Političen list za slovenski narod. Po polti prejemali velja: Za uelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. ! Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi ee ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */»6. uri popoludne. Štev. 280. V Ljubljani, v soboto 7. oktobra 1893. Letnik: XXI. »Nemški" Velikovec — v škripcih. S Koroškega, koncem septembra. ,Wir Deutsche furehten Gott und sonst nichta auf der Welt!" — Te krilate besede Bismarckove poudarjajo i naši Nemci ob vsaki priliki. Ne govorimo o tem, koliko se Nemci boje Boga; mnogo pač ne! A oholi, oblastni naši sosedje boje se še mnogih drugih stvarij, bo|6 se — Slovanov, boje se — zlasti na Koroškem — slovenskih šol! Evo dokaza! Povodom letošnjega občnega zbora naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda se je razglasilo, da hoče družba osnovati v Velikovcu slovensko šolo za slovenske otroke. Znane so naše šolske razmere, znana je mučna in dolgotrajna naša borba, da bi pridobili vendar enkrat slovenskemu ljudstvu slovenske šole. Ker pa nam šolska oblastva na noben način nočejo preosnovati nemških šol, odločila se je dična naša šolska družba, da ustanovi v Velikovcu slovensko šolo za slovensko deco okolice in mesta. Da se imajo v šolo sprejemati morda i nemški otroci, ter se jih ima »slovenizirati", kakor kriče nasprotniki, na to naši rodoljubi ne mislijo. Radi prepuščamo nemškim šolam nemške otroke, pa odločno tudi zahtevamo, da se slovenska deca šolaj v slovenskih šolah, kajti le tam se more doseči po-voljen učni vspeh, kjer se otroci šolajo na podlagi materinskega svojega jezika! A kaj se zgodi? Nemški časopisi so na znani čifutsko-liberalni način kričali po svojih listih, kako se »slovenUuje" »nemški" Korotan, v koliki nevarnosti je zlasti »nemški" Velikovec! V tem smislu se je rogovililo na vseh strančh, v dolgih uvodnih člankih in inače zoper nameravano slovensko šolo! »Nemški Velikovec," — to je pač ironija, da si hujše misliti ne moremo. Mestece, ki je obdano od trdno slovenske okolice, ki je samo skoro slo- vensko, se zove — nemško, ker v njem nosi prvi zvonec nekaj slovenskih renegatov! Prišlo je pa še hujše! Izvedelo se je tudi, da se ima v Velikovcu ustanoviti i podružnica sv. Cirila in Metoda! Brr! Slovenska šola in slovenska podružnic«, — to je bilo vročekrvne-žem hkratu preveč. Zato še hujši vik in krik med vso nemčursko kliko koroško. Klicalo se je na pomoč vse, kar gre in leze, ter se še zove — nemško, da reši »Nemški Velikovec v škripcih". Nabiralo se je v to po vsem Koroškem celo — „kronine darove", katerih se je pa z vsem bobnanjem nabralo ravno toliko, da bo za pošten sodček pristno-nemškega piva, ki bode vedno žejnim grlom kakšnih nemških turnarjev izvestno vedno dobro došlo. A samo besedičenje zdelo se je nemškim mogotcem premalo; hoteli so videti i dejanje, iu to nemško dejanje vršilo se je v nedeljo, dnč 24. septembra. ko so v Velikovec zbobnali »II. koroški »o r t s g r u p p e n t a g" »schulvereinskih" podružnic. To je pa že moralo kaj biti, da je Slovencem prihajalo slabo, — ka-li!? No, prehudo ni bilo! Uprizorila se je znova stara komedija, katero ljubeznjivi naši nasprotniki vedno vlečejo na dan, kadar treba zarožljati zoper Slovence ter se pokazati v pravi nemški luči. Takih „ t a g " - ov smo koroški Slovenci že več doživeli in smo jih že navajeni. Spominjamo se n. pri glasovitega celovškega »parteitaga", ki je imel menda Slovence kar žive pohrustati. Da nas ni, da smo mu bili pretrdi, o tem nam pričajo poznejši »ortsgruppentagi", ki so pa tudi ostali — udarec v vodo! Torej tudi v Velikovcu je bil »ortsgruppentag" zoper.....»bindišarje", ki se nočejo pokoriti nemškemu molohu ! Ta „tag" je imel rešiti »nemški" Velikovec, ki hoče že utoniti v slovenski povodnji! Zato so ga pozdravljali nemški listi v bahatih člankih; »D. AUg. Ztg." je izdala celo posebno slavnostno izdajo, odičeno z frankfurtskimi (!) bojami. Tudi celovški mestni očetje hoteli so se zopet po- kazati v luči pristnega nemštva. Posodili so Veli-kovčanom svoje zastave, in sicer so se vsled posebnega sklepa mestnega odbora poslale osobito — »f r a n k f u r t a r i c e". Ta faktum govori pač dosti, kako misli slavni mestni odbor celovški. Ni-li tak zastop zrel za — razpust? Tako se razširja čim bolj tudi nemška »irredenta" in nasprotniki so si prisvojili že nekako fiksno idejo, da imajo raj na zemlji le pod — prusko »piklhavbo"! Mnogokrat se je že opozarjalo na to, da nemški »schulverein ni toliko šolsko, nego bojno društvo, kateremu je poglavitni namen germa-nizacija slovanskih dežel! To brez ovinkov, s suhimi besedami, pripozuavajo i naši nemški listi, to se je pokazalo tudi dne 24. septembra v Velikovcu. Nemški listi čutijo potrebo, prav posebej poudarjati, da je bilo tam zbrano »ein einig Volk von Briidern" ! Kedaj so bili že Nemci v borbi zoper nas razdvojeni ? Naj se še tako pisano gledajo, liberalci in nacijonalci si podajo složno roke, kadar gre po — Slovencih! K shodu je prišlo več državnih in deželnih poslancev in drugih velikašev nasprotnega tabora. Vršili so se običajni pozdravi, pri katerih se je seveda z bahatimi besedami posebno poudarjal »nemški" značaj velikovškega mesta. Na slavoloku pred mestom je bil napis: »Durch Nacht zum Licht!" — Lepa luč, katero nam nosijo »schulvereiuovci"! Po prihodu gostov razvilo se je kmalu »ein feucht-(!)-frohIichesFruhschoppenleben", kakor slastno poročajo »Freie Stimmen". Potem je bilo zborovanje, h kojemu je prišlo 127 podružničnih odposlancev. Kakor se je bilo bobnalo za ta shod, bi bilo pričakovati pač večjega števila udeležencev. Menda Nemci že sami spoznavajo, kak »švindelj" uganjajo ž njimi njih »liberalni" listi. Zborovanje je vodil neki — Pintaritseh, kojemu je zibelj gotovo tekla „pod lipami" v Bero-linu!? V svojem nagovoru je poudarjal: »Mi smo LISTEK. Fantheon. Arabeske. Napisal Josip Jaklič. XXI. Veritaa. Preiskal sem vse kote iu kotičke na novodobnem Oljmpu iščoč boginjo resnice: a nisem je našel. Pogledal sem tedaj v oljmpsko pratiko, in glej! Mej drugimi bogovi in božicami našel sem po dolgem trudu tudi njeno ime. Bilo pa ni tiskano rudeče, temveč črno, in da bi ne bilo slučajno prestopno leto, ne našel bi bil njenega imena. Boginja Veritas obhaja namreč svoj god 29. svečana. Tedaj mi je bilo jasno, zakaj se mej nami nahaja tako malo resnice. Kaj čuda, če se praznuje njen god komaj vsako četrto leto enkrat in če še tedaj ni niti praznik niti s6praznik, temveč le navaden, priprost delavnik ! Ko sem se uveril iz pratike — almanahov in šematizmov na Oljmpu nimajo — da živi tudi boginja resnice na Oljmpu, šel sem je zopet iskat. Hodil sem dolgo, dolgo; naposled zavil sem v neko gostilno ob Teliki eesti, okrepčat si utrujeno telo in privezat si dušo, kajti bal sem se uže, da mi ne uide. Ne da bi bil vinski bratec iz principa, privoščil sem si vendar tisti dan merico za merico: hvala za to tistim državnim poslancem, ki so kljubu vsakovrstnemu nepremišljenemu kričanju tako vneto zastopali interese konsumentov ter glasovali za trgovinsko pogodbo z Italijo in s tem seveda ob jed-nem tudi za vinsko klavzulo. In ta glasovita klavzula ugajala je tudi olympskim državnikom tak6 zelo, da so kljubu hudej opoziciji s strani Bakhove nemudoma preskrbeli onim bogovom in božicam, ki pijo raje pošteno vinsko kapljico, nego omledni nektar, isto ugodnost, kot jo imamo mi zemeljski črvi, rijoči in potikajoči se po avstrijskih tleh. Toda k stvari! Kot rečeno srebal sem plemenito tekočino in privoščil sem si je precej nad navadno mero. Zraven pa sem premišljal, kje bi najlažje našel boginjo resnice. Tako sem sedel sam dolgo časa ob mizi. Postajal sem idealist: vinski duhovi pregnali so mi polagoma duhove mraku in otožnosti. Bil sem čedalje bolj židane volje. Zrl sem nepremično v kupico pred-se. Še malo časa in zasedel sem tistega spaka — pegaz ali kako se mu ie pravi — in začel sem — Bog mi greh odpusti, saj čitatelj mi ga bode moral uže tako ali tako — krožiti in zlagati neko navdušeno pesem. Se nisem dobro uravnal zadnje vrstice, in glej! Pred mano stalo je pritlikavo, slabotno žensko bitje melanholičnih očij. »Si-li Ti boginja resnice?" vprašal sem in pogledal je neverojetno. »»Ecce Veritas"", bil je odgovor . . . »In zakaj me posetiš še-le sedaj, ko Te s svojimi očmi niti več razločno videti ne morem. Iskal sem Te skoro cel božji dan, a brez vspeha . . ." To ni baš čudno! Majhna in neznatna sem in ljudje me poznajo komaj še po imenu. Sicer pa tudi slove pregovor: »In vino veritas" . . ."" »In kje bivaš prav za prav sedaj?" »»Povsod in nikjer. Odkar mislijo ljudje, da jih bodem v oči, poprijeti so se te misli tudi olympski bogovi in prognali so me iz svoje srede.. . Sedaj pa tavam in se potikam kakor desetnica Sirom zemlje ...."" Napenjal sem oči in odpiral trudoma obrvi, ki so mi nehote lezle skupaj, da bi si bolje ntisnil v spomin njeno podobo. Pričakoval sem božanstveno-lepo bitje — in sedaj? — Presenečenje je bilo sprejeli nemški jezik od svojih pradedov (!!!); značaj in čast nam velevata, da neoskrunjenega in čistega ohranimo svojim potomcem!" Tako besedičenje je pač vredno, da se zaznamuje I Škoda, da nam g. govornik