List 104.
Kmetijska novica.
(_Naj večja terta na svetu). Ko je bila leta 1851 obertnijska razstava v Londonu, je vrelo vse polno ljudi na neki vert v Ham pton-Court, 12 angleških milj od Londona, kjer je bila viditi prečudno debela in velika terta: 110 čevljev dolga, in 3 čevlje nad zemljo pa 30 pave o v debela. Je pa černega hamburškega plemena. Ko smo vprašali: koliko grojzdov napravlja ta velikanska terta? so nam odgovorili: „letos (1851) jih nima veliko, v vsem skupej le 1500, — druge leta pa jih je imela včasih veliko čez 2000". Je pač to terta, da bi človek s tremi zadosti imel!
(^Kmetijsk slepar.) V hamburškem vertnarskem časniku priporoča neki H. W. Bach rastlinsk balzam, s kterim se debla, veje in perje namažejo, in vsaka rastlina, če je tudi na pol mertva, se oživi po tem mazilu! Kdo bi le verjel, da je mogoče ljudi tako slepariti, in vendar je taka. Gosp. H. W. Bach iz Hamburga je v tem priporočilu „izveličar kmetijstva" imenovan, ker on je znajdel, da noben sad ne potrebuje gnoja, in da se rastline naj bolje počutijo v negnojeni zemlji! On pravi, da rastline serkajo živež večidel le iz zraka skozi perje, in da serčna korenina je le zato, da poserka prebavljeni živež. Zato je tako škodljivo, da se žitne korenine pušajo v zemlji; če bi se žito vselej s korenino vred izpulilo, bi ne bilo treba semena preminjati; tako ga moramo skor vsako leto! Zato, ker zemljo gnojimo — pravi H. W. Bach — rastejo iz pešk le divjaki, ktere moramo še le žlahniti, da jih cepimo! Če bi pa ne gnojili, bi iz pešk izrejenega sadja ne bilo treba cepiti.
Tako blodi mož še veliko druzega, in nazadnje ponuja na prodaj semena, že tako napravljene (preparirane), da morajo kaliti, če grejo še tako deleč po svetu. Zraven tega semena pa prodaja tudi že gori omenjeni „rastlinsk balzam" v steklenicah, steklenica velja 1 fL 30 kr. Pr. Crt.
Mož, ki tako blodi, je gotovo iz norišnice ušel ali pa nima deleč do nje — noreov je vsake sorte na svetu. Al da kak časnik, če tudi le v versti naznanil, pripusti kaj tacega natisniti, je čudo,pre-čudo!! Nad jati seje vendar, da prederzni slepar ne bo nikogar na svoje preneumno nastavljene li-mance vjel.