Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Za celo leto predplačan lu (ld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 (ld., za jede»
mesec 1 (ld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Zs celo leto 12 (Id., za pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., ta jeden mesec 1 (Id.
V LJubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vs prejemaj o.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 93.
V Ljubljani, v četrtek 28. aprila 1896.
Letnik XXIV.
Socijalnih demokratov brez-boštvo.
Socijalni demokratje se sicer skrivajo gledč na vero pri svojih agitacijah za krivično in neumno puhlico : „vera je privatna stvar", v resnici pa taje vsako vero in so po svojih načelih popolni in v vsem dosledni ateisti. Marks in Engels, prva muftija socijalno demokratičnega gibanja zatrjujeta v vseh svojih spisih nešteviinokrat, da je temelj njunim idejam odločni materijalizem in ateizem.
.Boga ni", ta bojni klic se širi jasno in glasno izmej socijalno demokratične čete in z bogokletnimi psovkami se združuje drugo njihovo geslo : »Proč z verol" V dokaz hočemo navesti nekaj izrekov sedaj delujočih socijalnih demokratov — voditeljev.
B e b e 1 je večkrat izrekel besede : „Na verskem polju zahtevamo to, kar se navadno imenuje a t e i z e m". V svojem spisu „Glossen" (str. 27) piše ravno ta mož te-le značilne besede:
„Zadnja velika družabna preosnova, ki se sedaj pripravlja (namreč socijalno-demokratična), se loči od vseh svojih prednic v tem, da ne išče novih verskih oblik, marveč da religijo naravnost taji. Za svoj namen si je zapisala na zastavo uničenje vsakeršnega gospo d s t v a ; z a t o skuša odstraniti vse gospodstvene oblike; torej ravno tako socijalne, politične, kakor verske."
V teh besedah je točno izražen socijalno-de-mokratični program. Z njim se popolnoma vjemajo besede, ki jih je izpregovoril pri hallskemu shodu Beblov tovariš Liebknecht, rekoč. „Mi ne priznavamo nobene oblasti vnebesih, niti na zemlji. Tako se neha mej ljudmi barbarstvo, katerega bistvo je v tem, da se močnim (t. j.
Bogu, vladarjem, cerkvi) vse izpregleda, vse odpusti, vseh dolžnosti) odveže, slabim, katerih usoda ni ugodna, pa vse nalaga, nič ne odpušča, nič za pretežko ne smatra. Eeligija, ki svojemu ,vsegamogočnemu' Bogu ne nalaga nobene dolžnosti, ker mu ni treba z a-služiti svoje v e 1 j a v e z d e 1 o m , bojem in trpljenjem, ki pa zahteva od minljivih, slabih ljudij pod kaznijo v e č-ne g a p o gu b 1 jenj a nara vno s t nravno popolnost, — — država — — vse to je iz jednega kosa — in celota je spaka pravice, barbarstvo v hinavskem lišpu ,omike'".
Ce taji socijalna demokracija Boga sploh, potem se nam ni treba čuditi, da včlovečenemu Bogu ne ve višjega imena, nego ,nazareški modrijan'. Leto za letom ponavljajo socijalno-demokratični listi v božičnih člankih, da so oni jedini pravi učenci Kristovi in nebrojnokrat primerjajo sebe s prvimi kristjani, ki so morali liki njim šele po hudih borbah si izvojevati zmago. To prvotno krščanstvo, ki je učilo le ljubezen, bratstvo, jednakost in slobodo, je pa brž propadlo in postalo je po socijalno-de-mokratičnih trditvah najhujši sovražnik slobode in bratstva.
V socijalno-demokratični knjigi: „Josua Da-vidsohn" (str. 37) beremo te-le bogokletne besede, ki jih polaga nesramni pisatelj Izveličarju na jezik:
„Glej, kaj so naredili iz mene ! Iz navadnega rokodelca, ki ni imel niti omike svojega časa, iz pohajajočega agitatorja, ki je živel od prostovoljnih darov, so naredili kralja, iz človeka Boga, iz pridigarja splošne strpljivosti glavarja preganjalske religije, iz mojega življenja verske nauke, iz mojega vzgleda cerkev. Tu sem Jezus N a z a -reški, sin Jožefov in Marijin, kot s e m ž i ve 1 na zem 1j i, ubog, neveden, plebejec in socijalist, v boju z ime-
L i S T E K.
