Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsrii das od 11.—12. ure dopold. Tetofon št. 113. V Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Rarošnlna tisto: Celo leto..........r2 k Pol leta.............6 K Četrt leta ...... 3 K. Mesečno ............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 136. Maribor, dne 22. novembra 1909. Letnik L Naprej! Zjanimivo misel bejremo v celjskem „Dnevniku“: Zjveza napredne štajerske mladine naj se nikar ne spušča v noben ^kulturni boj“ in naj verska vprašanja pušča popolnoma pri strani. Ker nimamo slcivenskegaj; pregovora za to, smo si, ko smo to brali, mislili po nemško tifsto znano: iWär.’s ni-eht (verflucht gescjfieitj. es wäre herzlich dumm zu nennen Na kakšnem programu pa naj dete. Zveza napredne mladine, če se verskih vprašanj načeloma ne bi smela dotikati?! Na narodnem? Dobro, pa to ni zadosti. .Na moralnem, pravi Člankar v „Dnevniku.“ Pa na kakšni morali, vprašajmo! Na tisti, ki obstoji vi „vagledmem življenju“', odgovarja napredni organizator. Kaj pa je zgledno življenjeMladinski organizator na lo modro mo.či; zato J očemo zdaj mi govoriti dalje. Zgledno življenje bi po mislih štajerskih nar prednjakov bilo brezdvomno to, če bi štajerski fant bral Macharja tea se držal njegovih moralnih naukov, ki ne dišijo, po „strupu iz Judeje,“ Zgleden bi bil nadalje slovenski) mladenič, če bi koMkofmanj hodil v cerkev. Zgledno bi bilo njegovo'življenje, če bi manj mahi kot bral .„(Narodni Dnevnik.“I Zgled drugim bi štajerski fant /bij, če bi v;elik|o duhovščini in Rimu) žabjaviljjal, kakor bi bil’ tudi zgleden, Če bi na sokolskijh veselicah do ranega jutra krokal. Zgledno bi! živel, če bi svete zakramente z Ma ch a r-jem smatral za ostanke iz judovskega maitijkovanst-va in jih zato nikoli ne prejemal,, zgleden bi bil tudi, ce bi se spovednice izogibal »in moralo rajši zajemal iz Ha e ekln in Bülseheht. Zgledna bi se imenovala slovenska mladenka, če bi čele noči preplesala, zgledno bi) bilo njeno življenje, Če bi mesto molitvenikov brala Zolo ali Ehen K;e>yevo, zgled} drugim bi bila, če bi na božja pota ne hodila, ampak rajši v napredne oštarije, zgledno bi žtLvela, Če bi mesto rožnega venca brala evefice iz nadrednih' podlistkov;, v zgled bi jo bilo treba postaviti} če bi rajši kot mater in dušnega pastirja poslušala različne v vsakem oziru prosvetljene liberalne učiteljice. rAli ni to morebiti res, gospod mladinski organizator ? Eiberalce je sama gola’ hinavščina. Ne upajo se pred slovenskoj ljudstvo in njega mlaidjlpo priti naravnost s svojim brezboštvom. Molčali bodo spočetka o velikih vprašanjih, kar se toliko pravi,, da bodo mladino vzgajali v verski brezbrižnosti, To je potem seveda kfdcor nalašč tjsa popolno razkristja-njenje mladine, Ko bo mladina zadosti versko indiferentna, pa bodo začeli z naravmostnim sovraštvom zoper verq in krščanstvo pOSebič* ki ga mrzijo, -£*» kor ga mrzi satan. Ampak eno je in ostajne: Stranka, ki se boji 4 bistveno točko svojega programa pred maso, stranka, ki se že ob rojstvu zlaže, ljudje, ki to prikrivajo, s čemur morajo začeti, so, sojeni. Naše ljudstvo bi moralo biti skrajno nevedno, bi moralo samo sebe zaničevati inj bi se samo obsodilo za manjvreden element, če bi se komu posrečilo, ga tako surovo in naivno preslepiti! Tak atentat na razumnost in razvitost našega slovenskega krščanskega ljudstva je danes nemogoč! Stati pq moramo vendarle na straži. Koder je Madina zanemarjena in propada, se bo zbrala v nasprotnem taboru, ker, pri ni treba nobenih žrtev, se ni treba ničemur odreči, se ni treba izpopolnjevati, se ne vpraša