ni tudi povadal, koliko nemških besed so povprek znale matere sedanjih velikov-ških velikašev! V imenu »schulvereinovega" osrednjega odbora je govoril *) dr. S t e i n w e n d e r. Vodja nemških nacijonalcev kot zastopnik židovsko-liberalnega odbora; ta je pač lepa! Govornik je poudarjal, kako je »schulverein" postal, se razvijal, kake »udarce" je moralo v zadnjih letih pretrpeti »ubogo" nemštvo, kako se je »po nepotrebnem" zanesel v društvo — antisemitizem! O koroških podružnicah „schul-vereina" je rekel govornik po poročilu »Fr. St.": »V ziljski dolini, kjer prebivalstvo obeh narodnostij razpolaga z mnogo inteligenco, so ugodne razmere in šoli prijazno mišljenje. Manj dobro je v kanalski dolini, kjer se ne brez vspeha od St. Jakoba (!) maja ob sedanjih odnošajih; a Pečenica (!) je dobra; Rožek je ob meji; v Skočidolu je jako slabo, in to občino samo vrlo podpira tamošnji župan, deželni poslanec Orasch. (Pritrjevanje.) Tinje so dobre vkljub proštu; ravno tako Škocjan (!), Smarjeta in Sr. Trušnje. Šmihel pa je že bolj v nevarnosti, v Grebinju je zopet dobro in i na Rudi sedaj ni nevarnosti. Lipica je nemški kraj. V hudi nevarnosti so: Dobrla vas, Kazaze, Vogrče, Grob. Cisto zgubljena je Črna, zavarovane pa so: Možice in Guštanj. Jako v nevarnosti so tudi Kotlje in Črneče. V Železni Kaplji se je ohranil nemški značaj šole s 83 od 101 glasovi iz okolice. („Dobro"-klici.) Šole so se razdelile v nemško-slovenske v Kotmarivasi (kjer se pa dotični ukaz še ni izvršil [sic!]), Globasnici, Šmihelu, in bržkone se bo to zgodilo tudi v Vogr-čah in Kotljah." Dalje je govornik zahteval, naj se ustanovi nova podružnica v Vrbi ali Porečah, ter naj se osnuje „ z v e z a " vseh koroških podružnic, v ka teri naj po želji govornikovi skupno delujejo nemški nacijonalci (»der nationale Nachvvuchs"), liberalci in — konservativci (sic!). Gori navedenega poročila o stanju koroških podružnic, katero nam priča o precejšnji domišljavosti naših nasprotnikov, ne bodemo komentirali, a opozarjamo nžinj naše rodoljube! Drugi govornik dr. Luggin prežvekaval je stare svoje fraze, katere smo čuli že dostikrat na raznih nemških shodih. Poudarjal je osobito, kako se mora »schulverein" ozirati na nemške učitelje (!) v slovenskih okrajih, da jih z Judeževimi svojimi groši vpreže pred svoj voz, češ: s tem se zabranjuje, »dass slovenisch-nationale Lehrer aus Krain her-iiberkommen und hier nniibersehbares Unheil an-richten." Reklo se je dalje, da se na leto nabere na Koroškem za »schulverein" povprek 400—500 gld. Ves ta denar z znatnim prispevkom osrednjega odbora *) Rekel je v začetku svojega govora: „Es ist heute einer der wenigen Tage in Kiirnten, wo das nationale Be-vvusstsein sich offentlieh zeigt und auf die Gegner diimpfend, auf uns aneifernd wirkt und sich hoffentlich auch zu prakti-schen Thaten verdiehten wird." (Zustimmung.) Dop. preveliko. Spomnil sem se na zastrto podobo sa-jiško . . . »In zakaj si tako suhotna, tako bedna?" »»Poglej tamkaj-le bujno boginjo laži nesmrtno Pseudos! Njena bujnost je uzrok mojej bedi."" In pokazala mi je s prstom na levo. Ozrl sem se tjekaj .... Da-si so mi bile oči motne, uzrl sem vendar vilinsko bitje. Krasen, bohoten stas, žareča lica, krog koralnih usten zapeljiv nasmeh, dragocen dijadem v črnih kodravih laseh. Boginja Pseudos bila je v resnici čarobna.--- Njen božanstveni obraz bil mi je nekam znan. Zazdelo se mi je, da sem nekdaj uže videl njen kip, izklesan iz belega marmorja, v nekem grajskem parku..... Mej tem so se mi trudne oči popolnoma zaprle . . . Sanjal sem o krasnej boginji laži in o turobnih pogledih prognane božiče resnice . . . Sanjal sem dolgo . . . Zategnjen: »Mijav!" vzbudil me je iz snu. Odprl sem dremotne oči. Glava mi je bila še težka od zavžitega vina lz-za prejšnjega večera... Na oknu poleg postelje pretegoval se je velik tolst maček in se mi porogljivo režal v obraz . .. Razjarjen planil sem kvišku in zamahnil z roko proti njemu . porabi se za Koroško, zlasti za to, da se nagraduje učitelje, ki razvijajo poseben agitatoričen talent in vnemo za nemško-liberalno stvar. Govorilo je še več govornikov. Mej drugim je vodja Jahue iz Celovca zahteval, da se skuša pridobiti tudi nemško mladino za »sehulverein". Nemško-nacijonalni dijaki se namreč kujajo, ker jim je vodstvo preveč židovsko. Naši nemški listi sicer o vsaki priliki zahtevajo, naj se i dijaki pridružijo zopet društvu, pa zam&n. Baš pred kratkim so morale objaviti »Fr. St." izjavo koroških dijakov, da se bode narodno dijaštvo kujalo, dokler ostane »schulverein" orodje za izvrševanje židovsko-liberalnih namenov. Po zborovanju pričelo se je obligatno popivanje, kajti i »die alten Germanen tranken stets noch eins, bevor sie giengen". Da se je tudi napivalo, mi pač ni treba posebej poudarjati. Govoril je prvi celovški župan Neuner, ki ne manjka na nobeni »schulvereinski" veselici, da zastopa »nemški" Celovec; potem neizogibni »koroški Knotz", dež. poslanec Plavvetz (!), ki je povsod zraven, kjer se po nemčurstvu kadi. Primerjal je slovenske »tabore" nemškim »tagom" iu z izvanredno duhovitostjo iztuhtal, da se pri onih zbirajo samo »namenlose Hetzer von auswiirts", a pri teh »die besten Miinner des Volkes". Si je-li govornik vzel na to iznajdbo kak patent, se nam ne poroča. S pravim cinizmom proslavljal je znani nem-škutar, predsednik »bauernbund"-a, Fr. Kiršner, Velikovec kot »festes Bolhverk" nemštva, napredka in »aufklarunge", češ, naj te tri »svetle zvezde" svetijo i v kmečke občine. Tako se je reševal »nemški Velikovec v škripcih". Se je li tudi rešil? —p. Politični pregled. V Ljubljani, 7. oktobra. Menger o položaju. Mi smo bili že dolgo prepričani, da levica vladi ne bode delala dosti sitnosti}, ker ve, da bi le sebi škodovala. Da je bilo naše mnenje pravo, potrjujejo izjave dr. Mengerja te dni pred svojimi volilci. Ta govornik je rekel, da bi levičarji ne vrgli vlade, ako bi bolje nategnili strune, temveč bi jo le prisilili, da nastopi drugo politiko. Vlada bi potem bila prisiljena, bolj se ozirati na želje Slovencev, Čehov in nemških konservativcev. Velik del levičarjev bi se pa od stranke odločil. O izjemnem stanju v Pragi se je izjavil, da se bode levici ravnati strogo po zakonu. Glasovali bodo zanj, ako vlada navede taka fakta, da je izjemno stanje opravičeno. Govornik se je izrekel proti občni volilni pravici in za delavske zbornice. Nasprotovanje njegovo proti občni volilni pravici je vzbudilo nevoljo nekaterih navzočih socijalnih demokratov. Schmid - Boucher. Te dni je pobegnil iz Prage na Francosko učitelj jezikov Schmid-Boucher. Ta mož je bil dolgo jeden najradikalnejših pristašev mladočeške stranke. Schmid je sin češkega delavca, kateri je dolgo časa bil na Francoskem in se je bil ondi tudi oženil. Pred dobrimi dvajsetimi leti povrnil se je njegov oče z ženo in sinom v domovino. Mladi Schmid si je prideval svojemu očetovskemu priimku tudi priimek matere svoje. Govoril je gladki češčino in francoščino. Postal je učitelj jezikov in ob jednem mladočeški agitator. On je Čehe posebno prigovarjal, da naj ustavijo plačevanje davkov. Bil je na čelu neke tajne družbe, ki je imela organizovati upor po vsem Češkem. Zakaj je pobegnil iz Prage, ni prav dognano. S prva se je govorilo, da so ga mislili zapreti. Sedaj se pa govori, da se je zbal lastne stranke. Prišli so baje na sled, da je bi) v službi policije. Več mladih ljudij so zaprli, katerih ni mogel izdati noben drug, kakor on. Po tem takem je vse njegovo detovanje merilo le na to, da mladočeško stranko zamota bolj v veleizdajstvo in bolje razkrije njene namene. Izjemno stanje v Pragi. Povodom cesarjevega imendne je bila deputacija praškega mestnega zastopa pri namestniku, da sporoči vladarju častitke mestnega zastopa. Pri tej priliki je župan omenil izjemnega stanja, ki je zadelo vse praško prebivalstvo. Zupan misli, da je tako postopanje preostro, ker je praško prebivalstvo lojalno. Izgredi so izhajali le od nekaterih nezrelih mladičev. Namestnik je pa opozoril na mnoge izgrede, ki so bili v Pragi in da za mladimi izgredniki se skrivajo zreli možje, kar že to kaže, da se je mnogo Pražanov udeležilo shoda v Lužecu, na katerem je govoril dr. Edvard Gregr. Namestnik je torej tako na Gregra pokazal kot na jednega glavnih provzročiteljev izjemnega stanja v Pragi. Nadalje je namestnik omenil, da so se razširjevali veleizdajski listi in torej ni druzega kazalo, kakor proglasiti izjemno stanje, da se takemu počenjanju naredi konec. — V Pragi se* je policija pomnožila za 150 mož, mej temi 50 ko-njikov. Mažarščina v Šolah. Izmej 25505 ljudsko-šolskih učiteljev na Ogerskem 1601 ni vešč mažar-ščini. Na 2387 ljudskih šolah se pa mažarščina ne uči ali se je pa premalo uči, da bi se jo učenci naučili. Učni minister je naročil upravnim odborom, da odpravijo te nedostatke. Naznanijo naj tistim, ki vzdržujejo šole, da odstranijo mažarščini nevešče učitelje. Ce se tak učitelj ne odstrani, ima o tem odbor poročati naučni upravi. Poizvedeti se mora, če nastavljenje kacega mažarščini neveščega učitelja ni veljavno. Upravi šol, v katerih se mažarščina dovolj ne goji, se naj naznani, da naj ta nedosta-tek odpravijo. Če še potem z