Štev. 127. V LJubljani, t ponedeljek, dne 7. Junija 1909. Leto XXXVII es Velja po pošti: = li oelo leto naprej . K 26-— za pol leta > . » 13'— za četrt » » . » 6'50 za en meseo » . » 2 20 sa Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— == V upravništvu: s= Za oelo leto naprej . S 22*40 za pol leta » . > 11*20 za četrt » » . » 5'60 za en meseo » . » 1*90 Za poBUJanJe na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavijonjn primeren popust. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. Mr DredniStvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P olitičen list za slovenski narod ■ Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6. ~mm = Sprejema naročnino, lnserate in reklamacije. = - Upravnlškega telefona štev. 188. ■ Današnja številka obsega 6 strani. Pred koncem. USODNI PETEK. Dunaj, 5. junija 1909. Vlada je doživela danes občuten poraz ob 'glasovanju poslanca Kaline. Njegov predlog sicer ni dobil dvotretjinske večine, kakor jo -je dobil dr. Šusteršičev — ko je za nujnost glasovala vsa zbornica, a dobil je navadno večino. V tem predlogu se pa izreika vladi naravnost graja. Razume se, da je bila vlada konsternirana in stranke večine zbegane in očitno je bilo vladi in njenim strankam, da bodo tudi v meritorni razpravi podlegle. Zaradi tega so sklenili debato zavleči tako, da bi se glasovalo šele v torek, ko upa vlada na kak način primešetariti večino. Opozici-jonalne stranke hočejo seveda izvojevati odločitev že danes. Za vlado se je poslabšal položaj prav zelo, ker je poljska 'ljudska stranka pod vodstvom dr. Stapinskega sklenila, da ne glasuje za vlado, ampak se glasovanja odtegne ter je tudi v rusin-skem klubu zmagala opozicija proti načelniku Wassilkotu, ki je vedno na strani vlade. Dr. Redlich — krščen nemški Žid iz Moravske — -je govoril dve dolgi uri in sedaj ob sedmi uri se vrši poimensko glasovanje o predlogu, naj se seja_ nadaljuje. 'Kakor je že včeraj dr. Šusteršič s svojim fujminantnim govorom dosegel velikaniski uspeli, tako je tudi danes izborno govoril. Dr. Šusteršič in dr. Krek, ki je danes govoril kot generalni govornik, sta vzbujala zanimanje pri somišljenikih in nasprotnikih, da jih je vsa zbornica z ministri vred poslušala. Dobro premišljeni govor dr. Kreka, ki je prihajal i/, čutečega srca, govorjen s polnim prepričanjem o stvari za katero se gre >je naravnost elektriziral. Briljanten je bil, ko je apeliral na Poljake. Kar se redko zgodi v zbornici in med politiki, zgodilo se je sedaj: dr. Stapinskernu so kapale solze po licu. Naj se odloči kakorkoli, gotovo je, da so vsaj moralično zmagali v tej parlamentarni bitki Jugoslovani, katerih govornika dr. Šusteršič in dr. Krek sta visoko nadkriljevala svoje tovariše govor-nfke. In zato smo Slovenci lahko ponosni! 'Ne gre pa nikomur v glavo, kako dolgo se še misli sedanja Alada pri takih razmerah — ko nima več za seboj večine zbornice — še držati. Ne bo ji pomagalo zaupanje krone in višjih 'krogov, ako nima za seboj tudi zaupanja večine ljudske zbornice. XXX D u n a j, 6. junija 1909. Ob sobotah in nedeljah je dunajska zbornica navadno prazna; le kak poslanec iz najoddaljcnejših krajev tava po hodnikih, ali pa brska po listih v čitalnici. A včeraj in danes je kaj živo. Skoraj vsi so tukaj, pa razpravljajo o dogodkih v zadnji seji, ugibajo o posledicah in delajo načrte za prihodnjo sejo, ki bo v torek. Nihče ne ve, kako se bo vršilo v torek, generali pa molče o svojih načrtih, nobeden neče prezgodaj pokazati svojih kart, a stranke so pozvale vse svoje člane na Dunaj. V torek bo zbornica brez dvoma polna, a v tem trenutku nihče ne ve ali zmaga opozicija ali vlada. Šlo se bo le za par glasov. Vlada in njene stranke so bile izprva vse zmešane, pa so silno nespretno zagovarjale svoj poraz, češ: opozicija ni lojalna, kakor da bi ne smela izsiliti glasovanja takrat, kadar jc v večini. Ali: »Večina je bila ravno slučajno na strani opozicije vsled slabega obiska zbornice«, dasi jc glasovalo 421 poslancev in jih jc bilo dokaj tudi v kiiloarjjh, kar se v naši zbornici malokrat pripeti. Časniki poročajo, da je ministrski svet v soboto popoldne sklenil, da ministrstvo ostane, četudi zbornica sprejme dr. Šusteršičeve resolucije, a navzlic temu dela vlada s polnim parom, da se reši končnega poraza. Tako ie razdvojila rusinski klub s tem, da je kupila bukovin- ske poslance in so se ti pod predsedstvom poslanca Wasilka konstituirali kot samostojen klub. Gališki minister Dulcmba se dogovarja s stranko Stapinskega, da bi jo pridobil za vlado, a današnji »Fremdenblatt«, vladno glasilo, je posvetil dalmatinskim poslancem dolg uvodnik, kjer jim pripoveduje, kako skrbi to ministrstvo za Dalmacijo, kjer se grade ccstc, žclcznice in pristani, osušavajo močvirja, kjer je vlada uredila jezikovno vprašanje v prilog Hrvatov iu druge take reči. In jim grozi dalje, da so v nevarnosti njihovi mandati, ker volivci vendar ne bodo razumeli, kako morejo poslanci nastopati proti vladi takrat, ko gradi po Dalmaciji železnice, pristane in sc nabijajo pri uradih tablice s samo hrvaškimi napisi . . . Na drugi strani pa vlada in njeno časopisje laže in sumniči opozicijo, da ji ni za stvar, da je voditeljem samo za port-feljc itd. kakor, da bi moral biti vsak poslanec prepričan, da so Hochenburger, Ritt et tutti quanti nenadomestljivi! Seveda je zlagano tudi poročilo, da so Jugo- , slovani v petkovi seji obetali Italijanom, i da vsi glasujejo za italijansko vseučilišče v Trstu, žc sedaj v proračunskem odseku, ako glasujejo Italijani z opozicijo. Vlada se po svojih časnikih hvali, da ima zaupanje višjih krogov in krone, pa da se ne umakne opoziciji, kakor da bi nc bilo za vsako vlado najnujnejše in najpotrebnejše zaupanje večine parlamenta. Da, v sedanji demokratični dobi je dolžnost vlade delati v prvi vrsti ljudsko politiko, Opozicija se ne boji razpusta zbornice, s katerim se nam grozi, ker izide iz vol:vnega boja močnejša kakor je sedaj. Slabo sc bo godilo pri volitvah gospodom iz poljskega kluba. Tako se hoče javno mnenje popolnoma zmešati, da bi nihče ue videl občutnega poraza vladnih strank. Ali ni žc to poraz, da vladne stranke z obstrukcijo preprečijo glasovanje, ki jim ni ljubo in to tiste stranke, ki vedno vpijejo kako je potrebna izprememba poslovnika, kako nemoralna je obstrukcija, ki nc pusti odločevati parlamentarni večini. Zelo slabo uslugo so storili Nemci vladi in parlamentu s svojo neutemeljeno obstrukcijo, ker na ta način katerakoli stranka vsak hip razbije zbornico. Varujejo naj se, da se jim ravno tako ne vrne! Časniki celo poročajo, da je minister Schreiner po nalogu ministrskega predsednika nagovarjal svoje ljudi k obstrukciji in cla bi tudi, čc bi sc Nemcev ne zalotilo pri sleparjenju, s silo preprečilo glasovanje. To pa lc kaže, da so stranke večine na konci, da mora večina skoraj napovedati bankerot. Res jr tudi, da so stranke večine in vlada naredile v zadnjem času mnogo oslarij, recimo, ko je večina zabranila, da bosanski odsek v zbornici nc poroča, ker so vse stranke večine glasovale za nujnost dr. Šusteršičevega predloga itd., kar pa lc dokazuje, cla imajo te stranke zelo nespretno vodstvo(Gessmann)in da je vodja opozicije v vsakem oziru kos svojemu nasprotniku. To moramo pribiti, ker ravno to jamči, da opozicija gotovo prodre in to nam seveda daje pogum. Pri teh razmerah ni čudno, da postaja vlada zelo skromna. Še pred par dnevi jc napovedovala, da sc mora izvršili finančni načrt Bilinskega, dovoliti pooblastilih zakon za trgovinske pogodbe, rešiti proračun, a na vse to vlada sedaj več ne rcflektira. Zadovoljna jc tudi samo s proračunskim provizorijem. Skromnost o pravem času je sicer lepa čednost, a ne verjamemo, da bi sedaj vladi kaj pomagala. Po moji sodbi ta vlada tudi proračunskega provizorija ne dobi. XXX Vsi avstrijski listi se pečajo z zadnjimi dogodki v državnem zboru in pa z vladno obstrukcijo. V živo jih je zadela dr. Šusteršičcva fina ironija o bivši vladni večini. S pritajeno jezo so priznali vsi vladni listi brez razlike, da tiste slavne Bienerthove večine ni bilo v zbornici. Ostro napadajo Bienerthovi vladi prijazni listi tiste vladne poslance, ki niso bili navzoči ob petkovih glasovanjih v zbornici. Vladi prijazni listi so ppstavili na sramoten oder imena tistih i^oslancev, ki jih ni I bilo v zbornici. Zmagujoča opozicija se je obnašala mirno, dostojno. Vladi prijazni listi sicer zabavljajo proti opoziciji, ki jc imela v petek večino, a občudujejo njeno disciplino. Listi, ki so vladi prijazni, obsojajo obstrukcijo, ki sc jc vprizoriia v petek po vladni večini proti opoziciji. Sploh pa piše nemško časopisje umazano, nesramno in perfidno o opoziciji in laže, kar more pa grdi opozicijo. »Reichspost; in »Vaterland«, a ta