po samozatajevanju, vzgoji volje in idealih, treba je samo zabavljati, kričati, scjvražiti in podirati* kar' zna vsak. Kar je krščanske mlaJdine, se mora še tesneje združiti, kot je že. Zato pozdravljamo sklep^ da dobi naša mladina s prihodnjim letom lasten mladinsko vzgoje vajini im organizatorioni list. Sej to moramo izvršiti, da se štajerska mladinska organizacija popolnoma enotno reorganizira in ima v Mariboru svoje središče, odkoder se bo vodilo delo tudi Za najmanjši kraj po enem samem načrtu. Spvražrkk od nas vedno več zahteva — bodimo mu za tq hvaležni. Občni zbor zveze Orlov v Ljubljani. Včeraj, djue 21, novembra se je vršil občni zbor zveze Oirlov v hotelu Union v Ljubljani. Iz vseh krar jev širne slovenske domovine so prihiteli zastopniki raznih odsekov v Ljubljano. Tu se je videlo razun Kranjcev udeležnikc iz Štajerske, Primorske in Koroške. V jutro Db 8, uri so se zbrali mnogoštevilni zborovalci v frančiškanski cerkvi k svfeti maši, ka- tero je služil g. kanonik Šiška. Po maši zbrali so so vsi v hotelu Union. Občni zbor je otvori! predsednik Zveze brat dr, Lovro Pogačjnib s krasnimi in vznesenimi besedami. Ko sta tajnik in blagajnik podala svoja poročila, je nastalo velikansko navdušenje med zbranimi. Kakor, je namreč dognjala statistika, se je v teku, dveh let, odkar, obstoji organizacija, ustanovilo 95 telovajdnih odsekov, po Širni slovenski domovini z nad 2000 Člani. Njih Število se bo pa v< kratkem zopet zgatno povečalo, ter ustanovilo zopet nekaj novih odsekov., Ob 11, uri se jje zborovanje pretrgalo. Sprejela se je resolucija, predlagana po bratu Podlesniku, v kateri zborovalci kot zastopniki slovenske nadebudne mladine ogorčeno protestirajo proti nesramni gbr^i liberalcev preji blagemu pokrovitelju mladine, knezoškofu dr. Jegliču. Resolucija je bila z viharnim odobravanjem sprejeta in odposlana na prevzvišenega vladiko. Opoldne so zborovalci skupno obedovali v hoteiu Union ter ob 2, uri zopet nadaljevali zborovanje. Tekom popoldanskega zborovanja, ki je trajalo do ,4. ure, se je marsikaj koristnega ukrenilo, Zvezane prireditve se bodo od sedaj naprej vršile po možnosti vsako drugo leto in ne, kakor sedaj, vsako leto. V; prihodnjem letu se bode vršilo pet Zveznih prireditev, in sicer za vsako pokrajino (deželo) po eno. Tudi pri nas 'na Štajerskem se bo vršila ena Zve-zina prireditev. Kraj se bo po domačih odsekih določil in naznanil Zviezinemu predsedstvu. Opomniti pa je tr.eba, da se mora vsaka prireditev predsedstvu naznaniti najmanj tri tedne preje. Vsak odsekov odbor naj sklebe dvoje, ali se vrši prireditev v večjem obsegu pri vsakem vremenu, ali pa odpadejo izleti v širšem obsegu pri slabem vremenu in se mesto njih vrše pođuena predavanja. Nadalje si je sklenilo, izpremjenitr par. 10 in 13, poslovnika Zveze v toliko, da se imenuje za vsako deželo en podpredsednik, ki pa mora biti predsedniki kakega telovadnega odseka. Dalje ni treba priti od sedaj naprej na občni zbor drugemu kot predsedniku in načelniku, a boljše je seveda, ako jih more priti več, Štirje torej niso več obvezni. Za prvega predsednika je bil izvoljen zopet brat dr., Lovro Pogačnik, za drugega predsednika, oziroma1 prvega podpredsednika brat Podlesnik. Za podpredsednika za Štajersko je bil izvoljen deželni poslanec in profesor dr, Verstovšek v Mariboru. Vaditeljski zbor se je na enak način konstituiral. Tudi tukaj so se imenovali za posamezne po-krajihe štirje Zivezini vaditeljski pbdna-ßelniki. Za Štajersko je bil imenovan mariborski načelnik brat PODLISTEK. Skopuhov sin. (Dalje.) Toda bival je v dajljni tujijni in le tuji