušene.ga Angleža, ki je pripovedoval svojim prijateljem: »Veste:, da je okolica prizorišče romana Fiesta? Kaj bi ne bilo doživetje, če hv se zdaj tu poja- vil Hemingway osebno in popil z nami?« Hemingway je stopil k družbi in vprašal: »Kaj pijete, go- spodje?« V nekem drugem mestu je pristopila mlada Španka in deja- la Ernestu: »Vaše knjige so me ta- ko navdušile, da bi vas rada poilju- bila na usta!« In v Saragossi je ho- tela mlada Američinka avtogram v neko Hemingwayeivo knjigo. Med- tem, ko se je podpisoval, mu je de- jala: »Mati pravi, da sem še premla- da, da bi brala roman Komu zvoni!« »Koliko pa si stara?« jo je vpra- šal Hemingway. »Devetnajst« Ko' je odšla, mi je dejal. »In veš kakšno »nežno« knjižico je imela v rokah? »Imeti in ne imeti« — pu- bertetno delo, ki je posvečeno zako- nolomstvu, prešuštvu, masturbaciji, posilstvu, množičnim umorom, vsta- jam, frigidnosti, alkoholizmu, prosti- tuciji, imi>otenci, anarhiji, tihotap- ljenju ruma, nimfomaniji in spla- Najbolj je bil Hemingway poča- ščen nekega popoldneva, ko mu je mlad toreador poklonil premagane- ga bika. Tisočglava množica je vsta- la v areni in tulila Hemingwayevo ime. Že pet ilet pred izzivanjem ni bilo Dominguinu videti, da bo mogel zdržati »mano — a — mano«. Med krajši"! obiskom v Madridu leta 1954 smo ga našili z njegovo priza- devno prijateljico filmsko igralko Avo Gardner. Tudi z njo se je He- mingway že dolgo poznal. Bila je poročena s Frankom Sinatro in jazz- kilarinetistom Artiejem Shawom, a se je bila naveličala popevk in jazza in Je sedaj živela samo za kastanje- te m flamengo. In za toreadorja... Dominguin nas je takrat povabil k biikoborski vaji, ker je hotel vede- ti, če je še pri močeh,* Bilo je v majhni areni izven Madrida. Med- tem ko je Dominguin preganjal mla- da teleta, se je Hemingvvav pogo- varjal z Avo. »Boš živela v Španiji?« »Zagotovo. Kaj bi tudi v Parizu ali New Yorku? Nimam niti vozila, niti hiše. Tudi Frank Sinatra nima nič zame. Vse, kar sem dobila v svo- jih dveh zakonih, sta dve leti, ki sem jih prebila na kavčih pri psihiatrih. To mi je plačal Artie Shaw.« »Nikakor me ne draži s psihiatri, hčerka«, se je nasmehnil ^Heming- Ženska njegovega okusa: Hemingway je cenil Avo Gardner, ker je« kakor on ljubila Španijo in bikoborbe. Celo sama se je skusila v biko-i borbah, kar je storila iz ljubezni do toreadorja Luisa Miguela Dominguina ; way. »Ne boš trdil, da nisi imel nikoli v življenju psihiatra?« »Pač! Ime mu je ,Corona 3' — po- potni pisalni stroj. Tu se znebim vsega, kar me tišči. Toda nekaj ti bom svetoval, četudi ne verjamem v psihoanalizo. Dosti časa porabim za pobijanje divjih zveri in velikih rib — da rešim sebe pred smrtjo. Ce se moški bori proti smrti, kakor se jaz borim proti njej, petem mu je v veliko zadovoljstvo, če lahko sam deli smrt.« »To je zame previsoko. Papa,« mu je odvrnila Ava. Potem sta opazovala Dominguina, ki je plesal okoli živahne mlade kra- ve. Emest jc dejal: »Vidiš, kaj je storil Luis Miguel s to kravo? Dal ji je osebnost. Naredil jo je za zvez- do. Ko hudič ponosna je v areni.« »Čudovit mož je, ;kajnc?« jc me- nila Ava. »Misliš z njim resno?« »Kako naj vem? Dva meseca sva sikupaj, toda jaz ne govorim špan- (ski, on ne razume angleški. Nisva se še mogla sporazumeti.