šele od sobote popoldne, se držita razmeram primerno, seveda ne moreta proti krščanskim socialcem. Kakor čitate v dr. Lampetpvem govoru, je »Reichspost« že odločno povedala Bienerthu. da ne gre vladati proti Slovanom, nedeljski »Vaterland« sc popolnoma strinja z »Rcichspošto«. Nemški listi zdaj sploh vsi farbajo. Epohaleu jc bil Krekov govor. O njem so celo vladi prijazni listi poročali zelo obširno in se o njem izražajo pohvalno. Odločen nastop naših poslancev je rodil žc sad. Bienerth je nujno naročil vsem ministrom, naj obračajo na bosanske in hercegovske zadeve posebno pozornost, in da ga morajo o vsaki stvari obvestiti, ki se tičejo omenjenih dežela. Nadalje je Bienerth ukazal, cla mora državnopravni departement ministrskega predsednika z večjo pozornostjo slediti vse zadeve Bosne iu Hercegovine. Delo naših poslancev za pravice ljudstva priznavajo najzakletejši slovanski klevetniki. Ali bo zdaj Hribar preklical, kar je očital našim poslancem? »Narod« in liberalni listi, ki brez dvojbe zamolču-jejo delo naših poslancev — poglejte, pa po njih. Ponatisnite vse zabavljice nemških listov proti njim, česar ste že tako vajeni. Včeraj je bil v Ljubljani jako dobro obiskan shod S. L. S. v veliki dvorani hotela »Union«, na katerem je dr. Lampe razvil veliko sliko naših strankarskih razmer. Ko je začetkom govora opisal junaško borbo naših državnih poslancev proti madžarskemu oderuštvu v Bosni, se ;c sprejela zaupnica poslancem z velikanskim navdušenjem. Z burno vcselost-jo so zborovavci sledili govorniku, ko jc razlagal liberalno - nemško zvezo in libera.no neznačajnost ter v celih zgodbah pokazal puhlost in frazerstvo Hribarjeve politike. V velikih potezah jc pokazal delo S. L. S. jn z nepobitninij dokazi pokazal, da je danes samo S. L. S. prava zastopnica našega ljudstva, res slovenska in slovanska stranka v pravem pomenu besede. Ta veliki govor jc naredil globok vtis. Zlasti oni del, ki sc jc bavil s Hribarjem, je bil uprav uničevalen. Priobčili bomo govor v celoti. Shod je bil zelo dobro obiskan. Med zborovalci jc dominiralo kršč. soc. delavstvo, a tudi s v e tn a naša inteligenca je bila častno zastopana. Med zborovalci smo opazili voditelja koroških Slovencev dr. Brejca, dež. odbornika dr. Pegana, dež. poslanca dr. Zajca in Mandlja. Dež. odbornik prof. Jarc: Slavni zbor! Otvarjam današnji shod politične slov. kršč. soc. organizacije ljubljanske in okoličanske, vas prisrčno pozdravljam ter sc vam zahvaljujem, da ste sc navzlic tako vabljivemu vremenu našemu vabilu odzvali v tako velikem številu. Dajem takoj besedo poročevalcu deželnemu odborniku dru. Lampetu. (Klici: živio! Ploskanje.) Dr. Lampe: 'Častiti zborovalci! Važen in slovesen trenutek jc danes, ko tukaj zborujemo. Med tem, ko sc mi tukaj zbiramo, da proučujemo javno življenje, sc v državnem zboru bije ena najvažnejših bitek, kar -jih je doživel avstrijski parlament. Ta boi je za nas važen, ker se gre za jugoslovanski narod in ker so voditelji v tem boju naši poslanci, poslanci, katere smo mi poslali na Dunaj. (Živeli!) Bosenska agrarna banka. Po aneksiji sta poštah Bosna in Hercegovina pokrajini avstrijske države, in komaj je naš vladar stegnil roko na Bosno in Hercegovino, žc se je položila nanj tudi madžarska in judovska pest, da bi nam ti deželi zasužnjila in ukrala. (Sramota!) To se jc zgodilo jako zvito. Skupni finančni minister Burian je Madžar, ki popolnoma služi samo madžarskim državnim interesom proti Avstriji. In ta Burian je dal privilegije madžarski agrarni banki, ki naj dobi moč. da sicer odkupi bosenske kmete od turških magnatov, ampak na ta način, da bodo kmetje odslej madžarskim judom dolžni in njihovi sužnji. Ta banka naj bo ne samo orodje, ki bo nosilo madžarskim judom oderuške interese, ampak bo pognala bosenskega kmeta tudi z zemlje; to je nje pravi namen. Bosenski kmetje so skozi stoletja trpeli pod turškim jarmom. Turški magnat jim 'je jemal desetino in tretjino vseh pridelkov, pa odmeril si je tudi polovico in dve tretjini. Turški magnat jim je ropal hčere iu sinove ter jih gnal v sužnost, da napravi iz njih janičarje. Ampak slovanski narod je ostal vkljub turški sužnosti! Ako pa ipride madžarski jud, vzel bo foosen-skim kmetom vse. slekel jih do nagega ter jih pognal v Ameriko, po svetu. To jc namen tc banke, enega najbolj barbarskih početij naše dobe, (Tako je!) to je sramota za naše stoletje in sramota ■jc, da je bil avstrijski minister, ki je to hotel vpeljati na Balkanu. (Res je!) Borbn naših poslancev. Proti temu so se uprli naši poslanci in uprizorili boj do skrajnosti. Ta boj gre v prvi vrsti proti avstrijski vladi, ki igra pri tem nedolžno dete, ki se dela, da ni nič krivo. Vsi se izgovarjajo. Finančni minister Bilinski je nedolžen, ministerski predsednik je nedolžen, storil je kar je mogel, pravi. Vsi ministri so nedolžni; vsi •pravijo: od zgoraj je prišlo! Ampak naša stranka ima resen obračun z vlado; sedaj ne bo več ušla, marveč dala odgovor do zadnje besede za vse svoje grehe. Ko se ie sestavila sedanja vlada, sta bila naučni hi pravosodni minister vzeta izmed Nemcev na štajerskem, kjer so naši najhujši narodni nasprotniki. Že takrat je stopil načelnik S. L. S. dr. Šusteršič pred ministrskega predsednika ter mu odkrito povedal: To je krivica proti nam, kar se je storilo, in mi se bomo toliko časa borili proti tej vladi, da je nc strmoglavimo. (Prav je!) To je bila moška beseda. In to. kar je dr. Šusteršič novi vladi prvi dan obljubil, je izvršil. Naša stranka se je do skrajnosti borila za pravice jugoslovanskega naroda proti nepoštenosti in oderuštvu. »Slov. Narod«, ta list, ki sedaj nima drugega dela, kakor tisti psički po vaseh, ki lajajo, kadar se kak voz skozi vas pelje in ki imajo tem več opraviti, čim več vozov mimo pride (Smeh), se -je pred kratkim norčeval iz naših poslancev, češ, da doživljajo poraz za porazom. Zaničeval jih je na vse mogoče načine, kakor da so dr. Šusteršič in dr. Krek in drugi sami otroci, sami politiki približno liberalnega kalibra. In šc sedaj skuša vse njihove zasluge v nič devati. Nasproti temu citiram list nam nasprotne vladne večine, ki je po glasovanju v državnem zboru, ko je naša stranka proti vladi zmagala in jc zbornica predlog dr. Šusteršiča glede bosenske agrarne banke soglasno sprejela. pisal tako-le: Pa tudi za kabinet barona Bienertha je današnji dan zelo poučen. Načelnik kabineta bo že moral vendar enkrat slišati na tiste odkrite nasvete, ki so vedno trdili, da sedanja vladna večina ne zadostuje, da bi sc na njej postavil sistem. Čc hoče vladati parlamentarno, mora večina biti večja. V Avstriji se nc da vladati proti Ncm-cem, niti proti Poljakom, niti proti Italijanom, pa tudi ne proti Čehom in Jugoslovanom. proti nobenemu narodu nc. Treba je pritegniti lojalne, patriotične življe, če možno vseh narodov in njih moči vpo-rabiti v prid domovine. Negativnih potem še vedno dovoli ostane. Da so se odbile zmerne skupine, združene ne v sedanji slovenski »Jednoti«, ampak v bivšem slovanskem centru, ki so ga naši poslanci osnovali na Dunaju, to je bil nepotreben pogrešek . . . Vedno je še čas, da se pro-šli pogreški in kar je zamujeno popravi.« (»Reichspost«, 5. junija.) In v očigled tega »Slovenski Narod« delovanje naših poslancev se ponižuje iti njihovih uspehov še ne pripozna. To kar so dosegli naši iposlanci v teku teh dni, je, da so nastopili kot moč, pred katero se mora vlada ukloniti, in to je velikega pomena, ako liberalni pritlikavi politikastri tega tudi nočejo priznati. Lahko rečemo, da je izid glasovanja o predlogu dr. Šusteršiča in tovarišev velik moment v zgodovini jugoslovanskega naroda. Zaupnica poslancem S. L. S. na Dunaju. V torek se bo bitka odločila; takrat bo drugo glasovanje o dr. Šusteršičevem predlogu. Seveda med tem vlada pritiska na vse strani, da bi si zagotovila zmago. Za nas je ugoden trenutek, da ob tej priložnosti izrazimo našim poslancem popolno zaupanje in poziv, da naj vstrajajo v tej borbi, dokler ne zmagamo. Predlagam, da pošljemo našemu Slovenskemu klubu na Dunaj sledečo brzojavko: »Zborovalci S. L. S. z viharnim navdušenjem odobravajo junaško borbo proti madžarskemu nasilju in izkoriščevalcem jugoslovanskega naroda. Proč oderuhi, dol trinogi! Živela socialna in narodna pravičnost! Nevstrašeno naprej do zmage! Odvrnite od Bosne okupacijo krvose-škega špekulanstva in veleizdajniškega Košutstva!