Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj, Maribor z Podjetnik Trol zaradi prepovedi koncerta od države terja 81 tisočakov V središču Gorišnica z Vrtec že več let premajhen, rešitve ni na vidiku  Stran 2 Ptuj, petek, k 17 17. jjunija ij 2022 Od 17. 6. d TV-spore SPORED D COLOR CMYK stran 1 {e  C@M Ptuj, 18. junij 2022 18 www.poli.si w  Stran 7 LLetnik ik LXXV z ššt. 46 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj z Odlagališče Gajke bo občino še lepo udarilo po žepu NOVI FOSILI: Občinstvo pride na koncerte zaradi glasbe, ne zaradi imena 16. JUNIJ 2022 št. 24 petek, 17. 6. 2022 do 23. 6. 2022 Polona Vetrih »Vsi veliki ljudje doživljajo padce. Zlasti ženske.« »Do Gradca bo smrdelo, ne le do Spuhlje« S temi besedami je nekdanji ptujski župan Štefan Čelan slikovito opisal, kaj bi pomenilo, če se kup z odpadki v Gajkah odpre. Ponazoril je razsežnost okoljskega bremena, ki je odloženo na zaprti deponiji. Poleg okoljskega davka bo deponija v prihodnje zahtevala lep kupček občinskih milijonov. Več na strani 3. Katja Tratnik »Očitno so mi jutra usojena.« Aktualno Ormož z Na mejnem prehodu je promet povečan, občasno tudi kolone Turizem Slovenija z  Stran 2 Za družinsko namakanje v termah od 20 do 90 evrov  Stran 9 Podjetništvo Ptuj z Podjetje JP Montage: »Nadejamo se sodelovanja v projektu drugega tira!« Vedno dražje šolstvo z Črna kronika Podravje z Voda letos usodna že za štiri osebe, lani za 25 Za štiri odstotke več učencev zaposlenega 40 odstotkov več pedagoškega kadra  Strani 6 in 7 petkova izdaja  Stran 12 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa. www.tednik.si  Stran 5 Foto: ČG Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 17. junija 2022 Ptuj, Maribor z Ptujski podjetnik zaradi prepovedi koncerta od države terja 81 tisočakov »Drugo kot dober koncert me v tej zgodbi ni zanimalo« Pred leti je v javnosti veliko prahu dvignila napoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića – Thompsona, ki bi bil v Mariboru, organiziral bi ga ptujski glasbenik, organizator koncertov in gostinec Milan Trol. Državni organi so izvedbo koncerta, ki je bil po Trolovih besedah v nekaj urah razprodan, preprečili. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je predlani odločilo, da bi Thompson v Sloveniji lahko nastopal, a se Ptujčan takrat za organizacijo koncerta ni odločil. Je pa zoper državo sprožil odškodninsko tožbo v znesku 81.000 evrov. Ali bo do nje upravičen, bo odločalo ptujsko okrožno sodišče. Milan Trol se je v iskanju pravice obrnil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki o dotičnem primeru še ni odločilo. „V industriji srečanj sem prisoten več kot 25 let, kot organizator koncertov in glasbenik. V Sloveniji in tujini sem organiziral ogromno koncertov, zagotovo čez 500. Za koncert Thompsona smo pripravili vso potreb- no dokumentacijo, med drugim varnostni načrt in oceno tveganja, na policijsko postajo smo oddali vlogo za organizacijo prireditve. Postopek smo izvedli enako kot za vsak drugi koncert, vse v skladu z zakonodajo. Na policijski postaji smo imeli še dva ali tri sestanke, kjer smo se dogovorili, da bo prireditev poleg naše varnostne službe varovala tudi policija. Koncert smo razprodali do zadnjega sedeža,“ je na sodišču ta teden povedal Trol. Dodal je, da so se za spomladi načrtovani koncert, bil bi 20. maja 2017, začeli dogovarjati že vsaj pol leta prej, torej jeseni 2016. Pogodbo z zastopniki pevca Thompsona so sklenili 28. marca 2017. Foto: Sta/M24 MNZ junija 2020 organizaciji koncerta dalo prosto pot Mariborska upravna enota je organizacijo koncerta Marka Perkovića – Thompsona ustavila dvakrat. Prvič ji je MNZ kot drugostopenjski organ pritrdilo, a je odločbo o prepovedi koncerta nato odpravilo upravno sodišče in primer vrnilo v ponovno odločanje. Drugič je odločitev UE Maribor o prepovedi koncerta v začetku junija 2020 razveljavilo MNZ in Trolu dalo na voljo tri dni časa, da sporoči nov datum koncerta. Ker je takrat svetu zavladala korona, so bile tudi v Sloveniji razmere zelo negotove. „MNZ sem zaprosil za podaljšanje roka, ki je bil kratek, samo tri dni. Tega nam niso odobrili, mi pa zaradi hude epidemiološke situacije tudi nismo napovedali koncerta. Mislim, da je bilo dovoljeno zbiranje deset ljudi. V treh dneh ni bilo moč sprejeti odločitve, ne znam si predstavljati medijskega pritiska, ki bi sledil,“ je izpostavil Milan Trol. Trolov odvetnik Marinšek pa je pojasnil: „Takrat organizacija koncerta ne bi bila možna niti hipotetično niti teoretično, tridnevni rok za odločitev je bil absolutno prekratek, vendar ga upravni organ kljub prošnji organizatorja ni želel podaljšati.“ Tega si ne bi predstavljal niti v najhujši nočni mori Trol je pojasnil, da je najprej glede organizacije vse teklo kot običajno. Ko so dogodek javno napovedali oziroma objavili na portalu Eventim, se je začela dogajati nepredstavljiva mora. „Niti v sanjah, v najhujši nočni mori, si tega ne bi mogel predstavljati. Mediji so vršili nenormalni pritisk, telefon sem naenkrat imel rdeč od neznanih številk, klici novinarjev so bili zjutraj, podnevi, še ponoči, Eventimu se je sesula spletna stran.“ Rdeča luč koncertu zaradi varnostnega tveganja Po Trolovih navedbah v prvi polovici meseca maja ni kazalo na kakršnekoli zaplete, tudi glede na informacije s policije. A se je upravna enota (UE) Maribor na predlog policije odločila drugače in za 20. maja napovedni koncert zaradi varnostnega tveganja prepovedala. Vzrok za tveganje naj bi bila prodaja vstopnic v tujini, od koder bi lahko prišli obiskovalci, ki bi lahko povzročali kazniva dejanja. Prav tako naj bi obstajala možnost konflikta med privrženci in nasprotniki hrvaškega pevca. Milan Trol je na sodišču dejal, da pri vprašanjih varnostnega tveganja vedno sledi zakonodaji, predpisom in navodilom organov, sicer pa po njegovem mnenju vsak koncert, ko je dvorana polna, predstavlja varnostno tveganje. Poudaril je, da je naredil vse in še več, kar so pri obravnavi vloge od njega zahtevali državni organi. „Gre za super glasbenega izvajalca, profesionalca“ Za organizacijo Thompsonovega koncerta se je Ptujčan odločil predvsem zaradi njegove glasbe. „Gre za super glasbenega izvajalca, profesionalca. Poslušal sem Foto: ČG Milan Trol je na sodišču povedal, da naj bi kupcem vstopnic denar vrnil, medtem ko pevcu s pogodbo dogovorjenega zneska ni plačal. „Še danes jim dolgujem, sodno me sicer še ne terjajo.“ Sodišče se ne bo ukvarjalo z vsebino pesmi ... Na ptujskem okrožnem sodišču bodo po sodnih počitnicah, 24. avgusta, predvidoma zaslišali Thompsonovega zastopnika (menedžerja) Zdravka Barišića. Sodnik Matjaž Neudauer je poudaril, se bo sodišče ukvarjalo z vprašanjem morebitne protipravnosti prepovedi organizacije koncerta, ne pa z vsebino pesmi, ki jih pevec izvaja. Napovedal je tudi vpogled v dokumentacijo v spisu UE Maribor o Trolovi vlogi za Thompsonov koncert. njegove pesmi, spremljal oglede na Youtube kanalu, sledil, kje nastopa. V tujini je imel več koncertov, kjer je bilo prisotnih po več tisoč ljudi, informacij o izgredih nisem zasledil, bili so dobri koncerti. Koncertirali so na bistveno večjih trgih oziroma prizoriščih, kot je Slovenija. Za Maribor smo v hipu prodali 1.200 vstopnic, drugo kot rokenrol in dober koncert me v tej zgodbi ni zanimalo. Thompson izvaja vrhunske pesmi, lepe ljubezenske, so ekipa profesionalnih glasbenikov.“ Na vprašanje državne odvetnice, ki v sporu zastopa toženo stranko, to je Republiko Slovenijo, ali je bil seznanjen, da pevca v javnosti povezujejo z ustaško ideologijo, je Trol odgovoril, da ne. „Policijska postaja Maribor nas je prosila, če lahko pridobimo repertoar pesmi. Med njimi ni bilo problematičnih, bil bi koncert ljubezenskih pesmi. Sam sem že bil na Thompsonovem koncertu in lahko rečem, da je bil glede reda, glasbe in vzdušja eden izmed najboljših, kar sem jih doživel. Nič, o čemer so naši mediji pisali, ne drži. Česa takšnega si več ne želim, še naprej bom delal koncerte, če mi bo zdravje dopuščalo, skozi takšno kalvarijo pa res več ne želim iti.“ UE Maribor je sicer v odločbi o prepovedi koncerta med drugim navedla, da sporni pozdrav “Za dom spremni” in vsebina Thompsonovih pesmi s spremljajočo ikonografijo ne spreminja tega, da vse to simbolizira sovraštvo zoper ljudi z drugačno versko in etnično pripadnostjo ter poveličuje ustaštvo. O varnostnem tveganju naj bi govorile Interpolove depeše Trolov odvetnik Igor Marinšek je sodišču predložil soglasje Policijske postaje Maribor 1, da se prireditev izvede pod pogoji, ki so navedeni v soglasju. „Iz soglasja ne izhaja, da bi obstajal varnostni zadržek ali pomislek, da se prireditev ne bi izvedla,“ je pojasnil odvetnik in v spis vložil še spisek za koncert predvidenih pesmi, med njimi naj ne bi bilo spornih, kot je bil kasneje očitek v medijskih objavah, ki jim je sledila prepoved koncerta.“ Marinšek je oporekal tudi argumentaciji državnih organov, da naj bi bile v spisu upravne enote negativne odločbe, na podlagi katerih je UE Maribor odločila, da so Thompsonovi koncerti povezani z visokim varnostnim tveganjem. Pri tem naj bi se med drugim sklicevali na Interpolove depeše. „Res sta bila v enem ali dveh primerih koncerta odpovedana, a iz razloga odpovedi najemne pogodbe, kar pa seveda ni enako,“ je še pripomnil Trolov odvetnik. Mojca Zemljarič Trnovska vas z Za večji oglaševalski red v obdobjih pred volitvami Prepovedali plakatiranje na avtobusnih postajah Na zadnji seji občinskega sveta je beseda tekla tudi o prihajajočih jesenskih lokalnih volitvah in oglaševanju političnih strank. Občinsko glasilo Trnovski zvon namreč izide le nekajkrat na leto, jesenska izdaja po tradiciji ob občinskem prazniku, ki ga v Trnovski vasi slavijo oktobra, kar takorekoč sovpade z volitvami. Zato so se morali svetniki odločiti, ali bi bilo za to priložnost smiselno pripraviti posebno izdajo glasila. Pretehtavali so obe varianti in se slednjič strinjali, da dodatna številka časopisa ni potrebna, saj lahko stranke svoje kandidate predstavijo tudi na druge načine. Pred državnozborskimi volitvami nespoštovanje dogovorov in kaos »Občanom že tako na dom pošiljajo predvolilne brošure in postavljajo plakate, za kar pa morajo predhodno pridobiti soglasje lastnika zemljišča ali nepremičnine. Glede na kaos, ki smo mu bili priča med zadnjimi parlamentarnimi volitvami aprila letos, ko so stranke svoje kandidate oglaševale povsod, pa če je bilo tam primerno ali ne, je bil tudi že skrajni čas, da uredimo in poenotimo pravila oglaševanja,« je pojasnil župan Alojz Benko. »V občini nimamo oglaševalskih mest, prav tako ne odloka o plakatiranju. Zato je bila dosedanja praksa takšna, da smo se z vsako politično stranko posebej dogovarjali, kako in kje se bo oglaševala in lepila plakate svojih kandidatov, kar pa se je izkazalo za neučinko- vito. Stene avtobusnih postaj denimo so bile polne obrazov tistih, ki so si želeli v hram demokracije, bitka za prostor na premajhni površini pa vse prej kot vljudna, saj so konkurenti drug drugemu trgali plakate oziroma jih preprosto prelepili s svojimi. Ko je volitev konec, pa mora občina čistiti za njimi. Zato smo se v izogib naštetemu odločili plakatiranje na avtobusnih postajah v času predvolilnih kampanj v celoti prepovedati.« SD Foto: ČG V Trnovski vasi so poenotili pravila oglaševanja političnih strank v času volitev. Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 17. junija 2022 3 Ormož z Na mejnem prehodu občasno kolone Ptuj z Odlagališče Gajke bo občino še lepo udarilo po žepu Odprtje dodatnega pasu ni možno »Do Gradca bo smrdelo, ne samo do Spuhlje« Zaradi izogibanja zastojev in gneče na mejnih prehodih Gruškovje in Zavrč se na manjšem mejnem prehodu Ormož ob koncih tedna, zlasti v času turistične sezone, občasno naberejo daljše kolone vozil, kar seveda povzroča jezo čakajočih voznikov, ki so se želeli izogniti prav temu drugje. Tudi letos ni pričakovati nič manjših zastojev; nasprotno. Foto: MH Mnogi zaradi gneče na mejnih prehodih Gruškovje in Zavrč raje izberejo manjši prehod v Ormožu, kjer pa se zaradi naraščajočega prometa prav tako pojavljajo občasne kolone. Na mejnem prehodu v Ormožu vzpostavitev dodatnega pasu ni možna. Promet na mejnih prehodih se, odkar so prenehali veljati ukrepi zaradi covida, povečuje. Nobena izjema pri tem ni sicer manjši mejni prehod Ormož. Podatki kažejo, da ga je leta 2020 prestopilo 521.558 potnikov, od tega največ, skoraj 304.000 državljanov EU in nekaj več kot 206.000 domačih potnikov. Lansko leto je število potnikov naraslo na skupaj 542.413. Tudi promet vseh vozil (osebnih vozil in avtobusov), ki so prečkala mejo, kaže, da se je v primerjavi z letom poprej povišal za dobrih 7 odstotkov in se približal 280.000. Številke so sicer resda višje kot preteklo leto, a precej nižje kot v letih pred covidom. Leta 2018 so namreč zabeležili 522.000 vozil ter več kot milijon potnikov, leta 2019 nekaj manj, in sicer slabih 494.000 vozil ter 988.000 potnikov. V prvih treh mesecih letos je mejo prečkalo že preko 161.000 potnikov, kar predstavlja približno 30 % celotne lanskoletne številke. Foto: policija.si Število potnikov na ormoškem mejnem prehodu narašča Domači EU Tretje države Skupaj 2020 206.295 303.966 11.297 521.558 2021 216.930 313.708 11.775 542.413 2022* 64.553 93.402 3.423 161.378 S temi besedami je nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, danes mestni svetnik, slikovito opisal, kaj bi pomenilo, če se kup z odpadki v Gajkah odpre. Ponazoril je razsežnost okoljskega bremena, ki je odloženo na zaprti deponiji sredi Ptujskega polja in nad podtalnico. Poleg okoljskega davka bo deponija v prihodnje zahtevala lep kupček občinskih milijonov. Ugibanja, da bo mestna občina (MO) Ptuj imela z nekdanjim regijskim odlagališčem odpadkov dokaj visoke stroške, se že kažejo kot golo dejstvo. Ministrstvo za okolje in prostor je Javne službe (JS) Ptuj, ki so upravljavec odlagališča, obvestilo, da bo zaradi spremembe okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) spremenjena višina finančnega jamstva, zanj bo treba zagotoviti pet milijonov evrov. V podjetju Ko-biro so izračunali, da bodo stroški, povezani z zapiranjem odlagališča oziroma odlagalnega polja 1, predvidoma znašali 6,7 milijona evrov. Denar za dela na odlagališču bo zagotavljala MO Ptuj, ki je lastnica tako JS Ptuj kot tudi odlagališča Gajke. Ker Ptujčani namensko rezerviranega oziroma zbranega denarja za zapiranje odlagališča nimajo, so JS Ptuj oblikovale rezervacijo, zanjo pa do MO Ptuj vzpostavile dolgoročno poslovno terjatev. „Le-ta se bo zmanjševala v prihodnjih obdobjih glede na dinamiko, kot jo bo določal projektant,“ so pojasnili v JS Ptuj. Foto: ČG Projektantska ocena stroškov zapiranja odlagališča je 6,7 milijona evrov, denar bodo črpali iz proračuna MO Ptuj. Za sredstva, ki jih bo dolgoročno treba zagotoviti za zaprto deponijo odpadkov sredi Ptujskega polja, bi v mestu ob Dravi lahko izvedli kakšen bistveno nujnejši projekt, kot je denimo ta čas aktualna glasbena šola, vodovod, kanalizacija, ceste … Gajškova točnih zneskov ne želi navajati Finančni načrt in načrt obvladovanja tveganj v zvezi z obratovanjem odlagališča Cero Gajke so Ormožani proračuna z zaprtim odlagališčem doslej niso (o)bremenili Komunalno podjetje (KP) Ormož je sredstva za zapiranje odlagališča na Dobravi med letoma 2013 in 2015 namensko zbiralo v ceni ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so jo plačevali uporabniki na položnicah. V skladu z OVD se je določilo finančno jamstvo v znesku 1,5 milijona evrov. Po besedah vodje dejavnosti ravnanja z odpadki pri KP Ormož Ludvika Hriberška zneska, ki ga je določal OVD iz marca 2013, niso zbrali, saj so do zaprtja odlagališča odložili manj odpadkov, kot je bilo predvideno. Odpadke so na odlagališču prenehali odlagati konec leta 2015, do takrat so zbrali 1,1 milijona evrov finančnega jamstva. Hriberšek je povedal, da so vse doslej nastale stroške, povezane z zapiranjem in vzdrževanjem oziroma upravljanjem zaprtega odlagališča, pokrivali s sredstvi finančnega jamstva. Občinskega proračuna stroški niso bremenili. Denar iz finančnega jamstva je KP Ormož začelo črpati od leta 2016 naprej, letno gre za znesek med 50.000 in 60.000 evri, prva leta je bil znesek višji. Stroškovnik in poročilo o opravljenih delih redno predložijo občini. Izvajajo monitoringe, merjenje plinov, košnjo, čiščenje drenažnih sistemov in druga vzdrževalna dela. Sogovornik je dodal, da imajo na državi trenutno vlogo za spremembo OVD za obratovanje zaprtega odlagališča. na junijski seji obravnavali ptujski mestni svetniki. Druge izbire kot za vse skupaj dati zeleno luč tako ali tako niso imeli. Sergeja Puppis Freebairn je vprašala, ali je ocena o stroških zapiranja odlagališča koliko toliko točna. Zanimalo jo je tudi, kaj je s predlogom, da bi se smeti iz Gajk odpeljale. Županja Nuška Gajšek je dejala, da je točno oceno v tem trenutku nemogoče izračunati. „Govorimo o zagotavljanju sredstev za obdobje 30 let, če to razdelimo čez palec, si lahko izračunate okvirni letni znesek, ampak to je res čez palec. Ne bom povedala na glas, izračunajte si, znesek delite s 30 let in boste dobili predvideni letni prispevek. Da me ne bi potem kdo vlekel za jezik, da sem napovedala, koliko bo to letno stalo, pa bi bilo kaj drugače. Dejstvo je, da je to naša obveza in pika. Kar se tiče premikanja smeti, ne vem sicer, o čem ste govorili na odboru, ampak dvomim, da se lahko deponija izprazni in se smeti vozijo drugam.“ Bi smeti iz Gajk lahko vozili na sežig? Direktor občinske uprave Alen Jevtović je glede možnosti odvo- Vir Policija *Podatki so vključno do marca Mejni prehod z enim vstopnim in izstopnim pasom Glede na to, da so v tem letu vsi ukrepi sproščeni in se napoveduje rekordna turistična sezona, je predvsem ob poletnih koncih tedna pričakovati kolone, tudi na ormoškem mejnem prehodu. »Občasne čakalne dobe lahko nastajajo predvsem zaradi preusmeritev vozil oz. potnikov, ki bi sicer državno mejo prestopili na prehodu Gruškovje ali Zavrč,« povedo na PU Maribor. Toda policisti nimajo prav veliko možnosti, da bi promet oz. kontrola stekla hitreje, kar jim onemogoča predvsem infrastruktura. Mejni prehod je bil sicer pred dobrima dvema letoma prenovljen: »Mejni prehod Ormož je omenjenima mejnima prehodoma najbližji, infrastruktura pa omogoča samo en vstopni in en izstopni prometni pas, kar posledično pomeni, da lahko ob povečanem prometu pride do čakalnih dob. Na mejnem prehodu Ormož opravljamo skupno mejno kontrolo s hrvaškimi varnostnimi organi, kar pomeni, da se vsa mejna kontrola opravlja na slovenski strani.« Kot običajno bodo mejno kontrolo opravljali policisti Postaje mejne policije Središče ob Dravi. Brez občasnih kolon ne bo šlo. »Ker so zgostitve prometa v večini skoncentrirane na konec tedna, poskušamo z razporejanjem dodatnih policistov ob s prometom najbolj obremenjenih dnevih zagotoviti nemoteno prehajanje državne meje,« so ob tem še dodali. Monika Horvat Foto: ČG Tudi občani vseh občin na Ptujskem so več let na položnicah plačevali dodatek za investicijo Cero Gajke, takrat je bila sicer v načrtu nadgradnja odlagališča. Zbralo se je več milijonov evrov, ki pa jih je MO Ptuj že davno potrošila. za smeti iz Gajk razložil, da so se informativno pogovarjali o tem, predvsem iz energetskega vidika. „Nekateri investitorji tipajo področje, prihajajo razne ideje, za katere je treba preveriti, ali so sploh izvedljive in ekonomsko smiselne. To je bilo zgolj v „tipanju“, nič kaj konkretnega. V smislu nove zelene perspektive podjetja iščejo poslovne priložnosti.“ Puppis Frebairnova je dodala, da je sama zadevo razumela tako, da se je konkretno podjetje zanimalo, da bi smeti, ki so v Gajkah, odkupovalo kot vir energije in vozilo na sežig. „Tako je bilo takrat povedano. S tem se je pri ljudeh vzbudilo potencialno upanje, da bi odpadke, ko bodo odlagališče zapirali, odpeljali. To si vsekakor želijo, zato apeliram na občino, da se v največji možni meri potrudi in preveri, ali za odvoz obstaja kakšen interes. Ne samo, da preverja interese drugih, ampak išče ponudnika, ki bi bil to pripravljen prevzeti.“ Z okoljskega in ekonomskega vidika zadeva nesprejemljiva Županja Gajškova je odgovorila, da bi ponudnik moral najprej imeti tehnologijo, ki bo to lahko predelala. Besedo je nato dala nekdanjemu županu Štefanu Čelanu, ki je z ilustracijo razkril razsežnost ekološkega problema Gajk. „Upam, da si znate predstavljati, kaj z okoljskega vidika pomeni, ko se takšen kup odkoplje. Do Gradca bo smrdelo, ne samo do Spuhlje.“ Čelan je pojasnil, da struktura v Gajkah odloženih odpadkov ne predstavlja zadostnega energetskega potenciala, da bi jih bilo smiselno voziti na sežig. „Ker se danes odpadki ločujejo in se na deponijo praktično vozi zemljina, ki nima nobene kalorične vrednosti, je utopično pričakovati, da bi se bil kdo pripravljen ukvarjati s takšnim poslom. Kar se mene tiče, pozabite na te zgodbe. Vzorčenje je pokazalo dvakrat prenizko kalorično vrednost, kot bi morala biti, če bi želeli te odpadke termično predelovati. Z ekonomskega vidika je zadeva nesprejemljiva.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 17. junija 2022 Ormož z Ob praznovanju tretjega občinskega praznika Leto, polno pomembnih naložb Občina Ormož je v preteklem letu naredila več pomembnih premikov na področju investicij. Z evropskim in državnim denarjem izvaja širitev tamkajšnje ekonomsko-poslovne cone ter obnavlja dotrajano vodovodno omrežje. Kakovost življenja občanov izboljšujejo tudi s številnimi drugimi projekti, o katerih bo prvi mož občine Danijel Vrbnjak spregovoril na osrednji proslavi s podelitvijo plaket ob 3. občinskem prazniku, ki bo potekala ta petek, 17. junija, ob 18. uri na odru pred grajsko pristavo. Za občino Ormož je bilo tudi lansko leto zelo uspešno, je prepričan župan. Občinski proračun je znašal kar 18,5 milijona evrov prihodkov, od tega so za investicije namenili preko 10 milijonov evrov. Ena največjih, ki jo skupaj s sosednjima občinama izvajajo drugo leto zapored, je okoli 8 milijonov vredna obnova vodovoda (projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Drave). S projektom, ki bo v večji meri financiran z evropskim denarjem, bodo vzpostavili ustrezno infrastrukturo za kakovostno oskrbo s pitno vodo za kar 15.000 ljudi. 