mažarskim poukom ne bode bolje, naj se to poroča učnemu ministerstvu, ki bode poskrbelo, da se dotične šole zapro ali pa podržavijo. Ogerska vlada tedaj sedaj misli napeti skrajno silo za pomažarj6nje nemažarskih narodnostij. Rusi in Nemci. V ruskih časopisih in to v takih, ki hočejo veljati za strogo slovanska, se opaža, da včasih strašno zabavljajo proti Nemcem, v časih jih pa zopet strašno hvalijo. Na to ruski listi ne delajo velicega ozira, da Nemci v Nemčiji zatirajo Poljake, v Avstriji pa Cehe in Slovence. »Novoje Vremja" je nekoč celo obžalovalo, da je pod Taalfejevo vlado za Slovane nastopila nekoliko ugodneja doba, nego je bila pod Auerspergom. Te dni sta urednika »Peterburgskih Vjedomostij" in pa »Svjeta" potovala preko Nemčije na Francosko k tou-lonskim slavnostim. To kratko bivanje na nemški zemlji je jima dalo povod, da strašno hvalita Nemce, ki niso nič sovražni Rusom. Nemško visoko kulturo na vso moč povzdigujeta in trdita, da jo Rusi morajo Nemcem kar zavidati. Da Nemci niso povsod priljubljeni, tega je kriv jedino Bismarck s svojimi vojskami in carinsko politiko. Socijalne stvari. Krošnjarstvo. Omenili smo že v našem listu štev. 226, da se je s posebno ministersko naredbo prepovedalo krošnjarjenje v Gradcu in dostavili, da bi bilo dobro, ako bi se tudi za Ljubljano izposlovalo kako omejeno krošnjarstvo za tuje, ne doma izdelano blago. To mnenje izrekli smo, ne da bi se ogrevali za daleč segajočo omejitev trgovine. Po današnji razširjeni trgovini je krošnjarstvo nepotrebno; recimo pa milejše, recimo namreč, da bi bilo opravičeno za posamezne kraje in za natančno določeno blago, a za večje kraje in mesta je brezpotrebno. Tu je veliko raznovrstnih trgovin in ljudstvu na obilo iz-bero vsakovrstno blago, ni mu ga še treba tedaj kupovati od krošnjarjev. In kaj je krošnjarstvo? Ono je temelj za prodajanje tistega izvrženega in spridenega blaga, ki kvari okus, ogoljufa kupo-valca ter tako škoduje na eni strani ljudstvu in na drugi strani producentom solidnega blaga. Posebno škodljivo je krošnjarstvo za manj premožno in malo izkušeno ljudstvo, kajti ono pro-vzročuje potrebe, katere se ne vjemajo z dohodki in zapeljuje ljudi, ki kupujejo stvari, katerih ne potrebujejo in za katere nimaja denarja v primeri s svojimi dohodki. Stvari, ki prav nobene vrednosti nimajo, prodajajo se večkrat za čudovito ceno. V očigled ti okolnosti zahtevajo po vsi pravici obrtniki in trgovci, da Be omejuje krošnjarstvo. Žalibog, da hodi v tem oziru postavodajalnost polževo pot; pravijo, da ovirajo napredek različni razlogi in pred vsem pogodba z Ogersko. Zaradi tega obrnilo se je že več mest in želeti bi bilo, da se obrne tudi zastopstvo Ljubljane do vlade s prošnjo, da bi ona izdala za svoje področje prepoved kroš-njarije, kar sme vlada storiti, ako hoče. Spomladi tekočega leta izdalo je ministerstvo take prepovedi za Line in Modling, zadnje dni pa za Gradee. Ker se tudi v Ljubljani krošnjarstvo jako širi in ker se večinoma ogerski židje v Ljubljani s kroš-ujaratvom pečajo, priporočamo mestnemu zastopstvu, da se začne z vprašanjem baviti, kako naj bi se omejil ta posel. Da ravno ogerski židje naše kraje s krošnjarstvom nadlegujejo, iskati je uzroka v tem, ker je ogerska vlada izdala že za 16 mest prepovedi krošnjarstva in ta prepoved sili krošnjarje čez mejo k nam v Avstrijo. Živi dokaz, kako ogerski krošnjarji v Ljubljani in na Slovenskem delujejo, daje nam med drugim kavarna pri »Slonu" v Ljubljani. Pojdi zvečer, dau pred tržnim dnevom v to kavarno, med sto oseb našel bodeš 90 židov-krošnjarjev. In vse na očitno kvar domači trgovini. J. Pr—c. Razgled po slovanskem svetil. Miha Hornik, vodja lužiških Srbov. Minole dni proslavljali so Lužičaui šestdeset letnico rojstva jako zaslužnega vansko pleme, gosp. kanonika Mih moža za to slo-Hornika, stoje- na- je- ječega že celo četrtstoletje v prvih vrstah lužičan-skega narodnega gibanja. M. Hornik se je porodil dne 30. avgusta leta 1833 v Vorklecih, v mali katoliški občini ue daUč od samostana Marijine Zvezde. Obiskaval je gimnazij v Budišinu in je bil poslan v srbski konvikt v Pragi. Že kot gimnazijalec je obiskoval predavanja V. Hanke in kot bogoslovec od leta 1853—1856 tudi predavanja profesorjev M. Hattale iu A. Schlei-cherja. V devetletni dobi svojega bivanja v Pragi učil se je temeljito češki in drugih slovanskih zikov. V duhovnika bil je posvečen leta 1836; od leta 1871 do leta 1891 bil župnik in leta 1892 bil je imenovan kanonikom in članom budišinskega ka-pitelja pri cerkvi sv. Petra. Ta kolegijatni kapitelj nima škofa, temveč samo dekana, ki stoji neposredno pod vrhno upravo sv. stolice. Sedanji vikar-škof dr. Wabl je osobuo jako naklonjen kanoniku Horniku, in to naklonjenost slednji, kjer more, izkorišča v prospeh katoliških Srbov. V narodnih stvareh se M. Hornik odlikuje s temeljitim znanjem slovanskih jezikov; bil je so-trudnik čeških časopisov, Riegrovega »Naučnega slovnika", Jelinkovega »Slov. Sbornika", poljskih listov, priobčil je dalje v petrogradskem glasilu Slovanskega blagotvoriteljnega društva »Slavjanskija Izvjestija" v ruščini pisani članek: »Minuvšeje de-sjatiletije Lužickych Srbov". V teh jezikih izuril se je M. Hornik na mnogih potovanjih v Prago, Varšavo, Krakov in v druga j mesta. Leta 1863 obiskal je s srbskim odposlanstvom . Velegrad iu leta 1885 se je zopet mudil ua tem svetem slovanskem kraju na čelu zastopnikov srbskih Lužičanov. O vojskinem času leta 1866 bil je spovednik čeških vjetnikov in ranjenih vojakov v , bolnišnicah. Leta 1880 je bil draždanskim Cehom 1 propovednik v dvorni cerkvi v Draždanih; ker so i pa nemški listi zaradi tega ljuto pisarili proti njemu, mu je pokojni vikar-šknf Fr. Bernert prepovedal j češki propovedovati v Draždanih. i Pisateljsko svoje delovanje pričel je M. Hornik j že leta 1856 s češkim prispevkom v »Česky Mu- ; sejuik": »Reč i pisemnictvi lužickych Srbu". Leta 1858 do 1859 je vredoval »M<Š3ačny Pridawk k ; Serbskim Nowinam" in je marljivo pomagal v vred- | ništvu „Serbskych Nowin" znamenitemu srbskemu i rodoljubu in učenjaku J. E. Smolarju. Od 1. 1860 j do 1864 je vredoval literarni mesečnik »Lužičan". ; Leta 1863 je založil izdajateljsko društvo sv. Cirila j in Metoda in je dvanajst let vredoval tega društva j list .Katholicki Posol". j Od leta 1858 bil je odbornik leta 1847 za- I i snovane „Srbske Marice", pozneje tajnik in po : Smolarjevi smrti (1884) predsednik temu društvu, j Pomagal je Buku pri vredovanju časopisa »Matice j srbske" in s 50. sešitkom postal je njega vrednik. ; V tem najznamenitejšem literarnem delu luži- ' čanskih Srbov priobčil je mnogo jezikovnih in lite-rarno-zgodovinskih spisov. Njega svrha bila je, očistiti srbski jezik in ga postaviti na višino jezikov kulturnih narodov. Pomagal je Pfulu pri srbskem slovarju. Za ljudstvo izdal je na svetlo mnogo koristnih knjig, isto tako za šole, ia budišinski gimnazij in katoliško službo božjo. Leta 1886 je spisal z Bogu8lawskim in izdal »Historiju Serbskeho Naroda". Velike zasluge stekel si je gosp. M. Hornik za Srbe svoje ne samo z neumornim delovanjem literarne vsebine, temveč i s tem, da je izdal večino svojih knjig, ki so za lužiške Srbe pravi zakladi, v svoji založbi, ker gmotna sredstva »Matice Srbske" niso zadoščala ta troške vseh literarnih del srbskih rodoljubov, tekmujočih s piavo iskrenostjo medse- bojno v probujenje in povzdigo svojega, pod jarmom germanizacije zdihujočega naroda. Do leta 1884 bil je M. Hornik poleg evangelj- ' skega župnika Imša glavni pomočnik E. Smolarja i v kulturnem gibanju lužičkih Srbov, po smrti Smo- ' larjevi je on in njega pisarna središče, duša iu vo- ■ dilua moč srbskega naroda. Glavua skrb M. Hornikova v poslednji dobi je poleg vsestranskega podpiranja srbskih dijakov, te < nadeje naroda srbskega v bodočnosti, gradnja »Na- i rodnega doma" v Budišinu. Od leta 1874, ko je ! Smolar kupil za »Matico Srbsko" staro hišo, v koji se zdaj nahajata tiskarna in skladišče »Matice Srbske", je to podjetje cilj najiskrenejših želja rodoljubov srbskih. Zbirke v ta namen doslej toli ne iznašajo, kakor se je nadejal Smolar. Lužinski Srbi nimajo, kakor mi Slovenci, ni plemstva, ni bogatašev, in srbski kmetje, poznati po svoji štedljivosti, ustavili so svoje prispevke, dočim ne uvidijo dovršene stavbe. Letos je Matice uprava prosila koncesije za gostilno v Matičini hiši, in predložila bo v to svrho gotove načrte, na to se bodo razpošiljale delnice po 100, 500 in 1000 mark, in te delnice bodo izvestno donašale poštene obresti in dividendo. Staro Matično bišo in prostor tik nje kupili so leta 1874 za 60.000 mark, zdaj je stavišče najmanj 70.000 mark vredno, dolga je na nji samo 27.000 mark. Mnogoštevilnemu narodu gradnja dostojnega »Narodnega doma" seveda ne provzroča mnogo preglavice, toda za nas Slovence n. pr. in za lužičanske Srbe, in t*h je zdaj vkupe 180.000 duš, in to povsem kmet-skega, neimovitega in večinoma še nezavednega ljudstva so i mala podjetja težavna. Ko bi sorodni slovanski narodi osvedočili v tej zadevi trdo se borečemu bratovskemu lužiškemu plemenu svojo podporo! Bilo bi to najlepše plačilo slavljencu, g. kanoniku M. Horniku, za njega sijajne, za lužičanske Srbe in za slovanstvo v obče neprecenljive zasluge, kojemu )e ohranjenje in pro-cvitanje tega stiskanega naroda prva skrb. Vsak : belič v blagi ta namen ne bo samo gmotna pod-| pora, temveč i sredstvo k novemu rodoljubnemu vspevanju lužičanskih Srbov, ki bodo iz teh prijateljskih dokazov zajemali novo krepilo za narodne napore svoje ! Glasba. Missa in honorem Sacratissimi Rosarii B. Ma-riae Virginis. Ad IV voces iuaequales cum Organo. Composuit Ign. Hladnik, op. 19. Pr. 50 kr. Typis J. Blasnik. 