« (Viharno odo'bravnaje in ploskanje). Vtis nastopa naših poslancev je res velikanski. Tako berem danes v nekem nasprotnem listu, o dr. Kreku, da je branil stališče Jugoslovanov kakor lev in da je njegov siloviti napad na Bilinskega in na taktiko poljskega kluba celo zbornico naravnost pretresel. Drugi listi pišejo, da so si naši poslanci pridobili spoštovanje vse zbornice in da so bili njih govori državniška dejanja prve vrste ter da je zbornica bila prisiljena stvarno jim prav dati. Slovensko - nemška liberalna zveza. Sedaj pa dovolite mi, da preidem na neko manj junaško stvar, in ta stvar se tiče naših nasprotnikov, ki sedaj poskušajo z različnimi shodi in shodki in zabavljanjem ipo listih našim poslancem škodovati, sami o sebi pa sumljivo molče. Zlasti molče o važnem dogodku v trgovinski zbornici, ko se -je pokazal podpis Ivana Hribarja (Cujte! Veselost.) na pogodbi z Nemci, ki ga je on vedno sramežljivo tajil. .(Smeh). To je tako važno, da se moramo s tem natančneje baviti. Liberalci in Nemci so še nedavno mislili, da če se združijo, bodo dobili celo slovensko ljudstvo pod 'svoj podplat in bodo po ljudstvu hodili, kakor so bili že vajeni. Pogodba, ki so jo naredili, se začne s sledečim uvodom: »Napredna stranka in stranka ustavo-vernih veleposestnikov na Kranjskem — v želji, da v smislu programov svojih strank uveljavite v javnem življenju Kranjske dežele napredna in svobodomiselna načela, da izvedeta na tem temelju duševni in gospodarski napredek ter kolikor mogoče pospešite že pričeto spora-zumljenje obeh narodnosti v deželi — ste se zedinili v stremljenju: preprečiti, da bi klerikalna stranka, čije namene je označiti zelo kvarnim uresničenju gori navedenih nazorov, o prihodnjih deželnozborskih voiitvah ne dobila toliko mandatov, da bi ji v bodočem deželnem zboru zagotovili absolutno večino.« Liberalna stranka — ne narodna. Sedaj si nekoliko poglejmo, kaj to pomeni. Prvo, kar so liberalci tukaj priznali je, da je v smislu njihovega programa narodnost stvar druge vrste, v prvi vrsti pa stoji njihova Hubezen do naprednih Nemcev. Oni imenujejo to svoj program! (Cujte!) Za slovenstvo jim ni nič, ampak oni hočejo imeti »sporazumljenje obeh narodnosti v deželi«. Zdaj pa poglejte: V teku zadnjega razvoja so liberalci neprenehoma napadali našo stranko, da ona z Nemci drži, ker mi nismo taki ljudje, da bi hodili s kamenjem v žepih in bi šipe pobijali in lagali. Oni so se kazali kot silno »radikalne«. V pogodbi pa stoji sledeče: da že pričeto sporazumljenje obeh narodnosti pospešite, sta se obe stranki — liberalci in Nemci — zedinili. Ampak — stoh dalje — klerikalna stranka ima zelo kvarne namene proti uresničenju tega »sporazum-Ijenja obeli narodnosti«. Z drugimi besedami, liberalci so rekli Nemcem: Poglejte, ti črni klerikalci hočejo vse Nemce pozo-bati, ampak mi vas bomo branili, in za to nam vi pomagajte, da nas ne bodo v kot pometali. To česar so se bali, je bila absolutna večina naše stranke v deželnem zboru. Kaj to pomeni? Liberalci so hoteli z Nemci imeti absolutno večino in zastopnike ljudstva potisniti v manjšino, da bi po- tem v deželnem zboru sklenili vse, kar bi Nemci hoteli. Tudi za posamezne sklepe bi se morali liberalci vedno dogovoriti z Nemci. Ko pa je zmagala S. L. S., jc bila slovenska večina tu; slovenska stranka sama je dobila veljavo, in ni se ji treba vezati z nikomur. Torej ko so liberalci priznali, da so proti absolutni večini naše stranke, so se borili za nadmoč nemštva v deželnem zboru. (Tako je!) Zdaj pa pridejo stroški za to kupčijo; vsaka lepa reč nekaj stane. (Veselost.) Najprej so slovenski liberalci položili na žrtvenik domovine ribniške slovenske liberalce in jih žrtvovali nemškemu molo-hu. Sklenili so pogodbo, da naj slovenski volivci v mestni kuriji Kočevje - Ribnica glasujejo za Nemca, za to da bodo Nemci na Gorenjskem glasovali za slovenskega liberalca. (Sramota.) Liberalci Izdali slovenske Interese na cel! črti. Pri volitvi deželnega .odbornika iz cele zbornice bodo glasovali vsi za člana napredne stranke. Seveda so morali tudi za to dati Nemccm koncesijo, in ta koncesija je veliko izdajalstvo na sloveti. stvari: Liberalci so se zavezali, da bodo v deželni šolski svet volili nemškega deželnega odbornika! (Sramota! Fej!) Liberalci so vedno pisali po listih: naše šolstvo ni pravično urejeno, ne dosežemo svo ih pravic na šolskem polju, — v deželni šolski svet pa so poslali Nemca! (Sramota!) Pravijo v pogodbi dalje: Tudi pri volitvah v druge korporacije, kamor ima pravico pošiHati deželni odbor svoje zastopnike, se bo oziralo na nemškega deželnega odbornika. V vseh stvareh so se zvezali z Nemci. Sklenili so. da bodo našim poslancem vrat zadrgnili, da pri sestavi odsekov prezro naše in da v nj h liberalcem in Nemcem zagotove večino in poročila o najvažnejših stvareh. Pogodba pravi, da se morajo pri važnejših referatih menjavati člani obeh strank, liberalcev in Nemcev. Tako so liberalci izročih Nemcem več kot polovico moči in vpliva v deželnem zboru in se še v vseli drugih -stvareh vezali. Osnovala se je skupna komisija iz slovenskih liberalcev in Nemcev, ki se ji morajo predložiti vsa važna politična in gospodarska vprašanja »v predhodno posvetovanje«, in kar bo v tej komisiji sklenjeno, se mora predložiti liberalnemu in nemškemu klubu v odobrenje. Torej v vseh stvareh so po tej pogodbi liberalci imeli vezane roke! Glede gledašča so sklenili interefcantni dogovor, da mofa dežela obe glediški podjetji enakomerno podpirati. S tem so liberalci priznali, da imajo Nenrci, ki >jih je tako malo v deželi in ki se radi bahajo, kako so bogati, pravico ravno toliko pomoči zahtevati, kakor ves naš slovenski narod. (Cujte!) Tu so se liberalci zbali in rekli Nemcem: Ta stvar nas teži in peče. Kaj porečejo k temu klerikalci! Ti nemSkemu gledišču niso tako prijazni. V pogodbi čitamo doslovno: »Če bi pa klerikalna stranka, zlasti morda v prvem letu prihodnje deželnozborske dobe, predlagala nasproti Obema podjetjiina neenako postopanje — to se pravi, če bi Nemcem ne dali toliko kakor Slovencem ali pa jim podporo docela črtali — se mora tak predlog vselej naprej odkazati finančnemu odseku ter se bosta stranki vsakikrat dogovorili, v koliko bi se napredna narodna stranka smela poleg redne podpore, ki ostane za obe podjetji enaka, zavzeti še za izredno pod-,poro slovenskemu podjetju. (Sram jih bodi!) Ali ni to sramota? Torej vsak tak predlog bi morali najprej v finančni odsek dati in Nenicc s povzdign-jenimi rokami •prositi, naj jim dovolijo, da sme dežela slovenskemu gledišču par grošev več dati, kakor nemškemu! (Tako je! Sramota) Ljubljana in pogodba z Nemci. Sedai pride iako interesantna točka, namreč Ljubljana. (Cujte!) Doslovno berem: »Napredna narodna stranka priznava Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, pravico do primernega zastopstva v občinskem odboru stolnega mesta Ljubljane in v kranjski trgovski in obrtni zbornici, ter je, v kolikor bodo razmere dovoljevale, pripravljena sc za to zavzeti, dočim stranka ustavovernega veleposest-va priznava, da za sedaj in zlasti pri prihodnjih volitvah v imenovani korporaciji dejanska dovolitev takega zastopstva še ni izvršljiva.« (Živela bela Ljubljana! Veselost.) Ta pogodba je podpisana leta 1901. Pribiti moramo pred vsem, da so liberalci Nemcem priznali pravico do zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, dali jim pa ga niso. Kdor je pošten, mora reči: kar je pravično sc mora izpeljati; če pa ni. pa se ne sme zapisati, da je pravično. (Tako je.) Ako se sedaj liberalci izgovarjajo, da so te besede razumeli tako. češ, pravično je že. ampak dati jim nečemo, — potem jc to navadna sleparija, potem so liberalci sleparili sebe in Nemce. ( Tako je!) Taka je bela zastava bele Ljubljane v rokah Hribarjevih! Ravno tako je s trgovsko in obrtno zbornico. Tudi tam so liberalci Nemcem priznali pravico do zastopstva in se zavezali, da se bodo za nemške pravice zavzeli. In če sedaj v trgovski zbornici drugače postopajo, tedaj je zopet laž ali bila prej, ali pa je sedaj. (Tako je.) Z ljubljanskim mestom pa se hočemo še podrobneje baviti. . . Liberalna značajnost. »V »Slovenskem Narodu« z dne 29. maja čitamo o liberalno - nemški pogodbi: »Niti ena točka ne usebuje niti sence narodnega izdajstva.« (Oho!) In dalje pravi, da so to samo »akademična priznanja pravic Nemcem«. »O realiziranju te pravice pri nas niti govora ni.« Dalje pravi v isti številki, »da je to pogodbo stranka sama razveljavila pred leti. Kdaj? Nadaije piše: »Resnega pomena ni tej pogojni obljubi nihče pripisoval.« Prej je torej trdil, da so pogodbo razveljavili pred leti (torej za enkrat zA veljavno imeli), sedaj pa da ni imela nikoli resnega pomena! Nahepša pa je trditev: »Na papirju je pač stala pogodba, a za resno je ni nihče'smatral«. (Burna veselost.) To je tako, kakor če pride k vam sosed in sklene kupčijo za hišo, spišete pogodbo, oba jo podpišeta, sosed vzame hišo. Ko ga tirjate za denar, pa pravi: »Na papirju je pač pogodba, ampak za resno je nisem smatral!