Oče in sin. i.
Ob Ljubiji stoji hiša, o kateri se je človeku zdelo, da so Brežani čisto pozabili nanjo. Kadar so se zbrale stare ženice, prevlekle so čez zobe ves Breg, od Lovrinove bajte do Kotnikovega poslopja, a samotni dom ob vodi je preskočila celo teta Dr-maška, ki ni pustila zlepa niti eglarjeve kolibe v miru. Tudi cerkovnika ni nikoli zaneslo tj&, ko je hodil o svetih Treh kraljih od hiše do hiše kropit in se je naposled sredi ceste ustavil in premišljaval celo četrt ure, če ne bi bila morda še kje kakšna nebUgoslovljena izba . . . Kakor bi je ne bilo na svetu, hiše ob Ljubiji 1 Ignorirali so jo vsi domači prosjiki; mali Gregček, ki je v svojem desetem letu nehal rasti, čeravno se mu tudi prej ni posebno mudilo, in o katerem si pripovedujejo otroci, da im& nekje skritih cel mernik krajcarjev, on sam se je nekdaj zmotil in je stopil na prag, — pa Bog si ga vedi, ali se je česa prestrašil, ali se mu je tako čudno zdelo, da je bil zagledal pred sabo popolnoma neznano vežo, ali so ga obšli kakšne hude slutnje, — skratka, Gregček se je obrnil in odšel,
ne da bi bil zmolil svoj Očenaš ... Ne ogiba se je nihče, da bi si bil tega v svesti; tudi ne zato, ker nima tam ničesar opraviti, — moj Bog, koliko si dajo časih ljudje po hišah opravka, pa jih vendar živa duša ne potrebuje; ogibajo se je Brežani, ker jo gledajo z docela drugačnimi očmi, kakor pa bi jo gledal kakšen tujec: ne vidijo je ne, prav kot bi bila v meglo zavita.
A to preziranje ni nič čudnega, kajti v tisti hiši se že oddavna ni zgodilo kaj posebnega: ni bilo nobene svatbe, nobenega mrliča, in sploh ničesar ne, kar bi moglo koga zanimati. Pa kaj to : Pri nas doma tudi ni bilo nikdar nič novega, kar jaz pomnim, pa je vendar prišlo vsak večer par sosed vasovat. Ah, ali dragi moj, ali kdo bo prišel vasovat k staremu Majniku, ki je pust in mrzel kakor kraška zemlja? No, in zato je kakor kraška zemlja pozabljen, ali pa kakor grob stare samice, ki ga nima sorodnika na vsem božjem svetu in jo pokopljejo na občinske stroške.
Pozabljeni dom pozabljenega Majnika stoji, kakor sem dejal, ob Ljubiji in to prav tik struge, da bi človek pričakoval: zdaj zdaj se zvrne hiša v valove. A ni se še zvrnila, če tudi stoji že nad sto let na svojem mestu. In vseh sto let se ji pozna na slamnati, po nekaterih krajih z mahom pora-
nitniki, vboju z družbo, sovražnik o b 1 i k i n o b r e d o v, v e r o i z p o v e d a n j i n duhovniške kaste, — tam pa vidiš mojo novodobno spako: to napuhneno, nališpano, nestrpno f ... ko krščanstvo, ki je ponovivše se farizejstvo".
Ali je mogoče bogokletnejše razbiti vse, kar je svetega kristjanu ? In žalibog so take knjižice s temi ali jednakimi trditvami razširjene povsod mej socijalnimi demokrati. Najslajši berilo jim je ravno podlo bogokletstvo in najgrje zaničevanje duhov-skega stanu. Vsak količkaj zaveden socijalist je že prebral „der Pfaffenspiegel" in podobne knjige, kjer se s satansko zlobnostjo brijejo norci z najsvetejšimi stvarmi.