« »Brez skrbi,« je pristavil Hemin- gvvav, »sporazumela sta se v tem, kar šteje ...« V tem hipu je ikrava, ki se je z njo ukvarjal Dominguin, izgubila potrp- ljenje pred rdečo ruto. Zaletela se je proti Ernestu. Vsi smo zavpili, naj se umakne za ograjo. Toda Papa se ni premaknil z mesta. Z eno roko je prijel kravo za roge, z drugo za smr- ček in zagnal žival stran. V tem je pritekel Dominguin in odgnal žival v sredino arene. »Ni slabo za moža, ki je šele pred kratkim v Afriki padel z neba,« ig dejala Ava. » »Precej slaboten sem,« je priznal Papa, »a moj prijem jc še kar za-* nesljiv. Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGOD?E IZ D. SVETOVNE VOJNE (26) Nekega poletnega jutra leta 1942 je zazvonil v pisarni podpolkovnika Oresta Pinta telefon. Klical ga je eden izmed obveščevalnih oficirjev RAF (Royal Air Forces), ki sta se z njim že dol- go poznala in tudi že večkrat sodelovala. Ni bil ravno dobre volje. Povedal je, da je pravkar za- ključil zasliševanje treh Holandcev, ki so kot begunci s čolnom pristali na jugovzhodni obali Angleške. Z dvema je naglo opravil, a tretji mo- ra biti nor, ali je zaradi uspelega bega toliko ve- sel, da se z njim sploh ne da pogovarjati. Mož nekaj časa pleše od veselja, potem spet tuli in vriska ali pa poje pesmi hvalnice »gospodu«, da bi se mu zahvalil za uspeli beg. Iz njega je izvle- kel samo dva podatka: da je Holandec in da se piše Dronkcrs. Zdaj pa je prosil podpolkovnika, če hi hotel on prevzeti nadaljnje zasliševanje. ■Podpolkovnik je sprejel in nekaj ur kasneje ^ so pripeljali v njegovo pisarno mvnheera Dron-' kersa. Bil je visok in zelo suh moški. Koža na obrazu mu je bila tako napeta, da je bilo videti, kakor bi mu hotele ličnice vsak hip pogledati skoznjo. Bil je sivolas in imel je temne, inteli- gentne oči. V vsakdanjem življenju je moral ^iti dostojno oblečen in spoštljiv uradnik, morda nekoliko preveč samozavesten, a častnik RAF ni niti najmanj pretiraval, ko je dejal, da je človek ^isto iz sebe. V podpolkovnikovo pisarno se je zaletel kakor podivjan derviš, lomastil je z ro- kami okoli sebe in,div je poskakoval, s hripavim. Slasom pa je prepeval neko domoljubno holand- ^ko pesem. Ves divji je objel podpolkovnika in začel tako čvrsto stiskati roke, da so ga za- bolele. Ko pa mu je zmanjkalo pesmi, je začel ^irmrati zahvalo »vsemogočnemu«, ki mu je po- ' ^agal, da se je rešil nemškega pekla. Zlagoma je podpolkovniku uspelo, da ga je pomiril. Toda komaj je mislil, da se bosta lahko resno pogovorila, ko je Holandec znova izbruh- nil v radostno pesem in divji ples. Tedaj je pod- polkovnik ubral drugo pot. Vedel je, da je po- gosto mogoče histerične ljudi pomiriti samo s surovostjo. Zato ga je nesramno nahrulil: »čujte, gospod, vi ste srečni, da vam je beg uspel in tudi mi smo tega veseli. Toda vaše vedenje je otroško; ne samo to, tudi sebično. Dolžnost do vaših manj srečnih sonarodnjakov, ki so še ved- no v kleščah Nemcev, vam narekuje, da se zbe- rete in kar se da bolj podrobno opišete, kako vam je uspelo pobegniti iz Holandije. Morda vam je uspelo odkriti kakšno novo metodo bega, ki bi jo mogli ponovno uporabiti in tako rešiti še marsikoga, ki bi želel pobegniti v Anglijo. Zato se lepo pomirite in povejte vse lepo po vrsti. Ste me razumeli?