« Taka je pogodba med liberalci in Nemci. (Burna veselost!) Obrnem »Narod« z istega dne in či-tam: »Pogodba je bila nevzdržljiva vsled perfidije Nemcev, med katerimi jc zmagala nemškonacionalna struja. Par točk pogodbe je bilo vedno le na papirju, ker so jih le veleposestniki rabili kot pesek v oči Binderjevemu krilu.« Ta je pa lepa! Sedaj en slepar svojo sleparijo na drugega zvrača. (Viharna veselost.) Liberalci tukaj trdijo, da so oni pogodbo že držali, ampak Nemci so bili tisti perfidni lumpi, ki so pogodbo rabili le kot pesek v oči Nemcem, Binderjeviin prijateljem. No, jaz te stvari ne bom dalje mešal; nočem si svojih rok mazati. Naj se liberalci in Nemci le med seboj zmenijo, kdo je bolj drugega osleparil. (Smeh.) Hribaria je pogodba vezala. Par kolon dalje v »Narodu«, v isti številki, nekdo zagovarja Hribarja tako-le: »Nič več tehtnosti ni v očitku, ki je nastal vsled nesporazutnljenja radi Hribarjeve izjave v seji trgovske zbornice. Opetovano in sicer baš v zbornici je Hribar izjavljal, da ga je nekdan'a pogodba vezala in da se je je pošteno držal. (Cujte!) To je edino merodajno in tega meritornega dejstva ni nikdar zanikal. Če bi kdo dejal, da ga pogodba ne veže, potem bi imelo vprašanje o podpisih kaj pomena.. Vspričo temu je klerikalni boj za podpise le dla-kocepstvo v povsem nerelativni zadevi, a tudi nima upravičenosti, če se konštatuje, da res en izvod pogodbe ne nosi Hribarjevega podpisa.« (Cujte!) Čudežni podpis Hribarjev. To je pa tista coprnija s podpisi. (Veselost.) Pogodba je spisana v dveh izvodih. in Hribar, ki je ostal celo življenje sebi dosleden, je tisti izvod, ki so ga dobili Ncmci, podpisal, prepisa, ki ga hrani dr. Tavčar v svoji blagajni, pa ni podpisal. (Burna veselost.) In ko so potem prišli k Hribarju Nemci kaj podrezat, jim je rekel: Jaz sem pogodbo z Vami podpisal in Vam ostanem zvest in mož-beseda. Kadar smo pa mi Hribarju očitali pogodbo z Nemci, pa ie Hribar v en žep figo vtaknil in mislil na drugo pogodbo ter rekel: »Saj nisem podpisal.« Tako je govoril obakrat resnico. (Burna veselost.) Hribar je imel vedno prav: če je Nemcem rekel, da se drži podpisane pogodbe, in če je rekel Slovencem, da pogodbe niti podpisal ni. (Viharen smeh. Klici: Čast županu bele Ljubljane!) Zato pa Vam povem, da bolj poštenega politika ni v slovenski javnosti, kakor je državni poslanec in župan Ivan Hribar, da bi imel vedno prav, če trdi tako ali tako. (Bučna veselost.) Ljubljanski nemšk'] Oberbiirgermeister. Mi se smejemo Hribarjevemu podpisu, ampak zadaj tiči bridka resnica. »Narod« pravi, da je Hribar pogodbo vedno držal — in držal jo je. Sicer liberalci pri občinskih volitvah Nemcem niso prepustili nobenega mandata, in Hribar je užival veliko glorijo vseslovanstva pri dobrih Ljubljančanih, ki so bili prepričani, da je Hribar tisti vitez, ki nemškega zmaja odganja od Ljubljane. Ampak skrivaj, za hrbtom Ljubljančanov se je godilo nekaj drugega. (Cujte!) En deželni odbornik ima vedno referat o občinah. O vseh kranjskih občinah, razven Ljubljane, je imel referat dr. Tavčar, ljubljansko občino pa so izvzeli, referat o njej je imel vedno nemški veleposestniki (Cujte!) In to je jako važna zadeva. Občinski referent jc nekak predstojnik županov, in Hribar je sebi in beli Ljubljani za predstojnika naredil — Ncmca. Libe- ralci so se vedno bahali, da ne prepuste Nemcem nobenega mandata v občinskem odboru, ampak liberalna stranka je kriva, da jc skozi celo dobo nad L'ubliano vladal — nemški Oberbiirgermelster! To sem dolžan povedati, da se bo vedelo, kako politiko je delala liberalna stranka! Samoslovenski ulični napisi. Pa bi kdo rekel: saj je vse eno, kdo ima referat o ljubljanski občini. To ni vse eno. Naj navedem samo ep zgled. Bilo je jako sumljivo, zakaj se ni nihče pritoževal na deželni odbor zoper sklepe ljubljanskega občinskega odbora. Pristaši naše stranke, če se jim je krivica godila, se niso pritožili, ker so vedeli, da v deželnem odboru ničesar ne opravijo, Nemci pa ne, ker je bilo že itak vse tako narejeno, da jim je bilo prav. Zelo poučna v tem oziru je zgodovina ljubljanskih uličnih napisov. Hribar je z velikim patosom proglasil v neki seji občinskega sveta sklep, da se imajo napraviti samoslovenski uličiM napisi, 'in vsa Ljubljana je bila prepričana o popolni pristnosti Hribarjevega slo-venoljubja. (Veselost.) Hribar je dobro vedel, da se bodo Nemci zoper ta sklep pritožili in da bo o pritožbi imel razsoditi nemški deželni odbornik. Zdaj pride pa najlepše. Naenkrat se je ta akt nekam zgubil (Cujte!) — in ostalj so dvojezični slovensko-nemški ulični napisi. Ko je prišla naša stranka v deželni odbor, je podedoval referat o ljubljanski občini dr. Šusteršič, ki mi nekega dne reče: Ti, danes sem našel neko zanimivo stvar: pritožbo Nemcev proti uličnim napisom, ki ni bila rešena. V omaro so jo bili zaklenili! (Splošno presenečenje.) Naša stranka je seveda stvar hitro rešila; mi smo nemški ugovor odbili in sedaj si Ljubljana lahko naredi samoslovenske napise, ako upravno sodišče ne razsodi proti temu. . Treba je pogledati, kaj se je godilo za kulisami! Kar so liberalci kazali javno, to so bile same puhle in gnile fraze. (Tako je!) In zadnji čas je bil, da jc prišla naša stranka, da je liberalno-nemško zvezo razbila in pokazala liberalce v pravi nagoti, kakršni so. Tudi kmete so Nemcem prodajali. Ta pogodba gre še dalje. Liberalci so Nemcem obljubili tudi »stalno in zagotovljeno zastopstvo« v kmetijski družbi, oziroma v deženem kulturnem svetu, če bi se tak ustanovil. Pristavili so, da sc bodo že pri prihodnjih volitvah za to potegnili, da dobe Nemci to zastopstvo. (Cujte!) Torej tudi kmetijsko družbo, koder liberalci nimajo nič opraviti, so izročili Nemcem. Za ljubljanski občinski svet so rekli: počakajte še malo; pri kmetijski družbi so pa obljubili, da bodo že ob prvih volitvah šli sami v boj za Nemce. (Škandal!) Tega si naš kmet ne sme pustiti dopasti. Zdaj pa se vprašajmo, kaj so liberalci za vse te udobnosti dobili. Dosedaj smo slišali, da je bilo vse le na korist Nemccm. Dobili so eno samo stvar: meščansko šolo v Postojni! (Smeh.) Če bi namesto te meščanske šole dosegli vsaj kako obrtno ali trgovsko šolo, bi stvar imela vsaj nekaj pomena; zavoljo take uboge malenkosti pa menda pač ni vredno, da človek izda svoj narod, da sč vrže pod noge najhujšemu narodnemu sovražniku, da se osramoti pred celim svetom kot lažnjivec in neznačajnež. S. L. S. bo za šolstvo bolj skrbela, kakor nemško-liberalna zveza. To je že dokazala. (Tako je.) Koliko pogodb so imeli Nemci in liberalci? To je pogodba, ki so jo liberalci vedno tajili in ki jc prišla na dan v zadnji seji trgovske zborivicc. Pri tej priliki moram izreči zastopnikom naše stranke v tej zbornici, na čelu jim našemu Kregarju (Živio!) najtoplejšo zahvalo, da so razkrinkali Hribarja pred celim svetom. V tej debati se je Hribar izvijal in govoril še o drugih pogodbah, in istina je, da so tudi leta 1895. imeli liberalci z Nemci pogodbo. Hribar je priznal, da so pred vsakim zasedanjem deželnega zbora imeli pogodbo z Nemci. Jaz bi le vprašal, kolikokrat je potem moral Hribar podpisati nemške pogodbe? (Veselost.) V liberalni stranki — nobenega moža ! To je slovensko-nemška zveza, ki je sedaj razbita, in meni se jako čudno zdi, da v liberalni stranki ni več toliko moralne moči, da bi se en sam mož v njej vzdignil in rekel: Sramota je to, in to priznajmo. To pogodbo so vedno tajili, niti ederi se ni upal priznati, kaj se je zgodilo, in reči, da kaj takega ne bodo več storili. Ampak nekaj drugega počenjajo. Izmislili so si geslo o »klerikalni« zvezi z Nemci. Izjavljam, da nam nobene zveze treba ni, ker je naša stranka sama dovoli močna, da na svojih nogah stoji. (Živela! Tako je?) (Dalje prihodnjič.) Spominjajte se z darov! »Rokodelskega Doma" v Ljubljani? Orli pod zastavo Marijino. V Škofji Loki. Zastave na župnišču in mlaji pred društvenim domom v Škofji Loki so včeraj naznanjali, da se ima vršiti slavnost, ki je tesno združena s cerkvijo in društvenim domo. In res: Mladeniška Marijina družba, katere člani so v večini tudi vrli društveniki, je dobila novo zastavo. Pri nas na Slovenskem, kjer se tisoči in tisoči mož, mladenk, žen in mladeničev, zbirajo pod zastavami, temi bojnimi znamenji slovenskega ljudstva, ki noče pustiti, da bi usužnili slovenski narod sovražniki vere in ljudstva — pri nas niso redke slovesnosti blagoslovljenja zastave. Zato pa se te slovesnosti navadno vrše brez šumečih manifestacij, najčešče v ožjem domačem krogu. Tako je nameravala tudi mladeniška Marijina družba v Škofji I.oki. Vendar pa se je razvila včerajšnja njena slavnost v lepo manifestacijo trdnega verskega prepričanja večine škofjeloškega prebivalstva. Točno ob % na 9. uro se je razvil izpred društvenega doma sprevod v sledečem redu: na čelu je korakalo