3,3 milijona evrov vredna rekonstruirana centralna čistilna naprava v Ormožu poskusno obratuje. Nadvse živahno je v tamkajšnji coni, kjer izvajajo praktično zgodovinski projekt; preko dva milijona evrov težko širitev in izgradnjo vse potrebne infrastrukture. Čeprav investicija še ni končana, zasebni investitorji že gradijo in vlivajo več optimizma, kar se tiče novih delovnih mest in možnosti zaposlovanja v domači občini. Po besedah župana zaradi velikega interesa že načrtujejo nadaljnjo širitev cone. Vlagali so v vrtčevske in šolske objekte. Obnovili in dogradili so vrtec v Podgorcih, energetsko sanirali tamkajšnjo šolsko stavbo, kmalu se bodo lotili sanacije dela gimnazijske stavbe. Z občinsko subvencijo so staršem znižali plačilo vrtčevskih oskrbnin ter pridobili nov program zdravstvene nege v Gimnaziji Ormož. Poskrbeli so za lepšo in varčnejšo podobo tudi drugih stavb; med njimi Ljudske univerze in Košarkine hiše. Ta čas energetsko sanirajo osrednji kulturni hram in občinsko stavbo, kjer domuje tudi upravna enota. Foto: Občina Ormož Širitev poslovno-ekonomske cone se počasi približuje koncu. Polepšali so podobo parka pri avtobusni postaji, vlagali v cestno infrastrukturo, modernizirali cestne odseke in skupaj z državo preobrazili edino semaforizirano križišče v krožišče, v izgradnji je krožišče še nekaj metrov naprej (v smeri Središče ob Dravi). REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV REZANJE & VRTANJE BETONA SLAVKO OZMEC S.P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net spletna stran www.dobbs.si 21 z va let mi ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ORMOŽ Poleg že navedenega si vodstvo prizadeva za ustvarjanje ugodnih pogojev za gradnjo stanovanjskih hiš. Dodatno komunalno opremljajo zemljišča pri Vinski kleti, urejajo potrebno dokumentacijo (OPPN) za novo stanovanjsko sosesko Lenta II. Sprejeli so dodatne ugodnosti za mlade, kot je vračilo dela kupnine, ene tretjine, za nakup občinskih zemljišč. Intenzivno delajo na področju razvoja turizma in destinacije Jeruzalem Slovenija, kjer vse več priložnosti vidijo tudi zasebni investitorji. V občini tako tudi v tem trenutku na veliko gradijo. Župan skupaj z občinsko upravo pa že kuje načrte in pripravlja raznorazne projekte za novo finančno perspektivo, od izgradnje namakalnega sistema, nadaljnje širitve cone, tematske poti Jeruzalem–Svetinje, tehnološkega parka, naravoslovnega centra Drava, obnove vrtca v Miklavžu pri Ormožu … Monika Horvat Ormož z Šestmilijonska državna injekcija za nov Carthagov obrat Ormož z S tradicionalnega županovega sprejema Pogoj: zaključek investicije do oktobra prihodnje leto Občina se ponaša z 31 odličnjaki 45-milijonsko Carthagovo naložbo v izgradnjo novega obrata v Ormožu bo z nekaj več kot šestimi milijoni evrov podprla država. Osnovno šolo je vsa leta izobraževanja z odliko opravilo 30 učencev in ena dijakinja Gimnazije Ormož. Kot smo že poročali, je nemški proizvajalec avtodomov Carthago, ki že več let uspešno deluje v Odrancih, v bližini Lidla, začel graditi nov proizvodni obrat, ocenjen na več kot 45 milijonov evrov. Po besedah direktorice slovenske družbe Sandre Županec gradnja poteka v skladu s terminskim planom. Pričakujejo, da bodo v drugem četrtletju leta 2023 lahko začeli proizvodnjo manjših počitniških vozil znamke Malibuvan. Zdaj že nekdanja vlada se je odločila, da bo k zajetni naložbi primaknila nekaj čez šest milijo- Foto: MH Gradnja novega Carthagovega obrata je v teku. Naložba je ocenjena na dobrih 45 milijonov evrov. nov evrov. »Nepovratna sredstva bodo izplačana, če bo investicija zaključena do oktobra 2023. Upravičeni stroški tega projekta vključujejo nakup zemljišča, gradnjo proizvodne hale in drugih prostorov ter nakup strojev in IT opreme. Glavni cilj našega projekta je predvsem ustvarjanje novih delovnih mest,« je sporočila Županečeva. Kot je še dejala, so vlogo za pridobitev državnih sredstev oddali v začetku avgusta lani: »Zadovoljni smo, da je bila naša greenfield investicija ocenjen kot obetavna. Tako kot pri vseh naših prejšnjih projektih si bomo tudi pri gradnji nove tovarne v Ormožu prizadevali izpolniti zaupanje države in lokalnega okolja.« Zajetna naložba z novim obratom sicer mestu in širšemu območju, ki je lani z zaprtjem tovarne Safilo ostalo brez več kot 500 delovnih mest, vpliva več upanja in optimizma. V prvi fazi je predvidena zaposlitev 160 delavcev, v prihodnje pa je predvideno še povečanje števila zaposlenih. Monika Horvat Foto: MH Učenci ormoških osnovnih šol in dijakinja Gimnazije Ormož, ki so vsa leta izobraževanja opravili z odliko, skupaj z ravnatelji in županom. Župan Danijel Vrbnjak tudi letos ni pozabil na eno prijetnejših opravil ter priredil tradicionalen sprejem za učenke in učence ter dijake domače gimnazije, ki zaključujejo osnovnošolsko oz. srednješolsko izobraževanje ter so v šoli v vseh letih dosegli odličen uspeh. V iztekajočem se šolskem letu je osnovno šolo z odliko zaključilo 30 učenk in učencev, in sicer 19 iz Osnovne šole Ormož, osem iz Velike Nedelje, dva iz OŠ Ivanjkovci ter en iz OŠ Miklavž pri Ormožu. Medtem ko je Gimnazijo Ormož z odliko opravila ena dijakinja, in sicer program predšolske vzgoje. Ob tej priložnosti jim je čestital in dejal, da so pokazali, da so iz pravega testa. Prav znanje je tisto, po katerem najbolj cenimo človeka in kar nam nihče ne more vzeti, je nadaljeval: »Verjamem, da vam bo pridobljeno znanje dobro služilo v prihodnje in bo odlična podlaga za vnaprej.« Zaželel jim je uspešno nadaljnjo pot ter izbiro poklica, ki jih bo razveseljeval. Podaril jim je dve knjigi, nastali izpod peresa dijakinj Gimnazije Ormož Ane Zemljič in Sandre Kumer, ter karto za desetdnevni prosti vstop na ormoški bazen. Srečanje so z nastopi popestrili osmošolci OŠ Ormož Meta Kociper, Lan Žalar in Neža Kralj. Župan bo v prihodnjem mesecu sprejel še maturante predšolske vzgoje in maturante ormoške gimnazije. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo petek z 17. junija 2022 stran 5 5 Ptuj z Podjetje JP.Montage s tehnologijo tunelskih opažev med vodilnimi v Evropi »Nadejamo se sodelovanja v projektu drugega tira« Jani Petrovič je podjetnik že več kot 20 let. Danes uspešno vodi skupino podjetij. Matično podjetje je JP.Montage, ki je specializirano za izdelavo opažev za betoniranje tunelov. Z leti so se razvili in pritegnili tuje poslovne partnerje. Tako je na Ptuju nastalo še podjetje KTS Kern v solastništvu s podjetjem Kern Tunneltechnik in Mitri inženiring. Skupina ima trenutno čez 200 zaposlenih. V preteklosti so bili dejavni po vsem svetu, v zadnjih letih pa so se geografsko bolj osredotočili na Evropo, Anglijo, Švico, Nemčijo in Belgijo. Projekte so izvajali tudi že v Mongoliji, Dubaju, Egiptu, ZDA itd. „Naš glavni proizvod so opaži za betoniranje tunelov. V dvajsetih letih je bilo za nas v Sloveniji zelo malo tovrstnega dela. Zato smo delali samo v tujini. Zdaj pa se lahko že pohvalimo s prvim projektom tudi v Sloveniji, to je tunel Pekel, kjer smo podizvajalec družbe Kolektor CPG. Nadejamo se tudi sodelovanja v projektu drugega tira. Upamo, da nam bo uspelo, ker smo s svojo tehnologijo trenutno Foto: Črtomir Goznik Podjetji KTS Kern in JP.Montage spadata med vodilna podjetja na področju proizvodnje opažev za betoniranje tunelov v Evropi. Stroje za vsak projekt sestavijo na Ptuju, nato jih odpeljejo na gradbišče, montirajo in izvedejo betoniranje. Vsak projekt zahteva v bistvu unikatni stroj. Posel vodijo ljudje, ki se nanj spoznajo med vodilnimi v Evropi, da bomo tudi na svojem domačem trgu pokazali, kaj znamo in kaj smo se naučili v teh dvajsetih letih. Tri večja delovišča imamo trenutno odprta v Londonu, kjer poteka gradnja kanalizacijskega omrežja, obvoznice in metroja. Inženiring je v rokah našega solastnika, projekte pa izvajajo naša domača podjetja. Gre za tunele s premerom od štiri do dvanajstih metrov. Center izdelave je na Ptuju, pri izvedbi si pomagamo s partnerskimi podjetji, Vse, kar potrebujemo za izdelavo tunelov, pride na Ptuj, kjer stroje tudi sestavimo, nato pa odpeljemo v tujino, jih tam montiramo ter izvedemo betoniranje. V tujini je kruh težji. Če smo dejavni v petih državah, moramo spoštovati zakonodajo petih držav. Največji problem v zadnjih dveh letih pa je postalo iskanje primernega kadra. Trenutno zaposlujemo delavce dvanajstih nacionalnosti. Že iz tega je razvidno, kakšen trg je potreben, da pridemo do zaposlenih s specifičnim znanjem. Najbolj Foto: MG Vodstvo OOZ Slovenije in OOZ Ptuj je obiskalo mednarodno uveljavljeno podjetje JP.Montage, ki ga uspešno vodi ustanovitelj in direktor Jani Petrovič, ki ob tem vodi še podjetje KTS Kern. Mitri inženiring pa vodita s partnerko Miro Ciglarič, skupaj delata že dvajset let. trenutno potrebujemo mehatronike, saj se naša tehnologija zelo razvija in smo iz klasične kovinske konstrukcije prešli na specializirano strojegradnjo z veliko elektronike in hidravlike. Dejansko nam primanjkujejo delavci na vseh področjih, potrebovali bi vse profile od zidarjev do kovinarjev itd. Smo zelo inovativno podjetje, lahko se pohvalimo, da smo skupaj s Kern Tunneltechnik, ki v Švici zaposluje 25 inženirjev, trenutno vodilni v Evropi na področju prodaje opažev za betoniranje tunelov. Kar zade- JP.Montage, d. o. o., je uspešno podjetje na mednarodnih trgih. Za uspeh so potrebni energija, volja, želja, predvsem pa cilj. Temu Jani Petrovič sledi že od vsega začetka svoje obrtniške oz. podjetniške poti. Začel je sam pred 20 leti v Nemčiji. Po izobrazbi ekonomski tehnik se je z rokami podal s trebuhom za kruhom, kot sam pove. Od vsega začetka je imel pri gradnji oz. rasti podjetja podporo družine. »Nadvse pa so pomembni sodelavci, ki se morajo v podjetju dobro počutiti, za opravljeno delo morajo prejeti primerno plačilo. Nič manj pa niso pomembni odnosi sami med zaposlenimi. Če je vse, kot mora biti, kakovost pride sama po sebi. Če so pravi ljudje na pravih delovnih mestih, je vse možno. Ni skrivnost, da v vodstvu ne zaposlujemo le visoko izobraženega kadra. Zaradi izkušenj podjetje vodimo osebe s pretežno poklicno izobrazbo in ogromno strasti za svojo poslanstvo. Vsi smo različnih profilov, izkušnje nam dajejo prednost,“ je sodelavce na ključnih položajih v podjetju predstavil Jani Petrovič. va kakovost, nimamo primerljive konkurence, ki bi lahko ponudila kompleten proizvod za storitev s strojem. V Angliji smo v preteklih letih kar trikrat prejeli prvo nagrado za najinovativnejši stroj v tunelogradnji – 'NCE’s Tunnelling Festival Awards 2019' je najvišje prejeto priznanje. Projektov je veliko, ki pa so vedno bolj specifični. Od klasičnega betonerskega dela v tunelih je naš razvoj v preteklih letih tako napredoval, da dejansko že imamo stroje s t. i. črno skrinjico, kjer se vse beleži. V prihodnje pa načrtuje- Foto: arhiv podjetja JP Montage Podjetje ima sedež na Dornavski cesti. mo nadgradnjo, da se bodo s pomočjo GPS-a sami postavili v lokacijo,“ je razvoj podjetja predstavil Jani Petrovič. Trenutno se pripravljajo na novo veliko širitev podjetja, vzpostaviti želijo proizvodnjo s 60 novimi delovnimi mesti. Upajo, da bo tudi nova vlada naredila vse potrebno, da se bo lahko gospodarstvo še naprej razvijalo. Ob 20-letnici poslovanja sta Janiju Petroviču ter vsem zaposlenim za jubilej in izjemne dosežke čestitala tudi predsednik OZS Branko Meh in direktor Danijel Lamperger, skupaj s predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem, podpredsednikom Slavkom Šegom in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. V OZS Sloveniji so po besedah predsednika Branka Meha izredno ponosni, da imajo v svojih vrstah podjetja, kot sta JP. Montage in KTS Kern. Vsako tako podjetje bi si po njegovem prepričanju zaslužilo najvišje državno odlikovanje, da se je praktično iz nič v dvajsetih letih razvilo v mednarodno uspešno in prepoznavno podjetje. Tudi direktor OZS Danijel Lamperger je bil navdušen nad dosežki podjetja. MG Ptuj z Podjetje Eltek se je preselilo na novo lokacijo Na trgu prisotni že skoraj 30 let Začetek uspešnega ptujskega podjetja Eltek, ki se ukvarja z elektro dejavnostjo, večino prihodkov pa ustvarijo na tujih trgih, sega v leto 1993. Takrat je ustanovitelj Dražen Kuča odprl obrt za popravilo gospodinjskih aparatov in hladilne tehnike. Že kmalu za tem se je pokazala možnost za delo v tujini, ki so jo sprejeli. „To je bilo v letih 1995–1996, bila sva dva zaposlena in sva začela z delom na terenu. Dobro leto dni kasneje (1997) smo registrirali podjetje Elektro KA, na prelomu tisočletja (2000) nas je bilo v družbi 30 zaposlenih, danes zaposlujemo okoli 100 sodelavcev. Prisotni smo na domačem trgu in v tujini. Naš prvi tuji trg je bila Nemčija, do danes smo delali praktično po celem svetu, od Avstralije, na Kitajskem, v Ameriki. Ni kontinenta, kjer ne bi bili,“ je pojasnil direktor podjetja Eltek Dražen Kuča ter nadaljeval: „Sodelujemo z več nemškimi partnerji, specializirali smo se za avtomatizirana paletna skladišča, kar je temeljna dejavnost našega podjetja. Nekaj proizvodnje opravimo v delavnici na Ptuju, večinoma delo izvajamo na terenu v tujini. Od okoli sto sodelavcev jih 15 dela na Ptuju, ostali na terenu, trenutno na deloviščih v Franciji, Švedski in Norveški. Lokacija terena je odvisna od tega, kje dobimo projekt. Vsak od projektov traja najmanj leto dni, na enem izmed gradbišč na Finskem smo bili tri leta in pol. Zadnja leta smo večinoma prisotni v Skandinaviji. V delavnici na Ptuju izdelujemo elektro omare za nemške naročnike, na terenu se ukvarjamo z vgradnjo in montažo paletnih skladišč ter druge elektro opreme in sistemov.“ Nova poslovna stavba pri nekdanji Metalki Podjetje Eltek se je maja letos preselilo v nove in moderno opremljene prostore v Vegovi ulici na Ptuju (območje nekdanje Metalke), pred tem je bil dolga leta sedež podjetja na Žnidaričevem nabrežju. V Vegovi ulici so leta 2019 kupili zemljišča in skladišča, kjer so zgradili sodoben poslovni objekt s 1.100 m² uporabnih površin s prostori za upravo in delavnicami. Preselili so se 6. maja letos, svečano odprtje so pripravili 27. maja, ko so se jim na praznovanju pridružili poslovni partnerji in številni drugi povabljeni gostje. Foto: arhiv podjetja Uprava podjetja Eltek z direktorjem Draženom Kučo (prvi z desne) Direktor podjetja Eltek Kuča je povedal, da časi za gospodarstvo in industrijo niso niti približno enostavni. „V današnji situaciji je že velik uspeh, če obstaneš, glede na nelojalno konkurenco, ki se nenehno pojavlja na trgu. Cilj našega poslovanja je zadržati obstoječe delo in v skladu z zmožnostmi graditi nadaljnji razvoj.“ Kot številna druga podjetja se tudi pri njih srečujejo s pomanjkanjem kadra, korona situacija jih je po besedah direktorja kar precej prizadela, medtem ko vojna v Ukrajini neposrednega vpliva na njihovo poslovanje nima. Se pa pri stroških čutijo posredne posledice global- nih razmer, med njimi najbolj podražitev energentov in pogonskih goriv. „Večina naročnikov rast stroškov, na katero nimamo nobenega vpliva, razume in jo upoštevajo pri dogovorjenih cenah izvedbe del,“ je še povedal direktor ptujskega podjetja Eltek Dražen Kuča. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 17. junija 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje, Slovenija z Dejavnost šolstva iz leta v leto dražja, stroški države za osnovne šole strmo rastejo Za štiri odstotke več učencev zaposlenega 40 odstotkov Osnovno šolo po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v šolskem letu 2021/22 obiskuje nekaj čez 193.000 otrok. Za financiranje dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja je država lani namenila 876 milijonov evrov, kar je 52 milijonov evrov več kot leto prej. Za vsakega učenca država povprečno letno nameni 4.540 evrov ali mesečno nekaj manj kot 380 evrov. 96,6 odstotka proračuna, ki ga za delovanje šol namenja MIZŠ, je v lanskem letu šlo za stroške dela – 846 milijonov evrov. Prihodki in stroški dela spodnjepodravskih osnovnih šol Šola Ljudski vrt Mladika Olge Meglič Breg Dr. Ljudevita Pivka Kidričevo Cirkovce Hajdina Videm Majšperk Podlehnik Žetale Cirkulane–Zavrč Gorišnica Markovci Dornava Juršinci Destrnik Cerkvenjak - Vitomarci Ormož Velika Nedelja Ivanjkovci Miklavž pri Ormožu Sv. Tomaž Središče ob Dravi Stanka Vraza Skupaj Prihodki (v evrih) 2015 2020 2021 3.237.491 4.031.361 4.716.826 1.542.143 1.851.724 2.096.800 1.417.861 1.777.562 2.066.247 1.267.582 1.567.542 1.836.377 1.672.860 2.712.726 3.276.868 2.533.003 2.852.977 3.237.253 1.269.277 1.534.807 1.781.824 1.575.202 1.990.455 2.455.731 2.790.653 3.354.200 3.970.612 2.082.682 2.481.203 2.794.527 965.068 1.211.268 1.489.355 912.083 1.091.147 1.344.129 1.891.317 2.241.972 2.528.261 2.211.461 2.579.100 3.008.064 1.946.750 2.332.542 2.836.300 1.461.102 1.608.457 1.951.222 1.343.584 1.796.978 2.064.175 1.960.163 2.686.707 3.013.803 1.797.530 2.302.031 2.645.638 1.689.331 2.045.865 2.390.193 1.597.951 2.213.156 2.582.415 1.013.168 1.126.974 1.314.480 1.290.075 1.566.380 1.854.756 1.136.334 1.367.105 1.615.901 1.124.542 1.274.774 1.497.732 581.039 771.742 840.799 42.310.252 52.370.755 61.210.288 Stroški dela (v evrih) 2015 2020 2021 2.583.499 3.503.119 4.060.666 1.216.372 1.615.711 1.832.739 1.160.069 1.493.335 1.747.335 1.032.559 1.400.549 1.595.390 1.476.303 2.522.024 2.973.145 1.978.571 2.415.572 2.754.457 961.903 1.332.496 1.528.150 1.198.857 1.709.319 2.121.127 2.194.613 2.971.066 3.400.539 1.517.518 2.126.809 2.353.622 748.062 1.010.040 1.244.875 764.401 953.638 1.174.266 1.496.592 1.996.531 2.226.618 1.960.585 2.152.685 2.521.664 1.584.590 2.076.433 2.426.879 1.233.090 1.461.577 1.712.997 1.151.792 1.612.614 1.867.298 1.555.609 2.322.367 2.583.978 1.511.341 2.009.546 2.278.834 1.342.676 1.774.585 2.042.168 1.295.216 1.950.109 2.256.390 829.066 1.008.113 1.151.272 1.008.008 1.388.487 1.642.271 938.706 1.217.526 1.421.600 900.924 1.106.461 1.262.389 517.854 705.867 755.543 34.158.776 45.836.579 50.936.212 Vir: Ajpes Pred dobrim desetletjem, v letu 2010, je MIZŠ za delovanje vseh osnovnih šol namenilo 678 milijonov evrov, leta 2020 824 in lani 876 milijonov evrov (skoraj 200 milijonov več kot desetletje pred tem). Glavnino transferjev, ki jih osnovnim šolam namenja država, predstavljajo stroški del. Leta 2010 so ti za vse slovenske osnovne šole znašali 647 milijonov evrov, predlani (2020) 795 in lani 846 milijonov evrov. V 12 letih so zrasli za skoraj 200 milijonov evrov. Posebej visoka rast prihodkov in stroškov dela, lahko bi dejali celo intenzivna, je bila v obdobju korone. V enem letu (2020–2021) so se nakazila države osnovnim šolam povečala za slabih 52 milijonov evrov, povišanje je šlo na račun višjih stroškov dela zaradi kovid dodatkov ter napredovanj. Kako so rasli proračuni spodnjepodraskih šol Za 26 osnovnih šol v ptujsko-ormoški regiji smo izdelali primerjavo vseh prihodkov in stroškov dela za obdobje 2015, 2020 in 2021. Ugotovili smo, da so prihodki šol, pod okriljem večine sicer delujejo tudi Osnovnošolec državo mesečno stane nekaj manj kot 380 evrov. vrtci, v petih letih zrasli za okoli 45 odstotkov (19 milijonov evrov), medtem ko so se v koronskem obdobju, med letoma 2020 in 21, njihovi prihodki dvignili za slabih 20 od- stotkov oziroma 8,8 milijona evrov. Stroški dela v spodnjepodravskih osnovnih šolah so se od 2015 dvignili za 50 odstotkov, s 34 milijonov evrov v letu 2015 na 51 mili- Slovenija z Lani se je na dan povprečno poročilo 16 in ločilo šest parov Število ločitev zraslo za tretjino Največ parov si je lani za poroko izbralo 21. avgust, najbrž zaradi simpatičnega datuma 21. avgust 2021, ki naj bi jim prinesel zakonsko srečo. Takrat je namreč svoj DA dahnilo kar 209 parov, avgust pa je bil tudi sicer mesec z največ porokami in hkrati edini, v katerem je bilo sklenjenih več kot tisoč zakonskih zvez. Po podatkih državnih statistikov se je lani poročilo 5.916 parov ali 702 oziroma 13 odstotkov več kot v letu poprej. Na dan je bilo v povprečju sklenjenih 16 zakonskih zvez. Poletni meseci so za poroke tradicionalno najbolj priljubljeni, zato ne preseneča, da so tudi lani avgustu sledili julij z 951, junij z 892 in september z 870 sklenjenimi zvezami. Na repu se je znova znašel januar (149). Čeprav so poroke možne tudi ob drugih dnevih v tednu, se še vedno največ parov, skoraj 60 odstotkov, poroči v soboto. Za večino oziroma kar 89 odstotkov ženinov in nevest je bila lanska poroka prva zakonska zveza. Poleg tega je šlo v večini primerov (78 %) za poroke med državljani Slovenije, med tujimi državljani, ki so se poročili v Sloveniji, pa je največ tako ženinov kot nevest prišlo iz Bosne in Hercegovine. 38 parov obupalo že prvo leto Kot je razvidno iz grafičnega prikaza, zanimanje za poroko kot uradno potrditev ljubezni v zadnjih 70 letih močno upada. Še v 70. letih prejšnjega stoletja se je pri nas letno poročilo med 14.000 in Foto: Dreamstime/M24 Lani se je poročilo 5.916 in razvezalo 2.322 parov, 38 pa je bilo med njimi takih, ki so nad zakonsko zvezo obupali že prvo leto. 16.000 parov, lani pa, kot rečeno, le še slabih 6.000. Ne sicer tako drastično, a vendar na drugi strani narašča število ločitev. Leta 1954 jih je bilo manj kot 1.000, leta 1980 pa že več kot 2.000; približno tako ostaja vse do danes, kakšno leto več in drugo manj. Lani se je razve- zalo 2.322 parov ali 548 oziroma 31 odstotkov več kot v letu 2020, na dan je v povprečju razpadlo šest zakonov. 58 gejevskih in lezbičnih porok Svojo ljubezen je lani s poroko okronalo tudi 58 istospolnih partnerskih zvez. Med njimi je bilo več moških kot ženskih parov, in sicer so pred matičarjem uradno sklenili 31 moških in 27 ženskih partnerskih zvez. Najpomembnejša zakona, ki urejata položaj istospolnih parov v Sloveniji, sta Zakon o partnerski zvezi iz leta 2017 in Družinski zakonik iz leta 2019. Slovenija priznava istospolna partnerstva od 23. julija 2006, vendar so bili istospolni partnerji v pravicah z izjemo pravice do sklenitve zakonske zveze, skupne posvojitve otrok in umetne oploditve izenačeni z raznospolnimi šele 24. februarja 2017. Foto: SURS Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, letno Medtem ko so ženini ob poroki stari povprečno 36,8 leta, so neveste 34,3 leta, torej so skoraj tri leta mlajše. Povprečna starost ločenca je 46,9, ločenke pa 44,1 leta. Kot najbolj kritično za usodo zakonske zveze se je izkazalo 14. leto zakona, poročna idila pa se je pri 38 parih razblinila že prvo leto, ko so imeli še status mladoporočencev. Med razvezami v letu 2021 je bilo 1.095 (ali 47 %) takih, v katerih ni bilo mladoletnih vzdrževanih otrok, v preostalih 1.227 (ali 53 %) pa je bilo 1.999 vzdrževanih mladoletnih otrok. Skoraj 60 odstotkov otrok je bilo ob ločitvi dodeljenih materam, dobra tretjina obema staršema, z očeti pa je ostalo samo šest odstotkov otrok. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek z 17. junija 2022 petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 več pedagoškega kadra V prvem desetletju nove države „izgubili“ 40.000 osnovnošolcev V vseh slovenskih osnovnih šolah je letos zaposlenih 21.200 strokovnih delavcev, večina med njimi so učitelji. Ko se je Slovenija osamosvojila, je bilo po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v osnovnih šolah zaposlenih okoli 15.000 učiteljev, učencev je bilo 225.000. Največ otrok v zgodovini po drugi svetovni vojni je osnovno šolo obiskovalo v obdobju pred letom 1965, bilo jih je blizu četrt milijona (245.000), učiteljev pa okoli 9.300, navaja SURS. Do leta 1980 so se generacije otrok v osnovnih šolah nekoliko zredčile, do osamosvojitvenega obdobja so se ponovno okrepile, v času samostojne Slovenije se je začel trend upadanja. Števila ot- Foto: arhiv M24 Izdatki države za stroške dela zaposlenih v osnovnih šolah so od leta 2015 (do lani) zrasli za 243 milijonov evrov. V tem obdobju so se sprostila napredovanja, povečalo se je število otrok, zadnji dve leti so zaposleni prejemali tudi kovidne dodatke. Državno financiranje osnovnega šolstva v milijonih evrov Leto Nakazila države osnovnim šolam 2010 678 2015* 628 2020 824 2021 876 *Leta 2015 je bil v veljavi ZUJF. Foto:Sta/M24 Osamosvojitvena bilanca: otrok manj, učiteljev bistveno več Foto: ČG jonov evrov v lanskem letu. Rast stroškov dela med letoma 2020 in 21 je bila okoli 10-odstotna (dobrih 5 milijonov evrov). Podatki so podrobno predstavljeni v tabeli. Ko se je Slovenija osamosvojila, je imela po podatkih SURS 225.000 osnovnošolskih otrok, takrat je bila še osemletka, in okoli 15.200 učiteljev. Danes imamo v osnovnih šolah devetletke 193.000 učencev in 21.200 strokovnih sodelavcev. Otrok je več kot 30.000 manj, učiteljev in drugih pedagoških delavcev na šolah pa 6.000 več. Pred letom 1965, ko je v klopeh slovenskih osnovnih šol sedelo rekordnih 244.000 otrok, smo imeli nekaj čez 9.000 učiteljev. Podatek smo pripisali zgolj kot zanimivost, saj je jasno, da tedanjega družbenega in šolskega sistema ter standardov ni moč primerjati z današnjimi. rok v osnovnih šolah, kot je bilo v času skupne države Jugoslavije (čez 200.000), v Sloveniji nismo več nikoli dosegli. V prvih desetih letih samostojnosti, do preloma tisočletja, se je število osnovnošolcev zmanjšalo za 40.000 (!), po podatkih MIZŠ je v šolskem letu 1999/2000 osnovne šole obiskovalo 185.600 otrok. Število učiteljev se v tem obdobju ni bistveno spreminjalo in je bilo približno enako kot ob osamosvojitvi (dobrih 15.000, podatek SURS). Število zaposlenih pedagoških delavcev v osnovnih šolah je začelo po letu 2000 naraščati. Danes jih Izdatki MIZŠ za stroške dela zaposlenih v OŠ Število učencev Število strokovnih delavcev 647 603 795 846 160.200 167.300 187.500 193.100 17.477 17.644 20.031 21.209 Vir: MIZŠ je v primerjavi z obdobjem izpred 20 let 40 odstotkov več, učencev pa le dobri štirje odstotki več. Število otrok še naprej padalo, zadnja leta se trend obrača Po letu 1999 je v slovenske šole postopoma prihajala devetletka, vse šole so jo začete izvajati v šolskem letu 2003/04, ko so imeli po podatkih MIZŠ vpisanih 177.600 otrok in zaposlenih 17.000 strokovnih sodelavcev. Generacije slovenskih osnovnošolcev so se še kar naprej redčile, najnižje številke so bile v obdobju od 2009 do 2011, ko je v šolah sedelo okoli 161.000 otrok, kar je v primerjavi z osamosvojitvenim obdobjem več kot 60.000 manj (v 20 letih!). V zadnjem desetletju so se generacije osnovnošolcev ponovno okrepile, v šolskih klopeh ta čas sedi 32.000 otrok več kot pred desetimi leti, vseh skupaj jih je 193.000. V osnovnih šolah je zaposlenih 21.200 strokovnih sodelavcev, kar je 1.200 več kot lani in 3.500 več kot v šolskem letu 2014/15, kažejo podatki ministrstva. Mojca Zemljarič Gorišnica z Vrtec že več let premajhen za tako veliko otrok Starši bodo še dolgo morali iskati varstvo drugje Ne le v občini Videm, tudi v občini Gorišnica bo v novem šolskem letu ostalo brez mesta v tamkajšnjem vrtcu kar 17 malčkov. Starši bodo zanje primorani poiskati varstvo drugje. Nekaterim bodo na pomoč priskočili stari starši, drugi pa bodo poskušali otroke vpisati v vrtce sosednjih občin (Markovci, Ormož, Ptuj). Jaslični oddelki bodo namreč polno zasedeni že prvega septembra, prostih mest za otroke, rojene spomladi oz. poleti, pa ni na razpolago. Za razliko od občine Videm, kjer bi z dogradnjo vrtca že lahko začeli, saj imajo pripravljeno vso dokumentacijo in del potrebnih sredstev, a župan Marinič trdo vztraja, da so ponudbe grabenikov pač previsoke, imajo v Gorišnici precej večje težave - in to že leta dolgo. Za nujno potrebno razširitev oz. dogradnjo vrtca namreč nimajo pripravljeno še prav nič, čeprav je prostorska stiska že leta velika in je del otrok že dolgo nameščen v učilnicah sosednje osnovne šole. Po besedah ravnatelja Milana Šilaka so sicer letos lahko sprejeli vseh 49 otrok, ki bodo prvega septembra izpolnili pogoje za vpis v vrtec oz. bodo stari najmanj 11 mesecev. Če bi bilo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bi morali vrstni red določiti na podlagi posebnih kriterijev, ki jih določi občina. Temu so se na srečo izognili, žal pa so morali zavrniti za kar en oddelek otrok, ki bodo med letom dopolnili 11 mesecev starosti, kar je pogoj za vpis. Njihovi starši bodo tako prisiljeni najti druge možnosti za varstvo, ki pa niso le OŠ Gorišnica bo v novem šolskem letu obiskovalo 405 otrok. V prvi razred je vpisanih 44 otrok, kar je nekaj manj kot v šolskem letu 21/22. Kar nekaj staršev se je namreč odločilo za odlog šolanja. Vrtec bo obiskovalo 200 otrok, ki bodo razporejeni v deset oddelkov. dražje, ampak so lahko tudi manj nadzorovane. Še dodatne organizacijske težave bodo imeli tisti, ki imajo enega otroka že vpisanega v gorišniški vrtec, drugega pa bodo morali voziti drugam. Občina ustanoviteljica bi sicer lahko odprla dodatni oddelek, vendar prostora zanj ni, ne v vrtcu in prav tako ne v šoli. Vrtec premajhen že prvo leto po odprtju Kot je znano, je bil nov, šestoddelčni vrtec v Gorišnici zgrajen leta 2010. Že po prvem letu delovanja so prostore za dodatno skupino otrok uredili v prostorih zbornice in kabineta. Nato so pred nekaj leti v šolski stavbi zagotovili dovolj prostora za še tri dodatne oddelke, skupno je torej že 10 oddelkov vrtca. V zadnjem desetletju se je število vrtčevskih otrok podvojilo; jeseni bo vrtec obiskovalo 200 otrok. Ker namerava v prihodnjih letih število otrok še rasti, bo morala občina čim prej poiskati rešitve. Po laični oceni bi potrebovali vsaj še en tako velik vrtec, kot ga že imajo. Župan Jožef Kokot je naklonjen gradnji prizidka, vendar bi potem zmanjkalo prostora za zelenico. Slednjo bi sicer lahko uredili na Število prebivalcev v občini Gorišnica: Leto Št. prebivalcev 2018 3.968 2019 4.025 2020 4.008 2021 4.112 2022* 4.161 *Podatki veljajo do aprila 2022. Vir: Statistični urad RS Foto: EK Prostorsko stisko bi lahko rešili z gradnjo večjega prizidka. obstoječem parkirišču, parkirna mesta pa zagotovili preko ceste, pri Športnem parku. Župan za letos napoveduje le izdelavo projektne dokumentacije »Nujno moramo čim prej rešiti prostorsko stisko tako v šoli kot vrtcu. Upam, da nam bo še letos uspelo z izdelavo projektne dokumentacije,« je dodal Kokot. Ena izmed hitrejših gradbenih rešitev bi bila nadgradnja obstoječe stavbe, ki pa po mnenju Kokota ni najprimernejša za vrtec zaradi stopnic. S statistiko vpisa so bili sicer seznanjeni, ampak bojda tako velikega števila otrok kljub temu niso pričakovali. Tudi v šoli bo zmanjkalo prostora Med letoma 2018 in 2022 se je glede na podatke Statističnega urada RS število prebivalcev povečalo za okoli 200. V poslovno-stanovanjskem objektu, ki je bil zgrajen pred nekaj leti, je bilo prodanih 16 stanovanj, zraslo je tudi veliko novih stanovanjskih hiš – gorišniška občina je namreč zelo privlačna za mlade družine. Gradnjo nove stanovanjske soseske pa naj bi kmalu začel lastnik hotela Botra (33 novih stanovanjskih enot). Število občanov se bo tako v prihodnjih letih še povečevalo, zato bo morala občina velikost novega vrtca načrtovati izjemno preudarno, hkrati pa tudi racionalno. Ne sme se namreč zgoditi, da bi bil vrtec čez nekaj let znova premajhen. Časa pa ni veliko, saj naj bi že čez pet let v prvi razred OŠ Gorišnica vpisali za tri razrede otrok. Takrat tudi v šoli ne bo več prostora za tri oddelke vrtca, saj bodo morali eno izmed teh učilnic nameniti pouku prvošolcev. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 17. junija 2022 Dornava z Z županom ob občinskem prazniku o najpomembnejših investicijah Lekarna, dom v Mezgovcih in energetska sanacija V občini Dornava bodo ta konec tedna zaznamovali 27. občinski praznik. Osrednja svečanost ob prazniku bo danes, v petek, ob 17. uri v dvorani večnamenskega centra Dornava. Udeležbo na prireditvi je potrdil tudi predsednik države Borut Pahor. Jutri popoldan bodo namenu predali novi gasilsko-kulturni dom v Mezgovcih. Gradnja doma v Mezgovcih je veljala dobrih 850.000 evrov, gradili so v treh fazah. Prva je bila končana v letu 2018, naslednji dve pa v sedanjem mandatu župana Janka Merca. Gradili so z lastnimi sredstvi občinskega proračuna, razen sto tisočakov, ki so jih od države dobili kot povratna sredstva. Do avgusta bodo modernizirali 1.350 metrov dolg odsek ceste med Slomi in Polenšakom. Po obnovi bo cesta nekoliko širša, za okoli 30 cm, njena širina bo 3,4 metra. Vrednost investicije je 180.000 evrov, izbrani izvajalec del je CPP. „Po pogodbi je rok za končanje del 5. avgust,“ je povedal župan Merc in dodal, da bo to edini cestni odsek, ki ga bodo letos obnavljali. „Imamo pa zato v načrtu več vzdrževalnih del. Dodatno so nam nekaj odsekov cest poškodovala letošnja neurja z nalivi, kar bo prav tako treba sanirati.“ Energetska obnova in zamenjava sistema ogrevanja Vse pa je že pripravljeno za energetsko sanacijo objekta starega vrtca in kurilnice, iz katere se ogrevajo šola, vrtec ter občinsko poslopje. V projektu sodelujejo z občinama Starše in Miklavž na Dravskem polju, vsaka izmed njih je za svoj del šla v samostojno javno naročilo, s katerim so izbirali izvajalca del. Vrednost investicije v občini Dornava je 810.000 evrov, od tega bodo prejeli okoli 170 tiso- čakov nepovratnih sredstev. „Prejeli smo eno ponudbo, predložilo jo je podjetje M.Z. gradbeništvo, ki bo dela tudi izvajalo, saj je odločitev o oddaji del pravnomočna. Te dni sledi podpis pogodbe in uvedba izvajalca v delo. Projekt bomo financirali v dveh letih, letos imamo zanj v proračunu rezerviranih 600.000 evrov, v letu 2023 bo treba dodati še 200.000 evrov. Do 15. septembra bomo predvidoma končali obnovo kurilnice z vgradnjo novih ogrevalnih naprav in opreme. Ogrevanje s kotli na kurilno olje opuščamo in prehajamo na sistem s toplotno črpalko. Za energetsko obnovo zunanjosti starega vrtca smo za rok končanja del določili 21. oktober, objekt bo dobil novo streho in fasado, za- Foto: ČG Župan občine Dornava Janko Merc je prepričan, da je bila lekarna najpomembnejša pridobitev tega mandata. Uredili so jo v prostorih novega večnamenskega centra, ki so bili pred tem pet let prazni. menjali bomo stavbno pohištvo. V projekt so vključeni še stropovi in razsvetljava v notranjih prostorih, ta del mora biti končan do konca avgusta 2023. Pripravljamo popis še vseh preostalih potrebnih del za celovito prenovo objekta tudi v notranjosti (tlaki, talne oblo- ge, stene, opleski, sanitarije …). Notranjo razporeditev prostorov bomo uredili glede na prihodnjo namembnost objekta, in sicer za potrebe vrtca,“ je pojasnil dornavski župan Merc, ki je zadovoljen, da državna direkcija za infrastrukturo obnavlja most čez Pe- snico na glavni cesti med Dornavo in Polenšakom. Pomembno delo so po županovem mnenju opravili tudi z zamenjavo sijalk javne razsvetljave, zamenjali so jih 400, kar pomeni prihranke pri stroških električne energije. Mojca Zemljarič © s. RENAULT CAPTUR ɛ     (ï'41'3/45(ï'453 5(ï/4+584'<'Ţ+2/35 68/0+:+45(ï/491/68'@4/1Ɔ +4';2:68/6585ï' renault.si Cerkvenjak z Z županom ob 24. rojstnem dnevu samostojne občine »V družbo se vrača optimizem« Kljub epidemiji je občini Cerkvenjak v minulem letu uspelo v celoti uresničiti načrt razvojnih programov. Za največjega med njimi šteje župan Marjan Žmavc energetsko prenovo šolske stavbe, ki je stala več kot pol milijona evrov, skoraj polovico (49 %), pa je zanjo prispevalo infrastrukturno ministrstvo. Kot vsako leto so tudi lani obnavljali cestne odseke, gradili pločnike in postavljali javno razsvetljavo, ter izboljšali in razširili vodovodno omrežje. »Kjer potekajo gradbena dela in so ceste razkopane, pridejo še Telekomovi delavci in hkrati položijo napeljavo za optično omrežje. Trenutno smo s pokritostjo občine nekje na polovici, računamo, da bi do konca leta dosegli 70-odstotno,« je povedal Žmavc. vhodna vrata in uredili zobozdravstveno ambulanto. Žmavc upa, da bodo njihova prizadevanja, da bi v Cerkvenjaku imeli tudi zobozdravnika, slednjič obrodila sadove. »Od župnije bi radi odkupili zemljišče za širitev zdravstvene postaje in za parkirišče ter za morebitno izgradnjo enote doma za starejše, ki bi jo v Cerkvenjaku zelo potrebovali, omenjena lokacija pa bi bila zelo primerna. Za odkup zemljišča v neposredni bližini se dogovarja tudi zasebni investitor, ki načrtuje gradnjo dveh stanovanjskih blokov s skupno 24 stanovanji.« Še letos naj bi občina pridobila gradbeno dovoljenje za širitev vrtca. Investicija bo stala od 800.000 do milijona evrov, s prijavo na raz- Želijo si zobozdravnika Za največji lanski projekt v občini Cerkvenjak šteje Marjan Žmavc energetsko prenovo šolske stavbe. V središču Cerkvenjaka so odkupili zemljišče, na katerem bodo uredili nekaj več kot 30 parkirišč, poleg tega bo tam svoj prostor dobila tudi tržnica. Za uspešno odločitev se je izkazala gradnja poslovno obrtne cone v Brengovi, ki je že popolnoma zasedena. Obnovili so pročelje zdravstvene postaje, zamenjali pise pa bodo skušali pridobiti sofinanciranje s države ali EU. Približno 300.000 evrov bo šlo iz občinskega proračuna za modernizacijo poltretjega kilometra cestnih odsekov, načrtujejo pa tudi obnovo vodovoda v Cenkovi in delu Cogetincev. Pozabili niso niti na kulturo Foto: SD in šport. Modernizacija odra v kulturnem domu je že končana. Pred športno rekreativnim parkom v Kadrencih so odkupili zemljišče, na katerem bodo postavili pumptrack ali kolopark, uredili pa bodo še igrišče za odbojko na mivki. »Zlasti me veseli, da se demo- grafski kazalci izboljšujejo, da torej število rojstev narašča, kar pomeni, da se v našo družbo vrača optimizem. Vse več imamo novih občanov; ljudje se priseljujejo k nam, ker tu očitno najdejo tisto kakovost življenja in storitve, ki jih iščejo.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 Turizem petek z 17. junija 2022 9 Slovenija z Kako globoko je treba seči v žep za kopanje v termalnih kopališčih Za družinsko namakanje od 20 do 90 evrov Poletna vročina je letos začela pritiskati že v maju, tako da smo se od takrat pošteno pregreli. Nekateri se zato po osvežitev in sprostitev že odpravljajo proti morju, drugi pa ohladitev iščejo v kopališčih. Zanimalo nas je, kakšne so v njih cene za kopanje; tokrat smo pod drobnogled vzeli termalna kopališča v severovzhodni Sloveniji, nato pa še pogledali, koliko je treba za kopanje odšteti pri naših sosedih: Hrvatih, Avstrijcih in Madžarih. Od kopališča do kopališča se ponudba sicer nekoliko razlikuje, za lažjo primerjavo smo se zato odločili za ceno celodnevne vstopnice za odrasle, otroke in za družinsko vstopnico, ki pomeni dva odrasla in dva otroka. Terme Ptuj med dražjimi Kot je razvidno iz priložene tabele, imajo nekatera kopališča dve različni ceni za kopanje med tednom in tistim ob vikendih in praznikih, poleg celodnevnih vsto- pnic ponujajo še druge možnosti, kot so popoldansko, triurno, jutranje, večerno in nočno kopanje, na voljo pa so tudi različni paketi, na primer kopanje s kosilom, savno ali masažo. Poleg otrok imajo popuste tudi upokojenci, dijaki in študenti, z dokazilom, da praznujete rojstni dan, se boste lahko ponekod tisti dan kopali celo brezplačno. Celodnevno namakanje v termalni vodi sredi tedna stane pri nas najmanj 13,50 evra, medtem ko v Termah 3000 v Moravskih Toplicah doseže skoraj 17 evrov. Je pa res, da tam ne delajo razlik med delovnikom in vikendom, ko na primer za vstop v kopališče Aqualuna v Termah Olimia v Podčetrtku zaračunajo kar 19 evrov. Med dražjimi je tudi čofotanje v vodah Termalnega parka v Termah Ptuj, kjer stane celodnevna vstopnica za odraslo osebo 16 oziroma 18 evrov. Otroške vstopnice se v kopališčih v povprečju gibljejo med 9,5 in 14 evri. Če slovenske cene primerjamo z avstrijskimi, pričakovano ugotovimo, da so višje kot pri nas, a le za odrasle. V Parktherme Bad Radkersburg je vstopnina zanje skoraj dvakrat višja in znaša dobrih 28 evrov, medtem ko je za otroke s slabimi 12 evri povsem primerljiva našim cenam. Denarnicam prijazne Terme Lenti Blizu slovensko-hrvaške meje smo pregledali cenik kopanja v Aquaparku Martilandia v Termah Sveti Martin in v Vodnem planetu v Tuheljskih toplicah. Cene so zgolj Foto: Terme Lenti Za cenovno ugodno kopanje v termalnem kopališču jo bo treba mahniti v sosednjo Madžarsko. za spoznanje nižje, bolj v Svetem Martinu kot Tuhlju, pa vendar za hrvaške razmere visoke, najbrž na račun bližine meje s Slovenijo. Cenik celodnevnih vstopnic za kopanje v termalnih kopališčih Celodnevno kopanje Otroci Odrasli Bioterme Mala Nedelja – Termalni park Terme 3000 Moravske Toplice Terme Olimia Family Wellness Termalija Terme Olimia kopališče Aqualuna Podčetrtek Terme Ptuj Zdravilišče Radenci Terme Sveti Martin, Hrvaška Tuheljske toplice, Hrvaška Terme Lenti, Madžarska Parktherme Bad Radkersburg, Avstrija Med tednom Med vikendi in prazniki 13,50 16,90 13,50 15,00 16,00 13,50 10,50 12,63 7,47 28,20 15,00 16,90 17,00 19,00 18,00 13,50 12,00 15,29 7,47 28,20 Družina (2 odrasla + 2 otroka) Med tednom Med vikendi in prazniki Med tednom Med vikendi in prazniki 11,20 12,90 9,50 12,00 11,20 10,00 8,00 8,64 3,87 11,70 12,70 12,90 13,00 14,00 12,60 10,00 10,50 10,64 3,87 11,70 38,50 / 65,00 51,00 49,00 37,00 19,50 33,90 20,36 66,80 40,00 / 87,00 63,00 55,00 37,00 27,50 41,21 20,36 66,80 Vir: spletne strani So pa bistveno nižje pri Madžarih. Mimogrede, ali ste vedeli, da je danes na Madžarskem mogoče najti okrog 1.500 mineralnih vrelcev, ki so v uporabi? Čeprav so standardi strožji kot drugje po svetu, ima država več kot dvesto izvirov vode z dokazanimi zdravilnimi učinki. V Termah Lenti, mesto je Slovencem znano po tržnici v slogu nekdanjega tržaškega Ponte Rosso, se lahko pohvalijo s petimi zunanjimi bazeni, divjo reko in 74 metrov dolgim toboganom Anakonda. Odrasli tam za celodnevno uživanje plačajo le 7,47 in otroci 3,87 evra. Največje cenovne razlike pa so nedvomno pri družinskih vstopnicah, v katerih je vključeno kopanje za starša in dva otroka. Približno 20 evrov bo družina plačala za ko- panje v Lentiju in Svetem Martinu, potem pa začno številke strmo naraščati in v Family Wellness Termaliji v Termah Olimia v Podčetrtku dosežejo 65 evrov za celodnevno vstopnico med tednom in 87 evrov za konec tedna. Čeprav celodnevno kopanje za odraslega v termah v avstrijski Radgoni, kot že rečeno, stane dvakrat več kot pri nas, za otroka pa približno enako, je tudi strošek družinskega kopanja primerljiv, saj stane nekaj manj kot 67 evrov. Če potegnemo pod črto, bo štiričlansko družino celodnevna sprostitev v bližnjih termalnih bazenih stala od 20 do skoraj 90 evrov, kar je velika razlika, torej velja dobro premisliti, kje si boste privoščili poletno osvežitev. Senka Dreu Slovenija z Zavarovalnice se izogibajo turističnih zavarovanj v primeru covida-19 Hudič se skriva v drobnem tisku Čeprav so se omejitve, povezane s potovanji, v večjem delu sprostile, je še vedno treba računati na možnost okužbe z novim koronavirusom, ki nam lahko potovanje prepreči, preden se sploh začne, ali pa vsaj bistveno oteži vrnitev v domovino. Ne glede na to, ali potujemo z agencijo ali v lastni režiji, imamo v ponudbi zavarovalnic na voljo različna turistična zavarovanja, ki krijejo zdravstvene težave, ki se nam pripetijo v tujini, in druge nevšečnosti, povezane z odpovedjo ali prekinitvijo potovanja, zamudo letov, izgubo prtljage in podobno. Največja odstopanja pri riziku odpovedi Nekatere zavarovalnice so v zavarovanja vključile tudi določena kritja, povezana s covidom-19, a nobeno ni takšno, da bi zavarovanca v celoti zaščitilo, poleg tega se ponudbe od zavarovalnice do zavarovalnice zelo razlikujejo in jih je celo težko primerjati. Kot ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenje (ZPS), večina zavarovanj ne vključuje stroškov testiranja na okužbo s koronavirusom ali situacij, ko je osebi, čeprav zdravi, odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo. Prav tako prihaja do razlik v zvezi z omejitvami kritij oziroma zavarovalnih vsot; zavaroval- nice namreč različno določajo, do kakšnega zneska še krijejo stroške prenočitve v primeru podaljšanja namestitve, pa tudi komu sploh in koliko časa. »Največja odstopanja pa je zaznati v zvezi z zavarovanji za primer odpovedi ali predčasne prekinitve potovanja zaradi covida-19, saj nekatere zavarovalnice to kritje izrecno in v celoti izključujejo. Druge ponujajo zelo omejena kritja, kot so nujni prevozi ali primeri, ko je zavarovanec v tujini hospitaliziran, le redke pa omogočajo nekoliko večjo varnost.« Višja premija vedno ne ponuja več Turistična zavarovanja v takšni ali drugačni obliki ponujajo Coris, Evropsko turistično zavarovanje, Generali, Grawe, Sava, Triglav, Vita, Vzajemna in WIZ, med njimi pa le Evropsko turistično zavarovanje, Grawe, Triglav in WIZ vključujejo nekatere nevarnosti, povezane z okužbo s koronavirusom še pred potovanjem. Vse druge namreč v celoti izključujejo kritje stroškov, povezanih z odpovedjo potovanja, če se okuži zavarovanec ali njegovi bližnji. A niti pri teh zavarovanjih ne gre računati na popolno zaščito, opozarjajo na ZPS. Čeprav so na prvi pogled zavarovalna kritja podobna, tudi tu drži, da se hudič skriva v podrobnostih oziroma so ključne razlike v drobnem tisku. Od izbranega paketa zavarovanja in s tem povezane višine premije je namreč odvisno, kolikšen znesek stroškov, povezanih s zdravljenjem, bo povrnila zavarovalnica, in do katerega zneska bo krila stroške s potjo in nastanitvijo. Zavarovalne vsote so namreč pri vseh zavarovanjih omejene, zneski pa so lahko zelo različni. Tudi ni nujno, da višja premija ponuja več, zato je pametno podrobno preveriti vsebino zavarovanja in primerjati različne ponudbe. Ni vseeno, kam potujemo Zavarovanje odpovedi potovanja krije stroške v primeru, da zavarovanec zboli za covidom-19, Foto: ZPS Nekatere zavarovalnice so v zavarovanja vključile tudi določena kritja, povezana s covidom-19, a nobeno ni takšno, da bi zavarovanca v celoti zaščitilo. z izjemo zavarovalnice Grawe pa ne tudi, kadar je zdrav, a napoten v karanteno zaradi stika z okuženo osebo, ali če ne moremo potovati zaradi ukrepov, ki jih je v zvezi z epidemijo sprejela država, v katero potujemo, oziroma država, v kateri prebivamo.