1893. Sumptibus auctoris. Uho vajeuo resnobnega koralnega petja bode nekoliko osupnilo zaradi sopranskega skoka v 1. taktu : „Kyrie" timbolj, ker tudi alt s sopranom poskoči ravnobežno v kvinto, tenor pa v kvarto. Koral I splošno sektuih, septnih iu oktavnih skokov ne * pozn;l. »Christe" prične v subdominanti; bolje bi ; bilo stavek peljati v zgornjo dominanto g dur in i proti koncu preiti v spodnjo dominanto. Subdomi-nantni stavek modulira proti koncu v touiko, kar j pa ni zaznamovano. V 17. taktu „Kyriet v sopranu I mora vdobiti b oddeljatelja, iuače v 18. taktu teuor b. i »Gloria" je čeden stavek; le »miserere nobis" se j nam premalo resnoben zdi. »Gredo" ima napako, : da prehaja »Et inearnatus" kar naravnost v sub-i subdominanto. Predhajajoči stavek konča v g dur-u, i potem pa kar sledita neposredno f dur in d moli, — j tona, ki ležita od g dur-a predaleč. Znamo, da je v 7. cerkvenem ali miksolidičnem tonu postop od fa-sol iu naopak za ta ton lep in značilen, a v stavku ni opaziti tega toua: marveč le dva moderna tonovska načina. Gosp. skladatelj je zastopnik bolj moderne cerkvene glasbe; zato pa se mu dogaja, da jo mestoma zasukne prav sladnostno, kar, žal, razvajenim ušesom najbolje ugaja. V svarilen zgled nam služi stavljeni skladatelj sedanjega stoletja, ki bi bil s početka prav dobro v cerkvenem duhu pisal, da bi ga bilo bolje podpiralo harmonije in kontrapunkta znanje; ko pa se je vdal moderno-sladnostnemu »copfu", postal je otročji glasbeni šaljivec. Te opazke omenili smo zato, ker vemo, da človeško delo nima nikdar popolnosti in še zato, ker smo vajeni zelo zmožnega skladatelja dela de-vati pod mikroskop. V vsem drugem pa bo maša, katero z dobro vestjo prav toplo priporočamo, ugajala, ker je 1. lahka, 2. melodijozna, 3. primernega obsega glasov, 4. za bolj šibke pevske moči pogojena in 5. v obče spodobna. V znak, da simpatiiujemo z mašo, naj služi to, da se bomo kmalu lotili spraviti jo ua naš cerkveni kor. Ako se bo maša prav v duhu Čislanega našega skladatelja izvrševala, ugajala bo tako dobro, da morda ne kmalu katera druga skladba tako. Ker smo lahko porok, da bode maša kaj rada v »uho šla", zato jej želimo muogo sreče ter končamo z besedami nemškega Schillerja: »Najbolj uglajena pot do človeškega srca pelje skozi uho". F a j g e 1 i. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. oktobra. (Trnjeva pot gnovateljev slovensko-katoliškega akademiškega društva »Danica".) Poročali smo svo.jedobno, da c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo ni potrdilo pravil akademičnega društva »Danice", in sicer radi tega, ker je po pravilih društveni poslovni jezik slovenski. Vrli vseučiliščniki, snovatelji tega društva, pritožili so se zoper ta odlok na ministra notranjih stvarij. — čakali so dolgo rešitve svoje vloge; sedaj so jo dobili, a u jih ugovor je odbit. Osnovalni odbor slovensko-katoliškega akademičnega društva »Danica" na Dunaju prejel je dne 5. oktobra 1893 sledeči odlok c. kr. policijskega ravnateljstva dunajskega: St. 91.514 III./12.992 društv. ur. Vis. c. kr. ministerstvo notranjih zadev spoznalo je z odlokom z dne 24. septembra 1893, št. 20 350 doročenim z odlokom vis. c. kr. nižje-avstrijskega namestništva z dne 1. oktobra 1893, št. 67.852 rekurzu Frančiška Jankoviča iu tovarišev na Dunaju proti naredbi tega visokega namestništva z dne 11. junija 1893, št. 35.697, s katero se je prepovedala ustanovitev slovensko-katoliškega akademičnega društva »Danica" na Dunaju, iz razlogov rekurzovane naredbe in pa ii nadaljnega razloga ne ugoditi, ker je smatrati porabo društvenega znaka po § 1. odstav. 3. pravil nameravanega z ozirom na njega demonstrativen pomen za nepri-pustno. O tem se obveščajo gospodje snovatelji v zmislu citovanega visokega odloka ter vračajo se jim odvečne (»entbehrlich") priloge rekurza. Na Dunaju, dne 3. oktobra 1893. Habrda m. p. — Belo-modro-rudeči trak — znak društva — kateri so vlagatelji priložili svoji prošnji za potrdilo pravil, je osodepoln za naše vseučiliščuike, da zato njih želji ni ugodil minister grof Taaffe! — Rezke besede nam silijo pod pero, a za danes jih odložimo. Vso stvar pa že sedaj priporočamo našim državnim poslancem, da natančneje poizvedo v državnem zboru, zakaj da uprav katoliško-mislečim slovenskim vseučiliščnikom ui dovoljeno osnovati lastnega društva. (Iz Rima) se nam poroča: Povodom imendne presvetlega cesarja je bila minolo sredo v cerkvi S. Maria deli1 Anima pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo, katero je daroval msgr. De Neckere, nadškof meletenski, ob obilni asistenci domače in tuje duhovščine. Petje je vrlo izvršila Gregorijanska šola pod vodstvom g. Miillerja. Svetega opravila so se udeležili: Veleposlanik pri sv. stolu, ekscelenca grof Revertera, veleposlaniški svetnik grof Brandis, od veleposlaništva pri Kvirinalu prvi tajnik in vojaški ataš^ z uradniki, vsi v uniformah, dalje kardinali Rampolla, Hohenlohe in Melchers, lvovski nadškof dr. Sembratowicz, paderbornski škof dr. Simar, msgr. de Waal, msgr. dr. Pick, vodja češkega kolegija dr. Leva, zastopniki Germanika, poljskega kolegija, mnogo članov tukajšnje avstri|ske naselbine, državnih in mestnih stražnikov. Opoludne je veleposlanik grof Revertera v palači Venezia vspre-jemal razne deputacije, ki so izražale udanostne ča-stitke presvitlemu cesarju s prošnjo, da jih naznani na najvišjem mestu. (Poštni nrad v Knežaku) Dnč 16. oktobra t. I. odpre se v Knežaku, v političnem okraju postojinskem, novi poštni urad, ki bode imel vsak dan jedenkratno zvezo s poštnim uradom v Zagorju pri Sv. Petru na Krasu. (Za mestno stavbeno zemljišče) ležeče mej La-termannovim drevoredom, novo Tržaško cesto in tirom južne železnice, in obsegajoče več manjših in večjih parcel, oglasilo se je do sedaj že več kupcev ponudnikov, ki nameravajo ondi zidati svoja nova poslopja, kakor hitro bode občinski svet sprejel njih ponudbe in rešil to stvar. Ta zadeva prišla bode bržkone pri prihodnji občinski seji na dnevni red ; to bilo bi vsaj z ozirom na kratki jesenski čas tembolj želeti, ker bi dotični kupci še radi v tem času in dokler je vreme za grajenje ugodno, z grajenjem pričeli. (Darila ca slovensko Alojzijevišče v Gorici.) G. Gregorčič Ant. sen., vikar, 102 gld.; g. Abram Janez, kanonik, 60 gld.; gg. Tabaj Audr., katehet, Tomšič Josip, vikar, Čerin Tom., prof., Zucchiatti Martin, župnik, po 10 gld.; g. Pavletič Got., župnik, 7 gld.; gg. Butar Tomaž, vikar, dr. France Sedej, po 5 gld.; g. V. A. 3 gld. 40 kr.; g. I. I. v Mirnem 1 gld. — Skupaj 223 gld. 40 kr. (Lloydova uprava) nameruje, kakor poročajo listi, odpustiti več sto delavcev. Ako se ta vest obi-stiui, bode gotovo dolžnost kompetentnih krogov poskrbeti tem revežem druzega zaslužka; ako ne, kedaj bo konec že itak velikej siromaščini delavskih krogov v Trstu? Sto in sto rok že čaka dela, da si zaslužijo kruha; ako se jim pa še to vzame, kar imajo, kaj potem? Socijalno vprašanje sili z vso močjo na hitro rešitev, in ako ga ne bodo rešili pravočasno pametni možje, se bo rešilo samo. »Prim. list." (Blagoslovljenje cerkve.) V nedeljo dne 1. oktobra t. 1. blagoslovila se je na slovesen način nova cerkvica sv. Tomaža v Vojniku. Vpričo mnogoštevilnega ljudstva priporočali so naš občespoštovani župnik vel. č. g. Andrej Vodušek v lepem govoru sv. Tomaža v vredno častenje, cerkvico pa v oskrb ljudstva ter po navadnih obredih blagoslovljenja darovali prvo sv. mašo v tem hramu božjem. »Domovina". (Pri konjski dirki v Žalcu) dne 24. sept. t. 1. se je udeležilo 19 dirkalcev. Med temi so dobili darila: I. Pri pričetni dirki (1 km.) Mart. Premšak iz Škofjevasi s svojo 31etno kobilo prvo darilo 50 gld. (2 mt. 30 sek.), drugo darilo (2-45) Mart. Premšak s svojo 41etno kobilo 25 gld., V. Ušen iz Spodnjih Grušovel s svojo 4letno kobilo tretje darilo (2-52) 15 gld. in Franc Svab iz St. Pavla ob Golski s svojo 3letno kobilo četrto darilo (2 55) 5 gld. II. Pri dirki plemenskih konj (2 km.) dobili so darila: Franc Osterman iz Arjevasi s svojo 6-letno kobilo prvo darilo (5 6) 50 gld., J. Žgank iz Zalea s svojo 51etno kobilo drugo darilo (5'16) 30 gld., Mart. Premšak iz Škofjevasi s svojo 4tetno kobilo tretje darilo (5'22) 15 gld., Franc Ocvirk iz Gor. Grušovel s svojo 51etno kobilo četrto darilo (5 36) 10 gld. III. Pri društveni dirki so dobili: Frane Osterman iz Arjevasi prvo darilo en dvokolni voz, vrednost 60 gld., drugo darilo (510) Franc Ocvirk iz Gor. Grušovel, konjsko opravo (5'23) vrednost 35 gld., tretje darilo je dobil Franc Žgank iz Žalca, konjsko opravo (5*24) vrednost 25 gld. in četrto darilo Martin Premšak iz Skofjevasi, dve ujzdi vrednost (5 36) 10 gld. »Dom." (Cerkvene