zastopstvo Z. T. O., ki je ta dan pokazala, v kako ozki zvezi sta posvetna in cerkvena organizacija slovenske mladine. Za njimi so korakali domači Orli in deputaeija ljubljanskega Orla. Za temi so se uvrstile moške in ženske Marijine družbe iz bližnje okolice s svojimi zastavami. Za njimi pa domača mladeniška Marijina družba. Na to so nesle belo oblečene deklice zavito novo zastavo, katero je spremljala blago-rodna gospa kumica, soproga g. svetnika trg. in obrt. zbornice Jos. Hafnerja, v spremstvu škofjeloškega zdravnika g. dr. Hubada. Dalje smo opazili v sprevodu mil. g. Prelata A. Kalana in msgr. dr. A. Uše-ničnika ter domačega gospoda župnika. Koncem sprevoda, za svojo zastavo, pa so se uvrstili vrli društveniki z dom. gospodom kaplanom. Pred njimi pa izobraževalni društvi iz Selc in Rateč. Sprevod se je razvil po glavnem trgu v župno cerkev, kjer je najprvo blagoslovil zastavo milostjivi g. prelat Kalan, ki je nato v prekrasnem govoru razjasni! pomen zastav v katoliških organizacijah, zlasti v niladeniških organizacijah. Po slovesni sv. maši, ki jo je tudi daroval g. prelat, se je razvil sprevod po isti poti nazaj v društveni dom. Ponosno so nesli mladeniči svoj novi prapor. V srcih pa jim je gorela zaprisega, da kadar bo vstal sovražnik, ki bo hotel uničiti pred slovenskim narodom njihovo najdražje, sv, vero, takrat vsikdar se bodo zbrali kot en mož pod to zastavo, pripravljeni z vzglednim življenjem, z besedo in dejanjem braniti tisto kar daje moč v tem življenju in obeta krasno zmago v nadzein-skem življenju. Pripomnimo, da ie slavnosti prisostvovala ogromna množica ljudstva. V Sori. Popoldne so napravili telovadci izlet v Soro. Iz Škofje Loke so prikorakali ob veselem petju rogov ob 2. uri popoldne. V Sori so se jim pridružili še bratje iz St. Vida nad Ljubljano in Preske. Ob pol .-i. uri so se podali v župno cerkcv, kjer je opravil domači g. župnik Finžgar popoldansko službo božjo. Iz srca smo želeli, da bi čuli njegov prekrasni govor tisoči in tisoči. Tako lepo kot je govoril o mladeniški organizaciji g. župnik Finžgar, more govoriti samo pesnik, duhovit iu plemenit kot je ravno on. Bila je to himna, za katero smo mu hvaležni vsi, ki smo ga čuli. Ob 4. uri se je vršila na prostem javna telovadba, pri kateri je nastopilo pod vodstvom načelnika Z. T. O. br. V. Jeloč-nika 32 telovadcev. Izvajali so proste vaje. namenjene za kamniški izlet, ter telovadili na drogu in bradlji. .lavnemu nastopu je prisostvovala velika množica ljudstva, ki je glasno izražalo svoje dopa-dajenje nad vrlimi telovadci. Ko smo se po kratkem odmnrU v gostilni ločili, smo si mislili: kakšna sprememba tu v Sori! Tista srca, pred par leti še tako razburjena strasti, so. danes kipela navdušenja za mladino, ki se zbira pod praporom vere in značaijnega, poštenega življenja. Blagoslov božji nad te, ljudstvo, ki si spoznalo svojo pot in ki hočeš s požrtvovalnim gospodarskim in izobraževalnim delom doseči svoje cilje! JUGOSLOVANI IN ITALIJANSKO VSE-UCILIŠKO VPRAŠANJE. Dunaj, 7. junija. Nasproti poročilu korespondence »Austria«, da so •jugoslovanski poslanci obljubili Italijanom, da glasujejo za italijansko vseučilišče v Trstu, ako se pridružijo opoziciji pri meritornem glasovanju o dr. Susteršičevem predlogu, objavlja »Hrvaška 'korespondenca«, pooblaščena po dr. Šusteršiču in dr. Ploju, da je poročilo »Austrie« izmišljeno. Nadalje. poroča »Hrvaška korespondenca« da nameravajo italijanski poslanci predlagati bodisi v proračunskem odseku ali v zbor- nici, naj se ustanovi itali'ansko vseučilišče v Trstu. Jugosilovani bi smatrali tak predlog za casus belli in bi po njem uravnali svojo taktiko. DR. LUEGER O TRIALIZMU. Zagreb, 7. junija. »Agramer Tagblatt« objavlja dr. Luegerjev interviev glede na trializem. Dr. Lueger je zagotavljal, da simpatuje s svojo strariko za združitev Hrvaške. Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. CESAR O B1ENERTHOVEM MINISTRSTVU. 'Dunaj, 7. maja. »Neues Wiener Tagblatt« objavlja, da je cesar nedavno ,ze!o pohvalno govoril o Bienerthovi vladi in končno pripomnil: »Odobrim vsak Bie-perthov predlog, razven če predlaga svojo demisijo.« Jako nelojalno od vlade je, da se je 'pričela naslanjati na krono, da utrdi svoje stališče. MLADOCEŠKI DEŽELNI POSLANEC V SODNI PREISKAVI. 'B u d j e j e v i c e , 7. junija. Proti rnladočeškemu poslancu Pavličku je uvedlo državno pravdništvo preiskavo, ker je osumljen krive prisege v neki civilnt zadevi. RUSKO-NEMŠKO PRIJATELJSTVO. Berolin, 7. junija. »Norddcutsche Allgemeine Zeitung«, glasilo kanclerjevo, pripominja glede na vesti o sestanku ruskega in nemškega vladarja, da nihče nima pravega povoda se vznemirjati, ako se ruski car in nemški cesar sestaneta, kajti 'prijateljstvo Rusije z Anglijo in Francijo nikakor ne izključuje, da ne bi Rusija .svobodno uravnavala svojega razmerja do trozveznih držav. Rusko-nemško zbli-žanje jc iznenadilo le tiste kroge, ki so mislili, da se bo Rusija z Nemčijo in Avstrijo odslej postavila v načelno nasprot-stvo. Sestanek med nemškim in ruskim vladarjem političnega položaja sicer ne 'bo jzpremenil, pač pa se bosta Rusija in Nemčija zbližali. CAR POTUJE. P a r i z, 7. maja. Car obišče Francosko in se 'bo .31. julija izkrcal v Cherbour-gu. Avgusta nreseca potuje car v Cowes, da se sestane z angleškim 'kraljem. Dnevne novice. + Slovenski državni poslanci! V torkovi seji državnega zbora je navzočnost vseh slovenskih poslancev neobhodna in absolutna dolžnost! Govor dr. Krekov, o katerem pravi neki vladni list, da je »kakor lev branil stališče Jugoslovanov, njegova silna obtožba proti Bilinskemu in Poljakom pa da je zbornico prevzela kakor nov in velik dogodek«, objavimo po stenografskem zapisniku. -f Liberalna blainaža v Železnikih. Shoda liberalne stranke v nedeljo popoldne pri Thalerju v Železnikih se je udeležilo nad 100 poslušavcev iz Zaliloga, Železnikov, Se!c in Škofje Loke, med temi nad polovico naših. Dr. Oražnova izvajanja o ponemčevalnem zistemu v Avstriji sc posiušavci spremljali z raznimi dovtip-nimi medklici, zlasti o ponemčevalnem zistemu Ivana Hribarja in njegovi pogodbi z Nemci, na kar pa Oražen previdno in modro ni absolutno nič reagirai. Oražen jc še dosti dostojno govoril; četudi je liberalno stranko v deveta nebesa povzdigoval, pa je tožil, kako liberalci po mestih in trgih samo pijo (— njegovo pivo —) zabavljajo pa »proti nam, ki se trudimo za narod«. (Velika veseiost med posiušavci.) Za njim pa je govoril mladi dr. Žerjav, ki je s svojimi otrobi in klobasanjem pokvaril šc tisto malo pametnega, kar je dr. Oražen povedal. Žerjavoive ekspektora-cije so vzbujale časih prav bučen smeh in krohot. Klical je cel čas farje, praznil far-ške bisage, podiral farovže, puščal debelim fajmoštrom itd. itd. Najbolj izvirna pa je bila njegova definicija, »kaj je klerikalizem«? Da namreč to pojasni, je obedve roki razprostrl in potem sklenil, kakor če bi smre'ke meril ali pa hotel objeti kako obštirno staro teto, češ: To je klerikalizem! Cisto naravno, da je za to od občinstva žel vsestransko odobravanje in ploskanje. Pobila sta obadva govornika somišljenika S. L. S., Marčič in Rožnik. Sad shoda jc bil torej edinole ta, da je bil Thaler zelo vesel, ker je imel polno gostilno gostov, ki so se povrhtega izborno zabavali. t V privatni avdijenci sta bila pretekli torek, dne 1. junija od sv. očeta sprejeta g. Kaksimilijan pl. Chaiaupka, polkovnik v pok. in komtur Grcgorijevega reda ter preč. p. Janez Evg. Ažbc, gvar-dijau kapucinskega samostana, oba iz Goricc. -i- »Orel« se je ustanovil dne 30. maja v Sv. Križu pri Kostanjevici. Rednih čla-.nov-telovadcev je dosedaj 16, naraščaj šteje pa M dečkov. Ker v fari že obstoji krščanskemu naziranju kolikor toliko na- sprotno'sokolsko društvo, je brrpač zadnji čas, da smo se tudi na naši strani ganili. Prosili bi le nekoliko več naklonjenosti od strani svojih somišljenikov in pa dobri stvari kaj gmotne podpore. Na zdar! + Nemci v Trstu dvigajo glave. Tekoči teden bodo imeli javni politični shod za tržaško nemško kolonijo, da sc organizirajo glede samostojnega nastopa Nemcev pri prihodnjih volitvah. -f- Slovensko katoliško akadeinično društvo »Danica« na Dunaju ima v torek, dne 8. junija 1909 svoj tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1 .Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. čitanje zapisnika bratskega društva »Zarje«; 3. poročilo pododborovo; 4. poročila načelnikov klubov in odsekov; 5. slučajnosti. — Lokal: Trotter »Zum Magistrat«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. -f Občni zbor »Siidmarke« se je vršil včeraj v Gradcu. Ta občni zbor je bil obenem slavlje 20-letnice »Siidmarkine« ustanovitve. Iz poročil za danes posnemamo: Podružnic je imela »Siidmarka« v preteklem poslovnem letu 593, od teli na Štajerskem 157, na Koroškem 71, na Kranjskem 28. na Primorskem 8, na Gorenjem Avstrijskem 82, na Nižjem Avstrijskem z Dunajem 188, na Solnograškem 26, na Tirolskem 21, na Prcdarlskem 12. Ob ustanovitvi je imela »Siidmarka« 35 podružnic z 2500 člani, pred 11 leti 21.500 članov, do lani pa je poskočilo število članov že na 56.000. Dohodkov je imela »Siidmarka« 7 9 6.444 kron in ne kakor se je nedavno poročalo 226.000 kron, knjig v svojih društvenih knjižnicah jc »Siidmarka« imela 112.385. »Siidmarka« ima dva potovalna učitelji. Za novo »Siid-markino« loterijo je izdanih 300.000 srečk. Iz Slovenskih goric je »Siidmarka« pregnala 20 slovenskih rodbin ter jih nadomestila s 23 nemškimi kmečkimi in 5 nemškimi rokodelskimi družinami. Koroške podružnice so dale »Siidmarki«29.592 K. kranjske 6.678 K 86 v., primorske 4.925 K 34 v., štajerske 73.950 K 94 v., ni-žjeavstrij-ske 48.775 K 5 vin. itd. + Izpraznjena srednješolska mesta. Od 21. majnika do 6. junija so bili razglašeni sledeči razpisi: Verouk: Ober-Holla-brunn (uč., 26. VI.) — Moderna filologija: Dunaj VI. (g., D. C. g., 30. VI.), Olomuc (r., Fr. E.. 30. VI.), Plzen (r., D. Fr., 3. VII.), Warnsdorf (r., D. Fr., 3. VII.), Beljak (g., D. Fr., 30. VI.), Sternberg (r.,, D. Fr., 24. VI.). — Zgodovina in zem-Ijepisje: Znojno (g., H. d., 24. VI.), Ober-Hollabruim (uč., H. d., 15. VI.). Freistadt (g., H., 30. VI.), Inoinost (r.. H. d., 30. VI.). — Matematično - naravoslovna skupina: Ober-Hollabrunn (uč., M. Geom., 15. VI.). — Prirodopisje: Dunaj II. (g., Ng. m. ul.. 30. VI.), Dunaj XIII. (g., Ng. m. ul., 10. VI.), Praga (I. r.. Ng. m. ul., 3. VII.). — Kratice in znaki kakor navadno. — Gospod Jenkova nova zveza pogorela! Gorenjski liberalci so hoteli nov temelj za liberalno stranko postaviti s tem, da zvežejo podružnice kmetijske družbe in to novo zvezo postavijo pod liberalno komando. Pa ta nakana se je temeljito ponesrečila. Na binkoštni torek so sklicali v Kranju shod. Ze iz predsedstva sc je videlo, koliko bo vredna ta »zveza«: Ze večkrat pogoreli liberalni kandidat Koželj, liberalni agitator nadučitelj Luznar iu uslužbenec liberalne zveze slov. zadrug slavnoznani gospod Jenko. Ti so mislili, da bodo Gorenjci kar z navdušenjem sprejeli njihovo komando. Pa je prišlo drugače. Na shodu so se oglasili tudi pravi gorenjski možje, ki so liberalcem v obraz povedali, kar jim gre. Oglasili so se k besedi državna poslanca Pogačnik in Demšar. deželni poslancc Zabret in g. Benkovič iz Kamnika, ki so liberalcem naznanili, da ne trpe na Gorenjskem take liberalne politične organizacije. S tem je bila gospod Jenkova zveza končana. Liberalci pa naj vedo, da bodo dobili zasluženo plačilo za vsako novo hujskanje! — Poročil se je gosp. Anton Bršnjak, trgovec in gostilničar v Zatičini, z Marico Aledvedovo. hčerko tamošnjega veleposestnika, zidarskega mojstra itd. — Bilo srečno! — Otvoritev tursk'e žeieznice so preložili s 3. julija na 11. julij. Obetajo si jako veliko tujskega prometa od nje, zlasti iz Nemčije. V ta namen je izdala »Leipziger lllustrierte Zeitung« posebno številko o novih alpskih železnicah, kar jc imelo baje jako velik uspeh, zlasti tam objavljeni in-serati posameznih letovišč in hotelov. Od vseli strani zahtevajo pri društvu za povzdigo tujskega prometa prospektov in lepakov. — Nov velik hotel v Trstu. Gostilničar Schalk iz Opatije je kupil staro zgradbo pomorske vlade v Trstu, katero popolnoma podre in zgradi ondi velik hotel. — Samoumor. V bližnji okolici Trsta so našli ustreljenega Andreja S k e r 1 ja, 48 let starega očeta štirih otrok, polirja. Mož sc jc sam usmrtil, najbrž zaradi slabili gmotnih razmer. — Poročil sc je danes gosp. Ivan Zupan, lastnik hotela »Babji zob« na Bo- hinjski Beli, z gdčno. Fanico Žark, hčerko župana iz Lesc. — Živinorejska zadruga v Selcih priredi prihodnji ponedeljek, 14. t. m., živinorejsko razstavo svojih zadružnikov dopoldne ob pol 10. uri. Natančen spored objavi »Slovenec«. V torek in sredo po razstavi naj priženejo lih Pečano vso živino! — Novo vojno ladjo svedrovko (Bohr-scliiff) so izpustili dne 3. t. m. v morje. Dolga je 18, široka 6 metrov. Zelo komplicirane stroje jc napravila praška tvrdka Brorno\vsky, Schulz & sin. V oglejski ladjedelnici izdelujejo zdaj šest velikih parnikov in štiri ladje, ki obsegajo do 600 ton. — Pri Sv. Gregoriju je umrl Gašper Virant, Radeckijev veteran v visoki starosti 85 let. R. I. P. — Občinske volitve v Trstu se prično v nedeljo, dne 13. t. m. Okoličanom kandidira politično društvo »Edinost« v prvem okraju posestnika Antona Miklaveca, p. d. Antona, v drugem okraju Alojzija Bjerker, privatnega uradnika v Rocolu, v tretjem okraju Štefana Ferluga, šolskega vodjo na Opčinah in dr. J usta Pertota, zdravnika v Trstu. Volitve sc vrše po novem volivnem redu. Okoličani bodo imeli dvanajst zastopnikov. — Pobeglega Izidorja Colle, bivšega ravnatelja »Banke popolare« v Gorici, išče ravnokar goriško okrožno sodiSče s tiralnico zaradi hudodelstva goljufije. — Umrla je v Čepovanu v visoki starosti 91 let Marija Grosar, rojena Suf-ligoj. — Osebna vest. Profesor na goriški realki dr. Al. S t e i n c r je dobil naslov šolskega svetnika. — Čipkarska šola se otvori v kratkem v Sovodnjah pri Gorici. — Črešenj je bilo v soboto na izvoznem trgu v Gorici 2300 kvintalov, kvintal ,po 14 kron. — Laška ljudsk'a stranka in goriški deželni zbor. V Flumičelu v Furlaniji je bil shod, na katerem se je govorilo tudi o goriškem deželnem zboru. Ker je laška ljudska stranka prepričana, da ni mogoč mo-dus vivendi, so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo razpust deželnega zbora. — Poizkušen umor. Ta poizkušen umor sc ni izvršil v Novem mestu, ampak v Kandiji. Uboj, ki se je izvršil v Bajnofu v Novem mestu: ta umor se je izvršil v Bajnofu pod Trško goro v šempeterski župniji, pa nc v Novem mestu. — Iz Žirovnice se nam poroča, kako zelo se je občina Breznica s svojim vrlim županom Ant. Kržišnikom postavila na letošnjem vojaškem naboru, ki se je vrši' dne 29. maja v Radovljici. Ze petnajstič je letos g. župan vodil svoje fante — cvet brezniške občine — v lepem sprevodu z zastavonošo in godci na čelu v Radovljico. Imel je 26 krepkih mladih mož; in glej, izmed tega števila si jih je cesar izbral 18 za svojo službo. Dogodilo se je, da so bili v eni družini potrjeni vsi trije sinovi, katerih eden je bil v prvem, drugi v drugem in tretji v tretjem nabornem razredu. Službujoči podpolkovnik, načelnik naborne komisije, sc je čudil, ko so bili fantje eden za drugim potrjeni — devet po vrsti brez kake izjeme — katera občina more pač biti, ki je odgojila tak naraščaj. Ko je pa vzrl župana, se je zadovoljil z opombo, da se več ne čudi, ako odgoji tako junaške fante občina, kateri županuje junaški »Trebušnikov stric«. — Seznam približne potrebščine oskrbovalnih predmetov za dobo 1909 10 za c. in kr. vojno. Intendanca .3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1909/10 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah. Seznam obsega pšenico, rž. oves, mrvo, slamo, kruh. drva in premog. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogle-dajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave sc bodo pravočasno razglasile. — Most v Tacnu čez Savo. Zgradba mostu v Tacnu pod Šmarno goro se bliža uresničenju. Dne 4. t. in. jc bil na licu mesta 'komisijski ogled, pri katerem so bili navzoči strokovnjaki deželne vlade, deželnega odbora in cestnega odbora. Ugovorov ni bilo. Zato se zgradba tekom nekaj dni odda. Novi most se zgradi na istem mestu kakor je bil stari, le nekaj višji bo, da bo dobro zavarovan proti po-vodnjim; zato bota pa cesti na obeh straneh do I m vzdignjeni. Most bo železen in oprt na betonska podzidka; vodotoč Save bo prost. Dovršen mora biti do konec leta 1910. Splošna želja je, da bi tvrdka. katera bo delo prevzela, gradbo ko-Jikor mogoče pospešila. Koroike novice. k Silno ve lk promet je bil o binkošf-nih praznikih v Celovcu, Konjski tramvaj, ki ima jako malo voz na razpolago, je oba dneva prepeljal k jezeru in nazaj 8979 oseb, dosti pa jih je moralo iti peš. Vsak tramvajski koni ie moral ta dva dnova prevleči po 40 kilometrov, kar je vsekako dosti za te navadno stare konjske kosti! k V pokoj je šel župnik v Zabmcah dr. AmschI. Stalno sc naseli zdai v Gradcu. k Huda nesreča bi se bila lahko zgodila v četrtek na Beljaški cesti, kjer se križa tramvaj z železniško progo. Par minut pred prihodom brzovlaka je tramvajski voz skočil s tira prav na železniškem tiru in komaj sc jim je posrečilo ga še o pravem času spraviti na stran. k Kot duhovnik preoblečen je prišei zadnje dni neki mlad človek z romarji na .Višarje in se ljudem predstavljal kot koroški kaplan. Ker se pa ni hotel