ljudje sso hodili po Zatiišjkem gradur. Prišlo pa jih je veliko kropit; največ seveda iz radovednosti., kakšen je pač od znotraj la starodavni grad, o (katerem so tolikokrat čuli razne povest! in bajke. Po stari šegi našega ljudstva se je Szbrtaja na večer precejena gruča možakov, starejših dn mlajših, pri mrliču, da stražijo mrtvo truplo brata zemljana!, ki se je v življjenjfu sicer prav močno 'razlikoval od njih, katerega pa je sedaj uklonila bridka smrt, ki pas pojednači vse brez izjeme. DaL pri tej grüöi ni manjkalo Groge Štempiharja, in da je imel danes on. glavno besedo, temu se piač nihče ne bo čudili* Bil je junak današnjega večera, To je tudi on sam dobro vedel, in radost in samozavest, ki je ob-, čutil v globočin«. Stempiharskega svojega srca, slikala se je kaj živo na njegovem dolgem, rudečem obrazu, iz katerega ste dve drobni očesci pol lisičje in pol bndalostno zijali v beli svet. Razkladal je na dolgo in Široko razne pojedinosti iz življenja umrlega starca, povdarjal njegovo skopuštvo in zvezo s hudičem, največkrat pa je moral danes ponavljat! to, kako da je prišel danes dopoldne v grad in ga našel mrtvega na tleli. , Ravpo' je bil dokončaj to povest, ko ga dregne novo prišli sosed Martin ek in pravi: ; — I no, sosed Groga, meni še nisi povedal, laj se ti je pripetilo danes; torej ti si ga našel, po-*©j vendar, Id», tedaj, kako? — To pa to, jezi se dolgin Štempihar, vsakemu posebej, kaj ne? Prej bi bil posluša1., radovednost ti, Marfenčasta! Bog te je dni!! Hrošča sem mu prinesel, hrošča, pa takega, Ida bi ga plačal oni profesor iz mesta, no, saj ga poznate, oni, ki pride včasih v ta kraj cvetlice nabirat, oni bi ga s cekinom plačal, s cekinom pravim, takega hrošča sem pprinesel starcu v grad. Vstopim v prvo sobo In na tleh ga vidim ležati z obrazom k tlom obrnjenim. Jaz skočim tje, potresem ga pryič, drugič *— ne gane se, potipljem srce — zadosti sem vedel! Ta je pač tam, kjer ni kebrov, miskm si, hitro letim v trg k gospodu župniku in k gospodu sodnejku, da pripravijo in ukrenejo vse, kur je treba in da hitro naznanijo sinu, ki — — Kam si pa hrošča dal ?, prestriže ga Mar-Itinek’ in gleda svetlo, kdkor bi sedel pred vrečo cekinov. — I, kam neki, izppstilj sem živalied, naj živi revše, zavrne ga oni. —I Kaj ga nisi hotel prodati za cekin onemu — kako si že (rekel ?, drzne se ponižno opomniti Martin ek. — K a-ar a j ? Prodati?. iZja cekin? Da bi oni cvrl in kuhteJ ubogo živali|co? (To pa, to ! Kaj je meni za cekin ? -- Igpiusti žSvalteo, Štempihar, dobro delo boš imel pred Gosplpdom!, Sejal sem samemu sebi in izpustil sem jo in dobro deld je več vredno kot pet Košev cekinov! — Groga se pa vselej izreže, grohočejo se moža^« naJ o^rog in živahno Odobravajo nepresežni humor svojega junaka; i Pove naj, kako jp stari hudiča izganjal!, Suje se zdajci več glasov in v spodbudo, d|a bi povedal, dregajo ga od- VeS stmtd. Groga uvidi takoj važnost položaja in vzravna se ponosno, kakor petelin na gnoju, predno zapoje svoj kikiriki, prične slovesno: —. To pa, to, fantje in možajki! Kar je res, je pa res: In Če stokrat pravi oni učitelj, d$(| ni preganjal hudiča, da je le poskušal „jelektriko“', ali kakšno zver že, jaz pa mu ne jverjamete, nikdar in nikelj mu ne verjamem, ker sem na * lastne oči videl, kako ga je (izganjal. t Bilo je nekega večera. Polna luna je sijala in jaz sem počasi korakal proti gdaidu, v roki (sem pa nesel žabo, daj jo oddam starcu, kakor mi je bil naroči!.. Vstopim v sobo, dam mut žabo, potem se pa hitro izmuzam skoz« vrata. Pa motite se, Če mislite, da sem Šel/ domov, ni Šel domov Štempiharjev