vesti iz tržaške škofije.) C. g. Ig. Skobrtal je bil 17. sept. posvečen v mašnika. Kot bogoslovci so na novo sprejeti gg. Ivan Aničič, A. Antonaz, S.mon Červar, Dom. Fiamin, N. Gržinič, Fr. Horvat, Fr. Peršie, Ivan Tancabel, V. Vaselli in Emil Walker. — Zakrament sv. birme bodo delili prevzv. gosp. knezoškof: dne 8. t. m. v Dolenji-vasi, 9. v Vranjah, 10. v Boljunu, 11. v Pazu, 12. v Sušnjevici in Brdu, 13. v Cepiču, 14. v Koz-ljaku, 15. v Kršanu. (Cesarjev god. — Hašnikovo posvečevanje. — Nova maša. — Semenišče.) Iz Maribora: Milostivi knezoškof so, hvala Bogu, zopet ozdraveli. Na dan godovanja svetlega cesarja imeli so v stolici ob 9. uri pontiflkaino sv. mašo ob obilni asistenciji. Prisotni so bili pri sv. maši v mnogobrojnem številu načelniki in zastopniki raznih uradov državnih in deželnih. V znamenje veselja, da je dobrotljivi Bog ohranil presvetlega cesarja toliko let, plapolala je na nekaterih šolskih poslopjih cesarska zastava. — V četrtek ob polu osmih podelili so milostivi knezoškof v stolici gosp. Jakobu Vindišu, bivšemu četrtoletniku, ki je srečno prebil dolgotrajno trimesečno bolezen, zakrament sv. mašnikovega po-svečevanja. V nedeljo dne 8. t. m. obhajal bode g. Vindiš prvo sv. mašo v Leskovcu v dekanatu Za-vrče. — V nedeljo dne 1. oktobra pričelo se je šolsko leto na tukajšnjem semenišča z dvodnevnimi duhovnimi vajami; predavanja pa so se začela v četrtek. Novincev je vstopilo 17, ki so razven enega rodom Kranjca, vsi iz domače škofije. Vseh gojencev je 66, mej njimi štirje rodom iz ljubljanske škofije. (Ljubljansko kislo zelje), znano in na dobrem glasu — kakor kranjske klobase, — tudi daleč izven meje naše širše domovine, vnelo je tudi letos prav živahno kupčijo, in od blizu in daleč se poprašuje po njem nič manj pa zajedno tudi v obilih kvantitetah naroča. — Ker niso letos gosenice zelju obilo škodovale, obneslo se je tudi zunaj Ljubljane kaj dobro. Da bodo s tem naši krakovski in ostali ze-liarji imeli letos mnogo posla in se ve tudi nekaj dobička jim je le privoščiti, vsaj so ravno oni pripomogli največ dobremu glasu tega domačega pridelka. i (Družbi sv. Cirila in Metoda) je volil te dni I umrli posestnik in svečar Josip Bernard 100 gld. ' V testamentu izrečno povdarja, da se omenjena j svota izplača družbi celotno brez vseh percentualnih ! pristojbin. Časten spomin bodi blagosrčnemu darovalcu ! (Pri javni tomboli) ua korist I. ljubljanskega društva za podporo bolnim in onemoglim društveni-kom bodo naslednji dobitki: 5 trn po 10 kron v srebru; 4 kvaterne po 20 kron; 3 kvinterne po 40 kron; 1. tombola v zlatu 200 kron; 2. tombola v srebru 100 kron. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Točno ob 3. uri popoldne se tombola začne. Pred začetkom tombole svirala bo si. vojaška godba kralj Belgijskega polka št. 27 v »Zvezdi". Vsaka vlečena številka vidna bo na stolpu. Raz odra pa se bo vsaka vlečena številka s trobento in besedo naznanila. (Išca) je vsled zadnjih deževnih dnij prestopila svoje bregove in preplavila bližnjo okolico po barju, in napravila precej škode. j (S Štajerskega.) Ljudski misijon bo v Nazaretu na Štajerskem, katerega bosta vodila čč. gg. Doljak in Tomažetič. Začenja se 22. t. m. — Srebrno mašo je obhajal 19. sept. preč. g. o. V. Jerančič, gvardijan v Nazaretu. — V Nazaretu se je nastanil dolgoletni profesor in ravnatelj novomeške gimnazije o. Bernard Vovk; sedaj se posebno bavi z meteo-rologičnim opazovanjem. — Povodenj je tudi v Savinjski dolini naredila precej škode; v Šmartnu odnesla je most, i pri Vrbovcu brv. — V Smartnu pri Gornjemgradu je dal č. g. žipnik Rodošek vso cerkev preslikati. Delal je še mladi umetnik G. Fantoni, kolorit je krasen, vsporedba okusna. — »Slovensko planinsko društvo" vrlo napreduje, v Lučah storilo je že mnogo. — V Knitteifeldu na Štajerskem umrl je 30. sept. kapucin o. Roman Ipavic, bil je sin znanega skladatelja dr. G. Ipavica v St. Juriju ob južni železnici. Pri pogrebu ga je spremljalo 24 duhovnikov. R. i. p.! j (Iz Polhovega gradca.) Ker se od mnogoterih strani piše o deževju, katero je pred 14 dnevi strašilo prebivalstvo provzročivši ogromno škodo, naj sledi še nekaj vrstic iz našega kraja. Pri nas ome- ' njeno deževje sicer ni napravilo kake večje škode, j razven posameznikom, a provzročilo preplavljenje ob Gradašici ležečih njiv in travnikov. Od Hrastenic do Loga in še dalje drla je voda, da se nihče ni predrznil voziti po cesti. Še celo pošta ni mogla dvakrat v Ljubljano. To se ponavlja gotovo ob vsakem večjem deževju pa še v hujši in silnejši meri. Veliko se je že govorilo, da se naj Grada-ščina struga v spodnjem delu naše občine proti Dobrovi globeje sitoplje ter it istega kamenja ob levem bregu naredi trden nasip proti navalom o času hudega deževja; pa vse je potihnilo. Jako pametno bi bilo tudi, da bi ljudje spodnjih vasij: Hrastenice, Log, Belca in Dol. vas ob Gradašici zasadili vrbe, ki zabranjujejo kolikor toliko preplavljenje. — Bolezen »vročnica" jela je prenehavati. Kakor je gospod zdravnik vrhniški konštatiral, je še blizu 20 obolelih za to boleznijo. — Našim ljudem je Bog letos polja blagoslovil. Ni se jim treba bati zimske lakote in pomladnega pomanjkanja, da bodo le zmerno uživali. Vendar bode semtertja obveljal narodni izrek: „Enkrat z b'tom, drugikrat s psom." Le živini bo huda predla. Marsikaka slamica bo šla koncem zime raz streho. — Zopet nam je milosrčna roka neznanega dobrotnika poslala za revne učence naše šole obilo šolskega blaga. To je sedaj že tretjič. Ta blagi dobrotnik se Btrogo drži izreka: »Ne ve mi levica, kaj desna poda, — Ne d& nič desnica, nič leva ne zna." Naj bode milemu gosp. dobrotniku in podporniku naše šolske mladine tem mestom najiskrenejša zahvala! Bog mu obilo povrni! Ker se nadjam, da ta naš gospod dobrotnik gotovo prebira VaS cenjeni list, dovolite mi, gosp. vrednik, še nekaj vrstie. Naša šola zelo pogreša kak harmonij, dober tudi star, za pouk v petju. Vsaj vsakdo v4, da je petje vsemu pouku srce. Kako bi nam isti dobro došel! Nevenljiv spomenik bi si v naši šoli gosp. podpornik naše mladine postavil z napravo istega. — Tukaj sem res prekoračil meje uljudnosti; kajti podoben sem istemu, ki je prijel za celo roko. Pa ljudstvo pravi: »Molčeč jezik in stoječ mlin ničesar ne opravita." Gospod podpornik pozna razmere naše ter bode gotovo opravičeni tej želji ustregel. Bog daj! (Najdeno cerkveno bandero.) V Beljaku se nahaja izgubljeno, morebiti ukradeno cerkveno bandero. Kdor je pogreša, naj se obrne takoj do predstojništva župnijskega urada romarske cerkve na Peravi (Post: Villacb). (Iz Metlike), 6. oktobra: V sredo, 4. t. m., odšel je v Rim tukajšnji rojak, velečast. gosp. dr. Janko Koren, da dokonča v Rimu bogoslovske študije. Bog dal, da se vrne čez deset mesecev zdrav in vesel v svojo domovino in potem stalno v njej ostane! (Nova posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo.) Dne 10. t. m., popoludne ob i/i2. uri, bode v prostorih g. župana Gregorja Laha v Ložu prvi občni zbor novoustanovljene posojilnice za laški sodni okraj in politične občine Planina, Cirknica, Loški potok iu Draga s firmo : »Posojilnica za Sturi trg Lož in sosedstvo." (Dopolnilna volitev) v štajerski deželni zbor za spodnje štajerska mesta Celje, Brežice itd. bode 21. novembra t. 1. Namesto umrlega celjskega župana Neckermanna bodo Nemci volili dr. Em. Wokaun-a, pr,stava c. kr. sodnije v Celju. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. A. SlatinŠek, župnik pri sv. Kuugoti na Pohorju, se je odpovedal župniji na Ponikvi. — C. g. Jak. Vindiš je bil 5. t. m. v mašnika posvečen in bo imel svojo prvo sv. mašo v nedeljo 8. t. m. pri sv. Andreju v Leskovcu (Iz Tolmina.) Dne 30. sept. je bil v Tolminu soglasno za župana izvoljen g. Cazafura. (Čudež na pokopališču.) V Heldergemu, belgijski občini, dve milji od Alosta je umrl 2. sept. 1874 župnik Jan Krstnik Maeyer. Njegovo življenje je bilo življenje svetnika. Pred nekaj dnevi je bil moral biti v Heldergemu pogreb. Grobokop začne kopati grob na tistem mestu, kjer je bil pokopan župnik Maeyer. Ko pride v globočino jednega metra, naleti na trd predmet, bil je pokrov rakvi, v koji se je nahajalo nestrohnjeno truplo župnika Maeyerja. Duhovska obleka je bila razpadla v prah, a truplo je bilo trdo, skoraj okamenelo. Od 17. septembra derejo ljudje od vseh stranij v Heldergem, prepričat se o čudni prikazni. Zdravniki se čudijo temu, kajti truplo je ležalo 19 let v zemlji in bilo bi moralo trohneti, ker so trohnela trupla v najbližji okolici, posebno, ker je bil župnik Maeyer vodeničen, in vodenični ljudje hitro po smrti razpadejo v prah. ** Ko so rakev odprli, niso zapazili nobenega smradu. Heldergemski župnik je naznanil stvar škofu, ki mu je svetoval previdnost. Učeni ljudje si tega ne morejo razložiti, priprosti pa ranjcega jako čislajo. — Župnik Maeyer je bil rojen dne 27. febr. 1799 v Melselu. V zgodnji mladosti je že hrepenel po du-hovskem stanu, katera želja se mu je izpolnila dne 5. avgusta 1827. Kapelanoval je fari Hontenisse na Holandskem. Leta 1830 se je vrnil v svojo domovino ter prišel v Heldergem, kjer je razsajala nalezljiva bolezen. Mnogega je ozdravil, ko se je ozdravljenje