« Več kritja zavarovalnice ponujajo, če nas okužba doleti med samim potovanjem; gre za predčasno prekinitev ali podaljšanje potovanja, stroške zdravljenja in podobno. »Še lani je kritja, povezana s covidom-19, ponujala zgolj polovica zavarovalnic, letos pa nekatere stroške, povezane z okužbo, krijejo že vsa našteta turistična zavarovanja,« pravijo na ZPS in dodajajo, da še vedno vse zavarovalnice ne krijejo stroškov testa, pa tudi tiste, ki jih, samo če je zavarovanca na test napotil zdravnik oziroma če že kaže simptome okužbe. Tudi ni vseeno, v katero državo se odpravljamo, sklenejo na ZPS. »Če je zaradi slabih epidemioloških razmer potovanje v določeno državo odsvetovano, pa boste tja vseeno odpotovali, zavarovalno kritje v večini primerov ne bo veljavno. Posebej se pozanimajte, ali ima država, v katero potujete, še kakšne druge posebne pogoje ali omejitve.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 17. junija 2022 Ptuj z Državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije Knjigarnica Odpiranje novih tem in ustvarjalnosti Slovenske pripojedke Leta 2017 je založba Pivec iz Maribora izdala zelo mikavno knjigo za ljubitelje branja in kuhanja. Takrat, ob izidu, so bile Pripojedke, ki je sicer prevedena knjiga (Jane Yolen. Fairy tale feasts: a literarycookbook. Prevod Zala Stanonik) s podnaslovom Pravljična kuharska knjiga za mlade bralce, jedce in kuhalce, predstavljene na tem mestu. Poudarjena je bila raznovrstnost in vseuporabnost navedene knjige, saj je hkrati izbor najbolj znanih pravljic, seveda prirejenih, k njim so postavljene izbrane jedi z recepti, ki nekako sodijo k pripovedim. Danes predstavljam še po tiskarski barvi dišečo slovensko varianto pravljic z recepti in ostalim. Priredbo pripovedk in spremno besedo podpisuje dr. Dragica Haramija, recepte Anka Peljhan, ilustracije pa Igor Šinkovec. Knjiga (195 strani) je razdeljena na naslednja poglavja: Za začetek, Od močnika do kaše, Pogača na mizi, Štrukeljci in cmočki, Z vrta na mizo, Iz hleva v lonec, Za konec. Tako v uvodu nagovarja urednica Zala Stanonik mlade bralce. Dragi bralci, gotovo ste že slišali pripoved o tem, kako je mati mesila kruh, Janček pa se ji je smukal med nogami. Kos pravkar pečenega kruha, od katerega se še kadi, je tako mamljiv! To je vedel tudi Janček, a je bil tako neučakan, da je trgal kar kosce surovega testa, ko se je mati obrnila proč. Ti, ti, ježek! In glej, na hrbtu mu je pognala ježeva koža. Janček se ni prav nič obotavljal. Ugotovil je, da znajo biti bodice prav priročne, še posebej, ko gre nabirat jabolka in hruške za ozimnico. Jabolka so najslastnejša, ko jih zapečete v šmorn in prelijete z medom. Pazite se le, da vas na delu ne dobi Mojca Pokrajculja. Sicer vam prijazno odpre vrata svojega piskrčka, a le, če kaj znate. Droben namig: nihče od Mojčine druščine ni vešč vrtenja kuhalnice. Pa se morda lahko preizkusite vi … Ob pravljici o Jančku so trije recepti za kmečki kruh, za kvasec in za poprtnik s ptički. Zraven receptov je »pravljična zanimivost«: Eden od zanimivih elementov v pravljicah je sprememba človeka v žival in nazaj v človeka, kar se imenuje preobrazba (ali metamorfoza). Pojavljata se dve varianti: Človek se spremeni v žival zaradi kazni: tudi če sam s svojim dejanjem ni užalil ali razočaral nekega (negativnega) literarnega lika, je za kazen začaran v žival. Šele ko sreča nekoga, ki je pripravljen zanj opraviti tri dobra dejanja, se iz živali spremeni nazaj v človeka. V to skupino sodita na primer pravljici bratov Grimm Žabji kralj ali Železni Henrik in Dvanajst bratov. V drugo skupino sodijo pravljice, v katerih pride do preobrazbe zaradi izgovorjenih besed, tako v izbrani pravljici Janček ježek ali v pravljici Saše Vegri Jure kvak kvak … Literarno informativni zapisi ob pravljicah in receptih so lepo označeni z miniaturno ilustracijo portreta medvedka s čepico na glavi in v oblačku, kakor pritiče sicer stripom, piše: S ščepcem soli. Tu je recept za kmečki kruh: 250 g polnozrnate pirine moke 250 g navadne pšenične moke 40 g kvasa in ostale sestavine za kvasec 1 čajna žlička soli 300 ml mlačne vode, po potrebi malo več 100 ml oljčnega olja Kruh lahko izboljšamo in dodamo: pest ovsenih kosmičev, pest lešnikovih jedrc. Sledijo navodila za pripravo v devetih točkah. V veliki posodi zmešajte moki in solite. V lončku pripravite kvasec. Lešnike zdrobite ali grobo zmeljite in jih stresite v moko. Vmešajte kosmiče in vzhajani kvasec. Testo gnetite približno deset minut, po potrebi dodajte toplo vodo. V skledi, namaščeni z oljčnim oljem, naj pokrito testo vzhaja eno uro, da naraste na dvojno velikost. Testo razdelite na štiri ali več kosov, jih ponovno pregnetite in iz njih oblikujte ozke štručke. Zložite jih v pekač, namaščen z oljčnim oljem, in pustite vzhajati še pol ure. Štručke po vrhu premažite z oljčnim oljem. Pecite približno 20 minut v prej segreti pečici pri 180 stopnjah Celzija. Na Ptuju je v prvi polovici junija potekalo državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije, ki se ga je udeležilo 16 otroških gledaliških in devet lutkovnih skupin. Izbrane so nagradili s srebrnimi in zlatimi plaketami. Gre za pregledno srečanje, na katerem vse skupine dobijo povratno informacijo o samem nastopu. Na razpis Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije se je letos prijavilo 87 otroških gledaliških in 45 lutkovnih skupin, je povedala vodja OI JSKD Ptuj Ivan Brajović, ki je skupaj z Janom Pirnatom, producentom za gledališko in lutkovno dejavnost, tudi vodila letošnje državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Potekalo je v Mestnem gledališču Ptuj. Barve Spodnjega Podravja zastopali le mladi Miklavžani S Ptujskega in Ormoškega se je predstavila le gledališka skupina OŠ Miklavž pri Ormožu. V prevodu Milana Dekleve in dramatizaciji Vinka Möderndorferja so na oder postavili Odvratne rime avtorja Roalda Dahla. Mentorica Simona Klasinc je ob režiji poskrbela tudi za dramaturgijo, skupaj z učenci pa tudi za scenografijo in kostumografijo. Prišli pa so zato, da so ob- činstvu povedali pravljico, takšno, ki jo vedo samo v njihovem gledališču. Pravljice, takšne ali drugačne, potrebujemo vsi, so dali vedeti s svojim nastopom. Kovid kriza je pustila posledice tudi na lutkovni in otroški gledališki sceni. „Predvsem pa nas veseli, da se prireditve vračajo, da se odri in dvorane ponovno polnijo ter da tudi to težko obdobje ni zaustavilo ustvarjalnosti. Iskalo se je načine, kako na oder spraviti predstave tudi v šolah, kjer so bile velike omejitve. Skupine so se našle, delale, preselile na splet in se spet vrnile nazaj v živo, kar smo vsi komaj čakali. Vse to nas navdaja s precejšnjo mero optimizma, kljub temu da so bile številke oz. kazalniki slabi. Letošnji izbor za državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin je potekal nekoliko drugače, ker je bilo tudi prijav manj v primerjavi z leti pred korono. Vse predstave so si ogledali regijski strokovni spremljevalci, ki so tudi določili, katere skupine bodo letos Foto: Črtomir Goznik Vodji srečanja Iva Brajović, vodja OIJSKD Ptuj, in Jan Pirnat, producent za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD Slovenije sodelovale na državnem srečanju oz. prejele srebrne in zlate plakete glede na izstopanje po izvedbi in estetskih prvinah,“ je povedal Jan Pirnat. Ptuj bi moral gostiti državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin že pred dvema letoma, a je kovid kriza vse zaustavila. Ve- Foto: Črtomir Goznik S predstave Odvratne rime, ki jo je odigrala gledališka skupina OŠ Miklavž pri Ormožu. seli so, da se je to zgodilo letos. V lokalnem okolju so se zelo izkazali, tako z udeležbo na predstavah kot tudi s podporo samemu srečanju oz. izvedbo. Za vse, občinstvo in nastopajoče, je bil to zelo lep dogodek, tudi zato, ker so se srečali otroci iz vse Slovenije. V novo obdobje vstopajo lutkovne in otroške gledališke skupine še z večjo vnemo in zagnanostjo pri odpiranju novih tem in ustvarjalnosti. Le-ta se v zadnjih letih kaže tudi v tem, da se povečuje število otroških gledaliških skupin, ki se na odrih predstavljajo z lastnimi, avtorskimi teksti. Doslej je bila to značilnost mladinskih predstav. Ob klasičnih tekstih pa je tudi veliko predelav, za kar je treba pohvaliti mentorice in mentorje, ki se trudijo in iščejo načine, kako znane zgodbe povedati v novi obliki na odru. Večina lutkovnih in gledaliških skupin deluje v okviru šol, za kar je treba pohvaliti vodstva šol. Nekatere skupine pa se povezujejo z društvi, s čimer dobijo mladi tudi že priložnost, da delajo na odru. MG Ptuj z Baletna produkcija ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Navdušili mladi plesalci in baletnice V Mestnem gledališču Ptuj je bila 2. junija zaključna produkcija baletnega oddelka Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Zaplesalo je 13 učencev plesne pripravnice (starih pet in šest let) ter osem učenk baleta. „Pouk izvaja učiteljica Leticia Dvoršak v uradni dvorani proštijskega samostana. Dejavnost imamo vpisano v razvid ministrstva in tako izdajamo javno veljavna spričevala. Plesalci ob klasični glasbi stopajo v stik s svojim telesom in duhom na zbran in poglobljen na- čin, nasprotje divjanju ob mizerno nekakovostni glasbi in vsemogočih „hopih“, je povedala ravnateljica Lija Frajnkovič Tako, dragi bralci. Zdaj ste približno lahko razbrali, kako je s pravljicami in kako z recepti v knjigi Slovenske Pripojedke. Priporočam jo za vsakdanjo rabo in poudarjam njeno medgeneracijsko in poučno vrednost, saj so za izvedbo receptov potrebne tudi odrasle kukarske roke, hkrati pa so izbrane pravljice dobro znano in hvalevredno literarno blago, ki ga je najlepše použiti v družinskem in prijateljskem krogu. Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik Na zaključni produkciji je zaplesalo skupaj 21 učencev plesne pripravnice in baletnega oddelka. Najmlajši plesalci, stari pet let, so na melodijo L. Delibesa Cvetlični vrt zaplesali kot cvetlice. V vlogi vrtnarja je zaplesal Lionell. Predstavili so se še v Plesu račk. Učenke baleta od 2. do 5. razreda so odplesale vsaka po dve solo točki in dve točki v skupni koreografiji. Nastop so zaključile z valčkom iz najslavnejšega baleta Hrestač, P. I. Čajkovskega. Že v začetku leta se je celotni oddelek predstavil staršem v baročnem refektoriju samostana sv. Petra in Pavla. Predstavo Grdi raček je dopolnil tudi tekst iz Grimmove pravljice. Čarobni ambient gledališča nastopajoče in publiko vedno nadvse očara, tako je bilo tudi na letošnji zaključni produkciji. Vsi, od najmlajših do dedkov in babic, so nadvse uživali v čudežnem baletnem gibanju ob prekrasni klasični glasbi, z željo, da bi bilo podobnih nastopov še več. MG Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 17. junija 2022 11 Maribor z 57. Borštnikovo srečanje Cirkulane z Sanacija gasilskega doma ni smiselna Velika nagrada za najboljšo uprizoritev Nova lokacija za gasilce Letošnje, 57. Borštnikovo srečanje, na katerem je tekmovalo 16 predstav iz leta in pol selekcije, je prineslo nov velik uspeh za Mestno gledališče Ptuj. Direktor Peter Srpčič je povedal, da so veseli in ponosni, saj je ptujsko gledališče slavilo zmago na največjem slovenskem gledališkem festivalu. S predstavo Škoeloški pasijon, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, so prejeli veliko nagrado festivala za najboljšo predstavo. Uspeh je toliko večji, saj je bilo letošnje srečanje največje doslej. Zagotovo je to še en izjemen dosežek za naše malo gledališče in naše mesto Ptuj, ki ga s ponosom vselej prestavljamo in zastopamo, je ponosno izpostavil direktor Mestnega gledališča Ptuj. Predstava Škoeloški pasijon je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija. Žirija je v obrazložitvi poudarila, da med uprizoritvenimi elementi najbolj izstopata homogen igralski kolektiv in atmosfera, ki jo ustvarja vizualno-glasbeni del avtorske ekipe. Tako je Borštnikovo nagrado za glasbo podelila skladatelju Branku Rožmanu, avtorju izvirne glasbe v uprizoritvi Škoeloški pasijon. Sicer pa gre za prestižno uprizoritev, ki je že na 51. Tednu slovenske drame v letu 2012 prejela več nagrad: Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega dela programa, Blaž Setnikar je prejel nagrado igralca, Doroteja Nadrah nagrado igralke in nagrado po izboru občinstva. Slavila pa je tudi v okviru tekmovalnega programa po izboru strokovne žirije na III. Viminacium Festu v Požarevcu, kjer so Gasilski dom v Cirkulanah, ki je bil zgrajen pred 70 leti, je nujno potreben obnove. Stavba se poseda, objekt pa je še dodatno poškodoval predlanski potres v Petrinji. Po oceni gradbenega izvedenca sanacija ni smiselna, zato so na občini Cirkulane že pred časom začeli iskati drugo, primernejšo lokacijo. Našli so jo v neposredni bližini gostinskega lokala Levičnik, tik ob regionalni cesti. Gre za 33 arov veliko zemljišče v vrednosti 40.000 evrov. Nakup naj bi občina izvedla še letos, prav tako naj bi začeli izdelavo projektne dokumentacije. Foto: Pigac S predstavo Škofjeloški pasijon je MG Ptuj prejelo veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev. Foto: arhiv MG Ptuj Nagrado igralki je prejela Nataša Barbara Gračner. jo nagradili z nagrado viminacium maximus 2021. Nagrade se je na letošnjem Borštnikovem srečanju razveselila tudi igralka Nataša Barbara Gračner, prejela je nagrado za vlogo Daše Čumalove v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in za vlogo v uprizoritvi Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana. Borštnikove nagrade za mlado igralko pa se je razveselila Lina Akif, ki se je izkazala v več vlogah in tudi v uprizoritvi Vsi ptice. MG Foto: EK Stari gasilski dom bodo porušili. »To je ob praznovanju naše 80-letnice res lepa novica. Sedanji gasilski dom je v zelo slabem stanju, sanitarije so majhne, tušev ni. Tudi lokacija ni najbolj posrečena, saj je gasilski dom umeščen v središče kraja. Okoli stavbe je zelo malo prostora, zato imamo težave s parkiranjem. Prav tako bi v neposredni bližini po vzoru sosednjih občin nujno potrebovali poligon za treninge, kar pa na tej lokaciji ne pride v poštev,« je povedal dolgoletni predsednik Anton Kokot. Sanacija objekta, če bi jim sploh uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje, bi po prvih predračunih stala okoli 300.000 evrov. Videm z Enotedensko praznovanje se bliža koncu Štirje vidovski grbi in devet priznanj Minuli konec tedna so v Vidmu obeležili 28-letnico ustanovitve lokalne skupnosti, 16. občinski praznik, v občini z bojda še vedno največjo slovensko zastavo pa so se spomnili še bližajočega se dneva državnosti. Osrednja pozornost na prireditvi, ki je naznanila začetek enotedenskega praznovanja, pa je bila namenjena dobitnikom priznanj in grbov Občine Videm. Najvišje priznanje na tokratnem prazniku, to je zlati vidovski grb, je prejel Roman Cafuta za večletno aktivno delovanje v gasilski organizaciji in pomoč občanom Vidma. Z delom je pripomogel k napredku in prepoznavnosti PGD Tržec in Gasilske zveze Videm. V gasilstvu je Cafuta aktiven že 42 let in po činu višji gasilski častnik, sicer pa poveljnik GZ Videm ter namestnik poveljnika podravske regije. Po prejemu grba je dejal: »Na tem priznanju je sicer le moje ime, vendar pa za tem stoji cela gasilska ekipa, brez katere moje ime ne pomeni nič. Ponosen sem, da nam je uspelo vzgojiti dober kader, ki me bo zlahka nadomestil in verjamem, da bo gasilstvo ostalo tako cenjeno, kot je bilo doslej.« Srebrni vidovski grb sta prejela Rudi Štelcer za večletno aktivno delovanje v Športnem društvu Videm in za prispevek k razvoju športa v občini ter ŠD Videm za večletno nastopanje v 3. ligi NZS in promocijo občine. ŠD Tržec bo v svoje vitrine dodalo bronasti vidovski grb za aktivno delovanje na področju športa in prispevek k vzgoji mladine. Priznanja občine pa so prejeli Društvo upokojencev Dolena, Folklorno društvo Rožmarin Dolena, Franc Drevenšek, Franc Pajnkiher, ŠD Leskovec, Jože Zavec ter Ivan Božičko. Podeljeni sta bili tudi županovi priznanji, in sicer Robertu Butolenu za izjemne dosežke na glasbenem področju ter Janezu Sodcu za dolgoletno ohranjanje kulturne dediščine in aktivno delo v društvih, še posebej na področju športa. Osrednja pozornost je pripadla torej nagrajencem, osrednji govor pa županu Branku Mariniču, ki je zbranim dejal, da so v teh letih v Vidmu veliko postorili, veliko načr- tov pa je pripravljenih. »Želimo biti drzni, a smo hkrati tudi previdni. Lahkomiselni bi nam lahko očital, da smo nekatere velike stvari zamudili ali bili neuspešni, vendar se v tako spremenjenih ekonomskih in finančnih okoliščinah zatreseta tudi roka ali glas.« Glas pa se ni zatresel nastopajočim, ki so popestrili tokratno prireditev, to so bili akademski glasbeniki z domačinom Tilnom Zavcem na saksofonu ter ljubko razposajeni prvo- in drugošolci OŠ Videm, ki oblikujejo najmlajši zbor na šoli Cici zbor. Mojca Vtič Foto: EK Na tem zemljišču naj bi čez nekaj let že stal novi gasilski dom. Po tehtnem premisleku so tudi na cirkulanski občini podprli idejo o nakupu zemljišča in novogradnji. Vrednost celotne investicije, ki naj bi jo izvedli v prihodnjih štirih letih, po oceni županje Antonije Žumbar naj ne bi presegla pol milijona evrov. »Z novo lokacijo smo zelo zadovoljni, parcela je dovolj velika tako za postavitev dovolj velikega objekta kot ureditev vadbenih površin in parkirišča. Tudi dostop z gasilskimi avtomobili bo veliko lažji,« je dodal Kokot. V novi stavbi bodo predvidoma sanitarije z garderobami, manjša dvorana za sestanke, pisarna, manjša kuhinja, prostori za delo civilne zaščite in tri garaže. V slednjih bodo garažirali vsa tri gasilska vozila, ki so v zelo dobrem stanju. Po besedah Kokota so z voznim parkom zadovoljni, saj so ga v zadnjih petnajstih letih v celoti posodobili. Zadnjo večjo investicijo, nakup moštvenega vozila, so realizirali pred petimi leti. Precejšnja sredstva so namenili tudi za nakup kakovostne zaščitne opreme. Pravi razmah je društvo doživelo po ustanovitvi občine Cirkulane, ko so začeli prejemati precej več sredstev za njihovo delovanje. Dodatni denar so vložili predvsem v nakup gasilskih vozil in opreme. Estera Korošec Po 20 letih menjava vodstva Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj in vidovskih grbov Drugo leto bodo vodenje PGD Cirkulane predvidoma prevzeli mlajši člani; med kandidati sta za zdaj znana Kristijan Kokot in Peter Kelc. To bo prva večja menjava vodstva v zadnjih 20 letih. Po besedah predsednika Antona Kokota je vse težje najti mlade, ki bi želeli prevzeti tako pomembno in odgovorno delo. »Z menjavo vodstva bo naše gasilsko društvo veliko pridobilo, mladi imajo nove, sveže ideje, prav tako so bolj zagnani in iznajdljivi. Uvajanje na nek način že poteka, mi pa jim bomo seveda tudi v prihodnje pomagali.« V društvu je 193 članov, od tega 36 operativcev in več kot 40 mladih (pionirji in mladinci), na kar so še posebej ponosni. Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK petek z 17. junija 2022 Črna kronika 12 stran 12 Ptuj z Na sojenju Drevenšku pričali izvedenci Izvedenska mnenja obtoženemu niso bila naklonjena Izvedenska mnenja psihiatra, kliničnega psihologa in strokovnjakinje za sodno medicino na današnjem nadaljevanju ponovljenega sojenja Silvu Drevenšku za trojni umor na predlanski božič v Gerečji vasi niso pritrjevala njegovim trditvam, da je bilo okrutno dejanje posledica psihičnih težav in alkoholizma, niti pretirane opitosti na dan dogodka. Skupno izvedensko mnenje je na predlog obrambe pripravila komisija za izvedenska mnenja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izvedenka sodne medicine Alenka Kuštrin Samba je na osnovi dokazov ocenila, da je imel obtoženi v času pred dejanjem v krvi med 0,8 in 2,0 grama alkohola na liter izdihanega zraka, kar pa, še posebej pri več kot 100 kilogramov težkem človeku, vajenem alkohola, ni takšna količina, da se ne bi zavedal svojega ravnanja. Ob prijetju so mu sicer namerili precej višjo količino alkohola, vendar je bila to posledica dejstva, da je neposredno po kaznivem dejanju pri dveh hišah spil večje količine vina, kar so potrdile tudi priče, h katerim se je po umorih zatekel in zahteval vino. Njegov zagovornik je ob tem namignil tudi na možnost, da ni dokaza o tem, da je obtoženi to vino dejansko spil in ali ga ni morda iz steklenice odlil, s čimer je pri sena- tu verjetno skušal zasejati dvom o tem, ali ni Drevenšek morda vendarle že pred dejanjem bil veliko bolj opit od ocene izvedenke. Drevenšek ni bil tako opit, da se ne bi zavedal svojih dejanj Psihiater Peter Pregelj in klinični psiholog Bojan Zalar sta se po opravljenih pogovorih z obtoženim strinjala, da gre pri njem za mejno osebnostno motnjo, ki jo je prvi definiral kot neopredeljeno, drugi pa kot mešano, pri čemer je Zalar pojasnil, da ne gre za veliko razliko. Tudi po Pregljevih besedah glede na ugotovljeno stopnjo prisotnosti alkohola ni mogoče ugotoviti visoke stopnje toksikacije v času kaznivih dejanj, čeprav bi lahko Drevenškove osebnostne motnje pripisali tudi težkemu otroštvu, a je lahko razlogov še več in jih po njegovem mnenju ni mogoče izolirati. V vsakem primeru pa po njegovih besedah to ni vplivalo na njegovo sposobnost razumevanja posledic strojenih dejanj v času dogodka. Na vprašanje zagovornika Andreja Kaca, kako je na psihično stanje in ravnanje obtoženega vplival praznični čas, ko se je čutil zapuščenega, je Zalar odvrnil, da ima njegovo dejanje zagotovo tudi impulzivne elemente, saj bi ga težko opisali kot racionalno. Tudi alkohol ima določen vpliv na to, da človek v svojem ravnanju prekorači določene meje. »Vse to je imelo vpliv na obtoženega, a ne bistvenega. Za kaj takega je potrebno precej več in nekje so meje do kaznivega dejanja,« je dejal Zalar. Na vprašanje tožilca Uroša Tomažiča, ali je morda pri obtoženem zaznal visoko stopnjo sovražnosti, pa je odvrnil, da lahko govori o njegovi sovražnosti tudi do okolja, na kar so kazali različni konflikti s sosedi in drugimi ljudmi. Foto: MZ Vodilo naj bi ga sovraštvo Da bi lahko pri umorih šlo celo za izživljanje nad žrtvami, psihiater ni mogel potrditi, zagotovo pa je po njegovem mnenju šlo za visoko stopnjo sovražnosti. Na vprašanje sodnice Katje Kolarič, ali je obtoženi zmožen ponovitve tako hudega kaznivega dejanja, je pojasnil, da nekdo, ki je kaj takega že storil, to lažje ponovi, drugi ključni dejavnik je osebnostna motnja, tretji, ki pri Drevenšku sicer ni prisoten, pa je slabša intelektualna sposobnost. Sodišče bo do konca glavne obravnave zaslišalo še eno pričo, nepremičninsko cenilko, ki bi povedala, kako so potekali pogovori za cenitev hiše in ostalega premoženja v dneh pred dejanjem. Drevenšek je v danes dopolnjenem zagovoru pojasnil, da je bila njegova umorjena partnerica lastnica dela parcele, ki jo je podedovala, sam pa lastnik drugega dela, ki ga je odkupil od njenih sorodnikov. Znova je skušal dokazati, da ga k umoru partnerice in njenih staršev pred očmi svojega štiriletnega sina ni vodilo koristoljubje, saj da sta si skupaj prizadevala za prodajo in delitev premoženja. Ob tem je dejal, da ni nikoli trdil, da je samo njegova, čeprav je bila hiša pisana nanj, saj so vanjo vlagali vsi, vključno s taščo in tastom. Sta Spodnje Podravje z Število utopitev narašča, lansko leto rekordno Voda letos usodna za štiri osebe, lani za kar 25 Čeprav se poletna sezona še ni prav začela, se je letos zgodilo že več tragičnih utopitev. Ena izmed njih tudi v reki Dravi, in sicer v Rušah. Lansko leto je bilo sicer - poleg leta 2012 - s 25 utopitvami rekordno v zadnjem desetletju. V zadnjem desetletju 161 utopitev Slovenija PU Maribor 2012 25 5 2013 12 0 Aprila se je v potoku Mlinščica na območju Domžal utopil moški. V vodo je po ugotovitvah policistov padel z brvi, smrt pa naj ne bi bila posledica kaznivega dejanja. Sredi maja je bilo Soboško jezero usodno za 25-letnega državljana Zveze Komori, ki naj bi bil v Prekmurju na mladinski izmenjavi. Utopljenca so našli pod vodo v delu gramoznice. Poskušali so ga oživljati, vendar neuspešno. Le nekaj dni zatem se je v reki Dravi v Rušah utopil 18-letnik, Erasmusov študent. Po ugotovitvah policistov se je skupina mladih družila na pomolu, s katerega so skakali v Dravo. Med njimi je bil tudi 18-letni tuj državljan, ki je skočil v reko, a po skoku ni več priplaval na površje. Na območju Slovenije se je v zadnjih desetih letih (2012–2021) utopilo 161 oseb. Največ leta 2012 in lani, ko so bile vode usodne za 25 ljudi. Gre za primere, v katerih ni bila podana tuja krivda, prav tako so iz teh številk izločeni samomori. V omenjenem desetletnem obdobju se je na območju PU Maribor zgodilo 11 utopitev. Rekordno je bilo leto 2012, ko je življenje izgubilo pet oseb. Brez utopitve sta minili naslednji dve leti, leta 2015 pa so umrle kar štiri osebe. Sledila so štiri leta zatišja, brez smrtnih žrtev, tako lani kakor predlani pa so bile 2014 12 0 2015 13 4 2016 10 0 2017 11 0 vode na območju PU Maribor usodne za eno osebo. Čeprav se letošnja poletna kopalna sezona še ni prav začela, pa so za posledicami utopitve v slovenskih vodah doslej umrle že štiri osebe, od tega, kot že omenjeno, ena na območju PU Maribor (v Rušah). Kopanje v gramoznicah na lastno odgovornost Policisti pri tem opozarjajo, da je kopanje dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin za športne in prostočasne dejavnosti. V morju pa morajo biti kopalci v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni drugače določeno. Še posebej opozarjajo na varnost na črnih ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se – poudarjajo – kopamo na lastno odgovornost. »Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Žal tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih ne morejo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel Nezaposlenim 2018 22 0 2019 14 0 2020 17 1 2021 25 1 Vir: GPU Policija, PU Maribor dostop prepovedan! ali Kopanje na svojo odgovornost!, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Še posebej na to opozarjamo otroke. Foto: GT /M24 V celotnem lanskem letu se je na območju države zgodilo kar 25 utopitev, od tega ena na območju PU Maribor. Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo. Z varnostnega vidika so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (ple- Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi. zanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko),« opozarjajo. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode, ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi, saj otroci ne poznajo nevarnosti, ter ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih. Prav neznane situacije so zelo nevarne, še med drugim svarijo policisti. Monika Horvat Danes bo delno jasno, predvsem na vzhodu bo še kakšna ploha ali nevihta. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 32 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in vroče. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Rokomet Skledar in Horvat na Sredozemske igre Stran 14 Judo Karameta in Caf do srebrnih kolajn Stran 14 stran 13 Sandijev memorial Doslej najprestižnejši festival vitomarškega nogometa Stran 15 50 let ŠD Grajena V Grajeni celodnevno športno praznovanje Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Slovenski tour na kratko tudi skozi Ptuj Z uvodno etapo od Nove Gorice do Postojne – dobil jo je Poljak Rafal Majka, za njim sta se zvrstila Domen Novak in Tadej Pogačar – se je v sredo začela 28. dirka Po Sloveniji, ki v zadnjih letih na slovenske ceste privablja zares močne zasedbe, številne tudi iz najmočnejše kategorije UCI WorldTeams (UAE Emirates, Bahrain Victorius, BikeExchange, Alpecin-Fenix, Astana …). Glavni zvezdnik zadnjih dveh sezon je ned- vomno Tadej Pogačar, številka 1 svetovnega kolesarstva. Ob izjemnem dvakratnem zmagovalcu dirke Po Franciji in članu ekipe UAE Emirates je na štartni listi še kopica odličnih slovenskih kolesarjev, v prvi vrsti Matej Mohorič, Domen Novak, Jan Tratnik, Matevž Govekar (vsi Bahrain Victorious), Luka Mezgec (Bike Exchange) in Tadejev klubski kolega Jan Polanc. Dirko je v sredo začelo kar 144 kolesarjev iz 21 klubov. V četrtek je karavana slovenske pentlje začela svojo drugo etapo na Ptuju, kjer je najprej opravila ogrevalni krog, nato pa se mimo upravne zgradbe Perutnine Ptuj na Potrčevi cesti podala na 174,2 km dolgo traso proti Rogaški Slatini. Dirka se bo po petih etapah zaključila v nedeljo. Foto: Črtomir Goznik Kolesarstvo z Dirka Po Sloveniji JM Atletika z Miting mednarodne atletske lige Telekom Slovenije v Mariboru Rekordni tek Aneja Čurina Prapotnika Foto: Črtomir Goznik Matej Mohorič (Bahrain Victorius) Atletika z Miting na Finskem Na Finskem je zobe pokazal tudi Stahl V Turkuju na Finskem je na stadionu Paavo Nurmi (ime nosi po slovitem finskem tekaču) potekal močan atletski miting, na njem je v znova močni konkurenci metalcev diska nastopil tudi Kristjan Čeh. Po treh zaporednih zmagah na mitingih diamantne lige je bil v vlogi favorita, a se je moral tokrat zadovoljiti s tretjim mestom, njegov najboljši rezultat je znašal 67,76 metra. Tokrat je svoj pravi obraz znova pokazal olimpijski in svetovni prvak Šved Daniel Stahl, ki je že v prvi seriji dosegel izvrstnih 70,62 metra. Po Čehu je to šele drugi atlet, ki mu je v letošnji sezoni uspelo preseči magično mejo 70 metrov. Drugi je bil aktualni evropski prvak Andrius Gudžius iz Litve z 68,09 metra. »Uvodni met Stahla čez 70 metrov ni vplival na moj dosežek, da bi bil to denimo nek dodatni pritisk. Dan prej Miting v Turkuju, rezultati, disk: 1. Daniel Stahl (Švedska) 2. Andrius Gudžius (Litva) 3. Kristjan Čeh (Slovenija) 4. Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 5. Simon Pettersson (Švedska) 6. Alin Alexandru Firfirica (Romunija) 7. Gudni Valur Gudnason (Islandija) 70,62 m 68,09 m 67,76 m 67,16 m 65,14 m 61,80 m 59,76 m in na sam dan tekme (v torek, op. a.) sem imel prebavne težave, zato tudi ogrevanje ni bilo najboljše, nisem imel pravega občutka za ritem, pravega 'timinga'. Tako je bilo tudi med tekmo, ko nisem niti enega meta zadel tako kot je treba,« je po tekmi pojasnil Čeh. Član AK Ptuj je imel tokrat kar štiri neveljavne in samo dva veljavna meta: v 3. seriji je disk zalučal 64,69 m daleč, v zadnji pa 67,76 m. S tem metom se je iz petega mesta zavihtel na stopničke. »V zadnjem poskusu mi je vendarle uspelo doseči dobro daljavo. Nisem čutil pritiska pred tem metom, noj cilj je bil, da vržem prek 64 m in da spet dobim nazaj tisti pravi občutek za met. Ni mi tehnično povsem uspelo, a tudi 67 metrov je dober izid in se nimam kaj pritoževati,« je dodal Čeh, ki se je iz Turkuja na južni finski obali odpravil v Talin (do tja je le cca. 220 km zračne linije, prek Baltskega morja). V Estoniji, kjer je sedaj njegova trening baza, bo nastopil na dveh tekmah, 18. in 21. junija. Na Finskem je nastopala tudi Neja Filipič, v troskoku je bila druga z rezultatom 14,26 m. Zmagala je svetovna podprvakinja Shanieka Ricketts z Jamajke s 14,35 m. JM, sta V Mariboru je na stadionu Poljane med tednom potekal četrti od sedmih mitingov mednarodne atletske lige Telekom Slovenije. Na njem je odlično nastopil mladi ptujski šprinter Anej Čurin Prapotnik, ki je zmagal v teku na 100 metrov. V najkrajši šprinterski preizkušnji je bilo prijavljenih več kot 40 tekačev. Član AK Ptuj je tekel v četrti skupini (takrat je pihal premočan veter + 2,2 m/s) in se z rezultatom 10,56 s kot drugi uvrstil v finale, hitrejši je bil z rezultatom 10,47 s le Jernej Gumilar (Mass). Omenjena rezultata sta pomenila odlično napoved za finalni tek ... Ta resnično ni razočaral, saj sta mlada šprinterja (oba sta letnika 2003) iz sebe iztisnila še boljša rezultata, na koncu pa je bil za štiri stotinke uspešnejši Čurin Prapotnik. Rezultat 10,42 sekunde ob dovoljenem vetru v hrbet (1,7 m/s) pomeni nov državni rekord v konkurenci starejših mladincev, doslej ga je z dosežkom 10,52 s držal Jure Grkman (Kamnik) – pred petimi leti ga je postavil na Ptuju. „V torek so bili v Mariboru dobri pogoji, ugoden veter, kar je Anej izkoristil na najboljši mogoči način. Statistično gledano Anej boljše nastopa v drugem teku, v finalu. Med prvim in drugim tekom sva tako bila povsem mirna, še enkrat sva samo ponovila, kar je treba storiti v pripravi na drugi nastop in potem sem se umaknil in samo opazoval dogajanje. Ob finalnem teku sem se postavil na približno polovico proge in videl, da ima Anej po eksplozivnem startu dober meter prednosti pred Jernejem. Z dogovorjenim 'gremo naprej' sem Mednarodna atletska liga Telekom Slovenije, miting v Mariboru, rezultati: - tek na 100 m (m): 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 2. Jernej Gumilar (Mass) 3. Michael Fichera (Italija) - daljina (ž): 1. Martina Dadić (Hrvaška) 2. Urša Matotek (DTO) 3. Maja Bedrač (Ptuj) 10,42 s 10,46 s 10,69 s 5,89 m 5,85 m 5,81 m Foto: AZS Anej Čurin Prapotnik je v Mariboru postavil državni rekord za starejše mladince v teku na 100 metrov. ga pospremil v zadnje metre, kjer je dokončno opravil svoje. Ko se je na semaforju izpisal rezultat 10,42 sem samo še opazoval, kakšna je bila hitrost vetra. Ko sem v zgornjem delu semaforju opazil 1,7 m/s, sem zavriskal in si dejal: 'To je to, imamo normo za svetovno mladinsko prvenstvo v Kolumbiji'. S tem tekom je Anej že v popolnosti izpolnil kriterije, ki sem jih postavil v lanskem letu,“ je po tekmovanju povedal Anejev trener Gorazd Rajher. Rezultat 10,42 s pomeni peti ali šesti letošnji rezultat v tej kategoriji v Evropi. V Mariboru je AK Ptuj zastopala tudi Maja Bedrač v skoku v daljino. Tokrat ji ni uspelo ponoviti rezultata iz zadnjega mitinga, zmogla pa je daljino 5,81 metra, kar je v izenačeni konkurenci zadostovalo za 3. mesto. Omenjeno daljino je zmogla že v prvem poskusu, naslednji štirje so bili neveljavni ... V troskoku je Zoja Sluga (2006) z rezultatom 11,63 metra zasedla 6. mesto, le mesto slabše se je med več kot 25 atletinjami v teku na 200 metrov uvrstila Sara Šeruga (letnik 2004) – tekla je 26,08 s. Med pionirkami je v teku na 60 metrov drugo mesto zasedla Ana Čurin Prapotnik (2009). Z rezultatom 8,00 s je le za tri stotinke zaostala za dve leti starejšo predstavnico doma- čega AK Poljane Julijo Voglar. Naslednji v seriji mitingov Mednarodne atletske lige bo 24. in 25. junija v Velenju, kjer bo potekalo tudi državno prvenstvo. Rajher tretji na balkanskem prvenstvu Konec tedna je v Baru v Črni gori potekalo letošnje balkansko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Na njem je v metu 5-kg kladiva iz AK Ptuj nastopil Andraž Rajher. Z rezultatom 66,61 metra je zasedel 3. mesto in osvojil bronasto medaljo. Pred njim sta bila le Grk Georgios Papanastasiou (76,97 m) in Bolgar Preslav Valev (71,60 m). Prvouvrščena sta letnika 2005, Andraž pa 2006. Andraž je v zadnjem času izgubil nekaj kilogramov, kljub temu pa je bil zelo zadovoljen s serijo metov, vsi veljavni so bili preko 65 metrov. Slovenska reprezentanca je v Baru sicer osvojila pet zlatih, štiri srebrne in tri bronaste medalje. JM Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 petek z 17. junija 2022 Rokomet z RK jeruzalem Ormož Skledar in Horvat na Sredozemske igre V ponedeljek je priprave za Sredozemske igre, ki bodo od 27. junija do 6. julija potekale v alžirskem Oranu, začela članska reprezentanca Slovenije. Gre za reprezentanco, ki jo sestavljajo mladi nadarjeni igralci letnika 1998 in mlajši. Ekipo, ki jo pretežno sestavljajo igralci iz domače lige, vodi kot trener Uroš Zorman, ki mu bo tekmovanje v Alžiriji služilo kot spoznavanje kakovosti posameznih igralcev, ki bi lahko v prihodnosti zaigrali pri najmočnejši reprezentančni članski zasedbi. Slovenija je v skupini s Srbijo, Tunizijo, Egiptom ter Italijo. Med 18 izbranci sta tudi aktualni član Jeruzalema Alen Skledar in bivši član Jeruzalema ter Ormožan Gašper Horvat (Trimo Trebnje). Zanimivo, da omenjena igralca nikoli nista skupaj zaigrala v ormoškem dresu, a nikoli ne reci nikoli … „Uh, to so sicer najbrž pobožne želje, ampak Gašper bi nam v dani situaciji po odhodu Bojana Čudiča in Tinčka Hebarja res prav prišel. Kolikor mi je znano, pa Horvat ostaja v Trebnjem. Sam pa ostajam v vrstah Jeruzalema, kjer se odlično počutim in imam še veliko rezerv za napredek,“ je naš pogovor začel 20-letni Korošec, sicer marljivi študent Filozofske fakultete v Mariboru, smer angleščina in nemščina. Skledar je svojo športno pot začel kot nogometaš. Po ponovni ustanovitvi RK Fužinar na Ravnah na Koroškem pa se je leta 2012 podal v rokometne vode. Za rokometom ga je navdušil oče, Tomaž Skledar, sicer fizioterapevt rokometnih reprezentanc Slovenije. Alen je svojo rokometno pot začel kot igralec. „Začel sem kot igralec, sem pa že od nekdaj rad branil in pred treningom sem vedno jaz stal v golu in ne vratar. Ko se je naš vratar poškodoval, smo potrebovali nekoga v golu in to čast sem dobil jaz. In po tem dogodku sem za vedno ostal golman,“ je svoje spomine na rokometne začetke opisal Alen in mladim športnikom podelil naslednji nasvet: „Mladim bi rad povedal, da nikoli ni prepozno, če v to, kar počneš, res vlagaš trud in verjameš vase. Tudi če kot mlajši nisi član nobene reprezentance, to še nič ne pomeni. S trdim delom se da vse nadoknaditi, treba je biti samo strpen, čakati na priložnost, in ko se pojavi, jo z vsemi štirimi pograbiti. Rokomet in sam šport mladim lahko veliko po- Foto: Črtomir Goznik Alen Skledar (Jeruzalem Ormož) bo v dresu reprezentance nastopil na mediteranskih igrah. Ptujskim kartistom ekipna zmaga Razbeljen asfalt je v vročem vremenu v nedeljo ponudil ljubiteljem kartinga veliko dirkaške akcije v Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi. Za voznike kartinga je bil izziv čim hitreje odpeljati določeno število zahtevnih krogov dirkališča, medtem ko je bil za organizatorje iz Avto moto društva Ptuj izziv nemoteno izpeljati zanimivo športno tekmovanje. Na 1006 metrov dolgi stezi so se v sedmih razredih čez dan zvrstile po tri dirke. Te so štele za državno prvenstvo Slovenije in Sportstil pokal. Slednje je mednarodno tekmovanje meni v nadaljnjem življenju. Tu se naučiš reda, discipline, prenašanje tudi kakšne kritike, pohvale, dela v skupini ... Ogromno stvari lahko pridobiš za v prihodnosti čim boljšo kakovost življenja. To so stvari, za katere je treb a včasih tudi kaj pretrpeti, saj si na koncu vedno nagrajen za vložen trud. To je moja zgodba in danes lahko uživam ob vpoklicu v reprezentanco, ki bo odpotovala na Sredozemske igre v Alžirijo.“ Uspešen športnik in študent je spregovoril še o pričakovanjih pred nastopom na SI: „Na golu mi bo družbo delal Celjan Gal Gaberšek in mislim, da bova dober tandem. Oba imama veliko željo po dokazovanju in v prvi vrsti bo treba prav to veliko željo po dokazovanju zadržati v mejah normale. Da enostavno ne 'pregoriva'. Sicer pa menim, da na igrah lahko igramo vidno vlogo.“ Skledar MVP sezone Karting z Dirka za državno prvenstvo in pokal Sportstil in zato smo lahko na stezi tokrat ob najboljših slovenskih voznikih spremljali še kartiste iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije in Avstrije. Vsi tekmovalci – od najmlajših do najstarejših – so prikazali zavidljiv nivo dirkaškega znanja, tako da so lahko v dirkah uživali tudi gledalci. Foto: Črtomir Goznik Maj Tušek Haladea (št. 25, AMD Ptuj) je zmagal v razredu Rotax Micro Max. Foto: Črtomir Goznik Primož Hroval (št. 409) David Brunčič (420) in Daniel Brunčič (501, vsi AMD Ptuj) med dirko v razredih Rotax DD2 in Rotax Master. stran 14 „Dirke so bile odlične. V večini je bilo kar nekaj napetosti med vozniki, saj so se vsi borili za čim boljšo uvrstitev in za točke, ki štejejo za državno prvenstvo. Kot organizatorji smo zadovoljni tudi s številčno udeležbo,“ je po dirki povedal predsednik ptujskega društva Uroš Langerholc. Skledarja so v RK Jeruzalem Ormož za sezono 2021/22 proglasili za najkoristnejšega (MVP) igralca celotnega kluba. V idealni sedmerici kluba naj vratarju Skledarju družbo delajo: levo krilo Luka Potočnjak (starejši dečki), desno krilo Maks Majhen (mlajši dečki), srednji zunanji Tit Grabovac (kadeti), levi zunanji Taras Rajh (mlajši dečki), desni zunanji Tinček Hebar (člani), krožni napadalec Blaž Majhen (kadeti), trener Damir Turković (kadeti). Ker je v tokratnem zapisu v glavni vlogi vratar, je ob tej priložnosti treba pohvaliti odlično delo, ki ga kot trener vratarjev opravlja Mario Posarić, ki prihaja iz Hrvaške, natančneje iz Ivanca. „Izjemno rad prihajam na treninge v Ormož, kjer imam na kupu talentirane in visoko motivirane vratarje. To so mladi Skledar, Aleš Zemljič in Dorijan Lesjak ter izkušeni Tomislav Balent. V preteklosti sem sodeloval s številnimi klubi na Hrvaškem, ampak v ormoški sredini sem srečal ogromno ljudi, ki živijo za ta klub, zato me ne preseneča, da bo Jeruzalem že 20 let zapored član elitne druščine. Sem zelo vesel, da sem se odlično znašel v novi sredini in verjamem, da je pred nami še ogromno izzivov, ki bodo nato rezultirali z odličnimi rezultati tako kluba kot posameznikov,“ je dejal 45-letni Posarić. Člani Jeruzalema so že na zasluženem dopustu, mladinski reprezentantje na pripravah na Rogli, klubska pisarna pa nemoteno deluje še celoten junij, saj je v klubu na pretek dela z novo sezono, ki bo jubilejna, 20. zapovrstjo v 1. A-ligi. Obenem bo klub ob koncu tedna na Hardeku in pri Veliki Nedelji gostil močan mednarodni turnir Fagus Gis Ormož 2022, ki se ga bo udeležilo 12 klubov iz Slovenije, Hrvaške ter Madžarske. Pričakuje se prihod med 250 in 300 mladih športnikov. Uroš Krstič Judo z Baumgartnov pas v Mariboru Karameta in Caf do srebrnih kolajn Zmagali Tušek Haladea, Trobec in Skledar AMD Ptuj ima v tekmovalni sezoni 2022 močno ekipo in veliko odličnih posameznikov, ki dosegajo lepe uspehe. Na domači dirki v Slovenji vasi so tako zabeležili tri zmage, eno drugo in dve tretji mesti. Mlad in nadarjen voznik Maj Tušek Haladea je s hrabro in zbrano vožnjo zmagal v razredu Rotax Micro Max. Prav tako mladi Nik Trobec se je izkazal z vožnjami in skupno zmago v razredu Rotax Max Junior. Tretji ptujski zmagovalec je bil izkušeni Jan Skledar, ki je bil prvi v razredu KZ2. Drugo mesto si je v razredu KZ2 privozil Karim Greblo, tretja pa sta bila Taj Kovačič v razredu Rotax Max Senior in David Brunčič v razredu Rotax DD2. Za AMD Ptuj so tekmovali še Maj Rakuša, Kaja Kralj, Daniel Brunčič, Matic Kolmanič, Primož Hroval, Amadej Kmetec, Janez Vok, Primož Gardelin in Jan Ternjak Harc. Številčna ptujska zasedba je zmagala tudi v skupnem ekipnem seštevku, za njo sta se zvrastila AMD Šlander in AKK Sportstil. „Ker so se vsi naši vozniki potrudili, kolikor so se lahko, moram biti na koncu zadovoljen z njihovimi rezultati. Ko smo potegnili črto pod celoten dirkaški dan, smo ekipno zmagali, kar je lep uspeh za naše društvo,“ je dejal Langerholc. Tekmovanje v Slovenji vasi je domače tudi za voznike AMD Hajdina, ki so ekipno na koncu zasedli 5. mesto. Še veliko bolje sta se odrezala njihova tekmovalca, saj sta v svojih razredih zasedla drugi mesti. V razredu Rotax Micro Max je bil drugi mladi Filip Ferk Žerak, v razredu Rotax Max Senior pa izkušeni Dimitrij Mlakar. Ob omenjenih naših tekmovalcih je treba izpostaviti tudi najboljšega posameznika na dirki, to je bil nedvomno zmagovalec v razredu Rotax DD2 Xen De Ruwe (AKK Sportstil). To je bila letošnja druga dirka za državno prvenstvo Slovenije, sledita še dve, in sicer bo prva v Vranskem, druga pa 25. septembra ponovno v Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi. David Breznik Foto: arhiv JK Drava Ptuj Andi Karameta (JK Drava Ptuj) je z osvojitvijo 2. mesta dosegel doslej največji uspeh v članski kategoriji. V soboto je v Mariboru potekalo tekmovanje za Baumgartnov pas. Mednarodnega prvenstva se je udeležilo 120 športnikov iz 30 klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Tekmovanja sta se v članski konkurenci udeležila tudi dva tekmovalca Judo kluba Drava Ptuj Luka Caf in Andi Karameta. Oba sta nastopila zalo dobro in osvojila kolajni. Andi je borbe v četrtfinalu in polfinalu zaključil pred iztekom regularnega časa in tako dosegel svoj najboljši rezultat v članski kategoriji na tekmah, ki štejejo tudi za slovenski pokal. V prvi borbi je premagal Marka Karakaša (Branik Maribor), v drugi pa Tomislava Domotorffya (Okami, Hrvaška). V borbi za 1. mesto kategorije do 90 kg je v finalu po napaki v gardu tekmecu omogočil prosto pot do tehnike, kar je Avstrijec Saif Islamhanov izkoristil in borbo zaključil z metom za ippon. Luka Caf je nastopil v kategoriji do 66 kg. Po uvodni zmagi proti Italijanu Aiellijem Christianom iz JK Judo Vanzago je v borbi za 1. mesto izgubil proti Stašu Kokotoviču iz Judo kluba Duplek. Pri mlajših kadetih je Lan Milošič tokrat nastopil v težji v kategoriji do 55 kg in prav tako osvojil srebrno kolajno. Tudi tokrat je potrdil, da se razvija v zelo perspektivnega tekmovalca. V Mariboru so tekmovali trije gorišniški judoisti Tekmovanja za Baumgartnov pas so se udeležili trije predstavniki JK Gorišnica. Brez borbe je med kadetinjami v kategoriji do 48 kg zmagala Nika Murk. Prav tako prvo mesto je pri mlajših kadetih v kategoriji do 73 kg osvojil Oskar Vrabič, ki je za zlato medaljo dvakrat premagal Jureta Pušnika (Branik Maribor). Tretji gorišniški judoist Tomas Vozlič je pri mlajših kadetih do 50 kg zasedel 3. mesto. Za bronasto medaljo je zabeležil zmago nad Matevžem Unukom (Branik Maribor) in dva poraza, potem ko sta bila boljša Alen Mahmutovič (Ivo Reya) in Nik Pipan (GIB Šiška). David Breznik Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 15 Mali nogomet z 21. Sandijem memorial v Vitomarcih Doslej najprestižnejši festival vitomarškega nogometa Članski naslov ubranili igralci MP Car mont Gledalci so spremljali zanimive tekme, največ znanja pa sta