Groga, |ne, ampak p,red vrtati je stal in mislil si je: Tu bodeš stal in gle- dal skozi ključavnico, kaj pač počne 'stari copernak-Gledam in gf.edam in kar strah mer ih od n j ost popolnoma proste roke, Chiairi izjavna tudi, da je ’on za svojo osebo proti Vsak*’, rekonstrukciji kabinetu,, Sylvestrovo pismo Gla-binskenra da se od slovanske strani napačno razlaga, Neniške stranke, ki prihajali o do spozhalija, da bodo morale odnehati, skušajo sedaj prikrivati svoje tozadevne sklepe, ker si ne upajo ž njimi v javnost. nil sem se ob ključavnico — v skpkir pa. {»rebrnem neko mizico, ki je stala» pred vrati, da se z groznim ropotom zvrne im tla. kji (glej! Takrat vidim ŠKrigjnitl mimo mene velikega mačka,, v jezi ga brcnem z nogo, on pa se phjihkh zalkadi v merne ijn zdajcy, sem videl, ikako mu je ogenj Švigal iz gobca. Zidaj pa le( tecL Groga, mislil (sem si, in tekel sem, kar le morem teči in prej pi*sem obstal, pred-no se nisem zavalil domia !na steljo m) kotu. To pa, to, možaki in fantje, kar sem videl, sem pja videl. V žab*’. je( bil zlodej in (stari ga je izgnal in zljodej je bežal v podobi tistega mačka! ■ iTiako je pravil Štempiharjev Grloga do pozne noči. r *, Zjhnaj pa je bilo temno kakor v rogu in goste mo^le so se podile po širnem nebul Po jZJiteŠju je vladal mrtvaški mir; le včasih so se vitke! jelke in sloki meceani žalostno stresnih in pripognili zelene vrhove in bujno so 'šepetali med seboj o smrtd starega grajŠČakg*, ki je tolikokrat Uho in zamišljeno korakal tod po samotnih gozdičih Zatišja., Dan pozneje vila se je Črna vrste prat' po kopališču. . Spremljala je starega Zatišnika na zadnji poti. Prvi za krsto je korakal/ njegov sin Lucijan, ki je bil , nemudoma prišel iz rezidence. (Dali* pritiodnflij Edino dij-: .Sylvester je imel tcfliko poguma* da je odkrito pisal iGlabfmskemu, kaj so v resnici sklenile nemške stranke, ’ Državni zbor. Slovenski klub ima sejo jutri 23. t. m. dopoldne ob 11. tiri. Isti dan popoldne ob 4. uri ima sejo Slovanska Jednota. V sredo 24. t. m. ob enajstih dopoldne je seja klubovih načelnikov, ob dveh popoldne pa plenarna seja državnega zbora. Sklicanje deželnih zborov. Ve\ deželnih odborov je nujno prosilo vlado, naj skliče deželne zbore še tekom tega leta, da se lahko poskrbi za najnujnejše deželne potrebščine, Z ozirom) na zapleten položaj v državnem zboru pa vladi ni mogoče storiti delinitvne sklepe. Ce bi se posrečilo doseči v državnem zboru sporazum med strankami, bi' ta zboroval, tako se vsaj sedaj namerava, dJo 17, decembra; ta da|n -,bi se pričele z,a poslance bgžpčne počitnice. Deželne zbore bi bilo potem mogoče sklicati .za dr ugi teden decembra in bi) tako zborovali od 26, decembra pa do približpo srede januarja, nato bi se zopet sešel državni zbor. Vsekakofpa bode sklican itežjeavstrijski deželni zbor decembra meseca na kratko zasedanje. Vojne pripravef na Ruskem, Na vshodni ruski meji je zadnji čas opažati živahno vojaško gibanje. V obmejne kraje prihaja vedno veliko število ruskih častnikov nadzorovat položaj čet *:u v koliko je še treba zboljšanja. To je v z!vezi s tem, ker se v kratkem opuste vse trdnjave na Ruskem in Poljskem, razun tpdnjave; ,Wrest-Li-towisk, ki postane moderna trdjnjafva prve vrste ter bo glavna opora ruski armadi v slučaju vojne. Atentat na častnike. Veliko razburjenje je povzročila vest, da je o-koli 40 Častnikov avstrijskega generalneiga štaba dobilo po pošti škatliice in v njih v oblatih praške, o katerih je preiskava dognala, da je ciankali, Poši-ljatvi je bil priložen tudi hcktografirah dopis, v katerem se trdi, da se je posrečilo iznajti novo zdravilo. Vzorec tegal zdravila je priložen. -„Sodite sami, to bo najboljša reklama za nas.