V smislu teh peklenskih trditev piše Bebel (Christenthum und Sozialismus str. 13., 15., 16.): „K r š č a n s t v o i n s o c i j a 1 i z e m si stojita nasproti kot ogenj in voda. Takozvano dobro jedro v krščanstvu, ki ga Vi, ne pa jaz, najdete v njem, ni krščansko, marveč splošno človeško in kar prav za prav tvori krščanstvo, namreč navlaka naukov in dogem, je človeštvu sovražno. Dobro, ki je nastalo za krščanskega gospodstva, ni njegovo, mnogovrstnega hudega in slabega, ki je je prineslo seboj, pa mi ne maramo. Krščanstvo je sovražno slobodi in omiki. Človeštvo je stiskalo v hlapčevstva in zatiranju in do današnjega dne je služilo za orodje političnega in socijal-nega izkoriščevanja".
Taki so socijalno - demokratični nauki o Bogu in krščanstvu. „To da se odstrani vera, kot dozdevna ljudska sreča, je zahteva njegove prave sreče", je pisal Marks že 1844. — Liebknecht, ki smo ga že navedli, se norčuje iz „neumnosti ljudstva, ki se je zarilo v verske nauke". Dietzgen (Beligion der Sozialdemokratie) pravi naravnost:
steni, a po drugih tako razdrapani strehi, da mold vse navskriž snopi začrnele slame ; pozna si ji starost na sivem, tu izbočenem tam udrtem zidovju, iz katerega se je tu pa tam izluščil kamen ali kos opeke, ki leži zdaj leto za letom na istem prostoru, a ne najde se, ki bi ga pobral in zalučil v vodo ali kam v stran, četudi je nekaterim ljudem, posebno Brežanom, že prirojeno, da ne morejo videti kamenja pred hišo, svojo ali tujo.
Ravno tako starinsko je znotraj. Stene niso ne bele, ne črne, a tudi ne sive, in prav ta brezbarv-nost je človeku neprijetna: spominja ga, a sam ne ve zakaj, na katerikoli mučni dogodek iz davnih, davnih časov, še iz otročjih let, in ga užalosti. To je, kakor bi gledal v zrak jesenskega jutra : nebo je mokro in bledomodre, skoro sive boje, po zemlji pa plavajo megld, kakor gozdne deklice, ki plahajo in iščejo izgubljenega čarobnega česalnika : ti gledaš predse v tiho daljavo, gledaš nepremično, in četudi je vse brezbarvno, mokro in mirno, zdi se ti, da vidiš nekje pred sabo, kako pokopavajo tvojo mrtvo majko, ali kako pleše draga ti deklica na svoji svatbi, ženin pa jo gleda izza mize z veselimi očmi ... To vidiš, streseš se in zamrmraš: „Kakšen bedak sem pači". . . a v srcu ti ostane nekaj mučnega, nerazumljivega.	(Dalje sledi.)
„Izobražena človeška družba je najvišje bitje, v katero verujemo".
Dr. A. Riidt piše : „Nič več ne prosim nebes milosti in usmiljenja, marveč pravico in srečo hočemo imeti že na zemlji" in Hofmann: „Največji sanjarija je vera v trojedinega Boga, božje včlove-čenje, nesmrtnost in večno izveličanje".
Groza mora spreleteti vsacega pošteno mislečega človeka, ko to prebira. In ne varajmo se: ta načela prodirajo z vsemi silami mej ljudstvo in tam sejejo pogin, duševno smrt! Kedo more pri tem ostati ravnodušen in kedo more reči, da ga vse to nič ne briga, da nima časa in priložnosti, da bi proučaval socijalno vprašanje.
Za temelj človeškega obstoja se gre; — Boga samega hoče socijalna demokracija posaditi raz prestol. To se ji sicer ne more posrečiti. Peklenske sile imajo svoje meje, toda gorjó tistim, po katerih vnemarnosti se morda neštevilno človeških bitij ostruplja in časno in večno peha v nesrečo.
Državni zbor.
Dunaj, 22. aprila.
Zbornica je danes nadaljevala generalno razpravo o volilni reformi. Posl. dr. Menger naglaša, da je sedanja volilna preosnova mnogo naprednejša in liberalnejša, ko angleška iz 1. 1830. Občna in jed-naka volilna pravica pa je sedaj v Avstriji neizvrš-Ijiva, bolje toraj nekaj nego nič. Pravično je, da dobe tudi moški posli volilno pravico, ker sicer bi je ne smeli dobiti tudi ne pomočniki, industrijski delavci, sinovi, vnuki in zetje.