nič zglasiti v župnišču, so seveda takoj začeli sumiti. Duhovniku, ki je skušal dognati, kdo da je, predstavil se je kot teolog iz Celovca. a se brž izdal z napačnimi odgovori. Nazadnje -je prosil, naj ga ne izdado in hitro odložil koiar. k Elektriško napravo misli narediti ,mesto Beljak ob Žili, da bi od tam dobivalo elektriški tok za razsvetljavo in industrijska podjetja. V kratkem bodo začeli polagati tudi kabel v Vrbsko jezero za napeljavo elektriškega toka iz Celovca v Vrbo. to je okroglo .30 kin razdalje. k Koroška nemška kmečka zveza je /zborovala včeraj v — Sinčivasi, torej na slovenskem Koroškem. Štajerske novice. š Frankfurtarica na deželni hiši! Ob priliki »Sudmarkinih« slavnosti in občnega zbora v Gradcu visi na deželnem dvo-,ru v Gradcu frankfurtarica. To je nekaj tako nečuveno predrznega in izzivajoče-ga za Spodnje Štajerce, da človeku skoro zmanjka dovolj ostrih besedi. Deželni odbornik gospod Robič je posredoval v tej zadevi. Ako ne bode uspeha, bode imelo izzivanje nedvomno resne politične konsekvence. š Neznan domobranec samoumorilec. Jz Drave so pri Sv. Barbari v Halozah potegnili truplo neznanega vojaka-dotno-branca. Ljubljanske novice. lj Veselica »Ljubljane « na korist »Aljaževega oma« se je kljub dvomljivemu .vremenu izvršila jako častno. Poročilo .smo odložili na jutrišnjo številko. lj Umrl je v soboto ponoči na Martinovi cesti Ivan Baloh, železniški uslužbenec. Pokojnik -je bil takoj ob početku kr-ščansko-socialnega gibanja zvest naš pristaš in eden 'prvih članov »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze«. Bil je do smrti zvest svojim načelom. Pogreb je danes zvečer ob 6. uri. Naj v miru počiva blagi mož. Ij Škof J. Stariha je došel v Ljubljano ter se je nastanil v hotelu »Elefant«. lj Včerajšnja Ribnikarjeva blamaža. Shod liberalne »delavske« organizacije se je vršil včeraj v nedeljo dopoldne v >Mestnem domu«. Shoda se je udeležilo kakih 180 oseb, med njimi 30 socialnih demokratov. Predsedoval je Juvan. Prvi govornik jurist Knaflič, ki je predsednik goriške narodne delavske organizacije, je trdil, da bodo te liberalne organizacije iz-vojevale politično in gospodarsko samostojnost slovenskega narodnega dclavca. Pove, da bo narodna delavska organizacija ustanovila svojo lastno politično stranko ter da bodo dokazali, da niso odvisni od nobene meščanske stranke. — Narodna delavska organizacija je zavila popolnoma v vode revizijonističnega so-cialno-demokratičnega gibanja. Torej jc ta organizacija pravzaprav socialna demokracija na podlagi revizijonizma. Kljub temu, da jih podpira meščansko časopisje, bodo črez štiri leta postavili za državni zbor svojega kandidata. Ustanavljati hočejo delavske gospodarske zavode in kreditne banke, organizirati tudi male obrtnike. (A. Kristan zavpije: Zizibambulc!) Nastane velik hrup ter vržejo Kristana iz dvorane, ki pa pride zopet nazaj. — Govornik pove, da delavstvo ni dosedaj ničesar drugega doseglo kot kje kak majhen konsum. Šc tekom tega leta se bo sklical shod delegatov narodnih delavskih organizacij. menda na Bled, kjer se bodo pomenili o delavskih težnjah in sestavili svoj program. — Kristan dela vedno medklice. — V kratkem sc cclo žc ustanovi delavska kreditna banka v Trstu in podružnica v Ljubljani, kjer si bo lahko i Kristan izposodil denar, kadar bo hetol iti na Dunaj. Pozivlje zborovalce naj raMičejo trikrat »živijo« na narodno delavsko organizacijo. Tako si jc jokavi govornik sam izzval aplavz. — Za njim jc govoril sodrug Kocmur. ki očita liberalcem, da so se šele takrat začeli zanimati za delavstvo, ko jc nastala splošna in enaka volivna pravica, ko So potrebovali delavske glasove. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je šla narodna delavska organizacija v boj za Turka, ki najslabše plača svoje dclavce. (Liberalci ugovarjajo.) Slovenske šole v Trstu toliko časa niso bile podržavljene, dokler se niso zavzeli za to socialni demokrati. Mvd velikanskim vpitjem vzame predsednik Kocmurju besedo. Kocmur vpije: »Študenta so pustili govoriti, delavca in domačinskega očeta pa ne!« Nastane hrup, socialni demokratje in liberalci si skočijo v lase ter sc mikastijo nekaj časa. V tem pretepu so bili liberalci tako zmešani, da so se začeli sami med seboj prete pav a t i. Predsednik kliče reditelje, ki pa jih ni bilo nikjer več. Ribnikar skuša neštetokrat govoriti, pa ne more. Klici: Hribarjev pedentar! Nemške punce pejt plavšat! — Med velikim hrupom pove Ribnikar, da je pač govoril dr. Tavčar, kot trosijo to socialni demokratje, proti splošni in enaki volivni pravici. Narodna delavska organizacija ni odgovorna za grehe prednamcev. Ribnikar jc še nekaj vpil, pa nihče ni poslušal, govore so socialni demokratje popolnoma onemogočili. — Ko nastopi Škrlj in obljubi, da ne bo govoril proti socialnim demokratom, se iirup nekoliko poleže. Govori o Bienerthovi vladi in finančnem načrtu Bilinskega, o bosanski agrarni banki, zahteva, da se srbska meja odpre živini, protestira proti davku na pivo na samce, ter je tudi v smislu govora prebral neke resolucije. Nato sc je shod zaključil. Tako je na včerajšnjem shodu strahovalo .30 socialnih demokratov ljubljansko narodno delavsko organizacijo. Kristan je dobro povedal, ko je v začetku shoda vpil, da so se prišli samo zabavati. Bil je res velik »špas«, še pozneje na cesti, ko so vpili Ribnikarju, da bodo imele ta teden zopet pomaranče bele peške. — Mimogrede povedano, cla je bilo za ta shod pripravljenih .30 orožnikov. lj Po Ljubljani hodi nekdo, ki se predstavlja za Josipa Germa in pravi, da je uradnik »Ljudske posojilnice«. »Ljudska posojilnica« nam poroča, da Josip Germ ni in ni nikdar bil njen uradnik in da ga sploh ne pozna. Ij Obsojenci radi dogodkov 20. septembra, kar jih še ni nastopilo kazen, so dobili poziv, da morajo kazen nastopiti do J5. t. mes. Ij Proti darilom za srečkanja. Ljubljanski trgovski gremij je sklenil, da trgovci društvom ne bodo več da;a1i daril za srečkanja. lj Poročil se je gozdar princ Lichteiir steinovih posestev v Rožeku Hugo An-derka z gdčno. Hermino Reisner iz Ljubljane. lj Premetena goljufica. V petek je prišla lOletna dekla Katarina Vukšičeva iz Križeve vasi pri Metliki k nekemu gostilničarju na Karlovško cesto in ga prosila, naj vzame v zastavo navidezno zlat poročni prstan, češ, da nima od ničesar živeti, ker je mož smrtno bolan. Gostilničar ji je res dal za prstan 6 kron. Od tam jc šla Vukšičeva k neki drugi stranki in jo zopet na enak način pregovorila, da je vzela dva prstana za 16 kron v zastavo. ,Ko je policija o tem zvedela, -je takoj zasledovala goljutico ter jo izsledila v nekem prenočišču v družbi še neke 391etne vdove, kjer sta si bile najele sobo. Vukšičeva se je, 'ko je stražnik prišel, že pre-oblekla v drugo obleko in si tudi iz ušes pobrala uhane ter je tako hotela otežko-čiti njeno izsleditev. Policija je obedve dala pod ključ in je po zaslišanju izročila VukŠičevo k sodišču, drugo pa izpustila na proste noge. lj Srebrno jedilno orodje kradla je v restavraciji »pri Slonu« ribarica Marija Fisncideyeva, rodom iz Klausna na Tirolskem in ga prodajala nekemu starinarju. Preiskava je dognala, da ga je prodala ,osem parOv za 4 krone. Fisneidcveva jc tudi priznala, da ima tudi doma sedem komadov v miznici. Vse ukradeno IVago se jc konfiskovalo. lj Svoji k svojim. Nekdo, ki živi izključno le od Slovencev, dal je seveda svoje vizitke natisniti v neki nemški tiskarni v Gradcu. Za ta narodni pregrešek je bil pa tudi kaznovan, ker nemška tiskarna mu je natisnila vizitke takole: Johann Keršiž od Urgel de laviz in igraviz stanveiue uvič Amerka st. 67 pr Ljubljano tršaska cecta. Pravilno bi moralo biti natisnjeno: Ivan Kržič, izdelovatelj orgelj in igravec, stanuje na Viču, Amerika 67, pri Ljubljani. Tržaška cesta. Razne stvari. Spomenik carju Aleksandru III. so odkrili ob navzočnosti ruskega carja in carice preteklo soboto v Peterburgu. Podpišemo! Uredništvo ruskega lista .»Volgar« jc prejelo sledeče odprto pismo: »Gospodje zakonci! Ali ni čas. da začnete odkrit boj z Vašimi ženami, ki nosijo v obliki klobukov cele vrtove na svojih glavah in tako vsaj naše hčere rešite te neumne navade. Težko zasluženi denar res ni tako cenen, da bi se ga za tako šaro proč metalo. Dobiček od tega imajo lc trgovci, ki sc s tem okoriščajo in neverjetno drago prodajajo okraske za klobuke. Žalostno je opazovati, kako revnejše ljudstvo posnema bogatine in izdaje zadnji novčič, da si more glavo okrasiti s skledo. Nekatere matere plačujejo 7 do 8 rubljev za en klobuk, svoje razcapane otroke pa pošiljajo v knjigarne, da si tam izberačijo šolske knjige brezplačno. To je fakturn! ,Ve dame! Ce ste že za svojo lastno osebo tako neumne, imejte vsaj usmiljenje s svojimi hčerami! Vzbudite jim prepričanje, da je najlepši kras glave — razum!