“ (Priloženo je bilo tudi navodilo, kako se mora zavjžiti omenjeno „(zdravilo“1 * * *. Tako pošiljatev je prejel dne 17, t. m. tudi stotnik Mader na Dunaju. Mader jo odprl pošiljatev in povedal navzočim kolegom vsebino pisma. Seveda se je to smatralo za šalo. Eden častnikov je pa vendar prosil stotnika, naj tega nikar ne zavžije. Vkljub temu je pa Mader zvečer izpil v vodi raztopljeni prašek. Takoj ga je prijel hud krč in bil je tekom 10 minut mrtev. Obdukcija je dognala, da je umrl Mader vsled zastrupi]enja po ciankaliju. Dosedaj se še ni posrečilo, da bi prišli na sled zločincu. [Značilno je, da so dobili, pošiljat ve edino-le stotniki generalnega štaba, ki so do zadnjega novembrskega afvanzma služili pri raznih polkih kot nadporočniki in bili prideljeni generalnemu štalbu. Preiskava, je dosedaj navezana edino-lo na kombinacije in je možno, da je treba iskati zločinca med vojaškimi krogi, izključeno pa tudi ni, da pripada» morilec civilnemu stanu in si je iz porpčila zadnjega a-vanzma njemu osebno neznane nove stotnike generalnega Štaba izbral za žrtve. ’ Medinee — ponarejevalec bankovcev — oproščen. Pred dunajskimi porotniki stfr stala v petek dne 19. t, m. 321etni slušatelj medicine Ladislav Košek in SOletna njegova, prijateljica t^a&kajitinja Ad. pk Kurz. Košek je bil obsojen,, ker( je ponarejal bankovce, pl. Kurz je obtožena, sokrifydfe. Hoška so aretirali dne 23. aprilu letos. Pri njem, so. našli več zelo dobro ponarejenih 50-kronskih bankovcev. (Obtožencev oče je bil inženir Severpe železnice, maturo fe napffafvil obtoženec po smrti -svojega očeta ldta. 1894, posvetil se je medicini in je od leta 1894/ dio 1. 1902 napravil vse rigoroze razven zadnjega z odliko. Košek je vstopil leta 1902 na klinikfo, kjer se je osobite1 pečal s preiskovanjem kirvi in bakterij. -Bil je-zelo marljiv in vnet za svoj ppklijb, Nesrecai za Hoška je bila. ker je ob nekem izletu v! dunajjsko okolico .zasledil med prebivalstvom malarijo. Popolnoma se je posvetil proučavanju in preiskovanju malarije, hodil je po dunajski okolici in zdravil osebe, ki so bolehale na 'malariji. Doma je pa proučavaj malarijo in zanemarjal predpisane študije. Pl, Kurzova je vzdržatvjala Študjenta, ki je kljub inštrukcijam zabrede;! v vedno večjo revščino, ki je vzbudila v njem1 misel, da bi pričel ponarejati bankovce. Kurzova mu je, preskrbela BOkrbnski -bankovec in Hosek je žaeei ponarejati bankovce, Kurzova jihi je pa spriavljfeJ'a: med svet. (Köskovi ponarejeni bankovci so zelo podobni pravim. V svojem zagovoru Koset; navaja v obrambo, i paj, katerega so zasedali vedno Slovenci, ne razpiše in ga odda kar pod roko! Je to pravičnost? Ali more trditi še vlada, da ne dela proti Slovencem? To zaušnico nam je dal na novo grof Stürgkh, katerega hočejo imeti za nokega ministrskega predsednika.! O tem se mora govoriti; še tudi na D(un|i|uJ — Zarišimo si Slovenci zopet y spomin žalostna dejstva zadnjega tedna: 'dr. Pewetz Spintre, Slov, kmečka zvesa priredi prihodnjo nedeljo več zborovanj na .katerih se bo zavzelo stališče prati nameravanemu davku na vino. Južna železnica nastavlja pri nas s posebnim veseljem radikalno, nemške uradnike Ker ravnateljstvo to rado taji, zato je dobro opozoriti, da ravno sedaj njeni uslužbenci pri nas pobirajo za eüdmarsiuö Roseggerstiftung. , , Spremembe med dajmajtiinskimi, gjkofi, lMed višjo dalmatinsko duhovščinof se veliko govori o predstojećih spremembah med dalmatinskimi škofi, Kakor znano, je pred tremi leti hudo obolel zadrski nadškof Dvornik in mu je bil že takrat prpdeljen: pomožni Škiof v osebi kanonika Borzaitija,. -Nadškof Dvornik je teuer okreval, vendar pa. ne toliko, da bi lahka opravljal svojo težavno službo.