Drugo vprašanje je glede analfabetov. Govornik je proti temu, da bi se izključili iz nove kurije vsi tisti, ki ne znajo brati, ne pisati. Kajti mnogokje so osebe, celó župani, ki ne znajo ne brati ne pisati, pa vendar volijo v mestnih ali kmečkih skupinah. Na vsak način pa bode treba skleniti zakon proti raznim prestopkom pri volitvah ter ustanoviti razsodišče za volitve. Nemška levica bode po novi volilni reformi sicer zgubila nekaj mandatov, a navzlic temu bode glasovala zá-njo iz socijalnih, gospodarskih in političnih vzrokov.
Posl. Hagenhofer naglaša, da se volilna reforma premalo ozira na kmečke občine. Govornik priznava velike zasluge zgodovinskega plemstva za krono in državo, toda dandanes plemstvo nima več iste veljave, in veleposestnik je lahko vsakdo, kdor ima denar. Volilni zistem naj bi se osnoval na podlagi zadrug, občine naj bi volile v deželni zbor, ta pa poslance za državni zbor. Prav je, da industrijski in obrtni delavci dobe volilno pravico, glede poslov pa hoče staviti predloge v nadrobni debati.
Grof Falkenhayn se sklicuje na svoj govor pri prvem branji. Njegova konservativna stranka ima mnogo pomislekov proti volilni reformi, vender bode glasovala za prehod v nadrobno razpravo. — Deželni zbori sicer danes ne volijo državnih poslancev, a njihova pravica še vedno obstaja po ces. di-plomu z dne 20. okt. 1860, patentu z dne 26. febr. 1861 in deželnih redih. Deželni zbori naj bi volili najboljše zastopnike v državni zbor, to bi bilo najcenejše in delo vspešnejše. Seveda bi posamezne narodnosti v deželah morale dobiti potrebno varstvo. Konečno govornik zavrača napade posl. Pernerstor-ferja proti fevdalnemu veleposestvu.
Posl. dr. V a š a t y izjavi, da bode glasoval proti volilni reformi, ker jemlje pravico deželam.
Posl. P r a d e naglaša, da so sedanje stranke preživele, posebno pa liberalna. Treba torej novih življev v zbornici, da se primerno rešijo socijalna vprašanja. On in njegovi nemško nacijonalni tovariši zahtevajo občno in jednako volilno pravico; če ta predlog ne obvelja, glasujejo za predloženi načrt.
Govorila sta še dr. Grego rec in grof Dzie-duszycki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. aprila.
Novo češko katoliško društvo se snuje za Prago in okolico. Minulo nedeljo se je vršil v to svrho shod, katerega se je udeležilo lepo število zavednih katoličanov. Kljub temu piše praški dopisnik v „Vaterlandu", da je snovanje takih društev v zvezi z mnogo več zaprekami, kakor po drugih krajih, kajti primanjkuje jim v to potrebnih močij, ki bi v javnosti pokazale svojo odločno besedo. Vender pa je dovolj upanja, da se v kratkem odstranijo tudi te zapreke in da se z novim naraščajem, katero se po
raznih društvih zelo marljivo goji, kmalu pojavijo moči, kakoršnih nujno potrebuje katoliško gibanje v Cehih.
Katoliška ljudska stranica na Ogerskem vkljub mnogostranskemu pritisku od vladne strani prav marljivo deluje v duševni in gmotni pro-speh naroda. Pretečeno nedeljo sta se vršila v Veliki Kaniži in v Neuhauslu dva ljudska shoda, katera je obiskalo nad 20.000 poslušalcev. Govorniki, mej njimi grof Ferdinand Zichy in grof Esterhazy, so mnogobrojni množici v daljših govorih pojasno-vali pojave v javnem življenju ter vnemali poslušalce za sveto stvar. Obilna udeležba pri takih prilikah dovolj jasno pričuje, da se zavedno katoliško ljudstvo ne ustraši vsakega udarca od nasprotne strani in vstraja vkljub neznosnim krivicam, katere se jim godi povodom volitev. Vztrajnost in delovanje ogerskih katolikov naj vspodbuja tudi nas v boju za naše pravice.