zdelo že nemogoče. Imel je pri sebi svojo sestro, ki je bila večkrat nejevoljna, da je brat tako radodaren. Molče je poslušal njeno očitanje, vsaj je vedel, da tudi ona daje, kjer le more. Revno ljudstvo je imenovalo njegovo župnišče hišo božjo. Umrl je tako reven, da so mu morali prijatelji njegovi pokriti pogrebne stroške. Za to pa ga je Bog sam oslavil. Liga -+- 38. (Življenje v tovarnah.) Neki tovarniški mojster v Brnu je objavil sledeče: Delamo od 6. do 6. ure, skupaj čez 10 ur na dan. Tovarnarji so Be med seboj dogovorili, da ne bode nihče na teden več izgotovil kot 25 komadov robe. Vzlic temu morajo delavci delati in napravijo 35—40 komadov na teden. Seveda si tovarnar pomaga. V knjige se zapiše 25 komadov, drugo se vrže v skladišče. Kadar je polno, se delo ustavi in delavei naj se sprehajajo ali naj gredo kopat krompir. Sieer so nastavljeni tovarniški nadzorniki, a to še ne zadostuje. Delavec je bolj varen svojega življenja, kot popred, druge koristi pa nima. Je ravno tako preobložen z delom, trpi, delavke se zapeljujejo ali pa »sekirajo". Kadar pride nadzornik in delavce vpraša, se nihče ne oglasi, ker se vsak boji, da bode ob službo. Omenjeni mojster je delal 5 let v neki tovarni in bil odpuščen ravno zato, ker se je pritožil. Dobil je drugo službo — 80 kr. na dan. Za tistih 80 kr. je pa trpel! Kadar so iz starih cunj novo robo delali in jih tedaj morali s stroji trgati, se je tako kadilo, da nisi nič videl. Oči, nos, usta, ušesi, pljuča, vse je bilo s smrdljivim prahom zamašuno. Kakšno more biti zdravje ticega delavca, kakšen naraščaj? Iu vendar se ni nihče pritožil, nadzornik pa je odšel z zavestjo, da je spolnil svojo dolžnost v blagor delavca. Kdaj se bode v tem oziru pomagalo modernemu sužnju? Liga -)- 38. (Slučaj?) Po pariških volitvah so si naredili volilci propalega kandidata šalo. Kupili so rakev ter jo spustili v kanil. Jeden se je napravil za duhovnika in posnemal sv. obrede. Po končani šali pa ga je mrtvoud zadel, da je kmalu umrl, drug, ki je rakev spuščal, se je začel na celem životu tresti in tretji je znorel in kmalu umrl v norišnici. Je li to slučaj ? (Razglas.) Dne 16. oktobra 1893. leta, ob de-seti uri dopoludne, se bode pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani tavna ustna dražba 68 kilogramov nečistih cvibakovih drobtin. Kupec mora drobtiue takoj plačati in odpraviti. Napominane drobtine pogledajo se lahko vsaki dan pri tukajšnjem oskrbovalnem magacmu. HF" Današnjemu listu priložil je pasar g. Ivan Kregar v Ljubljani „ Vozni ved in cene<( prog, hi so na slovenskem ozemlji. Čč. gg. naročnikom ustreženo jc gotovo s to natančno sestavljeno prilogo. Narodno gospodarstvo. Lovska postava. Ker nameravajo lovsko postavo postavodajalni krogi zopet v pretresovanje vzeti, je zares prav ukrenila slavna c. kr. kmetijska družba, da je odbrala gg. zastopnike kmetijstva, katere bode k temu pretresovaniu poslala, da se bodo za pravične zahteve kmetov, glede lova, z vso odločnostjo potegnili ter zahtevali, da se ta zakon prenaredi vsaj toliko, da bode kmetič, ki mora od svojega sveta davke plačevati, tudi popolni gospodar na njem; da bode smel vse škodljive, ne samo raerčesa, ampak tudi druge živali na njem pokončati, naj že bode s puško ali z zanjko, koristnih živalij pa, da mu nobeden ne bode smel pokončati, tudi opravičeni lovec ne, če tudi te daleč od hiše zaidejo. Omeniti imam namen nekatere kvarljivce. Med temi je divji zajec jeden vrvib. Ker je pa ta že večkrat po svojem zasluženju obsojen kot velik škodljivec in še večji nedotakljivec, zatorej meni o njem ni potreba pisati. Ne vem pa, da bi kdo bil tiste Jegijone" krokarjev in vran opisal, katere se posebno v jeseni vel kih tropah sem in tje vlačijo, posebno po dolinah, ter se pasejo po njivah, koder je ječmen ali pšenica vsejana, ali pa še rajše turšico, kar jim je spomladi ostalo. Drugi jednako kot vrana za polje škodljivi ptič je golob. Oh je le toliko bolji, da se na koruzo ne ne useda, da bi jo obiral, je pa tudi toliko slabeji, t. j. škodljiveji, da se še med rastoče in zoreče žito useda ter ga obira. Obira ajdo, oves in proso. Te živali bi moral imeti vsak kmetovalee pravico po-končevati; seveda, ker nočejo čakati, da bi jih s palico pobijal, moralo bi se mu dovoliti, da jih sme strel|ati. Lovec ima po postavi pravico, da sme mačka, če se nekoliko od hiše oddalji, ustreliti. To tudi z veseljem stori. Sam sem videl in vselej, kedar mi pride dogodek na misel, se mi v srce užali. Sel sem neki dan iz polja proti domu. Malo proč od mene gre lovec s svojim lovcemvaruhom in pes gre ž njima. Ko pridejo ravno do moje njivb, pes obstoji ; lovec nameri in ustreli. Pobral ni nič. Drogi dan opoludne grem jaz na imenovano njivo z opravkom. Pridem ne misleč do obstreljenega mačka. Bil je še ravno na tistem mestu, kot je prejšnji dan lovec streljal; še je bil živ. Vstati ni mogel, prav poredkoma je zdihal ter zeval. Videvši, da se nikakor ne ozdravi, ga usmrtim. Nerolja me je obšla, če tudi moj maček ni bil, a čakal je na njivi na škodljive miši in ta neusmiljeni lovec ga je vsled njegove pridnosti pustil, da je počasno ginil. Ce je že pričel mrtviti ga, naj bi ga vsaj popolno usmrtil I Da bi se pač takrat, kedar pride lovska postava v razpravo, vsi poslanci, katere so kmetje volili, tudi zares za kmeta potegnili. Saj kmet plača vse njemu nakazane davke. Da jih pa zamore plačati, koliko truda, koliko ekrbij mora prestati; d^i, delati mora skoro noč in dan, in to posebno v sedanjih časih, ko je treba raznega imena davka vedno več plačevati; delavci, posli pa vedno večje plače zahtevajo. Letine so pa najraje slabe. Ne, pri nas je letos precej dobra letina, a denarja se pa le ne more veliko skupiti, ker vsak žitui pridelek ima za sto kilogramo/ tako ceno, kot jo je imel, dokler se je pa stari ceni prodajal stari cent; to ue mislim, da bi bila vaga kriva, pač pa so cene drugačne. Kadar kmetič take in jednake stvari premišljuje, se mu hote ali nehote stavi misel: kaj bode! No, ni nam pa ostati samo pri praznih skrbeh, temveč oglasimo se večkrat tudi v naših cenjenih listih, da bodo naši gg. poslanci izvedeli, ter da tudi drugi vedo, kaj nas teži, kaj želimo ter kaj nam je všeč, kaj pa da ne. Kmetje, le skusimo večkrat kaj pisati, če tudi so nas že dvakrat v slavnem deželnem zboru obsodili, da ne znamo umevno. Morda nas vendar le bodo umeli! Na pošten način se sme vsak za svoje pravice potegovati ter jih zahtevati, tudi priprosti kmet, ka-koršen sem. A. R. Društva. (Družbi sv. O i r i 1 'a in Metoda) je poslalo sežansko županstvo 100 gld., da se vpiše občina Sežana za pokroviteljico. Istotako je pokroviteljica postala Trnovsko-Ilirska podružuica, ki je po zadnjem izkazu poslala 162 gld. 20 kr. in sicer 100 gld. pokroviteljnine in 62 gld. 20 kr. udnine. Dohodek veselice, ki jo je priredila Šišenska podružnica na Kozlerjevem vrtu, ne iznaša 130 kron — kakor smo poročali prediadnjič — ampak 130 gld. Gornjesavinjska posojilnica v Moziiju je darovala 25 gld. Prve krone so darovali na Vranskem: Vesela družba 5 kron, č. g. župnik Balon, gospa Terezija Šentak in neimenovana gospa po 2 kr., gg. J. Munda, kapelan, A. Svetina, notar, Šventer, župan, S. Oset, Zdolšek, župnik šentjurski, kapelan Doberšek, Trobej, Drolc, gdč. Tlaker, g. Ocvirk, gospa Brinovec, g. Brinovec, g. učitelj Meglič, g. Kolšek, g. gimn. ravnatelj Lipeš, gospa šventer, gdč. Ema, Minka iu Fani Šentak, g. bogoslovec Kumer, g. Fr. Zgank po 1 kr.; nabral je krone č. g. kapelan Munda. V Velenju so darovali „prve, a ne zadnje krone": g. Fr. Skubic 5 kr., č. g. Fr. Cizej, č. g. Jak. Krušič, gg. Iv. Kranjec, Iv. Dor&n po 2 kr., gg. Frd. Pohor. M. Zikošek po 1 kr., poslal jih je g. Ivan N. Resman. V Ilirski Bistrici so darovali prve krone poleg zadnjič imenovanih : g. Ad. Lichtenstern z Dunaja 4 kr., gg. Fr. De-kleva, J. Ličan, L. Dolenec iz Ljubljane po 2 kr., gg. I. Škrjanc, J. Princ, A. Domladiš, I. Prosen, Neimenovana in neimenovan oo 1 kr.; prve krone je nabrala gdč. Franica Brinšek. Na predvečer nove maše č. g. A. Livrenčiča v Vrhpolju pri Vipavi so zložili tamošnji domoljubi 5 gld. 34 kr.; v Krapin-skih Toplicah je daroval za družbo g. Fr. Kuralt, tajnik hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva 10 kr., ki jih je poslal č. g. župnik Podboj; 3 kr. in 12 vin. je darovalo 6 brežkih domoljubov in prvo krono g. Micika Košir v Kamni Gorici. Iskreno se zahvaljujoč vsem dobrotnikom in darovateljem prvih kron sklepamo to pot z besedami velenjskih domoljubov, „dt so to prve, a ne zadnje krone" položene na domovinski žrtvenik za rešitev slovenske dece. (Družba sv. Cirila in Metod a).je prejela meseca julija, avgusta in septembra t. 1. I. od podružnic gld.: šentpeterske ljubljanske 158*40, ženske šentpeterske ljubljanske 209 40, brdske 97'—, ženske v Postojini 214"—, sv. Ivan pri Trstu 100—, komenske 72-—, ženske v Sežani 197'—, ženske tržaške 170-—, selške 25-—, litijske 190—, ženske šentjakobsko-trnovske v Ljubljani 45193, beljaške 30'—, celovške 30 30, pivške 21-—, mokronoške 43-—, trnovsko-bistriške 162 20, kranjske moške HO —, logaške ženske 58 —, ptujske 68 43, idrijske ženske 12 70, teharske 120'—, ženske v Kranju 72-70, apaške na Koroškem 28 — goriške ženske 100-—, graške izvan akad. 23 —, krške 20—, gornjigrafike 41-51, vipavske 23-—, sloveuiebistriške 15-—, ženske t Št. Jurju 60 —, v Tolstem vrhu 25-88, trboveljske 136 — v Vel. Pirešicu 10 31, konjiške 44 80, žužemberške 15-—, škocijanske 13 82. — II. Darovali so gld.: Kronini dari: nabrano od „Slov. Naroda" 977 67, stava v Celju 2-—, ii Maribora 10 —, dekan Bizer 8 50, iz Slivnice pri Št. Jurju 7-—, Iv. Stražiški 3-—, neimenovan 1-—, iz Kamne Gorice 2 50, koroški BMir" 57 50, iz Gotovelj 2 50, Peterlin 80—. iz Radgone 3—, dr. Lampe I1—, Sturm 2—, Končan 2-—, Svaton 2—, pri veliki skupščini v Sežani nabranih 145 —, pri prihodu v divaško jamo 20 75, šent-jaKobške trnovska ženska podružnica za prodane trakove 27-92, iz Velenja 7 50, Lednik v Podsredi 2 50, Kuralt v Zagrebu 5 —, z Vranskega 16-—, Bezget 1-—, S. Hudovernik nabral 16-30. iz Trnovega 8 —, župnik Zelnik 2-50, Ravnikarjevi 1-—, V. Nabergoj 1-—, pred veliko skupščino 4-—, dr. Stor pckrov. 