- Zato, bo najbrže. resigniral. Edino to je vzrok,,, da, rimska, kurija želi novega nadškofa v Zadru, nty pa (fiferoiu^ med Rrinom in Zadrom,- radi vprašanja o,^glagolicj, kakor to poročajo nekateri laški liberalni listi. Kot nasledniki nadškofa Dvornika se imenujejo: pomožni škof zadrski Borzatti, k* skoro gotovo ne bo prišel v poštev, ker mi popolnoma zmožen hrvaščine, nadajje makarski pomožni škof dr. % Ca'rič, šibe-niški .škof dr. V. Pusilič, in rektor zadrskega bogoslovja msgr. dr. Ä. Gjivojc. Med temi štirimi kandidati imata zadnja dva največ upanja, da zasedeta nadškofijsko stolico v (Zadru. Odlikovanje. Cesar je podelil bivšemu ravnatelju mariborske sadijo- in vinorejske šole Hermanu Goethe naslov Vladnega svetnika. V gosposki zbornici je predlože! baron Heilert zakonski načrt za ohranjevanje zgodovinskih in pa -umetnih spomenikov. ;.A Novela k zakonu o pokojninskem zavarovanju. .Upravni odbor občnega pokojninskega zavoda za nameščence je sklenil, naj se občini pokojninski zavod ■öbrne čim prej do centralnih zvez interesentov, da bj! na podlagi vprašalne pole, katero bode izdala v to, svrho centrala, izrazile svoje mnenje glede novele k zakonu o pokojninskem zavarovanju. iTo, pismenim potom nabrajno gradivo, tnaj bi poleg z že ;ptidobl(jenimi izkušnjami centrale in deželnih uradov služilo kot podlaga ustni enketji v ožjem krogu in za šeštavd tozadevne spomenice. Manuel, kralj portugalski, se mudi te dni, kakor smo že poročali, na AngJlel&kemj. Listi poročajo, da ima ta obisk tudi namen pripraviti vse potrebno za zaroko portugalskega kralja jz angleško p/rince-zinjo Aleksandro. V soboto sta se nameravana zaročenca prvič videla. Reforma koledarja? V juniju prihodnjega) leta bo/ v Londonu med/aarodni kongres trgovskih zbornic in trgovsko-tobrtnih organizaciji; na njem se bo tudi govorilo o reformi gregorijanskega koledarja in o ustapljenjiu Velike) noči. Prefekt, ki je že prigla-. šen,, prediha,, naj bi bilo nj* leto S2 tednov in en dan izven tednov, brezj datuma: Novo leto. Leto bi bilo razdeljeno na 4 enake kvartale po 3 mesece, prva dva meseca bi imelaj po 80, zadjnji pa 31 dni. Prvi dan vsakega zadnjega meseca b(i prišel na nedeljo, 1. januar, 1/april,' 1. jujij i,n 1, oktobejf' na ponedeljek, 1. februar, 1. mafij 1/. avgust in 1. november paj na sredo.( Prestopni (dan bi se postavil med 31. junijem in 1. julijem in bi ne imzf, ne datuma, nq tedenske označbe, kakor Novo leto. Projekt ima baje precej nade na sprejetje. Usposobljenostni Izpiti' -za: ilJUdske šole). K tem izpitom so se Javili v Ljubljani sledeči (kandidat j e iž Štajerskega: Roš Josip v Dolu iz verouka; za šole z slovenskim in nemškimi učnpm jezikom: Jerše Josip v Kapelah pri Brežicah; Jerše Miljko v Ormožu; Karol Mravljak v Cadramu; Debelak Doroteja v St. Vidu p A Grobelnem; Gorjup A'nüca v Trbovljah; Rojnik Marija pri Braslovčah in Pirc-: Gabrič Anica v Z&bukovjtf pri Sevnici. Preosnova sodnega prava. Pravosodno ministrstvo objavlja načrte o preosnovl sodnega prava in o izpremembi sodnih organizacij, Nejuristi naj bi dobili večji vpliv pri sodnijah. Uvesti nameravajo prisedna sodišča (Schöffengerichte), ki naj bi razsoj?la o tiskovnih deliktih in o kazeuskih zadevah mesto porot, pri katerih presega kazen petletno ječo. Poleg velikih prisedniških sodišč hočejo uvesti tudi manjša prisedniška sodišča, v katerih bi bila dva sodnika in dva prisednika. O