Maiarski patrijotizem. Pri Mijonskem sodišču se je izvršila te dni razsodba, kakoršna je možna le v marijanskem kraljestvu. Sodišče je namreč obsodilo 3 sooskrbnike krajnavske župnije na 15 dnij zapora in 100 gld. denarne kazni, ker so sprejeli novega župnika z rudečo-belo zastavo,, torej slovaško narodno zastavo. Razsodba se utemeljuje na člen 21. drž. zak. z 1. 1848, v katerem se prepoveduje raba vsake razveu mažarske zastave. — K temu je odveč vsak komentar, ker je itak dovolj razvidno, kako brezobzirno se zatira vsaka narodnost razuu mažarske na Ogerskem. Potem takem tudi ni čudno, ako se vse z nezadovoljstvom obrača od bližnje milenijske slavnosti in odreka vdeležbo.
Srbske razmere. Včeraj je odpotoval srbski kralj Aleksander v domovino, koder bode našel zelo žalostne razmere. — Pred vsem ga čaka kabinetna kriza, katere ne bode tako lahko udušiti. Največje preglavice pa mu delajo finančne razmere, katere se nahajajo v prežalostnem stanju. Da bi si vlada vsaj nekoliko opomogla iz neštevilnih zadreg, namerava izposlovati novo posojilo, kar bi že itak do skrajne meje zadolženo državo le še bolj potlačilo v neznosne dolgove. To so uvideli razun vladnih že vsi merodajni krogi in vsled tega ostro prijemajo vlado. Dnevnik „Objekt" naravnost izjavlja, da pomeni nameravano posojilo popolni pogin za srbsko državo in državne finance. Vladni listi seveda krepko pobijajo vse take napade in imenujejo vladni korak najvspešnejši, kar jih je dosedaj storila sedanja vlada. Toda jednaki glasovi ne morejo udušiti javnega mnenja in zboljšati finančnih razmer.
Knez Ferdinand se je poslovil včeraj od ruskih mogočnjakov ter se podal na pot v francosko stolico. Gledi vspehov v Carigradu listi še ne vedo ničesar povedati. Jedino, kar se dosedaj uradno javlja, je to, da je car podelil Koburžanovim spremljevalcem visoke redove, mej drugim ministerskemu predsedniku Stoilovu red belega orla. Kakor se zdi, žanjejo na tem beraškem potovanju le knezovi spremljevalci, kateri se povsodi obdarujejo z višjimi državnimi redovi, mej tem ko knez sam ne bode imel ničesar spraviti v svoj slavohlepni žakelj. Kupčija, v kateri se gre za izdajo svetinj bolgarskega naroda, mu zna konečno več škoditi, nego koristiti, česar pa seveda v svoji zaslepljenosti sedaj še ne uvidi.
Preosnove za Makedonijo. Iz Carigrada se poroča o velepomembnih vspehib ?» obranjenje evropskega miru, katere je baje dosegel Koburfcan S svojim pohodom v Carigrad. Turška vlada in Bolgarija sta se namreč sporazumeli glede preosnov za Makedonijo in deloma tudi za vilajet Adrianopel, ki obstoji iz nastopnih določb : V vsakem okraju je nastaviti stalno upravno komisijo v sorazmerju z on-dotno narodnostjo. Število članov okrožnega sveta se mora v nekaterih okrajih pomnožiti in s tem dati priložnost vsem narodnostim, da so zadostno zastopane po svojih članih. Pri snovanju občinske policije in orožništva ima veljati majoratno načelo. Davčni zaostanki se popolno prezr6 in se ne smejo iztirjati. Okrožnim in okrajnim preiektom je prideliti krščanske uradnike, in sicer v zadostnem številu. Prošnje za ustanovitev cerkve ali šole, ki se ne rešijo v teku treh mesecev, je smatrati odobrenimi in je dotična ustanovitev dovoljena. V svrho povoljne izpeljatve vseh naštetih preosnov se imajo nastaviti posebni komisarji, ki imajo strgo izvrševati svoje naloge. Vjednake preosnove je turška vlada že večkrat na videz privolila, toda do današnjega dne še ni niti sluha o njih v makedonskih pokrajinah. Iz tega vzroka se tudi zgoraj naštetim pogojem ne
more pripisovati nikaka važnost in boder sajbrž» ostalo še vse tako, kakor je |»ilo pred odhodom Ko-juržauovim, in se tudi v ten oziru ne bode nič spremenilo, akoprav še parkrat nastopi Bvojo be-raško pot.