100-—, občina Sežana pokr. 100"—, Fr. Jurca v Postojini pokrov. 100 —, pri dekanijski konferenci ji v Slov. Bistrici 10'—, pri zlati maši župnika F. Ratha 12-—, iz Sevnice 2 05, omizje v Mozirju 5-—, pri novi maši Lavrenčiča v Vrhpolju 5 34, breški krokarji 1 56, mozirska posojilnica 25'—, iz Kamne Gorice —'50, iz Dornberga 610. iz Kapele 5*30, učiteljstvo kamniškega okraja pokrov. 66-—, J. Kos v veseli družbi 2, prijatelj mladine v Železnikih 10-26, iz Ribnice 7—, Majdič v Celju 10-—. — Podružnice, katere še niso poslale doneskov za tekoče leto — iu takih je še nad trideset — prosim, da jih kmalu pošljejo glavni družbi, katera ima letos izredno velike troške za slovensko šolstvo. — V Ljubljani, dnč 1. oktobra 1893. Dr. J. Vošnjak 1. r.. blagajnik. (Narodna čitalnica v Cerknem.) Vabilo k veselici, katero priredi „Narodna čitalnica v Cerknem" v nedeljo, dne 8. oktobra t. I., v prostorih g. Andreja Kobala. — Vtpo-red: 1. J. Laharuar: „Roža", mešan zbor. 2. A. Foerster: „Domovini", mešan zbor. 3. Dramatičua predstava.'4. J. Lahamar: „Skrjanček", mešan zbor. 5. F. S. Vilhar: „SISvo". 6. Srečkauje. 7. Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. KATOLIŠKI SKLAD. Za ,katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: JtnezBulovec, posestnik in trgovec v Radovljici 100 kron . . . gld. 50 — I. U. dr. Jurij Sterbenee, nad-župnik in dekan leskovški, poslal je 80 gld., katere so zložili pri pastoralni konferenci v Leskoveu due 6. septembra zbrani nastopni gg.: Janez Dolina r, župnik na Raki „ 10 — Tomaž Vari, kapelan na Raki . „ 2'— Damijan Pavli č, mestni župnik v Kostanjevici.........10'— Josip Seigersehmied, mestni kapelan v Kostanjevici .... „ 5 — Kozma Pavli č, župnik v Križe- vem pri Kostanjevici......10'— Ignacij K u t n ar, župnik na Bučki „ 10'— Mihael Horvat, župnik na Čatežu pri Krškem........5'— Anton Gabri č, župnik v Cerkljah pri Krškem..................5'— Janez Knavs, mestni vikarij v Krškem....................5'— Ivan Lavrenčič, župnik v Bo- štanju............3-— Viktor Kochier, kapelan v Bo- štanju......................2 — Janez Piber, kapelan v Sent-Jer- neju, II. prispevek........2 — Anton Bojanec, kapelan v Ško- cijanu pri Dobravi..............2-— Luka Smolnikar, kapelan v Sko- cijanu pri Dobravi..............2 — France Krumpestar, kapelan v Leskoveu..........5 — France Dimnik, kapelan v Leskoveu ......................2-— T. K. iz Moravč........16 — Janez Miiller, farni upravitelj na Brezovcu pri Ljubljani..........5-— Janez Tavčar, župnik v Lešah, mesečnino za avgust, september in oktober.......... „ 15-— Mihael Klemenčič, mestni kapelan v Črnomlju........5-— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 6. oktobra 1893. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". Darovi za „katoliški sklad." naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani, Telegrami. Miirzsteg, 7. oktobra. Danes je bil poslednji lov na jelene v tej sezoni v Nass-kohru. Cesar in lovski gostje so ob štirih popoldne odpotovali na Dunaj. Dunaj, 6. oktobra. Zdravje poljedelskemu ministru se zboljšava. Zdravniki se nadejajo, da kmalu ozdravi. Dunaj, 7. oktobra. Grof Falkenhayn je imel popolnoma mirno noč. Splošno se dobro počuti in tudi jed mu diši. Po njegovem zdravju so popraševali nadvojvoda in nad-vojvodinja Rainer, princesinja Gizela iz Mo-nakova, grof Taaffe iz Orlova, ministri, generalni pobočnik Bolfras in župan Prix. Dunaj, 6. oktobra. „Fremdenblatt" oporeka trditvi „ Novega Vremena", posneti po srbskih listih, da avstrijski vojaki v lim-skem okolišu delajo utrdbe, na katere se bodo opirali, ko se bodo dalje pomikali proti Solunu, kar že vzbuja vznemirjenost v Carigradu. „ Fremdenblatt" pravi, da listi, ki imajo zvezo s srbsko vlado, vzpodbujajo agitacije v Bosni, kar je v zvezi z drugimi novejšimi dogodki vredno pozornosti. Te prikazni se bodo skrbno opazovale in so pretehtavale, če se jim ni potrebno pravočasno upreti. Monakovo, 6. oktobra. Zbornica je odklonila predlog, da se sklene adresa na krono. Barcelona. 6. oktobra. Napadnika Pal-lasa so danes zjutraj ustrelili. London, 6. oktobra. Po došlih poročilih se je bombardovanje Eia de Janeiro zopet začelo. Banke so vse zaprte. Trgovina se je popolnoma ustavila. Santiago. 6. oktobra. Vojni minister je dal demisijo. Senat je izjavil, da je Vini-cunovo ministerstvo se zakrivilo veleizdaje in ukazal ministre zapreti. — Predsednik vene-zuelski je odstopil in podpredsednik Alvarez prevzame predsedništvo. Novi York. 7. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je prišel semkaj in odpotuje na ladiji „Bretagne". Umrli so: 4. oktobra, Helena Pintar, delavka, 47 let, Kravja dolina 11, vnetica črev. 5. oktobra. Jožef Japel, trgovski pomočnik, 17 let, Gradišče 8, driska. 6. oktobra. Ana Ziakovsky, profesorjeva hči, 27 let, Pred prulami 27, jetika. — Alojzij Rojšek, delavčev sin, 4 mesece, Streliške ulice 11, jetika. V bolnišnici: 4. oktobra. Jakob Cotman, gostač, 80 let, ostarelost. Vremensko sporočilo. J Cas Stanje Veter Vreme 1 Mokrine i na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v ram toplomera po Celziju 7. u. zjut. 6 2. u. pop. 9. u. zveč. 736 3 736 0 737 4 17 8 22-2 17 2 sl. jzap. I jasno zm. jzap. del. oblač. sl.jzapad | del. jasno 0'00 Srednja temperatura 19'10. za 6'2° nad normalom Tržsie eetie v Ljubljani dno 7. oktobra. gi.|kr. gl- kr. Pženi'-a. m.st. . . . 7 60 Speh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ . . . 6 — Surovo maslo, „ — 86, Uečmen,..... 6 — Jajce, jedno „ — 3l Oves, ., ... 6 40 Mleko, liter .... — Ajda. „ ... 8 — Goveje meso, k«r. . — H41 Proso, „ ... 6 —■ Telečje „ . . — 58, Koruza, , ... 6 — Svinjsko „ ., . — 62j Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo „ „ . — 35 Leča, liktl. . . . 12 — Pišanee..... — 65, Grah...... 12 — Golob ..... — 18 Fižol, .... S — Seno, 100 k*r. . . 3 57 Maslo, ker. . 1 04 Slama, . ■ 2 67 I Mast, _ 68 Drva trda. 4 kub. intr. 7 40 Špeh »vež. — 62 „ mehka, „ 5 — S x x x X X x x X X g s X hipotekarno posojilo. \T r/l.i f m obrestljivi in povračljivi papir X Altllll za naiaganje denarja. — Vsled i X XXXXXXXXXXXXXXXXXX no bolgarsko državno jj X X t 501 1 mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze. 670no bolgarsko državno hipotekarno pOSOjilO 50 26 daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so: Hipotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko v prvi vrsti na železnici Ruščuk-Varna in Kaspičan-Solija-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. More se podražiti, ker te obligacije stoje kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolnoma davka in pristojbin je prosto za sedaj in za vso prihodnjost. Se lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Gonfu. Veliko donaša, po sedanjem kurzu 61/, odstotka. Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k Sebi poklicati nepozabljivo, iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater in sestro, gospo Nežo K o e c n I e r Jurija po dolgi, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes v petek, dne 6. oktobra ob štirih popoldne v 50. letu starosti. Pogreb bode v nedeljo, dne 8 t. m. ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, šolski drevored štv. 10. Svete maše za dušo blage pokojnice brale se bodo v stolni cerkvi v Ljubljani in v raznih drugih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1893. Žalujoči ostali. 90 cm. visok HI AZ MAMILO. p. n. S tem se usojam naznaniti, da sem za ta čas, ker se ne morem še preseliti v svojo prodajalnieo na Stolnem trgu, najel v Čevljarskih olicah št. 8 (Czornjjovft liišn) skladišče, kjer tudi prodajam. Zlasti se usojam p. n. občinstvo opozarjati na moje dražestne novotarije v posamenierijskih in vseh nakitnih predmetih, čipkah, tančicah, svil-nem blagu, baržunlh, pliših, rokovicah, zavratnikih, ovratnikih, rutah itd. Prav mnogoštevilnega poseta prosi 502 2 - 1 odličnim spoštovanjem Alojzij Perše. starega 13 do 16 let, ki zna slovenski in in nemški, sprejme takoj prodajalnica z mešanim blagom. 