« Prikimal je. Zlagoma se je umiril in se sled- njič zvalil v naslonjač, ki je stal pred podpolkov- nikovo pisalno mizo. Kakor je običajno, kadar se človek pomiri po velikih duševnih pretresih, je tudi mvnheer Dronkers obsedel v naslonjaču, kakor da bi ga nič na svetu ne zanimalo. Potem je začel počasi pripovedovati svojo zgodbo. Pripovedoval je, da je oženjen že več kot dvajset let in da nima otrok. Z ženo stanujeta v majhnem stanovanju v Haagu. Po poklicu je poštni uradnik in ima zelo majhno plačo. Z ženo sta komaj životarila in se le s težavo prebi- jala iz meseca v mesec. Ko so Nemci zasedli Ho- landijo, se je zanju položaj še poslabšal Cene so bile vsak dan višje in postalo je skoraj ne- mogoče, da bi si lahko nakupila osnovne živ- ljenjske potrebščine. Očitno je zapažal, kako že- na iz dneva v dan peša in ker tega ni več mogel trpeti, se je začel ukvarjati s črno borzo (ob teh besedah je sramežljivo zardel). Hitro mu je uspe- lo in skoraj čez noč se je vzpel iz bede v raz- košje. Toda, bil je previden in se je zavedal, da z lahkoto pridobljeno bogastvo ne bo večno traja- lo. Pričakoval je, da ga lepega dne lahko kaj preseneti in se bo znašel v zagati. Tedni so mi- nevali, a denar se je še kar kopičil in počasi je pozabil na nevarnost in previdnost. Tedaj je treščilo z jasnega neba. Nekega januarskega ve- čera mu je telefoniral prijatelj in ga obvestil, da ga išče gestapo. Zvedel je bil, da so se Nemci odločili, da bodo polovili vse holandske črno- borzijance in enkrat za vselej prekinili z ilegal- no trgovino. Prijatelj sicer ni vedel, če je Dronkersa kdo izdal, ali so Nemci sami odkrili njegovo početje, a vsekakor mu je svetoval, da je zanj edina re- šitev beg v Anglijo, kajti če ostane kjerkoli v Holandiji, ga bodo Nemci prej ali slej izbezali. lena je bila soglasna, ker so predvidevali, da ji Nemci ne bodo storili nič zalega, saj dronkers svojih trgovskih poslov ni opravljal doma, poleg tega pa so se v tistem času Nemci v Holandiji zadrževali zelo »korektno«. Tako so se odločili, da ostane žena doma, njemu pa je prijatelj sve- toval, naj se odpravi v kavarno »Atlanta« v Rot- terdamu, kjer bo zagotovo dobil zvezo s kom, ki mu bo pomagal naprej v Anglijo. Podpolkovnik je prikimal, ker je tudi sani dobro poznal omenjeno kavarno. Dronkers je nadaljeval svojo pripoved, ki je bila sicer zelo zmedena, a je kljub temu zvenela do neke mere iskreno. le naslednjega dne je odpotoval v Rotterdam, kjer je odšel naravnost v kavarno. Imel je srečo. V kavarni se je seznanil z nekim Hansom in mu v pogovoru izpovedal, da beži pred gestapom. Kar naravnost mu je priznal, da je prišel v Rot- terdam z željo, da bi našel kakšen čoln za beg v Anglijo. TRGOVSKO PODJETJE »MODA« POSLOVALNICE VOIMVESMSOICAVJ KOPALKE ZA VSAKO ^OSTAVO IN ZA VSAK OKUS. RAZNOVRSTNO BLAGO, MODNE POSEBNOSTI, ENO- IN VEČBARVNE, V RAZNIH IZVEDBAH! OGLEJTE SI, POMERITE IN IZBERITE, CE VAM BO VŠEC. NAKUPA ZAGOTOVO NE BOSTE OBŽALOVALI, SAJ VAM IZDELEK NE BO MOGEL OKRNITI PRI- JETNEGA OBČUTKA V KOPALKAH! ' ^ — Sem že našel napako! Bencina ni! Avtostoparske izkaznice; Gotovo ste že mnogi opazili ob cesti dekle ali fanta, ki je z nekakšnim listkom v roki mahal avtomobilistom, ki so vozili mimo. Ker še nekateri vozniki motornih vozil ver- jetno ne vedo, za kaj gre, v naslednjem se- stavku kratka obrazložitev. Pred