Kriza v Franciji. Bonrgeoisovo minister-stvo je dozorelo za odstop in tadi res odstopilo. )olgo časa se je oprijemalo posameznih bilk ter zaupalo na poslansko zbornico, toda senatska nasprotna
večina je zmagala. Akoravno se je izvršil odstop v >rimeroma zelo kratkem Času, vendar se je čuditi, da je Bourgeois še tako dolgo vstrajal v svoji službi, to so mu od vseb strani in pri vsaki priliki frčale ostre pušice v obraz in mu je senat že štirikrat z veliko večino izrekel nezaupanje, Nad odstopom sicer ni nihče dvomil in bil bi se uresničil preje ali pozneje, vendar se je do zadnjega trenotka trdilo, da ga Madagaskar še ne bode provzročil, marveč govorilo se je le pogosteje o odstopu povodom razprave o novem dohodninskem davku. Najnovejši sklep bode aaznanil Bourgeois v današnji izredni seji obeh zbornic ter navedel tudi vzroke, ki so do-vedli ministerstvo do tega čina. TI bodo seveda že popolno znani vsem interesovanira krogom in se bode toraj oziralo le na formalnosti. Včeraj bi se imel vršiti navadni tedenski vsprejem diplomatskih zastopnikov, toda tega je Bourgeois odklonil, ker mu daje mnogo opravila izjava, katero namerava pre-jrati v današnji seji. Tako je toraj socijalistično ministerstvo po nekaj mesečnem obstanku prištevati tudi mej mnogobrojno število propadlih ministerstev in tako se bode najbrž zgodilo z vsakim francoskim ministerstvom, naj pripada kateri koli stranki.
Glasbena Matica.
Poročilo tajnika „Glasbene Matice" dr. Vlad. Foer-sterja, podano slavnostnemu občnemu zboru dne 15. aprila t I.
(Konec.)
Ce omenim prisrčnega pojava naklonjenosti, ki je privedla v torek dne 14. aprila t. I. h koncertu „Glasbene Matice" nad 150 rodoljubov iz ribniškega in velikolaškega okraja v posebnem vlaku v Ljubljano — in če omenim konečno značilnega momenta, da je društvo primorano, prvi svoj duuajski koncert v teh dneh trikrat ponoviti, da vstreže hrepenenju društvenih prijateljev, ki prihajajo iz vseh krajev slovenskih, navedel sem le nekaj najznačilnejših dejstev, ki nam podajejo sliko o izrednih vspehih, koje je priboril pevski zbor „Glasbene Matice" društvu.
Za to zmago slovenske glasbe bodi izrečena zboru „Glasbene Matice" trajna zahvala in popolno priznanje, — njegovemu vodji gospoda Mateju H u-badu pa neomejeno spoštovanje in neomahljivo občudovanje vznosa in energije, ki ga je krepil pri doseganju visokih idealov in tekmovanju po visoki stopnji popolnosti.
Zahvalo je dolžno društvo tudi vsem onim či-nitbljem, ki so sploh delovali za prospeh nepozabnega podjetja. Imenovati je v prvi vrsti velecenje-nega gospoda c. kr. deželnega sodišča svetnika Ivana Ven ca j za, ki je bil vodja in tako rekoč uprizo-ritelj celega podjetja in ki je vsestranski delQYftl, zbiral, združeval in nauduševal.
Odbor si je prizadeval, da izkaže zasluženo zahvalo primernim načinom vsem, ki so si pridobili Zasluge za društvene koncerte na Dunaju.