« Podpišemo z obema rokama! ZASTRUPLJENJE PO PLINU. Berolin, 7. junija. V spandauski plinarni je počila gumijeva cev. Plin Je omamil in zastrupil osem delavcev, eden je umrl. Ustanovitev S. L. K. H. Slovanska Liga Katoliških Akademikov se v kratkem ustanovi. V ministrstvu notranjih stvari smo dobili pojasnilo, da so odstranjene vse ovire in bodo pravila v par dneh potrjena. Pripravljavni odbor je vložil lansko leto pravila, ki pa niso bila potrjena — bali so se vseslovanske propagande. Pritožili smo se na državno sodišče, a pritožbo umaknili, ko smo zvedeli za mnenje odločivnih činiteljev, tudi nismo hoteli ustanovitve predolgo za-vleči. Priglašenih je že okoli 300 članov: Poljakov, Čehov, Hrvatov in Slovencev. Pristopila so vsa slovanska katoliška aka-demična društva. Član je lahko vsak slušatelj kake visoke šole v tostranski polovici; kdor ne more biti v naših akademič-jiih organizacijah, naj stopi v S. L. K. A. in se prijavi! Krepiti med sabo katoliško misel, spoznavati z medsebojnim stikom drug drugega, navdušiti se za vzajemno kulturno delo slovanskih rodov, začeti z delom v zorni mladosti — to je naš cilj. Pobratiti hočemo slovansko katoliško dijaštvo, s tem slovansko katoliško inteligenco, potom inteligence cele rodove. Ta smoter imamo pred očmi. izvršljiv je, dasi v daljni bodočnosti, težak, a vzvišen in vreden mladih žrtev! Prvi pozdrav in prva pomoč nam je došla od presvitlega kneza in škofa ljubljanskega dr. A. B. J e g 1 i č a ; za njegov velikodušni dar 100 K se mu pripravljavni odbor ob ustanavljanju društva javno zahvaljuje; kot tudi za bodrilne besede. Visoki Cerkveni knez nam je pisal pred letom: Želim ligi polnino blagoslova Božjega, da bi se razvijala in čvrstila v veselje in obrambo katoliških slovanskih narodov. Kolika tolažba za mene, ko vidim, da katoliški akademiki Spoznajo potrebe in nevarnosti naših dni in jih je ravno to spoznanje napotilo v tesnejšo zvezo za obrambo in raz-vitek pravic slovanskih in resnic krščanskih. Le pogumno naprej! Vsem članom želi potrebnega poguma in neomahljive vstrajnosti udani t Anton Bonaventura škof. Ponosni smo, da imamo prvega svojega zaščitnika v svojem knezoškofu. Utrdil je v nas zavest, da smo na pravem .potu, nc bo nam ohlapela energija niti upadel pogum. Naj bi vzvišenemu zgledu sledili drugi! Prijave in darove naj se pošilja na naslov: phil. Franc S t e 1 č , Dunaj XVIII, Schulgasse 30. Prosimo slovenske liste, da priobčijo te vrstice. Pripravljalni odbor. Telefonska in brzojavna poročila. JUTRI MIRNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA ? Dunaj, 7. junija. Vladna glasila danes pišejo, da jc pričakovati jutri mirnejšega razvoja seje in da jc pričakovati kakega sporazumljenja v seji načelnikov klubov, ki se vrši pred sejo. Praga, 7. junija. Glasilo poslanca dr. Kramara poroča, da se danes popoldne na povabilo od ncmško-nacijonalne strani vrši posvetovanje nemških in slovanskih poslancev o tem. da bi našli pri predlogu dr. Šusteršiča tako formulacijo, da bi bilo mogoče sporazumljenje. NOČE POSTATI MINISTER. Lvov. 7. junija. Glasilo Poljske Ljudske Stranke priobčuje napram očitanjem, da njen voditelj Stapinski samo radi tega vodi boj proti vladi, ker bi rad dosr-gel ministrski portfelj, izjavo poslanca Stapinskega, ki izjavlja pod ; v'ojo častno besedo, da se nikdar ni potegoval za kak ministrski portfelj in da ga tudi nikdar ne bo sprejel. SOCIALNI DEMOKRATJE PROTI SAMOSTOJNI OGRSKI BANKI. Budimpešta, 7. junija. Tu se jc vršil shod socialnih demokratov, ki sc je izjavil, da jc za sedaj ogrska samostojna banka neprilična ter je nujno zahteval uved- bo splošne, enake in tajne volivne pravice. KOŠUT PRI CESARJU. Budimpešta, 7. junija. Danes popoldne se odpeljeta Košut in Andrassy na Dunaj. V političnih krogih se govori, da tudi jutrišnji avdijenci ne bodete prinesli kake odločitve. Košut bo predlagal cesarju, naj vlado poveri neodvisni stranki ter bo predlagal naslednji program: Odgodc-iZije vojaških vprašanj, bančni provizorij, ki t>a ie odvisen od sklepa ogrskega državnega zbora, ki se izjavi v smislu samostojne banke ter se prično predpnprave .za tako banko, uvedbo splošne, enake volivne pravicc, nove volitve, nova vprašanja se prepuste novemu parlamentu in inovi vladi. Krona bo ta »kompromis« odklonila. SREČNO POT! Belgrad, 7. junija. Bivši prestolonaslednik princ Jurij je izjavil, da namerava potovati na Japonsko, da prouči ondotne vojaške naprave. KORUPCIJA V BELGRADU. Belgrad, 7. junija. Kasacijsko sodišče ie razveljavilo razsodbo nižje instance, ki ie avstrijskega podanika Miillerja in so-uruge, obtožene špionstva, oprostijo. Zato so zdaj Miillerja in ostale osumljene vnovič zaprli. Afera je zaradi tega zanimiva, ker je pri izdajanju srbskih listin ter političnih in vojaških odredb Avstriji udeleženih mnogo visokostoječih srbskih dostojanstvenikov. Listi zahtevajo, naj bo obravnava javna, da se bo videlo, kakšni ljudje se v Srbiji nahajajo na odgovornosti polnih mestih. Listi pa zahtevajo tudi, da Avstrija takoj odpokliče svojega poslanika, grofa Forgacha ter uradnika Tanczo-sa, ki^sta velešpionstvo vodila in aranžirala. Če se to ne zgodi, da se utegne kaj nepričakovanega pripetiti. LOPUHIN. Peterburg, 7. junija. Prizivni senat je na priziv Lopuhina, katerega je prva instanca obsodila na pet let prisilnega dela v Sibiriji, kazen izpremeni! v navadno prognanstvo. Predsednik senata je obžaloval, da ne more ovreči vsega prejšnjega obravnavanja, ampak le način kazni. KOLERA V RUSIJI, Peterburg, 7. junija. V Peterburgu Priporočamo našim rodbinam cTČolinsRo cificrijo. B9 Č) pti fi-fiijiti povau ja ivimiIv liol-noo rta ■fto-fo9vot.ul 31. maja sem pti 1'aiu fta pnj i- ■{nacjaju i v tta i-iajriooej&vlV o&Cidafi in uojfcpSi tr&it-i; nadafjc: vie ipotluc predmete ta f-uUjofaace, HoCeaat-je. Za večjo trgovino na deželi se išče prodajalec prodajalka (o c ce, temi, fcliole, itd —. . (_0 I cAatodne malic iiv castauc. 3j ------er c® iM0va tovarna stolov in parketov na Duplici pri Kamniku :: ali mešane stroke, izurjena moč posebno v ma- nufakturi. Ponudbe z prepisi spričeval, ter z navedbo referenc in zahtevo plače je poslati pod „Trnovo 18" poštno ležeče Trnovo Notranjsko. 1514 5—1 1585 l-l se iščejo za stavbo v Trstu. nr.Murc-suKscKaa 37 spre- sprejme ks kateri se razume na .,Vollgatter". Po dogovoru sprejme se tudi v akord. Vzame se Sera m tir^avm £ Y V tudi izdelovalec parketov, ki se razume jema uprava ,Mov. pod na vseh str za izde!ovanje parketov. PIača Sprejme se ti B B ffl 3 a si strojih za izdelovanje parketov. 1555 po dogovoru. 3-1 E! S po trajnem delu z pisanjem na domu. Robert Gruss, Adressenverlag, Koln. msj s-i * s sobno, kuhinjsko in namizno opravo, z lepimi senčnatimi nasadi in kopelji odda Franc Jarc v Medvodah. 1460 4-1 sprejme stalno Jos. Arko, acetilenski inštalater ter zaloga karbida, Ribnica Dolenjsko. 1569 3—1 z večletno prakso proti dobri plači pri večji tvrdki v Ljubljani. Zahteva se samostojno vodstvo knjig in popolna korespondenca. ponudbe naj se pošiljajo „poštni predal štev. 41". 1551 3-1 stare šele 39 let, delo Malahovskecja z 10 spremeni, še dobro ohranjene, in (Lenarčičev, s premično klaviaturo) s 6 spremeni, sta naprodaj. Pojasnila daje župni urad v Št. Jakobu ob Savi, poŠta Dol pri Ljubljani. 1578 3-1 siiulERaffaaaBlasHaasaBKCGiiaBaBaEBan« .'S "i ■ ■■■■BanaBaHBninsBiiBisBiiBRSBBoai torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni TrnEsoszy zravea rotettžc;, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52- zaloga ::: in ©b!el{ Naznanilo. L SITAR v zdravišču, Toplice na Dolenjskem, naznanja slavnemu občinstvu, da bode kakor vsa leta, vozil tudi letos tujce s kolodvora Straža-Toplice in nazaj po najnižih cenah. Cene vožnji so: Z omnibusem za osebo —'60 K s kotijo za eno do dve osebi.......3'— >, s kočijo za dve do tri osebe.......— „ Vožnje v okolico pa po dogovoru. Preskrbi tujcem stanovanja v zasebnih hišah, kakor tudi po gostilnah brezplačno, kdor se nanj obrne. Dotični gostje, ki bodo pri meni stanovali imajo vožnjo Straža-Toplice brezplačno. Se vljudno priporoča Ivan Sitar, 1426 gostilničar in prevoznik tujcev. Ljubljane, Ducrni trg 3 ::: podružnica; Oeuo mc^to, CJlauni trg. z 8 stanovanji, 2 kletima, ledenico, podom in velikim vrtom. V hiši obstoji že pet let prodajalna in je pripravna za katerokoli drugo obrt. Naslov pove uprava tega lista. 1546 3-1 siroto, popolnoma zdravo, staro od lč mesecev do 3 let sprejme neka boljša rodbina za lastno. Ponudbe Ljubljana, poste restante, „Srečen otrok". 1564 3-1 gJE iz znanih vinorodnih krajev: Dolenjske, Štajerske, Goriške, Hrvatske in Istre. Cena v sodih litru od vinarjev dalje. Vzorci na željo zastonj. ■ 1217 1