pokazali Foto: Marko Vindiš Udeleženci revijalnih tekem, ekipe Vitomarci, Litija in Poetovio ekipi Gostilna Pri ovinku in »slovensko-hrvaški dream team« MP Car mont, ki sta se pomerili v finalu. V njem je ekipi MP Car mont uspelo obraniti krono in pod istim imenom tretjič zapored osvojiti enega izmed najprestižnejših turnirjev v Sloveniji. Zmagovalci so imeli največ dela v finalu, ko so minuto do konca prejeli zadetek (1:2), a so se že v naslednjem napadu vrnili med žive (2:2) ter nato finale dobili po seriji kazenskih strelov, ko je reprezentant Žiga Čeh uspešno izvajal strele, Marcel Vindiš pa je nazadnje žogo poslal v prečnik. Na tekmi za 3. mesto so več nogometnega znanja pokazali prekaljeni »nogometni mački« (Šnofl, Golob, Grželj, Rusmir ...) proti kakovostni ekipi Križi božji. Naj igralec reprezentant Teo Turk, naj vratar »zimzeleni« Damjan Golob V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani vratar Damjan Golob (Catena team), najboljši strelec Žiga Čeh (Car Foto: Marko Vindiš mont) ter najboljši igralec Teo Turk Idealna peterka 21. Sandijevega memoriala v Vitomarcih, desno je (Car mont), ob njih pa še Niko Peček Darko Rojs, glavni organizator iz KMN Vitomarci (Križi božji) in Marcel Vindiš (Gostilna Pri ovinku). Vsi našteti so prejeli lepe U-9 (6 ekip): KMN Vitomarci, Gopremagali lanskoletne zmagovalce, pokale in bogate praktične nagrade. rišnica A, Gorišnica B, KMN Trnovska ekipo Prijatelji. Tudi med super veterani +45 so vas, NK Jurovski Dol, NK Cerkvenjak. tekmovale štiri ekipe, najboljši pa so Zmagovalci: 1. KMN Vitomarci; U-11 (6 ekip): NK Cerkvenjak, KMN bili igralci KMN Domino slaščičarna Vitomarci, Juršinci fantje, Juršinci punJasmina. ce, NK Jurovski Dol, Slovenske goriceMed veterani v konkurenci +35 so 21. Sandijev memorial, -Voličina. Zmagovalci: 1. Juršinci fantje; sodelovale štiri ekipe. Največ nogoU-13 (4 ekip): NK Cerkvenjak, KMN metnega znanja so prikazali člani eki- rezultati: predšolski otroci (2 ekipi): Vitomar- Vitomarci, Solna soba Radlje ob Dravi, pe Zvone team, ki so že v prvi tekmi Zvone team in Domino med veterani Foto: Marko Vindiš Zmagovalna ekipa 21. Sandijevega memoriala – MP Carmont ci zeleni, Vitomarci modri; U-7 (3 ekipe): KMN Vitomarci, NK Lenart, NK Cerkvenjak. Zmagovalci: KMN Vitomarci; Jadranje z Ekipno državno prvenstvo Na ptujskem morju najboljši Primorci Jadralna zveza Slovenije (JZS) se je odločila, da bo pred mlade jadralce postavila izziv tekmovati na celinskih vodah, kar je pomenilo, da so BD Ranca Ptuj zaupali organizacijo Odprtega ekipnega državnega prvenstva razreda Optimist. Na Dravi smo spremljali tri lepe jadralne dneve in polno akcije na regatnem polju. Na prvenstvu se je zbralo deset ekip, ki so se pomerile med seboj v jadralnem dvobojevanju. Mladi jadralci so skupno opravili kar 107 dvobojevanj. Zadnji dan se je tekmovalo za razvrstitev od petega do desetega mesta in za uvrstitev od prvega do četrtega mesta. V finalu sta se med seboj pomerili ekipi Jadralnega kluba Burja in Jadralnega kluba Jadro 1 Koper, zmage in naslova državnih prvakov se je z rezultatom 3:1 veselila ekipa iz Izole v sestavi Mark Rodica, Kristjan Petaros, Sara Domenik, Jean Jakob Vežnaver in Hana Lukas Oven. O tekmovanju je predsednik BD Ranca Emil Mesarič povedal: „Veseli smo, da nam je JZS ponovno zaupala organizacijo državnega prvenstva. Za najboljše jadralce v razredu Optimist smo se potrudili z izvedbo tekmovanja. V treh dneh je bilo za nemoteno izvedbo prvenstva v pogonu okrog trideset članov našega društva, ki se jim zahvaljujem za pomoč.“ Tekmovalne učne ure za ptujske jadralce BD Ranca Ptuj, ki že vrsto let na športno pot vedno znova usmerja nove rodove ptujskih jadralcev, je imelo na prvenstvu dve ekipi. Ti sta na koncu zasedli mesta na začelju, pridobili pa sta nove izkušnje. Za BD Ranca 1 so jadrali Ivo Kancler, Jan Bor Sabat, Jure Varjačič, Maj Zahovič in Maksim Mikložič, za BD Ranca 2 pa Ota Brina Podlesnik, Tina Varjačič, Mare Kancler, Filip Hozjan in Martin Lozar. „Z načrtnim delom verjamem, da bomo tudi iz te generacije dobili nekaj odličnih jadralcev, takšnih, kot smo jih v društvu že imeli in bodo v prihodnosti dosegali dobre rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih,“ je dejal Mesarič. Naslednja preizkušnja na ptujskem jezeru bo 25. in 26. junija, člani BD Ranca bodo takrat pripravili Regato ob dnevu državnosti. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Utrip z jadralnega tekmovanja na ptujskem morju KMN Slovenske gorice-Voličina. Zmagovalci: 1. Solna soba Radlje ob Dravi; U-15 (5 ekip): KMN Trnovska vas, Vitomarci, Sv. Andraž, Podvinci, KMN Slovenske gorice -Voličina. Zmagovalci: 1. Podvinci; mladinci U-19 (13 ekip): Dionis Ljutomer, KMN Sveta Trojica, KMN Sv. Andraž, KMN Okrogli kot, KMN Miklavž, Beli bik, KMN Cerkvenjak, Diegi A. Maradona, NK Jazbec, Mladi navihanci, Kinčelamci FC Ozzy, Trojica leze. Zmagovalci: 1. KMN Miklavž; veterani +35 (4 ekipe): Prijatelji, Vitomarci, Zvone team, Solna soba Radlje. Zmagovalci: Zvone team; veterani +45 (4 ekip): KMN Domino Slaščičarna Jasmina, KMN Mizarstvo Širovnik-Voličina, Klateži Celje, Vitomarci. Zmagovalci: 1. KMN Domino Slaščičarna Jasmina; člani (18 ekip): MP Carmont, Gostilna pri Ovinku, Vitomarci, ŠD Juršinci, Bar pod Cerkvico, gostilna Kureš, Gumarstvo Stajnko, Baumiler, Saka laka bum, KMN Miklavž, KMN Trnovska vas, Križi božji, Zvone Team, Ekosen, Dioniz bar, Catena team, KMN Sv.Trojica, Virtuozi; četrtrfinale: Baumiler – MP Carmont 0:2, ŠD Juršinci – Catena team 0:0 (5:6), Saka laka bum – Križi božji 2:2 (3:4), Gostilna pri Ovinku – Virtuozi 2:0; polfinale: MP Carmont – Catena team 5:0, Križi božji – Gostilna Pri ovinku 0:2; tekma za 3.mesto: Catena team – Križi božji 3:2; finale: MP Carmont – Gostilna Pri ovinku 2:2 (5:4, po penalih). MP Carmont: Rok Mordej, Žiga Čeh, Teo Turk, Vedran Matoševič, Patrik Pasariček, Niko Cesarec, Marko Peček. Gostilna Pri ovinku: Bojan Klemenčič, Urban Senekovič, Marko Senekovič, Rok Šnofl, Urban Goričan, Klemen Anžel, Borna Vidiček. V sklopu turnirja je bil izveden tudi zaključni krog lige DMN Lenart in izpeljan zaključek nogometne šole KMN Vitomarci. „Prireditev je znova odlično uspela, s svojo prisotnostjo na osrednjem sobotnem dogajanju jo je dodatno popestril še Marcos Tavares. Iskrena hvala vsem ekipam, nastopajočim, sponzorjem, podpornikom ter občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah in županji Darji Vudler Berlak. Letošnji festival vitomarškega nogometa nam bo ostal v lepem spominu kot najprestižnejši doslej,“ je zaključil glavni organizator Darko Rojs. UR Poli maraton 2022 Jubilejni, 20. Poli maraton znova v živo Po dveh letih virtualne oblike se Poli maraton med kolesarske navdušence znova vrača tudi v klasični izvedbi. Letos je na sporedu jubilejna, 20. izvedba, zato bo potekala brez kompromisov, na kar dva načina – v živo in virtualno. V živo bo dogodek potekal v soboto, 18. junija, ko bo tako znova priložnost za druženje in kolesarjenje. Za vse prijavljene so organizatorji iz Perutnine Ptuj in Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj pripravili privlačen kolesarski dres, darilno škatlico Poli pate in kulinarično pogostitev, prijavnina pa znaša 15 evrov za odrasle in 10 evrov za otroke (za rojene po letu 2015 je brezplačna). Start in cilj bosta pred upravno zgradbo Perut- nine Ptuj na Potrčevi cesti, kjer bo program dopolnjevala bogata animacijska ponudba, v katero spadajo virtualno tekmovanje, akrobatski nastop, vadba na poligonih in razne nagradne igre. Program: - od 8.00 do 10.45 – zbiranje udeležencev - 11.00 do 13.00 – start Maxi Poli maraton (52 km) - 11.10 do 12.20 – start Mini Poli maratona (23 km) - 11.15 do 11.35 – start Poli snack maratona (2 km) - 12.00 do 15.00 – prihod na cilj, kulinarična pogostitev pod šotorom, glasbena spremljava s skupino Orlek - 14.30 – žrebanje, podelitev nagrad in pokalov Virtualni maraton Virtualna izvedba bo potekala med 16. in 19. junijem. Progo lahko zainteresirani odpeljejo kadarkoli v tem terminu, prevoženo pot (najmanj 20 km) pa je treba dokazati z aplikacijo STRAVA (objava na svojem facebook profilu z #polimaraton). Prijavnina znaša 10 evrov, darilo pa je kolesarski dres. Informacije, prijave in plačila na: www.madaboutpoli. com. Lani so na virtualni izvedbi sodelovali kolesarji v 22 državah po vsem svetu. Foto: Črtomir Goznik petek z 17. junija 2022 V preteklem tednu je v Vitomarcih potekal 21. Sandijev memorial, ki je bil znova odlično obiskan. Pester večdnevni program je ponudil veliko odličnih tekem, bilo je obilo spremljevalnega dogajanja (tudi ognjemet), zabave in dobre volje, svoj vrhunec pa je dosegel v soboto, ko je navdušeno množico pozdravil tudi legendarni Marcos Tavares. Turnir KMN Vitomarci prireja v spomin na preminulega igralca kluba Sandija Toša, letos je bil obeležen tudi kot spomin na prvega predsednika kluba Jožeta Bračka in legendarnega ptujskega vratarja Silvestra Kornika – Ježa. V petek so v revijalnem delu nastopile ekipe FC Litija, Poetovio Ptuj in domača ekipa Vitomarci. Tekme sta sodila priznana »upokojena« sodnika Robert Krajnc in Gorazd Kodrič. stran 15 Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Šport mladih, rekreacija 16 stran 16 petek z 17. junija 2022 Športni napovednik Nogomet z 50 let ŠD Grajena V Grajeni celodnevno športno praznovanje Footgolf z Slovenian Footgolf Open – Ptuj 2022 Športni park Grajena je bil minulo soboto v znamenju celodnevnega praznovanja 50-letnice Športnega društva Grajena. Uvod v jubilej so prepustili mladim nogometašem, saj so najprej izvedli tekme Grajene in Gorišnice selekcij U-7, U-9, U-11, U-13 in U-15. Pred osrednjo slovesnostjo se je na pomožnem igrišču odvila veteranska tekma, medtem ko je bil športni del obletnice v znamenju prijateljske tekme med člansko ekipo Grajena ANpro in ekipo Nogometne šole Mura. To tekmo si je ogledalo veliko gledalcev, ki so videli razigrano mlado ekipo iz Murske Sobote, ki je dodobra napolnila mrežo domače superligaške ekipe. Športni del dogodka je dopolnila slovesnost ob abrahamu, kjer so bili podani trije nagovori, izveden je bil pester kulturni program, za konec pa so bila podeljena številna priznanja in zahvale. Posebno priznanje – Veliko statuo MO Ptuj – je iz rok ptujske županje Nuške Gajšek ob obletnici ŠD Grajena prejel predsednik društva Boštjan Skerbiš. Na prireditvi so predstavili tudi Zbornik ŠD Grajena 1972–2022. Gre za dobrodošel dokument o pestri zgodovini društva, pri nastajanju katerega je sodeloval širši uredniški odbor pod vodstvom urednice Tatjane Vaupotič Zemljič. Na igrišču za golf Ptuj bo od petka do nedelje, 17. do 19. 6., v organizaciji Footgolf kluba Ptuj in Footgolf zveze Slovenije potekal letošnji največji footgolf turnir v Sloveniji in eden največjih v Evropi – Slovenian Footgolf Open. Na Ptuj prihajajo številna zveneča imena iz sveta footgolfa, prijavljenih je več kot 160 tekmovalcev iz 15 držav. Na Ptuju bodo zaigrali tudi vsi najboljši domači tekmovalci, ki so ob prednosti boljšega poznavanja domačega igrišča nedvomno sposobni doseči vrhunske rezultate. V vseh kategorijah (juniorji, ženske, moški, seniorji nad 46 let in seniorji nad 55 let) imajo svoje adute, ki bodo zraven glavnega turnirja igrali še za Pokal Slovenije. Obeta se zares pravi praznik footgolfa, na ogled nastopov pa so vabljeni vsi ljubitelji športa in narave. Športno društvo Grajena se je počasi razvijalo 18. februarja 1972 se je 27 občanov zbralo na sestanku, kjer so ustanovili Društvo za telesno vzgojo Partizan Grajena. Na sestanku so se dogovorili o temeljnih ciljih in usmeritvah Foto: Črtomir Goznik Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je predsedniku ŠD Grajena Boštjanu Skerbišu predala Veliko statuo MO Ptuj. društva, predvsem o potrebi po organiziranem igranju nogometa in pridobitvi ustreznih igralnih površin. Društvo je bilo registrirano 8. maja istega leta, prvi predsednik je bil Bogomir Vaupotič. V petdesetih letih se je zvrstilo 16 predsednikov. Sedanji predsednik Boštjan Skerbiš je o prehojeni poti povedal: »Začetki našega društva so bili zares težavni, saj člani takrat niso imeli svojega igrišča in sredstev, so pa imeli ogromno volje in ljubezni do športa. Skozi zgodovino je društvo rastlo in se razvijalo. Najprej smo s pomočjo občine dobili eno igrišče, pa potem še drugo, nato stavbo, tribune … Danes smo stabilno društvo in dobro delamo z vsemi selekcijami, kar se vidi skozi naše rezultate.« Pomembno leto za nadaljnje delovanje društva je bilo 1990, saj so takrat iz zemljiških skladov pridobili zemljišče na sedanji lokaciji nogometnega igrišča. Leta 1996 je bila v klubu ustanovljena kadetska ekipa, kar je pomenilo, da so ob članih prvič imeli tudi mlajšo selekcijo. Naslednji pomemben korak so naredili leto kasneje, ko se je začela gradnja slačilnic, ki so jih dokončali leta 2007. Nato so v Grajeni leta 2011 dobili še pokrito tribuno, imajo urejeni igrišči z namakalnim sistemom, športni poligon, igrišče za odbojko na mivki … Skozi čas se je ŠD Grajena počasi razvijalo in generacije članov so pomagale k današnjemu urejenemu videzu Športnega parka Grajena. Tega v vseh selekcijah skozi vadbo redno uporablja okrog 100 članov, ki uspešno nastopajo v različnih tekmovanjih. Ob 50-letnici ŠD Grajena je treba izpostaviti še aktualni uspeh članske ekipe v Super ligi, saj je Grajena ANpro kot novinec v omenjeni ligi osvojila odlično 2. mesto. David Breznik Ob 50-letnici ŠD Grajena so zahvale prejeli: družina Kokol, Dušan Kramberger, Mirko Bohl, Marjan Gajzer, Janez Gajzer, Peter Petek, Bogomir Vaupotič, Franc Vaupotič, Marjan Vaupotič, Drago Horvat, Zoran Hvala, Tomaž Šoštarič, Tomaž Hvala, Janez Tašner, Marijan Stajnko, Drago Črnko, Mitja Črnko, Maks Gajšek, Andrej Rebernišek, Boris Petek, Emil Jakolič, Janez Polanec, Vinko Zemljič, Milan Petek, Drago Kokol, Roman Plohl, Boris Matjašič, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena in Boštjan Skerbiš. Ob 50-letnici ŠD Grajena so priznanja prejeli: Aleksandra Matijaško, Boštjan in Katja Kolarič, Marina Voda in Denis Kokol, Anton Kodrič, Vinko Rižnar in Sanela Lilič, Damir in Blanka Voda, Bojan in Martina Herga, Denis Strelec, Denis Kokol, Sebastjan Vidovič, Anita Potrč, Uroš Gabrovec, Sašo Vajnberger, Andrej Tašner, Janko in Mojca Fuks, Damir Kokol, PGD Grajena, Koranti Grajena, Alex Žumer, David Kramberger, Erika Čurkovič, Denis in Tanja Raj, Jerica Tašner in Mitja Babosek. Ob 50-letnici ŠD Grajena so se posebej zahvalili trenerjem in trenerki, to so v NK Grajena Špela Pernek (trenerka selekcij U-7 in U-9), Rok Čeh (U-11), Žan Krajnc (U-13), Marko Cebek (U-15), Boris Emeršič (člani) in Zoran Hvala (veterani). V Kidričevem 44. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez v sodelovanju s Športno zvezo občine Kidričevo in Občino Kidričevo ter ob podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organizira tradicionalno 44. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Svečano odprtje bo potekalo v petek, 17. 6., ob 18.00 v Parku mladosti v Kidričevem. V soboto, 18. 6., se bodo športniki zbrali ob 9.00 pred Športno dvorano v Kidričevem, od koder se bodo odpravili na prizorišče dogajanj. Tekmovanja bodo potekala v nogometu (Športni park Aluminij), košarki, odbojki, namiznem tenisu (vse v Športni dvorani Kidričevo). Zaključek iger je predviden ob 12.30. Ob 13. uri je v Parku mladosti predvidena podelitev priznanj. Atletika z Na ptujskem Mestnem stadionu dve tekmovanji V soboto in nedeljo, 18. in 19. 6., bosta v organizaciji Atletskega kluba Ptuj na Mestnem stadionu potekali kar dve tekmovanji mladih: ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U-12 in U-14 ter prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke. Mlajši se bodo v obeh dneh na tekmovališčih merili med 10.00 in 14.00, starejši pa med 16.00 in 20.00. Konjeniški šport z Kasaške dirke v Ljutomeru: spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča Na drugi letošnji dirki v Ljutomeru se bo to nedeljo v sedmih točkah sporeda pomerilo 56 kasačev iz sedmih slovenskih klubov in društev – največ (25) iz KK Ljutomer. Osrednji dirki se bosta vozili v spomin na žal prekmalu preminula odlična tekmovalca Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. V Makoterjevi spominski dirki na 2100 metrov dolgi stezi bo nastopilo sedem 4- do 14-letnih tujih kasačev, Hanžekovičeva spominska dirka pa bo namenjena sedmerici 3- do 4-letnih slovenskih kasačev, ki bodo na 2140 metrov dolgi stezi startali z obratom. JM, NŠ Kikboks z Otroška liga Nova Gorica Tia in Jaka zmagovalca Foto: Črtomir Goznik Osrednji športni del prireditve je predstavljala tekma med domačo ekipo in gosti z Murske Sobote. Futsal z KMN Meteorplast ŠIC bar Odlična sezona – srebrna in dve bronasti kolajni V futsal zasedbi ljutomerskega Meteorplasta ŠIC bara so z nedavno zaključeno tekmovalno sezono 2021/22 lahko povsem zadovoljni. Že res, da so napovedovali državni naslov v mlajših kategorijah, saj so bili s kar tremi selekcijami (U13, U17 in U19) v igri za zlato kolajno, v končnici pa so vendarle ostali brez naslova. Ob srebrnih kolajnah selekcije U13 ter bronastih odličij selekcij U17 in U19 velja poudariti, da je selekcija U15 osvojila četrto mesto, v močni članski konkurenci pa so kot novinci zasedli 5. mesto. Ne gre prezreti, da bi se s kančkom športne sreče uvrstili celo v polfinale. Ljutomerski klub sodi med redke slovenske futsal Foto: NŠ Selekcija Meteorplasta U19 je v minuli sezoni osvojila odlično 3. mesto. vrste, ki tekmuje z vsemi petimi selekcijami, njihovi rezultati pa sežejo v sam vrh našega futsala. Članska selekcija je v prvi ligi pod vodstvom trenerja Tomislava Novaka v 15 krogih rednega dela prvenstva zbrala 16 točk, kar je zadostovalo za peto mesto in četrtfinalni obračun s ptujsko vrsto Hišo daril. Po zmagi na prvi tekmi na Ptuju (6:4) je sledil obračun v Ljutomeru, ki si se je po rednem delu končal brez zmagovalca (3:3), v streljanju kazenskih strelov, ki bi domačinom lahko prinesli polfinalno vstopnico, pa so bili uspešnejši Ptujčani. Slednji so na odločilni, tretji tekmi na Ptuju zasluženo visoko zmagali (6:1). „Pred začetkom sezone smo si za cilj zadali obstanek v ligi. Z nekaj odličnimi predstavami smo presegli pričakovanja. Škoda za zapravljeno priložnost v drugi četrtfinalni tekmi proti Ptujčanom in izpadu v četrtfinalnem obračunu pokalnega tekmovanja proti Litiji, ko smo izgubili zaradi pravila več doseženih zadetkov v gosteh,“ je dejal predsednik KMN V Novi Gorici je bila v soboto izvedena Otroška liga, na kateri je sodelovalo 53 tekmovalcev iz treh slovenskih klubov: Nove Gorice, Ptuja in Kopra. Tekmovanje je potekalo brezhibno, tako da so bili zadovoljni tako organizator kot vsi sodelujoči. Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so sodelovali s tremi mladimi tekmovalci, ki so dosegli izvrstne rezultate. 1. mesto sta osvojila: - Tia Rodošek, deklice do 36 kg; - Jaka Kozel, dečki do 33 kg; 2. mesto je osvojila: - Pia Kozel, deklice do 27 kg. Na tekmovanju sta sodila tudi ptujska sodnika Edvard Štegar in Aleš Skledar, tekmovalce pa je vodil Timi Sitar. Meteorplast Saša Makoter, ki s člani upravnega odbora kluba že sestavlja ekipo za prihodnjo sezono. Poudaril je, da bodo še naprej dajali priložnost mladim nogometašem, saj bo veliko igralcev, ki nastopajo v mlajših reprezentancah, zagotovo postalo nosilci igre članske vrste. Napoveduje tudi spremembe v igralskem kadru, okrepitve bodo tako v članski kot v mlajših selekcijah. Ob zadovoljivem igralskem kadru si v klubu želijo tudi čim več trenerjev z ustreznimi licencami. Franc Slodnjak NŠ Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 17. junija 2022 17 Videm z Šolsko leto razkrilo številne stiske otrok Trnovska vas z Tekmovanje treh gasilskih zvez »Razlike med učenci večje, stiske še globlje« Cilj je oživiti aktivnosti Devetošolci so šolskemu letu 2021/2022 že pomahali v slovo, njihovi mlajši šolski prijatelji pa odštevajo še zadnje dni pred poletnimi počitnicami. Šolsko leto, ki so ga ponovno zaznamovali epidemični ukrepi, je bilo izziv za učence in učitelje, je povedal ravnatelj OŠ Videm Robert Murko. Tako kot sosednja OŠ Majšperk se je tudi videmska osnovna šola vključila v štiriletni projekt, ki naj bi pomagal pri odpravi psihičnih in čustvenih škod, ki so posledica pouka na daljavo, izolacije otrok in splošne družbene klime. »Povezali smo se z zunanjimi inštitucijami od centra za socialno delo, policije do pedopsihologa, ne le zaradi preventive, temveč tudi zaradi potreb. Teh stisk učencev smo v zadnjem letu zaznali več kot prej v več letih skupaj.« Po mnenju ravnatelja je šolanje na daljavo oz. izolacija še povečala razlike ter poglobila stiske pri učencih, še posebej pri tistih, ki izhajajo iz socialno šibkejših okolij in manj spodbudnega domačega okolja. »Tukaj bomo potrebovali še dodatno zunanjo pomoč, saj potrebujemo znanja, kako se soočiti s tem problemom.« Stiske, s katerimi se soočajo učenci v zadnjem obdobju, Murko opisuje tako: »Ne počutijo se dovolj dobre, iščejo svoje mesto v družbi, iščejo smisel življenja in nekateri celo smisel svojega obstoja. Pri nekaterih to iskanje in spraševanje eskalira do mere, da se jim to odraža na zdravju.« Spletno nasilje je težko pravočasno odkriti Na eni strani torej izolacija, ki je najstnike prikrajšala za druženja s sovrstniki, in to v obdobju, ko je za razvoj osebnosti še posebej občutljivo, na drugi strani pa dostopnost in vpliv digitalnih medijev ter družbenih omrežij. »Spletno nasilje je še ena težava, s katero se soočamo, težko pa ga pravočasno odkrijemo pri učencih. Gre za ogovarjanje, izključevanje, postavljanje izzivov. Tukaj so starši tisti, ki bi morali spletno nasilje najprej Foto: Profimedia/M24 Osebnostnemu razvoju otrok in reševanju njihovih stisk bodo v prihodnje posvetili še več pozornosti. Fotografija je simbolična. V trnovskem športnem parku se je 18 ekip iz gasilskih zvez Trnovska vas-Vitomarci, Destrnik in Juršinci pomerilo v gasilskih spretnostih. zaznati, namreč ko ga mi, smo že dva koraka prepozni. Težava je tudi odvisnost od digitalnih medijev. Spomnim se primera, osmi ali deveti razred, ko je učenec trpel v realnem življenju in odšteval ure ter minute, da je dočakal večer in virtualni svet, kjer se je počutil sprejetega, pomembnega. Eni starši si pred tem zatiskajo oči, drugi se trudijo. Je pa to vsem novo področje, kjer imamo tudi premalo znanj in strokovne podpore.« Večja skrb kot primanjkljaji znanja so stiske otrok V Trnovski vasi so se v spretnostih pomerili gasilci gasilskih zvez Trnovska vas-Vitomarci, Destrnik in Juršinci. Epidemija in ukrepi so močno zarezali v življenja posameznikov in posledice, čeprav mnogim nedoumljive, so ostale. V jeseni se napoveduje nov covidni val. Ravnatelj Murko upa, da bodo lahko učenci ostali v šolah, s svojimi sovrstniki. »Ne skrbijo me toliko primanjkljaji znanja, ki so, to je dejstvo, a jih bodo učenci že nadomestili, bolj me skrbi tisto drugo področje – osebnostni razvoj otrok in stiske učencev. To je tisto področje, ki mu bomo morali in mu bomo posvetili več pozornosti.