Po deputaciji se je zahvalil odbor „Glasbene Matice" visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku V. baronu Heinu, županu stolnega mesta Ljubljane gospodu Grasselliju, vodjem javnih uradov gospodu dvornemu svetniku Plachkyju, predsedniku deželnega sodišča gosp. Kočevarju pl. Condenheim, višjemu poštnemu oskrbniku gosp. V. S o r 1 i j u , gospodu c. kr. ravnatelju učiteljišča Fr. H u b a d u , ravnateljem c. kr. višjih srednjih šol gg. A. S e n e k o v i č u , dr. R. J u n o v i c z u in šolskim nadzornikom gg. prof. Fr. L e v c u , Knappitscbu, voditeljici gospej M o o s o v i in gospej predstojnici uršulinskega konventa za blagohotno dovolitev dopusta pevcem-uradnikom, učiteljem in učiteljicam in gojencem srednjih in učiteljiških šol; nadalje gospodu predstojniku postaje južne železnice v Ljubljani, gospodu Gutmanu, za naklonjenost pri preskrbitvi posebnega vlaka, gospodu profesorju Antonu Funteku za preskrbitev nemških prevodov k besedam zborov, gospodu vredniku „Laibacher Zeitung" za intenzivno sodelovanje ter gospodu polkovniku slavnega c. kr. pešpolka št. 27 za prijazno dovoljenje, da svira slavna vojaška godba
pri odhodu iu prihodu pevskega zbora iz oziroma v Ljubljano.
Pismeno zahvalo izrekel je odbor zasluženim članom dunajskega odbora, gospodom grofu Ervinu Auerspergu, ministerijalnemu svetniku Ludo-viku D i m i t z u , bankirju Leonu B o u c h a 1 u , ces. svetniku Flor. H o s t n i k u , odvetniku dr. H o -manu, g. Lercherju, dr. J. Mantuaniju, vladnemu svetniku Feliksu N i t s c h u , prof. Josipu S t u r m u , hotelirju Leopoldu S e i 1 e r j u in ministerijalnemu tajniku dr. E. Ur b a n ts ch it s e h u.
Nadalje se je odbor pismeno zahvalil gospodu profesorju Josipu Stritarju za vzorni prolog „Laibacher Dank", sodelujočim gospodom dvornemu igralcu Viktorju Kutschera, opernim pevcem gg. Hanušu L a š e k u in Vaclavu K1 i m e n t u ter gospodični M. Sevčikovi, gospicam Sofija C h o te k, Eugenia Hoffmann in Franja Ver-h u n c ter c. in kr. dvornemu opernemu orkestru dunajskemu.
Posebno zahvalo izrekel je odbor tudi generalnemu ravnatelju južnih železnic, gospodu Henriku Pfeifferju pl. Wellheim, za izredno olajšanje vozne cene pri potovanju na Dunaj in nazaj in cesarskemu svetniku gospodu W i 1 h e 1 m u kot vodji „Correspondenz-Bureau" ter gospodu ravnatelju kr. češke opere v Pragi, Fr. A. S u b e r t u , za naklonjenost pri dodelitvi dopusta zgoraj navedenima članoma češke opere.
Posebno toplo zahvalo izreka odbor gosp. profesorju Antonu Funte k u za mojsterske nemške prevode besedij k proizvajanim slovenskim zborom, s kojimi prevodi je tolmačil Dunajčanom vzorno nežnost in duha narodnih pesmij; gospodu Aleksandru R o s e j u na Dunaju za brezplačno oskrbo koncertne vprizoritve, gospodu načelniku moškega pevskega zbora svetniku Ivanu Ve n c a j z u in gospej načel-nici ženskega pevskega zbora Tereziji dr. Jenkovi za njiju vzorno in trudapolno, vztrajno vodstvo celega podjetja in gospodu koncertnemu vodji Mateju H u b a d u.
Odbor je sklenil, da je imenovanim izročiti v trajen spomin na nepozabne dneve dunajskih koncertov zahvalne adrese.
Slavnemu občnemu zboru je pa pridržano, da podeli najvišjo čast, kojo more izkazati društvo zasluzenim možem — častno članstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, ,23. aprila.
(Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta dne 9. aprila.) Rešile so se prošnje učence^ srednjih šol za oproščenje šolnine. V Srednjem Globodolu, občina Mirnapeč, se ustanovi jednorazrednica. Začasno pa se bode na dvorazrednici v Mirni peči za prvi razred osnovala vsporednica. Stalno se je namestila Hermiua Gosler na dvorazreduici v Podzemlju.