vseh sodnih zadevah: krivdorek, kazenske posledice bi skupno odločavali. Lajiki morajo svoj pravorek utemeljiti. Porotna sodišča bodo sodila zgolj o politiških hudodelstvih in prestopkih, kakor tudi o protipostavnostih, za katere je odločena nad 10-letna kazen. Delokrog okrajnih sodišč se ne izpremeni. Ptujski „Stajerc“ se je popolnomp zbirtval. Dokler sta ga iz Haloz zalagala sedanja rekruta Rajnski in Humski, je še zanimal včasih, sedaj pa ko starikavi otročaj v njem sam , svoje dolgočasne burke uganja, hoteč imponirati svetu, bo pa kmalu moral od okrajnega zastopa v najem vzeti ostalo polovico borlskega’ mosta, kjer sta za Slavjč-Heller svojo robo plakatirala, da bo Še kdo kaj porajtal na tega vsiljivega glumača. Uqecifriiöek, poišči si spet dopisnikov, da ne boš stokrat isto trobil in si s svojimi bedarijami dajal ubožnega spričevala. Ali misliš, da ves svet kar drhti od radovednosti, kakšno karto je kdo tebi, poslal? Ne bodil vendar tako silno naiven! Nova iznajdba. Poročnik Ludovao Purt je iznašel avtomatično pripravo, ki bo naznanjata po železniških vogovih postaje, tako da izprevodrfckjbm ne bode več treba izklfčjevati postaj). To je električen aparat, ki se pritrdi na vseh volovih in potem samostojno deluje. Rajvnatelijstvo državnih železnic bo za poizkus uporabilo to iznajdbo. Srbska volilna reforma ima v svojem načrtu med drugim določilo, da prodsedjbiki /sodišč prve instance," kakor tudi sodniki, dalje zdravniki, profesorji in inženirji v državpi službi v svojih službenih krajih nimajo pajsivne volilne pravice za skupščino.' Preganjanje Slovakov. V Požunu je bilo preteklo soboto obsojenih več Slovakov radi „jščuvanja“ proti ogrski narodnosti. Dva sth bila obsojjena na šest mesecev zapora, dva na tri mesece, sedem na dva, meseca, in eden na en mesec zapora. S tem je gotpipo mažarsKa narodnost rešena. 3WE" Ne pozabite na Št. Ilj! Štajersko. Pretep. Po Mariboru se je ra/znesla vest, da so se; preteklo sobjofo po poči stepjli 'v Arntržu slovenski in nemški delavci in da so bili pri tepežu 3 delavci ubiti, 15 pa ranjenih. T(h vest je, kakor poroča >,M[ontagSrZjeitung“j, skrajno pretirana. Res je prišlo v soboto dne 2i, t. m. po, noči v neki gostil_ ni v Arnužu do tepeža med slivenskimi in nemškimi gqisti. (Pri tepežu pa je bjl težko ranjen samo 32-letnii Zidar Franje Zinner, kajftrega so prepeljali v graško bolnišnico. < Nemški pobalini v Mariboru začenjajo s podvojeno surovlostjo preganjati vsak znate slovanske narodnosti, V,čer.aj okoli pete ure popoldne so napadli nekega slovetaskega mladeniča;, ki je nosil znak Zveze slovenskih mladeničev, Ker jih je bilo veliko število, so se lotili našega mladeniča/ to svojo nemško moč kazali s tem, da niso odnehali, dokler mu niso iztrgali slovensko-mladeniškega znalka. (Policaja pa seveda ni bilo od nikoder, da bi bil zapodil te nemške surovine. To je zopet lep dokaz, kakšne cvetke poganja „nemška kultura“ y Mariboru. Samoumor. 20-letna učiteljica Gizela Laibacher se je v soboto 20. t. m. dopoldne v Mariboru zastrupila. Ako-ravno je bita zdravniška pomoč takoj pri rokah, vendar ni bilo več pomoči za njo. Učiteljica Laibacher je bila zaročena z okrožnim zdravnikom Czmilom iz Naiaeje pri Radgoni, ker se pa nista mogla poročiti radi prevelikih dolgov ženina, se je iz žalosti zastrupila. ■Razvanje , pri Mariboru. Razvanjski učitelj A. K.: Legat je tožil Člana krajnega! šolskega sveta P. Trinko in Fridrih Ratha radi razžaljenja časti, storjene v neki ulogij na okrajni šolski svet mariborski,, Trinko je bil obsojen na 100 kron, Rajih na 50 kron kazni, Ljutomer. V 1 