« Mojca Vtič Za skupno tekmovanje so se po besedah poveljnika GZ Trnovska vas-Vitomarci in vodja tekmovanja Andreja Arnuge odločili že pred več kot dvema desetletjema, zlasti zaradi tega, ker tekmovanje z več ekipami zagotavlja boljšo primerjavo čez leto osvojenega znanja, ker je tako večja tekmovalnost pa še bolj zanimivo je vse skupaj. Vsako leto sponzorstvo prireditve prevzame ena od občin, letos jo je financirala občina Sveti Andraž. »V vsaki od treh zvez delujeta po dve prostovoljni gasilski društvi, in sicer Biš in Vitomarci, Destrnik in Desenci ter Gabrnik in Grabšinski breg. V preteklosti je v povprečju tekmovalo po 30 ekip, letos, kot že rečeno, samo 18, kar je posledica epidemije in dejstva, da je aktivnost v društvih precej zamrla, kar zdaj skušamo počasi spremeniti in vrniti na staro raven.« V različnih tekmovalnih disciplinah so se pomerili pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani A, člani B, članice B in starejši gasilci, ocenjevali pa so jih sodniki iz ptujske gasilske zveze. SD Foto: SD 3URPRFLMVNRVSRURþLOR V Qcentru Ptuj vse diši po poletju Zavrč z Občinska organizacija RK nagradila krvodajalce Zavrčani še darujejo kri 2E YVWRSX Y SROHWMH MH Y QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX 4FHQWUX Y 3XKRYLL]MHPQRSHVWUR V Občinski organizaciji Rdečega križa (OO RK) Zavrč so izjemno ponosni na krvodajalce. Sicer jih je precej manj kot pred desetletji, se pa njihovo število v zadnjem času povečuje. »Na vsaki krvodajalski akciji se nam kdo še dodatno pridruži, kar nas izjemno veseli,« je povedal predsednik Stanko Ivančič. Foto: EK Letošnji prejemniki priznanj za večkrat darovano kri V lanskem letu so organizirali tri krvodajalske akcije, na katerih je bilo 74 odvzemov. Rednih krvodajalcev, ki kri darujejo vsake tri do štiri mesece, je okoli 12. Vsem, ki darujejo kri, se vsako leto zahvalijo na tradicionalnem srečanju. Letos je priznanje za več kot 10-krat darovano kri prejel en član, za več kot 20-krat pet članov, za več kot 30-krat šest članov in za več kot 40-krat štirje člani. Smiljan Ivančič je kri daroval 55-krat, Anton Gavez 83-krat, Branko Ivančič pa 100-krat. Gavezu prejeto priznanje veliko pomeni, saj je izjemno vesel podpore lokalne skupnosti. Prvič je daroval kri, ko je bil star komaj 18 let. Skupaj s sodelavci so se odpravili na krvodajalsko akcijo in vse od takrat je redni darovalec. Dokler mu bo zdravje služilo, te navade ne namerava opustiti. Med podeljevalci priznanj sta bila Aleksander Solovjev, predsednik OO RK Ptuj, in sekretarka Marjana Cafuta, ki se je zahvalila vsem darovalcem krvi: »Brez vaše pomoči marsikdo ne bi ozdravel. Želim si, da bi tudi v bodoče hodili po poti humanitarnega poslanstva.« Med ponosnimi člani OO RK Zavrč in krvodajalci je tudi podžupan Dušan Rojko, ki je prejel priznanje za več kot 20-krat da- rovano kri. Meni, da so krvodajalske akcije zelo pomembne: »To je izjemno plemenito dejanje medsebojne pomoči in solidarnosti med ljudmi. Zato se trudimo spodbujati krvodajalstvo v lokalni skupnosti.« Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 120 ljudi. V kulturnem programu so nastopili: učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, pevec Ivan Švajgl, ljudske pevke Sestre Kopinske (KD Cirkulane), ljudska pevska skupina Taščice (Rače) in glasbena skupina Trta (TD Zavrč). Sledila je pogostitev in prijetno druženje. Estera Korošec ‘Ž‡–Œ‡’ƒŒ‡–—†‹«ƒ•œƒ‘††‹Š‹œƒƒŒ„‘ŽŒæ‡’‘«‹–‹æ‡ †‡•–‹ƒ ‹Œ‡ ’‘•”„‹Œ‘ ˜ —”‹•–‹«‹ ƒ‰‡‹Œ‹ Žƒ›ƒ ˜  ‡–”— –—ŒǤ ”‹ Œ‹Š „‘•–‡ ƒæŽ‹ ƒŒ—‰‘†‡Œæ‡ƒ”ƒāƒŒ‡˜•‡Š‘ā‹Š•Ž‘˜‡•‹Šǡ ƒ˜•–”‹Œ•‹Š ‹ ‡æ‹Š ƒ‰‡ ‹Œǡ œƒ ˜ƒ• ’‘‹æ«‡Œ‘ ƒŒ—‰‘†‡Œæ‘Ž‡–ƒŽ•‘ƒ”–‘˜ā‡Ž‡‡–‡”‹—ƒ ā‡Ž‡‘Ž‘ƒ ‹Œ‘ǡ’‘‹æ«‡Œ‘ƒŒ—‰‘†‡Œæ‘ƒ‡•–‹–‡˜ ƒā‡Ž‡‹†‡•–‹ƒ ‹Œ‹ŽƒŠ‘–—†‹˜‘„‹ƒ ‹Œ‹œŽ‡–ƒŽ•‘ƒ”–‘ǡ’”‹•”„‹Œ‘”‡–ǦƒǦ ƒ”ǡ•‡’‘œƒ‹ƒŒ‘‘ ’‘‰‘Œ‹Š˜•–‘’ƒ˜’‘•ƒ‡œ‘†”āƒ˜‘‹˜ƒ—”‡†‹Œ‘ ˜‹œ‘ǤŽƒ›‹’‘Ž‡‰’‘«‹–‹ ƒ‘”Œ—’‘—ŒƒŒ‘–—†‹ ƒ˜–‘„—•‡‹œŽ‡–‡’‘Ž‘˜‡‹Œ‹‹˜”‘’‹ǡ’‘–‘˜ƒŒƒ ’‘ ˜•‡ •˜‡–—ǡ ‡•‘–‹«‡ ’‘«‹–‹ ‡ǡ ”‹āƒ”Œ‡Œƒǡ ƒ˜‹Œƒæƒ ’‘–‘˜ƒŒƒ ‹ ‹œŽ‡–‡Ǥ œ„‡”‹–‡ Š‹– ’‘«‹–‹‡ ˜ ,”‹ ‰‘”‹ œ Ž‡–ƒŽ•‹ ’”‡˜‘œ‘ ‹œ Œ—„ŽŒƒ‡ǡ ‘†’”ƒ˜‹–‡•‡ƒ‹†‹Ž‹«‡‰”捇‘–‘‡ǡŒ‡”„‘•–‡•˜‘Œ ‘櫇 ”ƒŒƒ ƒæŽ‹ ’ƒ”‹ǡ †”—ā‹‡ǡ Žƒ†‹ ‹ –—†‹ –‹•–‹ǡ ‹•‹ā‡Ž‹–‡•ƒ‘‹”‹’‘«‹–‡ǤƒŠ‘’ƒ‹œ„‡”‡–‡ –—†‹˜‡†‘ƒ–—ƒŽ‡‹—‰‘†‡’‘«‹–‹ ‡˜‰‹’–— ƒ‘†Ž‹«‹Š†‡•–‹ƒ ‹ŒƒŠǡ‘–•‘ —”‰ƒ†ƒǡŠƒ”‡Ž Š‡‹Šǡƒƒ†‹ƒ›‹‘ƒƒ›Ǥ   ‡–”— ’ƒ œƒ˜‹Œ–‡ æ‡ ˜ ’”‘†ƒŒƒ‘ ƒƒǡ Œ‡” ‹ƒŒ‘ ƒŒ„‘ŽŒ ŽŒ—„ƒ ‘–”‘捃 ‹ „ƒ„› ‘„Žƒ«‹Žƒ ’‘ •—’‡” —‰‘†‹Š ‡ƒŠǡ œ†ƒŒ ͸Ͷ ά ‡‡Œ‡ ‘„ ƒ—’—†˜‡Š‹ƒ”͹Ͷά ‡‡Œ‡‘„ƒ—’—–”‡Š‘•‘˜ ‘„Žƒ«‹ŽǤ Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 petek z 17. junija 2022 Ormož z Nagradili najuspešnejše podjetnike Videm z Kaj je ostalo, zbrana dela Franceta Forstneriča Naj mladi podjetnik Mitja Kelenc »Čas dela za njegovo poezijo« Na letošnji prireditvi Podjetnik leta občine Ormož 2021 so za naj podjetnika razglasili podjetje KEV kovinarstvo Edi Voljč, d. o. o., za naj mladega podjetnika MK INK tattoo Mitja Kelenc, s. p., Zavod 100% naravno Botanik pa je prejel listino za uspešen razvoj socialnega podjetništva. Foto: MH Naj podjetnik leta 2021 je družinsko podjetje Kev kovinarstvo Edi Voljč, ki ga vodita sinova Andrej in Boris Voljč (na fotografiji v sredini in na desni), priznanje za uspešnega podjetnika sta prejela Mizarski servis Borut Strelec (na skrajni levi) in Jeruzalem Ormož Sat (direktorju Marku Plohlu se srečanja ni uspelo udeležiti). Podjetniki in obrtniki so se pred dnevi zbrali na prireditvi, ki jo je drugo leto zapored v okviru občinskega praznika organizirala tamkajšnja občina v sodelovanju z razvojno-raziskovalnim centrom, zavodom za turizem, kulturo in šport ter območno obrtno-podjetniško zbornico. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, se želijo zahvaliti in pokloniti podjetnikom in obrtnikom za ves trud ter spodbujati njihov nadaljnji razvoj. »Verjamem, da bomo tudi v prihodnje trdno sodelovali. Konec koncev si vsi zbrani želimo, da občina Ormož postane ena izmed ključnih mest v tem delu Slovenije s kakovostnimi delovnimi mesti, konkurenčnimi pogoji za privabljanje in delovanje podjetij ter da s tem ustvarjamo dodane vrednosti na zaposlene.« Izpostavil je pomen razvoja gospodarstva, obrtnikov in podjetnikov ter vlaganja občine v gospodarstvo. Dejal je, da želijo ekonomsko-poslovno cono, ki jo trenutno širijo in komunalno opremljajo na 13,5 ha površine, nadgraditi za dodatnih 50 ha. »Cona se že polni z investicijami domačih podjetnikov, kar nam daje novo upanje, prav tako tudi prihod večjega investitorja. S tem dokazujemo, da se zmoremo povezati in sodelovati na gospodarskem nivoju.« stran 18 Samotna jablana, ki se razgleduje nad dolino, k zemlji sklonjena ženica, ki ji med kopanjem krompirja zdrsne ruta, domači kruh, ki ni tako dober in sladak kot sosedov … Podobe, ki so jih oblikovale besede pesnika, pisatelja, novinarja Franceta Forstneriča, so prodrle v telesa, se zasidrale v misli zbranih ob čutnih recitacijah članov KUD Franceta Forstneriča Videm, ko so odstirali vsebino knjige Kaj je ostalo. Še sveže natisnjena knjiga, ki je izšla pod okriljem založbe Litera, zajema vsa Forstneričeva dela in s spremnimi besedami Toneta Partljiča, hčerke Melite Forstnerič Hajnšek ter vnuka Roka Hajnška ponudi vpogled v življenje, razmišljanje Franceta Forstneriča, da ga lahko začuti tudi tisti bralec, ki njega, njegove predzgodbe pred tem ni poznal. Forstnerič piše o stvareh, ki so vidne … o Dravi, o travah, žitih, o jablanah, o kruhu, pesku, Ljubstavi …; temelji na motivih, ki so Haložanom domači, ki so njihovi, njim ljubi. In ravno zaradi te motivike in nerazumevanja zapisanega so ga mnogi označevali za domačijskega. »Tudi sama sem morala dozoreti, da sem razumela njegovo pisanje,« je priznala Melita Forstnerič Hajnšek, Partljič je dodal: »France mi je bil najljubši človek, ob njem sem zo- Foto: Mojca Vtič Prijatelj pisca iz Haloz Tone Partljič, predsednik Kulturnega društva Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju Jože Šmigoc, urednik pri založbi Litera Orlando Uršič in hčerka Melita Forstnerič Hajnšek rel in z leti sem videl, kako dober je. Čas dela za njegovo poezijo.« Da je bil Forstnerič poznavalec domače in tuje poezije, a da je bil ves čas samosvoj, pa je dejal založnik in urednik pri založbi Litera Orlando Uršič. »Katero dejanje pisca je lahko še bolj pogumno od tega, da piše o domači grudi, o svojem kraju in o tem še pesni, kar je še posebej zahtevno?« France Forstnerič, rojen na Pobrežju, je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade. Bil je prvi častni občan videmske občine, po njem je od lani poimeno- vano videmsko kulturno društvo. Slednje je gostilo tudi predstavitev knjige Kaj je ostalo, ki je izšla 15 let po Forstneričevi smrti. In kaj je ostalo? »Ostalo je mnogo,« je dejal predsednik društva Jože Šmigoc. Mojca Vtič Ptuj z Mladi po zaslugi participativnega proračuna dobili nova igrala Lokijev doživljajski park v Ljudskem vrtu Ptujski otroci so dobili nov prostor za rekreacijo, kjer lahko urijo svoje spretnosti in pridobivajo nove veščine. Mestna občina Ptuj je namreč realizirala še enega izmed 15 projektov participativnega proračuna za leto 2022 – Lokijev doživljajski park. Gre za postavitev več motoričnih igral v Ljudskem vrtu, idejo zanj pa je podal ptujski arhitekt Marjan Berlič. Vrednost investicije je 25.000 evrov. Kot je izpostavila županja Nuška Gajšek, je izredno vesela, da so Lokijev doživljajski park končno predali svojemu namenu. »Nasmehi na obrazih otrok in njihovo veselje dokazujejo, da je to dober projekt, ki ga je mesto potrebovalo.« V parku je ravnotežna pot iz mostu iz vrvi, vrvnega prehoda, ravnotežnega lesenega mostu, plezalne mreže, ravnotežne gredi in lesenega prelaza ter senzoričnega igrala, kjer lahko obiskovalci hodijo bosi in začutijo naravne materiale (storži, sekanci, lubje in kamenčki). K projektu so povabili tudi osnovnošolce, ki so sodelovali pri oblikovanju zgodbe v sklopu razpisanega literarnega natečaja in maskote doživljajskega parka. Med petimi prejetimi zgodbami so izbrali zgodbo ter lik učenk Gaje Urek in Tise Julije Golob iz Osnovne šole Olge Meglič. Na podlagi izbrane ilustracije je Lokiju življenje vdahnila ilustratorka Kasia Rižnar. V neposredni bližini doživljajskega parka bi radi v prihodnje uredili še balinišče. Za participativni proračun 125.000 evrov Otroci so z veseljem preizkusili nova motorična igrala. Ptujska občina je lani prvič začela postopke za izvedbo participativnega proračuna. Za ta namen je v proračunu za leto 2022 rezervirala 125.000 evrov. Na ta način je občanom in občankam omogočila, da sami predlagajo projekte, ki bi jih želeli realizirati v lokalni skupnosti. V participativni proračun so uvrščeni predlogi, ki so finančno ovrednoteni med 2.000 in 25.000 evrov z DDV. V prihodnjem letu Foto: ČG bodo za tovrstne naložbe namenili 175.000 evrov. Vsakemu izmed štirih območij je namenjenih po 37.500 evrov in skupini Mladi 25.000 evrov. Estera Korošec Foto: MH Z leve: naj mladi podjetnik je postal Mitja Kelenc, uspešna mlada podjetnika pa Goran Šnajder, s. p., in Kovinarstvo Žvegla, d. o. o., ki ga je prevzel sin Marko Žvegla. Pri naj mladem podjetniku upoštevali tudi glasove s FB Izbor nominirancev za »Naj podjetnika 2021« je potekal po določenih kriterijih. Mednje spadata rast podjetja v zadnjih letih ter njegova bonitetna ocena. Pri mladem podjetniku so kriteriji inovativnost, produkt podjetja ter prispevek k prepoznavnosti občine Ormož. Pri nominaciji za naj mladega podjetnika so upoštevali tudi glasove Facebook glasovanja. Organizatorji so vključili še tretjo kategorijo, listino za uspešen razvoj socialnega podjetništva v občini Ormož. Prejelo jo je socialno podjetje Zavod 100% naravno Botanik, ki ga vodi Iztok Luskovič. Gojijo in predelujejo ekološka zelišča v raznorazne produkte – od čajev, tinktur, naravnih mazil, olj itd. Naj mladi podjetnik leta je postal MK INK tattoo, Mitja Kelenc, s. p., ki se ukvarja s tetoviranjem in drugimi storitvami. Med nominiranci sta bila Goran Šnajder, s. p., in Kovinarstvo Žvegla, d. o. o., ki sta postala uspešna mlada podjetnika. Listina naj podjetnik leta 2021 je šla v roke KEV kovinarstvo Edi Voljč, d. o. o. Gre za družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo, ki ga vodita sinova Andrej in Boris Voljč. Uspešna podjetnika leta 2021 pa sta postala Jeruzalem Sat, d. o. o., in Mizarski servis Borut Strelec, s. p. Monika Horvat Sv. Andraž z 21. Sandijev memorial v Športnem parku Vitomarci Nova prevleka in atletska steza Tekmovanje v malem nogometu, ki ga tradicionalno pripravlja Klub malega nogometa Vitomarci, je letos potekalo hkrati z odprtjem prenovljenega igrišča. Dobilo je novo asfaltno prevleko, igrišče pa so na vsaki strani tudi razširili za 2,5 metra ter ga obdali z atletsko stezo za tek in skok v daljino. Po novem ga ščiti zaščitna ograja, urejene so tribune za gledalce, za večerne ali nočne igre so postavili reflektorje, novi pa so tudi nogometni goli, klopi za trenerje in rezervne igralce, koši za ulično košarko pa tudi kontejner za garderobe in omare za shranjevanje športnih pripomočkov. Prenova igrišča ni potekala brez zapletov. Sprva je tekla debata, s Foto: SD Tekmovanje v malem nogometu za Sandijev memorial je letos potekalo na obnovljenem športnem igrišču v Vitomarcih. čim ga preplastiti: z umetno maso ali asfaltom. Prva je prijaznejša za športnike, drugi pa je multifunkcionalen in zaradi svoje vzdržljivosti uporaben tudi za druge prireditve, ne zgolj športne. Ko nato občini za projekt ni uspelo pridobiti sofinanciranja od Fundacije za šport, je prevladala racionalnejša odločitev o asfaltni prevleki. Ob osnovni šoli, ki je v neposredni bližini, so že uredili rusko kegljišče ter postavili street workout opremo in nova igrala za otroke. SD Štajerski TEDNIK petek z 17. junija 2022 petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Postali boste zelo pionirski in na vsakem koraku znali opozoriti nase. Pozitivna nota bo sproščanje in obilico energije lahko dobite v naravi. Na delovnem mestu boste dokazali, da ste zelo sposobni in opravičeno poželi uspeh. Nekaj zdrave preudarnosti pa ne bo odveč! BIK (21. 4. – 20. 5.) Vzrejen je bil iz nemškega pinča. Prvotno je bil zagrizen 'uničevalec' podgan, danes pa velja za čistega stanovanjskega psa z omejenim krogom ljubiteljev. Njegova kratka, gosta in sijoča dlaka je črna-rumenorjava, svetleče rdeča, čokoladna in rjasta. Psi obeh spolov zrastejo od 25 do 30 cm in tehtajo približno 4 kg. Njihova življenjska doba je 13-14 let. Je robustnejši kot bi si mislili, živahen, pameten in zvest. Če je iz dobrega legla, nimamo občutka, da mu bodo padle oči iz jamic in tudi trese se ne na treh nogah. Je dober čuvaj, ki rad bevska. Otroci ga ne smejo obravnavati in uporabljati kot igračo. Njegove drobne kosti so zelo krhke. Potrebuje dosledno vzgojo, ne pa tudi plaščka ob najmanjši sapici. AVTARKIZEM - težnja po gospodarski neodvisnosti, neodvisno od uvoza, IZOMER - izomerna spojina, TETRARH - vsak od štirih vladarjev v antičnih državah, razdeljenih na štiri dele Obdajale vas bodo prijetne dolžnosti in tudi sami ugotovite, da je čas za razvajanje. Dom bo oaza zabave, prijetnih trenutkov in pogovorov. Zanimivo je, da vas bo spremljala sreča, čeprav novosti nekoliko ignorirate. Privlačile vas bodo zadeve, ki so vezane na duhovnost. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Prijateljev namig vam bo dal krila in tako uspešno rešite zadeve, ki vam že nekaj vzbujajo nemir. S srčnim izvoljencem se lahko odpravite na kakšno krajše potovanje in bodite izvirni, kajti prihaja poletje, čas zabav in svobode. Sledi pozitiven finančen preobrat. Srečen dan: torek! RAK (21. 6. – 22. 7.) Slovenija z Miha Deželak postavil nov rekord Tisočim otrokom obračajo življenje na bolje Deset dni je radijski voditelj Miha Deželak kolesaril po Sloveniji, premagoval izzive in bolečine v nogah ter končno prispel na cilj, Debeli rtič, kamor bo z zbranim zneskom v naslednjih dneh popeljal otroke iz socialno šibkih družin. »Slovenija je dihala z nami,« je na cilju povedal Deželak Junak. V začetku junija je voditelj na Radiu 1 Miha Deželak že osmo leto zapored sedel na kolo in prekolesaril vso Slovenijo, da bi zbral denar za otroke iz socialno šibkih družin in jim omogočil počitnice na Debelem rtiču. »Cilj je, da narišemo nasmehe na obraze nesrečnih otrok, ki jih je žal res veliko. Slovenci smo zelo dobrodelen narod, lahko smo ponosni, da je tako,« je Miha povedal pred startom, na koncu pa ponosno sporočil, da je zbral neverjetnih 924.116,75 evra! Njega in ekipo je na Debelem rtiču, kjer se je po desetih dneh garanja, bolečin v nogah, utrujenosti in občasnih slabosti dobrodelna pustolovščina končala, pričakala velika množica navdušenih podpornikov, med njimi njihove družine, prijatelji in poslušalci, ki so ves čas akcije dihali z njimi. Pospremili so jih z bučnim aplavzom in vzkliki. »Slovenija, zdaj smo res vsi zbrani, dočakali smo ga! In to na najbolj srečnem kraju leta, na Debelem rtiču! Kraju, kjer se vsako leto življenja tisoč otrok obrnejo na bolje, zaradi vas, najboljših Vikend bo nekaj posebnega, kajti imeli boste zavihane rokave in se lotili prenove. Nujno je, da ozavestite, da se morate sprostiti in na življenje pogledati še iz drugega zornega kota. Kolo usode se večno vrti in obdani boste z neko posebno zaščito. Spomini ostajajo sestavni del življenja. LEV (23. 7. – 22. 8.) Notranji ponos se bo okrepil in tokrat boste zasvetili z neko pomembno idejo. Vsega se lotite na kreativen način in žarite ljubezen. Srčni izvoljenec ne bo imel lahkega dela, vedite pa, da se bistvo resnice vedno skriva na sredini. Na delovnem mestu vam bo pomoč sodelavcev zelo koristila! DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Darja Štravs Tisu poslušalcev na svetu, ki v njihova življenja pošljete žarek sonca,« je dejal voditelj sprejema, Deželakov radijski kolega Denis Avdić, ki je bil navdušen nad zbranim zneskom, prav tako Miha. »Presrečen sem, to je fantastičen znesek! Ne bi mi uspelo brez moje ekipe. Dali smo vse od sebe, jaz sem to čutil na vsakem koraku, Slovenija je dihala z nami. Za vsakega otroka, ki bo tukaj užival, sem res zelo vesel. Otroci se bodo kopali, jedli sladoled, se igrali, skratka uživali bodo na morju. Počutili se bodo ljubljeni, cenjeni in to je to, za kar delamo,« je dejal Deželak Junak. Radijci bodo na počitnice na Debeli rtič odpeljali več kot tisoč otrok, ki še nikoli v življenju niso bili na morju, in jim omogočili nepozabne spomine – že čez nekaj dni bo tam odmeval otroški smeh, saj bodo otroci končno uživali na brezskrbnih morskih počitnicah. Eva Jandl Energije planetov vam bodo pomagale pri učenju in umiritvi notranjih dvomov. Nakazano je, da vas bo blizu tudi intuicija in da se lahko poslušate. Sami boste tisti, ki lahko ustvarjate in kujete uspeh za uspehom. Naučite se tudi veliko notranjih modrosti in postanete pravi knjižni molj. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Privlačilo vas bo življenje na veliki nogi, in kjer se bo dalo, se boste predajali užitkom in čarom sončnih dni. Sprostili vas bodo glasba, ples in sproščujoči pogovori. Tudi sami se boste zavedeli, da je življenje v dvoje zelo prijetno. Ptički bodo peli in vi se veselili vsakega novega dne! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Solza sreče bo drsela po licu in kmalu ugotovite, kako in zakaj si morate postaviti meje. Moč energije se bo izrazila v ljubezni, kjer doživite tako spoštovanje, kot ljubljenost. Zanimivo je, da znate uživati v tistih malih in na videz nepomembnih stvareh. Sledi finančna osvoboditev! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Projekte rešujete zelo spontano in se trudite, da dobite priznanje, ki si ga zaslužite. Naredite neko sintezo, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Dobro in ugodno je za vse študijske obveznosti. Zaposleni bodo imeli možnost neke poslovne poti ali kontakta s tujino. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Življenja se boste lotili aktivno in ne boste imeli časa za počitek. Dokazali boste, da upravičeno blestite v organizacijskih sposobnostih. V ljubezni vas bo zaznamovala neka notranja moč in pomembno je, da ste ob pravem času na pravem mestu. Srečen dan: sreda! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Narava bo balzam za dušo in srčni izvoljenec se bo trudil, da se vam približa. Skozi odnose z ljudmi se veliko učite in spoznavate, koliko prožni ste. Ni dobro, da stvari ignorirate, ampak je spodbudno, da se znate pogovoriti. Tako rešite tudi tiste majhna nesoglasja, ki jih piše sivi vsakdan! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Vaša pot bo posuta s cvetjem in tako lahko v veliki meri uživate. Zanimivo je, da se trudite in da ustvarjate tisto, kar vas veseli in spodbuja k novemu valu energije. Obveznosti se bodo stopnjevale in zaradi tega toliko bolj uživate v ljubezni. Šteli bosta prožnost in diplomacija. Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Medicinski pripomočki in zdravila pri urinski inkontinenci Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. ba medicinskih pripomočkov. Zdravila so na voljo samo na zdravniški recept, ki ga zdravnik predpiše po temeljitem pregledu. Zdravila omogočajo, da oseba lahko dlje časa počaka, preden gre na stranišče, in da lahko zadrži večjo količino urina. Zdravila sodijo v skupino antiholinergikov. Kot vsa zdravila, imajo lahko neželene učinke, ki so posledica delovanja na živčni sistem. Lahko pa pride tudi do neželenega medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, ki jih bolnik redno uporablja. Zato je res potreben temeljit pregled. Pri izdaji zdravila pa se posvetujte tudi s svojim farmacevtom, ki bo pogledal potencialne interakcije tako z zdravili na recept kot brez recepta. Med neželenimi učinki teh zdravil so predvsem suha usta, motnje prilagajanja vida, glavobol, utrujenost, bolečine v trebuhu in slabost, pospešen srčni utrip, tudi okužbe sečil, atrijska fibrilacija, vplivajo lahko tudi na krvni tlak. Nekateri neželeni učinki so prehodni in izzvenijo. Vsekakor nikoli sami ne prekinite zdravljenja, petek z 17. junija 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti V enem od predhodnih prispevkov sem pisala o medicinskih pripomočkih. Uhajanje urina, včasih pa tudi blata, so razlogi za uporabo medicinskih pripomočkov, ki jih v lekarnah izdajamo v velikem obsegu. To je težava, ki se z leti povečuje in prav je, da imajo bolniki do teh pripomočkov dostop, saj jim lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja. Ne samo bolnikom, tudi svojcem. Urinska inkontinenca (UI) ali nenadzorovano uhajanje urina je zelo pogosta težava predvsem starejših, pri čemer ženske prizadene trikrat pogosteje kot moške. Lahko pa se pojavi v vseh starostnih obdobjih. Bolniki ob tej težavi občutijo prizadetost, pogosto se umaknejo iz socialnega okolja in opuščajo aktivnosti, ki so jih prej veselile. Poznamo več vrst urinske inkontinence. Najpogostejša je t. i. stresna urinska inkontinenca. Vzrok je oslabljena mišica, ki zapira vrat sečnega mehurja. V začetku pride do uhajanj urina pri kašljanju, smehu ali telovadbi. Druga je urgentna inkontinenca, ki je posledica prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Na primer, oseba začuti potrebo po odvajanju urina, a ji urin prehitro uide. Okvara je lahko posledica možganske kapi, Alzheimerjeve demence, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze. Potem je tu še mešana urinska inkontinenca, kjer se prepletajo vzroki obeh prej omenjenih in je značilna predvsem za ženske. Pretočna urinska inkontinenca pa pomeni, da urin nenehno uhaja. Slednjo srečamo pogosto pri moških z benigno povečano prostato. Nekatere tipe urinske inkontinence lahko zdravimo z zdravili, spet pri drugih je potrebna upora- stran 20 ampak se predhodno posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Naj poudarim, da je za želeni učinek zdravilo treba redno jemati vsaj štiri tedne. Pretočno UI pri moških zdravimo z alfa adrenergičnimi blokatorji, ki so prav tako na voljo le na zdravniški recept in tudi pri tej skupini se učinek pokaže po nekajtedenski uporabi. Pri stresni UI ni zdravil, preventivno lahko ukrepamo z izvajanjem vaj za mišice medeničnega dna. Medicinske pripomočke za urinsko inkontinenco predpiše zdravnik na naročilnico. Lahko pa jih uporabniki kupijo tudi sami. Zdravnik določi stopnjo inkontinence (lahka, srednja ali težka), v skladu z zdravstvenim stanjem pripada bolniku določena skupina pripomočkov. Pri lahko in srednji inkontinenci se bolniki običajno odločajo za predloge, ki so za moške in ženske različno oblikovani. Pri težki in zelo težki inkontinenci pa je skoraj nujna uporaba pleničk. Poleg urina bolnikom, zlasti starejšim s pridruženimi boleznimi, pogosto uhaja tudi bla- to. Na izbiro so različne predloge, od navadnih do t. i. slip. Dodatno je velikokrat potrebna tudi uporaba posteljnih predlog. Kaj bolniku pripada, je natančno določeno v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih zdravnik pri predpisu na naročilnico mora upoštevati. Imajo pa danes bolniki še to pravico, da pri nadstandardnem pripomočku doplačajo le razliko med cenovnim standardom, ki ga za nek pripomoček prizna zdravstvena zavarovalnica in ceno želenega pripomočka. Prednost namenskih pripomočkov je v tem, da se zaradi anatomske oblike nosijo neopazno pod spodnjim perilom, varujejo kožo pred poškodbami in vnetjem ter pred okužbami in predvsem preprečujejo nastanek neprijetnega vonja, ker je za bolnike zelo pomembno in jim omogoča, da se znova vključijo v družbo in izvajajo različne aktivnosti. Ti izdelki so popolnoma drugačni od higienskih vložkov. Pri obravnavi urinske inkontinence velja enako pravilo kot pri vseh drugih boleznih. Ne odlašajte, ampak se čim prej posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Začetne težave še lahko obvladujete sami, tudi z ukrepi, kot je zmanjšati količino kave, omejiti vnos vode, trening mehurja in mišic medeničnega dna. Moški z benignim povečanjem prostat lahko, vendar po predhodnem pregledu pri zdravniku, posežejo po zdravilih rastlinskega izvora, ki vsebujejo žagastolistno palmo. Vsekakor pa je inkontinenca težava, ki zahteva resno obravnavo in ob hitrem ukrepanju je lahko vaše življenje še naprej socialno in fizično aktivno. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Luštrek s kopico zdravilnih lastnosti Luštrek pri vzgoji ni zahteven in ga lahko gojimo tako na vrtu kot v lončkih in koritih. V eteričnem olju luštreka je kar 70 odstotkov ftalidov, zaradi katerih ima značilno aromo. Vsebuje saharozo, škrob, gumi, olje, maščobo, smolo, grenčine, čreslovino, različne organske kisline, vitamine, kumarinske spojine in rastlinske hormone. V zdravilstvu se uporablja kot diuretik, karminativ, preprečuje napenjanje ter bolečine v trebuhu, povezane s spahovanjem, in stomahik kot sredstvo za izboljšanje prebave v želodcu. Pospešuje izločanje želodčnega soka in peristaltiko. Spodbuja izločanje vode iz telesa, delovanje prebavnih žlez in pomaga blažiti težave, ki jih povzročajo ledvični kamni. Zlasti poleti je primeren za ljudi, ki jih pestijo težave s srčnimi obolenji in jim zatekajo noge. Eterično olje luštreka uživamo s pripravo čajnih pripravkov. Ko eterično olje doseže pljuča, pomaga redčiti pregosto sluz in lajša izkašljevanje. Čaj iz luštrekovih semen priporočajo vsem, ki jih mučijo težave z živci in se močno potijo. Dokazano pomaga pri zdravljenju ledvičnih bolezni, vodenici, katarju mehurja, revmatičnih obolenjih, oteklih nogah in protinu. V ljudski medicini je nepogrešljivo sredstvo za izboljšanje teka, prebavo, krepitev želodca in proti krčem. Foto: Dreamstime/M24 Luštrekov poparek proti prebavnim motnjam Uporabimo lahko sveže ali suhe liste luštreka. Če uporabimo svežo zel, je damo nekoliko več, še učinkovitejše pa so korenine. Potrebujemo jih za dve žlički in jih prelijemo z mrzlo vodo ter segrevamo do vretja. Nato pijemo neoslajen čaj dva- do trikrat na dan po eno skodelico. Čaj pospešuje izločanje vode iz telesa, lajša prebavne motnje, ki so povezane s pogostim spahovanjem in zgago, ter odvaja pline. Dokazano izboljšuje presnovo in pomaga pri putiki ter revmatičnih obolenjih. Okrepite imunski sistem Babice zagotovo poznajo recept, ki vam ga bomo zaupali, saj so ga pripravljali že od nekdaj. Govorimo o vinskem žganju, v katerega namočimo sveža luštrekova semena, vse skupaj osladimo in močno segrejemo. Nato odstavimo in pijemo po požirkih. Napitek nas bo hitro okrepil in nam povrnil moči, obenem pa pomagal umiriti razdražen želodec. M. Koren Pomagajmo si Preprečimo krče v nogah V toplejših mesecih smo telesno aktivnejši, zato mišice potrebujejo več elektrolitov, mineralov, ki delujejo v parih in uravnavajo kislost oziroma alkaličnost telesnih tekočin. Če jih ne dobimo dovolj iz hrane, nas mučijo krči, predvsem ponoči oziroma v mirovanju, denimo med vožnjo z avtomobilom. Krče bo odpravila prehrana, s katero se bomo znebili tudi nekaj kilogramov, kajti lažje ko mišice opravljajo delo, več kalorij porabimo. Hrana naj bo bogata s kalcijem, kalijem in magnezijem. Našteti minerali v pravih razmerjih pomagajo mišicam pri krčenju in sproščanju, zato blažijo krče, ki se pojavijo zaradi neravnovesja elektrolitov. Še posebno pomemben je magnezij, saj se mišica brez njega po krčenju ne more sprostiti. Če jemljete beta blokatorje za znižanje krvnega tlaka, vprašajte zdravnika, ali zdravila izčrpavajo zaloge kalija. Raven kalija in magnezija znižujejo tudi diuretiki. Kalcij, kalij in magnezij Zaloge kalcija boste dopolnili s tremi ali štirimi obroki nemastnih izdelkov ali drugih živil, ki vsebujejo veliko tega minerala, na primer zelenega ohrovta in druge listnate zelenjave, konzerviranega lososa s kostmi in pomarančnega soka z dodanim kalcijem. Kalij si boste priskrbeli z vsakodnevnimi obroki avokada, krompirja, belega fižola, jogurta, paradižnika ali paradižnikovega soka, melone in banan. Magnezij si lahko zagotovite s stročnicami, morsko hrano, oreščki, polnozrnatimi živili, zeleno listnato zelenjavo in čokolado. Kozarec ali dva z magnezijem obogatene mineralne vode je prav tako odlično poživilo že zavoljo redne, lahke prebave. Prehranska dopolnila Foto: Dreamstime/M24 Tajvanska raziskava je pokazala, da so dopolnila B-kompleksa pomagala starejšim prostovoljcem s krči v nogah, če so jih jemali vsaj tri mesece. Vitamin B12 je še posebno pomemben za prenos živčnih impulzov. Prostovoljci v študiji so jemali po 50 mg vitamina B1 oziroma tiamina, 5 mg vitamina B2 (riboflavin), 30 mg vitamina B6 in 250 enot vitamina B12. Kozarec tonika pred spanjem Če se aktivno ukvarjate s športom, lahko med naporno vadbo občutite krče zaradi dehidracije. Če se krči pojavijo med gibanjem ali takoj zatem, se posvetujte z zdravnikom, saj so morda znak ateroskleroze ali otrditve žil, zaradi katere mišice prejmejo manj kisika. Zdravniki proti krčem v nogah včasih predpišejo kinin, alkaloid, ki ga pridobivajo iz drevesa kininovca. V majhnih količinah je tudi v toniku in mu daje značilen grenak okus. Privoščite si ga kozarec ali dva pred spanjem. Folna kislina Zelo pogosto je za krče v nogah krivo pomanjkanje folatov. Krči se redkeje pojavijo pri ženskah, ki jemljejo dopolnila s folno kislino za nosečnice. Nosečnicam, ki imajo krče, pa pomaga prav terapija s folno kislino. O jemanju teh dopolnil se posvetujte z zdravnikom, saj lahko prikrijejo pomanjkanje vitamina B12. Privoščite si od 400 do 800 enot dnevno. Vitamin E Več študij je dokazalo, da vitamin E prispeva k lajšanju krčev v nogah, a je od vsakega posameznika odvisno, kolikšen odmerek bo učinkovit. Trideset enot je količina, ki je običajna za multivitaminske tablete. Odmerki, večji od 1200 enot, pa lahko povzročijo motnje vida, vrtoglavico in glavobol. Slabokrvnost Pomanjkanje železa v krvi lahko povzroči krče in je zlasti pogosto pri ženskah in starejših ljudeh. Povzroča tudi sindrom nemirnih nog. Za ženske, mlajše od 50 let, zdravniki priporočajo 18 miligramov železa dnevno. Takšna količina je tudi v multivitaminskih tabletah. Moški pa naj dopolnil raje ne jemljejo oziroma le, če jim jih predpiše zdravnik. In še, preveč železa povzroča zapeko, zato jejte veliko vlaknin in spijte vsaj dva litra vode dnevno. M. Kopriva Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 petek z 17. junija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 VSI SKUPAJ SMO ZA Ž—Š”˜œǰȱ™›’“ŠŽ•“œŸ˜ǰȱœ˜™˜–˜²ȱǯǯǯ P 7DQMDäDJ D U 0DMD2GH UODS www ww w.ra ..radio-tedn d -t dio - e nik.si ULHODQMDN *DE+ UåH t etovia kvinte 2. POLFINALE 8 SEZONA . PROJEKTA Petek, 17. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Sebastian 3. POLFINALE Sobota, 18. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gosta: Tilen Lotrič in Metod Munda Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Generalni neeral i pokrovite kro ov tel elj 2. po polfi lfi fin naallaa n Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 17. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 17. junija 2022 .0(7,-679232/$1(& 3URGDMDQRYHLQUDEOMHQHNPHWLMVNHPHKDQL]DFLMH SUDYLQDVORY]DYVHYDåHSRWUHEH UHSURGXNFLMVNHJDPDWHULDODJUDGEHQHJDPDWHULDODWHU VHUYLVWUDNWRUMHYLQYVHNPHWLMVNHPHKDQL]DFLMH 9PHVHFXMXOLMXRGSLUDPRãHHQR NPHWLMVNRWUJRYLQRY /RYUHQFXQD'UDYVNHPSROMX ]DWRWDNRM ]DSRVOLPR'9$352'$-$/&$ 3ULMDYR]åLYOMHQMHSLVRPSRãOMLWHQDQDã QDVORYDOLQD IUDQFSODQLQVHN#NPHWLMVWYRSRODQHFVL 3(3/(7(5-( 3($*52/(6.LGULþHYR 3OHWHUMH .RORGYRUVND /RYUHQFQD'US.LGULþHYR         SURGDMD#NPHWLMVWYRSRODQHFVL  23 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve, od kdaj. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil dragi partner in stric ZAHVALA Jožef Kumer Za vedno se je poslovil naš dragi sin, brat, mož, oče ter dedi IZ DOLAN 25A PRI CIRKULANAH Janez Vidovič Hvala vsem, ki prižgete svečko njemu v spomin. Vsi njegovi IZ SPUHLJE 26 Iskreno hvala reševalni ekipi Ptuj, Lovski družini Jožeta Lacka, Aero klubu Ptuj ter vsem drugim letalskim prijateljem, PGD Spuhlja, Društvu strokovnih delavcev za varnost in zdravje, patru Vitu Muhiču, pevcem, vsem darovalcem za različne namene ter vsem, ki ste se od blizu in daleč prišli poslovit od našega dragega. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Vsem še enkrat iskrena hvala. SPOMIN Tvoji najdražji, ki te bomo neizmerno pogrešali Minevajo tri leta, odkar si se poslovil od nas Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, tiho spiš, bolečine več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Peter Vinko STANEČKA VAS ZAHVALA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači .PHWLMVWYR3RODQHFSUDYLQDVORY ]DYVHYDãHSRWUHEHQDSRGHåHOMXLQYNPHWLMVWYX Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad d. o. o., Mlače 3, Loče. KUPIJO teličko, staro od 3 do 4 mesece, in prodajo 12 m3 akacijevih suhih drv ali vzamejo v račun tudi teličko. Tel. 041 878 226. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. PRODAM luščeno koruzo. Tel. 070 896 108. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Avgusta-Slavka Lesjaka IZ BUKOVCEV Ko tvoje si želim bližine, grem tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te, draga žena, več z nami ni. Iskrena hvala sosedom in prijateljem iz Bukovcev ter vsem drugim od blizu in daleč za svete maše, sveče in cvetje. Zahvalo dolgujemo Domu upokojencev Ptuj za dobro nego, posebej se želimo zahvaliti gospe dr. Galun s celotno ekipo za pomoč pri oživljanju, ki pa žal ni bilo uspešno. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Markovci za sveče in gospodu, ki je nosil prapor. Posebna hvala tudi gospe govornici za lepe besede slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku iz Kidričevega Antonu Pačniku za lep cerkveni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma za lepo opravljen obred in odigrano Tišino. SPOMIN 18. junija bo minilo 13 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Ana Vauda S HAJDINE Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu ali se je spominjate. Vsi njegovi, ki ga ne bomo pozabili in ga bomo ohranili v lepem spominu Vsi njeni PRODAM teličko, križano LS Lin, pašno, staro 4 mesece, in bikca simentalca, starega 13 dni. Tel. 070 250 441. Mama, tvoja dobrota in ljubezen sijeta še naprej. Tvoj nasmeh je še vedno brez mej. V večen mir si sedaj prispela, z nami pa boš vedno živela. KUPIM nebrejo kravo. Tel. 041 825 057. NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. ZAHVALA PURANE in purice, težke 6 kg, za nadaljnjo rejo, po ugodni ceni prodajamo, možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame, babice in sestre Marije Valič RAZNO rojena Domanjko PRODAM rabljen gorilnik za centralno peč. Tel. 041 946 178, zvečer. www.novareha.si MOŠKANJCI 22 19. 8. 1954–4. 6. 2022 PRODAMO - v celoti obnovljeno (l. 2021) dvostanovanjsko hišo v Dornavi, v izmeri 287,70 m2, skupno 482 m2 stavbnega zePOMLåĆD EUR, tel.: 051/455 010, 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Hvala vsem, ki ste na svoj način prispevali k oskrbi naše drage mame, in hvala vsem, ki ste bili v pomoč pri izvedbi pogreba. Iskrena hvala vsem za darove in podporo. Mama, tvoji najdražji: Valerija, Katica, Tatjana in Tomo z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Boleča je izguba, ker nas je zapustil naš dragi mož, oče in stric Pavao Milunić IZ GORENJSKEGA VRHA 21 prej stanujoč v Kvedrovi ulici na Ptuju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Vsi njegovi www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 17. 6. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 17. junija 2022 Ptuj z Zaključna prireditev OŠ Olge Meglič Markovci z Sprejem bodočih prvošolcev »Mega« spektakel Obrazi Olgice 36 minimaturantov na obisku pri županu Na OŠ Olge Meglič so učenci v sodelovanju z učitelji pripravili prireditev ob 42. dnevu Markovski minimaturanti so z glasnim piskanjem in prepevanjem naznanjali, da se šole in zaključku šolskega leta. Sprva so dogodek načrtovali na Mestni tržnici, nato pa poslavljajo od vrtca. Jeseni jih bo 36 prvič prestopilo velika vrata OŠ Markovci. Kot že so ga morali zaradi slabega vremena prestaviti v šolsko telovadnico. Slednja je bila tradicionalno jih je pred občinsko zgradbo sprejel župan Milan Gabrovec. zapolnjena do zadnjega kotička. Foto: EK Markovski minimaturanti z županom Milanom Gabrovcem Foto: ČG Učenci in učenke OŠ Olge Meglič so izvedli izvirno in zabavno prireditev ob dnevu šole. V skoraj dveurnem programu so se zvrstili izvirni nastopi učencev od prvega do devetega razreda. Svojim staršem, starim staršem in drugim sorodnikom so prikazali številne talente, znanje in spretnosti. Dogodek so poimenovali Obrazi Olgice in ga zasnovali po vzoru vsem dobro poznane televizijske oddaje. Obiskovalci so z bučnim aplavzom nagradili prav vsak glasbeni, pevski ali plesni nastop, navdušeni pa so bili nad izvrstnima mladima moderatorjema. Svoje delo so več kot odlično opravili tudi trije žiranti, ki so budno spremljali nastope sovrstnikov, jih komentirali, spodbujali in navdušeno ploskali. Že v uvodu so ocenili, da bo letošnja prireditev pravi spektakel in da jih čaka res nepozaben »mega« večer. Kot je v svojem nagovoru iz- postavila ravnateljica Helena Ocvirk, so šolsko leto kljub epidemiološkim razmeram zaključili uspešno, saj so izpolnili vse zadane cilje in pričakovanja. Prav tako so se učenci udeležili številnih tekmovanj, s katerih so prinesli najvišja priznanja in nagrade. Ocvirkova je ob tem izpostavila, da so za izjemne dosežke učencev zaslužni tako starši kot učitelji. V tem obdobju so kljub številnim preprekam uspeli ohraniti močne vezi s pobrateno Osnovno šolo Đuro Ester iz Koprivnice. Ker se je sodelovanje začelo pred natanko 40 leti, so se predstavniki koprivniške osnovne šole z veseljem odzvali vabilu na prireditev ob dnevu šole. Šoli skupno sodelujeta v mnogih projektih, kjer si medsebojno izmenjujejo izkušnje, primere dobre pedagoške prakse, spoznavajo različno kulturo, običaje, se učijo drug od drugega in se prijetno družijo. EK Tam so jih pričakali tudi ponosni starši, pa dedki in babice, ki so kar težko verjeli, da bodo njihovi malčki že jeseni začeli obiskovati prvi razred osnovne šole. Bodoči prvošolci so se skupaj z županom, vzgojiteljicami in ravnateljem Iva- nom Štrafelom posedli na stopnice in simpatično pozirali številnim »fotografom«. Nato so se podali v prostore občine, kjer so ponovno zapeli minimaturantsko himno in še, na željo župana, zelo glasno zapiskali. Zaupali so mu, da se veselijo vstopa v šolo in že komaj čakajo nove dogodivščine. Zelo so se razveselili tudi darila in sladoleda, s katerim so se prijetno ohladili nazaj na poti v vrtec. EK a proč. vega zdravnik je ir p m va e n že lko na noč od Adamovo jabo hudo *** spoznal, kako ek ov čl bo , ik den stopil zadnji le odrsnilo. Šele, ko se bo mu je sp , da sem *** nikoli ni rekla še i m , im st u no pop irih z ženo ved ametnejši. Čeprav v prep p jenje. *** jbolj polno živl a n jo vi ži a d i, i so prepričan Najbolj prazn ile vse bolhe. *** a bi ga zapust d t ko o, vn si ko depre eluje danes ta tu. Naš mačkon d *** a pririti h kori zn se a d , je o svinja, glavn kšne barve je ka o, bn em Ni pom AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Otroci pojejo, Poli maraton, 20. Poletna muzejska noč, Prangerjada Pred nami je še en vikend, ki prinaša množico prireditev, tako da se bo zelo težko odločiti, kateri dati prednost oz. jo izbrati za obisk. Naše osrednje povabilo je povezano z nastopom pevskih talentov, polfinalistov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami izvaja že osem let. Po sobotnem polfinalu v Celju (City park) se bo danes popoldne ob 17. uri v Europarku v Mariboru začel drugi polfinale, jutri pa se bodo ob 10. uri v Qcentru na Ptuju predstavili še polfinalisti tretje skupine 8. sezone projekta. Prepričani smo, da bo občinstvo uživalo v nastopih pevskih talentov, osnovnošolcev, ki z največjim veseljem pojejo in se posvečajo slovenski pesmi. Veliki finale letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo 20. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. Jutrišnji dan bo tudi v znamenju že tradicionalnega Poli maratona, ki vsako leto pritegne nekaj tisoč ljubiteljskih kolesarjev. Za ljudi odprtih src, ki radi pomagajo, pa so vabilo na dobrodelni dogodek, peko ciganskih pečenk, povabili v Svetu platišč, Lions klubu Ptuj Primus in Perutninarski zadrugi Ptuj. Dobrodelno tekmovanje bo potekalo danes popoldne na dvorišču Perutninarske zadruge na Spodnji Hajdini. Vsaka ekipa bo imela skrinjico za dobrodelne namene, v katere bodo obiskovalci lahko darovali. Sredstva bodo namenili podpori in razvoju projekta nudenja psihološke pomoči mladim med 12. in 29. letom starosti, ki ga kot mladinski center organizira CID Ptuj pod naslovom Insta po#moč. Celodnevno bogato dogajanje bo jutri na treh lokacijah potekalo tudi na Ptujski Gori. Srečali se bodo predstavniki mest in krajev s prangerji. Gre za tradicionalno prireditev Turistične zveze Slovenije in TD, ki vsako leto poteka v drugem kraju, kjer so se ohranili prangerji. TD Ptujska Gora je povabilo viteze Šaleške doline, obratovala bo srednjeveška tržnica. Tracicionalne jedi na žlico bodo kuhali člani PGD Ptujska Gora in pobratenih gasilskih društev. Z lokacije na lokacijo bo vozil turistični vlakec. Z več dogodki vabi tudi 20. Poletna muzejska noč, ki jo pripravljajo v slovenskih muzejih in galerijah, kjer bodo jutri na široko odprli vrata obiskovalcem. Pripravili so bogat program dogajanja, ki bo potekal med 18. in 24. uro. V tem času si bo v ptujskem gradu mogoče brezplačno ogledati muzejske zbirke. Družine vabijo v delavnico pod naslovom Grajski vrtiček, ki bo potekala med 18. in 20. uro. Dr. Eva Ilec, ki vodi restavratorski-tekstilni atelje Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ta letos praznuje 40 let delovanja, pa bo predstavila povrnjeno lepoto tapiserij iz Aubussona. V okviru že tradicionalne poletne muzejske noči bo mogoče ob predhodni najavi obiskati tudi grajsko vinsko klet, kjer tri pokušine vin pripravlja društvo Kastali. Že popoldan pa se bo mogoče podati v rove pod ptujskim gradom v okviru vodenega ogleda. Vodenje in degustacija vin pa bosta v Grajski vinski kleti potekala tudi jutri. Na Jam Seesion pa so povabili v kavarni Bodi. Bogata je tudi razstavna ponudba ptujskega muzeja in galerij. Najnovejšo razstavo so pod naslovom Trije odprli v Miheličevi galeriji. Dve razstavi sta na ogled tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: Resnični bogovi, razstava o vesolju, planetih in življenju (Študijski oddelek) ter Janje Vidmar (Mladinski oddelek). Ob tako bogati prireditveni ponudbi in najrazličnejšem dogajanju bo zagotovo vsak našel nekaj zase, četudi ga pot ne bo vodila drugam. Vsi tisti, ki pa želijo izvedeti še več o svojem mestu, spoznati njegove še neodkrite bisere, se bodo zagotovo razveselili tematskega vodenja ogleda Ptuja s turističnim vodnikom, ki ga jutri dopoldan pripravljajo v Zavodu za turizem Ptuj. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katero obletnico jazza praznujemo letos na Slovenskem, da 100 let, bo prejela Majda Bezjak (Mihovci). Danes sprašujemo, koliko je stara Folklorna skupina Vinka Koržeta, ki jubilej praznuje v teh dneh. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko je stara Folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Foto: Črtomir Goznik Do konca junija je v ptujski knjižnici na ogled razstava Resnični bogovi, razstava o vesolju, planetih in življenju. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.