časom so se na pobudo »Mladine« sestali v Ljubljani zastopniki Avto-moto zve- ze Slovenije, CK ZMS, Zveze študentov Slo- venije in taborniške organizacije, da se po- govorijo o organiziranem aMostopu, saj je znano, da pri nas število avtostoparjev iz leta v leto raste. Akcija »Mladine« je bila toplo pozdravljena ne le pri avtostoparjih, ampak tudi pri voznikih. Katere so bistvene prednosti organiziranega avtostopa? Predvsem te, da je »lastnik izkaznice nezgodno zavaro- van v primeru nesreče med vožnjo, pred pričetkom potovanja, takoj po končanem po- tovanju in pa v primeru, če bi prišlo do ne- sreče takrat, ko bi vozniku pomagal pri po- pravljanju avtomobila.« Že s tem je odpadla velika bojazen nekaterih voznikov, ki so pra- \ili, da ne jemljejo avtostoparjev prav zato, ker bi morali kasneje odgovarjati zanje, če bi prišlo do morebitne nesreče. S to izkaz- nico pa bo voznik tudi vedel, kdo se vozi z njim, saj mora vsak avtostopar ob vstopu v vozilo izročiti izkaznico vozniku, le ta pa mu jo ob končani vožnji vrne. Izkaznica je opremljena s sliko la^stnika in z njegovimi važnejšimi osebnimi podatki. Pa še to! Ured- ništvo »Mladine« je s pomočjo nekaterih or- ganizacij pripravilo tudi nekatere privlačne nagrade za tiste voznike, ki bodo »zaslužili« največ kuponov. Vsak avtostopar bo namreč svojo vožnjo »plačal« s kuponi, na katerih so označeni kilometri vožnje. Mislimo, da bodo to akcijo pozdravili tudi celjski vozniki in da bodo sedaj raje ustav- ljali, kadar bodo videli ob cesti dvignjen avtostoparjev.prst. F. K. V zoološkem vrtu se je neka stara dama naslonila na klop. Tedaj ji je starejši mož zaklical: »Pozor, klop je sveže prepleskana!« Dama je sed- la, dvignila roko k ušesu in vpra- šala: »Kako?« »Zeleno«, je rekel mož in šel dalje. Šestindvajsetletni John Brigg iz Londona je Čez noč postal znan. Nekdo z instituta za raziskavo jav- nega mnenja ga je namreč vprašal: »Kaj mislite o Beatlesih?« Brigg je zmignil z rameni, kajti o krznenih glavah iz Liverpoola še nikoli ni nič ^sUšal..^ „.................______________ ... KAKŠNI SO AMERIŠKI TEENAGERJI 17,9 milijonov jih je LETNO POTROŠIJO OKOLI 12 MILIJ,ARD DOLARJEV Shajajo je vsako soboto in nede- ljo zvečer na »Stripu«. Njihovi puli- ji in mornariške hlače so uniforma, kakor je uniformirana tudi njihova ljubezen do motorizacije. Takšni so iia zunaj — teenagerji iz Los Ange- losa in okolice, in »Strip« je kak- šne tri kilometre znane ulice Sunset Boulevard, ki slovi kot glavna ulica ameriških teenagerjev. Vse, kar se tu dogaja, je središče zanimanja 17,9 milijonov mladih Američanov med 13. in 17. letom starosti. Teh 17,9 milijonov teenagerjev — več kot šteje skupaj prebivalstvo Av- stralije in Nove Zelandije — »se dviga kot nekakšen subkontinent iz ameriške družbe« — kot je zapisal Nevvsvveek v svoji analizi o genera- ciji mladih. »Subkontinent« pa je poln presenečenj: # Ameriški teenagerji so marlji- vi (56 odstotkov jih je stalno ali ob- časno zaposlenih, da bi bili finančno neodvisni); # so premožni (letno potrošijo okrog 12 milijard dolarjev); # verujejo v boga (96 odstotkov); # so željni znanja (53 odstotkov se jih pripravlja na študij); # so v 18 odstotkih udeleženi v vseh kriminalnih deliktih. Od tridesetih let dalje, ko se je v Ameriki pojavil izraz »Teenager«, se psihologi, pedagogi, zdravniki in so- ciolog spoprijemajo s problemi mladih ljudi kot nikoli poprej. Raz- iskave vendarle pojasnjujejo, zakaj se teenagerji obnašajo kot teenager- ji. Z vsemi svojimi dejanji hočejo protestirati zoper svet odraslih, v katere«?, se čutijo utesnjene. Razumevanje in ljubezen iščejo mladi Američani v sebi enakih. In s tem prično že zelo zgodaj. 