vanjcih so za žmnjsko tehtnico izkopali jamo. Pr,i kopanju je bilo seveda veliko otroških radovednežev. Med njimi je bil tudii Andrej (Heric, katerega je devetletni/ Rantaša iz otroške nagajivosti sunil v jamo, Heric je padel tako nesrečno, da si je Zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Radgono. Ptuj. Ravnatelj tukajšnje deželne gimnazije Gubo je zapustil zavod.; Zjajčasno vodstvo je ppevzel profesor đr^ Schöbinger. Cirkovce. Zopet nov kinč je dobila po neumornem prizadevanju č. g. župnika A. Ravšla in po neizčrpljivi radodarnosti faranov nova farna cerkev: nove orgije. Zadnjo nedeljo jih je slovesno blagoslovil in vodil cerkveno slovesnost ob asistenci sosednjih in domačih duhovnikov stolni dekan m g. dr. I. Mlakar. O glje imajo trinajst spremenov, osem oklepnikov ia štiri zbiralnike ter so 76-to delo iz slavnoznane tvrdke Josipa Brandla v Maribora. Kolavdator, stolni kapelnik v Mariboru, Fr. Trop je posebno hvalil fino intonacijo, sigurno odgovarjanje in nprav krasno zunanjo opremo. Orgije so ponos mojstru, veselje pa faranom. Slov. Bistrica. Včeraj smo imeli tukajšnji blovenci lepo veselico, ki so nam jo priredili naši vrli mladeniči in naše pridne mladenke. Fantje so predstavljali gledališko igro „Vaški skopuh“, dekleta pa igro „Pri gospodi“. Vsi so rešili svoje uloge spretno, nekateri celo prav dobro. Osobito pa nam je služilo v veliko zabavo tisto štajersko dekle, ki se je v tako kratkem času pretvorila v korajžno Kranjico ter je brez spotikanja „govoriva po gorensko“. Ne samo zato zasluži naša mladina zahvalo, ker nam je priskrbela mnogo prijetne zabave, ampak posebno še zato, ker je ves dobiček te prireditve namenilo za podporo ubogim otrokom okoliške šole. Kakor je naglašal v nagovoru mladenič Hostej, nameravajo nasprotniki nam ugrabiti slovenske otroke, in žalibog je do3ti takih, ki za Judeževe groše prodajo lastno deeo. Proti takim nakanam se moramo postaviti v bran in storiti vse, kar je v nsš h močeh, da ohranimo slovensko deco slovenskemu narodu in temu naroda našo zemljo. Pozdravljena slovenska, krščanska mladina v službi narodno - obrambne misli! V Laškem trgu je umrl vodja zemljiške knjige v p., Venoel Schneider. Truplo so prepeljali v Gradec. - Celje. Državno prsvdništvo toži urednika „Deutsche Wacht“ dr. Balogha, kor je s pasjim bičem napadel učitelja Abtriebs,. Balogh se bo moral zagovarjati radi žaljenja uradnega dostojanstva. Radovedni smo, kaj se bo zgodilo z dr. Baioghom Celje „Zveza slovenskih coscilric“ je line’s v četrtek. dne. 18 t. m. n ■ n. zbor. „Narodni Dnevnik“ poroča, da s n s . „J r L d - 'fes -ni s\L '...* tor se je tudi -3gob L-ia l-pša bodočnost Zvem’ dsfeuni“. Ta „:epša bodočno/t“ A/--: '; tiskare« je goto*? - zvezi s pogostimi prihodi tj&bljsfiskega dr. Žerfeva v Celje ;n so Celjani gotovo privolili v njegovo zahtevo, da se -ee-jska „Zadružna zveza“ premesti v Ljubljana in zdroži z'liberalno .Zvezo slovenskih zadrug“. Za to žrtev jim je pa dr. Žerjav gotovo preskrbel kaj kupit 4-. n. pr. IjuLl I „Narodri tiskarni“, da bedo mogli : čs :• ogromne dc o g OOOOi"! Šolske potrebščine kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki: a Goričar & Leskovšek si v CELJU, GraSka ulica «. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papiija, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črail in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. HA PEBELOI HA DROBHOP ■ ■T ä S ’e; X Pravična men ln vaga *• 1“ 8-{Z Saš X 7^31 3 §-■= X E g o ž M « II IS «8 IS*m f at ! S o s 2 Pl * S3? s ir -s‘g c Q6 e S - £ ž « 1:23 s’""* XXX iwuisat »Mftsaau Kt«B»t9*đ XXX