499 4-1 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo. U MATIJA HORVAT, [jj [j®j čevljarski mojster, V v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, ^ priporoča se prečast. duhovščini in sl. občinstvu v L^j pjj obila naročanja raznovrstnega ^jfl^ |jjj SfefemTF&la^ $ katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega ^^ LJfJ blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L™J ^ oblike. 85 12-9 pfljj iflWOVP glycerinske l ldI5ovy specijalitete. * Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg. rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol milo in toalelno Lysol-gliccrin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—11 14 \ I 0110 \TrF zilravstvenooblastveno pre-Im.ivlJlFlMJ.Ll ** skušena zobna ereme. T. A. Sarg-a sin ti eonip., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunpju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijuh. Št. 1104. -r Menjalna delniška družba — S „J*I IS M O U H" S £ UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. J xxxxxxxxxxxxxxxxxx Na prodaj je z ličnim okvirom vred, popolno izgotovljen, za nizko ceno 65 f»-ol»«" - — —— - —-v----JT ----U — —---- — in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. ^ K Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skoz leto in dan in sieer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5*50, 6'—, 7*— 8'—, 9-—, 10-— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anion Obreza, tapeolrar, v Ljubljani, Selenburgove ulice I. Najcenejši kraj zu nakupovanje otročjih vozičkov. 537 50—48 & ^ ^ & & & & ^ ^ ^ & ^ ^ EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leta 1859.— Koncesijonovano v Avstriji dnč 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, v svoji palači. „EQUITABLE" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje. Premoženje dn6 31. decembra 1892 . . gld. 382,650.130 02 Dohodki leta 1892 ......... 100.715.593-72 Novih zavarovanj je bilo sklenjenih 1892 „ 501,225.790-— Zavarovanega kapitala jcbilo 31. dec. 1892 „ 2.127,405.613 — Zaklad dobičkov dnč 31. dec. 1892. leta „ 77,974.538-72 Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika druitvena palača „Stook-im-Eisen" na Dunaju vredna 2,300.000 gld. Vspehi 20!etnih leta 1893 dokončanih zavarovanj za slučaj smrti in za učakanje z 20letnim nabiranjem dobička: Police št. 78.580. Zavarovana svota dol. 1000'—. Starost: 28 let. Letna zavarovalnina dol. 48'15. Zavarovanec vplačal je skozi 20 let dol. 963'—. Leta 1893 mu je bilo na ubero vzeti 1. ali gotovine dol. 1608-82 (s tem se mu povrne za vsakih 100 dolarjev vplačane zavarovalnine 167 dolarjev, ali vrnejo se mu vse vplačane premije z nad 6% letnimi obresti vred), 2. ali doplačano, premij opuščeno po smrti plačilno polico za dol. 3615 —, 3. ali dosmrtno zivotno rento letnih dol. 118-54. Police št. 77.773. 458 3-1 Zavarovana svota dol. 5000- — Starost: 34 let. Letna zavarovalnina dol 247 45. Zavarovanec vplačal je skozi 20 let dol. 4919. Leta 1893 mu je bilo na izbero vzeti 1. ali gotovine dolarjev 8224-45 (s tem se mu povrne za vsakih 100 dolarjev vplačane zavarovalnine 166 dolarjev), 2. ali doplačano . premij opuščeno po smrti plačilno polico za dolarjev 16.000 -, 3. ali dosmrtno životno rento letnih dol. 6S1-95. i za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. Glavni zastopnik za Kranjsko: Alfred Ledenik v Ijubljani, Mestni trg 25. Goldinarjev stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s iinim afrikom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljobljani, Selenburgove ulice I. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. SV" Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene 536 50—48 SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke nSlavije* imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera je doslej iznašala po IO°/0, 20°/0, 25° o in jedno leto celo 48° 0. Za škode izplačala je doslej banka „SIavijau čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovauje življenja, dokazujejo naslednje p i* i m e r e s 1. Miha Dolničar is Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dne 15. oktobru 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 goldinarjev 00 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 1000 goldinarjev. 2. Josip Zanoškar, deželni oftcijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarija 1876 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 1000 goldinarjev. 3. Henrik grof Wurmbrand v Konjicah zavaroval se je dnč 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dnč 15. marca 1877 uplačal 1188 gld. dediči njegovi pa so od banke „Slavijeu prejeli 6000 gld. 4. Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval se je dne 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dne 17. julija 1881, izplačala je banka »Slavija" kapital 1000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Kakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1S78, umrl pa je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld. 6. Luka Sabec, trgovec in posestnik v Št. Peti u na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 1SS2 za 1900 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejčič, župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarija 1892 in je umrl že dnč 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Babu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija 1891 16S gld. 88 kr.; banka „Slavijau pa bode vsalcej imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke »Slavij e" v Ljubljani 120 >5.17 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je K MIHI 33 52-41 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da so škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejio in redilnejšo kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v belili, zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Solidne, zložne močne ln čudovito ccncne stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištva samo iz napojenega masivnega lesa Jos. Mo-a v Bistri, poŠta Borovnica. (230 52-24) Radi preselitve kamnoseške obrti razprodam svojo veliko, izborno zalogo „THE GRESHAM" zavarovalno društvo za živi;jaaje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko: ij, Giselastrasso 1, i Pešta. Franz-Josefolat; 5O°/0 cciu'je"W ko vsak drugi kamnosek. (3"s) II.1 V ITI I I1A Vlh sedaj poleg mesarskega mostu v Ljubljani, I«I * MiTIIiliain p0lem Poljske ulice 49 nasproti učiteljišču. ^Najprimernejša darila za vsako priliko so|| Sj Q švicarske žepne ure i Jf ^ilU^^ katere ima v največji izberi v zalogi [jjl v hiši društva. ;uiu| J. l um št 5 in O, v hiši društva. . . frankov 125,305.151 22,840.056 Društvena aktiva dne 31. decembra 181)2......... Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 .... Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• . . . „ 271,905.620 V zadnji oseuinajstmescčni poslovnim dobi vložilo se je pri društvu za „ 125,732,050 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb...................... 1.853.916.605 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastoj) v Ljiil>ljani 435 (12-2) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. France Čuden, jj urar v 3^jnl>ljfi,ni, fHiki trg fjj Po najnižji ceni dobe se tudi naj-raznovrstnejšo stenske ure, ure za dvo-rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. Največja zaloga prstanov, uhanov, verižic, srebrnih in zlatih, vse po to- L^j varniški ceni. 1S5 28 16 Hi Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani ceniki so [tf L franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno. Zflravila za živino, Skušena redilna štnpa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti, slabo prebav-lja ; zboljšnje mleko in nareja, da krave dajo ni t t~ — mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 26 lekarni l^mfei©®!«!® v Ljubljani zraven rotovža in sc vsalc dan s pošto razpošiljajo. Najnižje cene in najboljše blago. Najnižje cene Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri v Tj} ubijau i Mestni trg lO. 272 ZALOGA 23 nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah. J K Zaloga železniških v • š 111 po najnižjih cenah. I > u ii a j 8 k a borza. Dn6 7. oktobra. Papirna renta 5%, 16* davka . . . Brebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... N&poleondor (20 fr.)....... Cisarski cekini ......... Nemških mark 100........ 97 gld. 05 kr. 96 . 80 * 119 „ 35 96 „ 30 997 „ - 335 „ 50 126 „ 20 10 „ 02 5 „ 97 62 „ 10 n Dni 6. oktobra. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» % Kreditne srečke, 100 gld.......194 St. Genois srečke, 40 gld.......67 116 gld. 30 kr. 93 „ 85 „ 146 161 194 98 101 25 75 60 10 75 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — • Salmove srečke, 40 gld........69 . — „ Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 65 . — . Ljubljanske srečke......... 24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 "gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.^2895 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 ' Papirnih rubeljev 100 . . . • • • l^1 25 50 JSJT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba MEBCIJB« Hallzeile St. 10 Dunaj, »ariahiUgrstram 74 B. &£~PoJamlla vvseh gospodarskih in fnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flavnie.