16-letni učenec: »V našem razredu je sek^ zelo pomembna tema«. In nekdo drug: »Večina deklet ima že s štiri- najstimi leti izkušnje«. O tem govo- ri tudi ta podatek: leta 1940 je bilo v Ameriki 40.000 nezakonskih otrok (mater od 15. do 19. leta), 1963 pa zelo 101.000! Še bolj vznemirljivo je poročilo ministrstva za zdravstvo zvezne države Connecticat; v njem ugotavljajo, da je bilo lani vsako šesto dekle noseče. Poznanstva naj- večkrat sklepajo v avtomobilih, ki pomenijo bolj ko vse drugo mladim Američanom »občutek svobode«. 18 odstotkov vseh mladih in celo 8 od- stotkov vseh deklet med 13. in 17. letom starosti ima lasten avtomobil. In tudi pri drugih je avtomobil na seznamu želja na prvem mestu. Tudi v industriji ZDA ima 17,9 mi- lijonov mladih potrošnikov po- Takšni so na ulici Sunset Boulevard v Los Angelesu membno vlogo. Tako kupijo med drugim vsak peti radijski sprejem- nik, vsak tretji drag fotoaparat, 17 odstotkov vseh kozmetičnih izdel- kov itd. S političnega vidika teenagerje politika, zlasti vojna v Vietnamu, ne zanima mnogo, kljub temu pa so si za svojega junaka in svoj vzor iz- brali pokojnega J. F. Kennedyja. Polovica vseh ga občuduje. (Sedanji predsednik Johnson je šele na 4. mestu). Drugi idoli so znani ali manj znani filmski igralci in seveda Beatlesi. In kakšne so njihove pri- vatne želje? 17-letni mladenič jo je izrazil takole: »Raje sem bogat, sre- čen, zdrav in znan kot pa reven, ža- losten, bolan in neznan«. Mala križanka Vodoravno: 1. najbolj razširjena rastlina, 6. Skandinavska dežela, 8. pritok Savinje, 9. okrajšan podredni veznik, 10. daljše obdobje, 11. mla- da kravica, 12. kemični znak za litij, 13. jadranski otok, 14. država na Lritanskem otoku, 16. okrasna rast- lina. Navpično: 1. snov, gmota, 2. naše največje pristanišče, 3. rečni otok, 4. kratica za varnostni svet, 5. vrsta drevesa, 6. ime filmske igralke Ro- zin/ 7. kula ob Rdečem morju, 11. pripadnik nekdanjega prebivalstva na našem- ozemlju, 13. pritok Dona- ve v Romuniji, 15. kratica za gorsko stražo. LADJA Z DVEMA TRUPOMA Na Japonskem so zgradili ladjo z dvema trupoma. Ima 430 ton in lahko prejme 297 potnikov in 15 avtomobilov. Okrogla kupola na palubi je gibljiva in služi kot razgledni stolp med vožnjo. Ladja je opremljena z vsemi klimatskimi napravami in ima ves komfort, ki zadovolji še tako zahtevne turiste. 30.000 UŽIVALCEV MAMIL V New Yorku je 30.000 uživalcev mamil, katerih zdravljenje bi velja- lo letno 90 milijonov dolarjev. Podatek je navedel psihiater Ephrain Ramirez v mestnem svetu. Po njegovem mnenju stane zdravljenje z upa- njem na uspeh 3.000 dolarjev letno na osebo. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka uJica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za infor- mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tiske — Cena: posamezna števUka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOČI RAČUN: Sf7-3-2Z7.