(„Zora",) glasilo katoliškega dijaštva. Vrejuje in izdaja Valentin Levičnik. — Drugi letnik. — Zelo smo se razveselili prve številke „Zore", ki nam je pred par dnevi došla z Dunaja. Raznovrstna temeljito in zanimivo obravnavana tvarina kaže nam prav jasno, da so začetne težave pri „Zori" premagane, da se je okoli „Zore" zbral lep krog naudu-šenih akademikov, ki se hoté neustrašeno z uma svetlim mečem boriti za krščanska načela proti brez-verstvu. Pesmi in prozaični spisi pričajo, kako jasno mislijo mladi akademiki, oddelek: „Glasnik" kaže, kako trezno in zrelo sodijo o raznih pojavih akade-mičnega življenja. — O posameznih spisih ni da bi na tem mestu podajali obširnejšo oceno, želimo pa tem iskreneje, naj bi prijatelji in somišljeniki katoliškega slovenskega dijaštva prav pridno si naročali „Zoro" ter s tem gmotno podpirali mlade, za vse dobro vnete akademike, da ti poleg duševnega truda nimajo celo gmotne škode. — „Zora" izhaja po štirikrat na leto in stane za celo leto 80 kr., za dijake 50 kr. Naročnina se pošiljaj na naslov upravnika : Pavel Marija Valjavec, Dunaj, V., Matzleins-dorferstrasse 76, III., 31. Nadejamo se, da s temi vrsticami pridobimo vsaj nekaj novih naročnikov „Zori", kateri tudi v prihodnje želimo najboljših vspehov.
(Zanimivo 1) Neko c. kr. okrajno glavarstvo na Kranjskem zahteva (po litografovanih „opominih") od župnih uradov, da plačajo za tiskovine za ljudsko gibanje znesek od 20 kr, do 1 gold. po velikosti župnij oziroma po številu političnih občin v župnijah. Radovedni smo, je li c. kr. okr. glavarstvo oziroma ministerstvo notranjih zadev opravičeno zahtevati omenjene zneske od župnih uradov (ali morda celo od bogato dotiranih voditeljev matic). Mi vsaj ne moremo razumeti, kako naj ravno cerkev plačuje državi stvari, od katerih ona nima ni-kake koristi, pač pa njeni služabniki velike sitnosti in preglavice. Hic a 1 i q u i d olet, meherculel
(Sprejem učencev v kadetske šole.) Uradni list „Laib. Zeitung" z dne 22. aprila objavlja pogoje za sprejemanje učencev v c. kr. kadetske šole za šolsko leto 1896/97. Tudi obrazci za take prošnje so objavljeni v isti številki uradnega lista.
(Vlak je povozil) dne 7. aprila zvečer ob uri pri postaji Skofja Loka 30 letnega kočarja Aud. Kajzerja, ki se je vinjen vračal domu. Kajzer ima več ran na glavi, rokah in nogah, ki so po mnenju zdravnika nevarne.
(Zdravje v Ljubljani ) Od 12. do 18. aprila je bilo 15 novorojenih ; 24 jih je umrlo ; med njimi 2 za vratico, 5 za jetiko, 4 za vnetjem sopilnih oiganov, 13 za različnimi boleznimi, med njimi 1 tujec, 1 iz zavoda; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 6 za škarlatico, 3 za vratico.
(Dražbeni razglas.) C. iu kr. artilerijsko skladišče v Olomucu bo dnč 12. maja 1896 od 9. ure naprej na dražbi ustnim in pismenim potom prodajalo raznovrstno kovinsko, usnjeno in papirnato blago, potem preje, pletenine in razno vrvarsko blago. Zaznamek prodajnega blaga in dražbeni pogoji se lahko pogledajo v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
*
* *
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Za vikarja v Ptuju je imenovan gosp. Franc S a-1 a m o n, mestni kapelan v Ptuju. — Gosp. Alojzij S u t a je zopet prevzel kapelanijo v Sevnici. — Prestavljeni so gg. kapelani: Fr. M o r a v e c iz Št. Petra pri Radgoni v Ptuj, Andrej Keček iz Raj-henburga v Št. Peter pri Radgoni, Jožef Kolarič iz Griž v Rajhenburg, Jakob Črnec iz Polzele v Pilštajn, Franc Cerjak od sv. Benedikta v Slov. Goricah k sv. Marku nižje Ptuja, Ivan M u n d a od sv. Marka nižje Ptuja k sv. Benediktu v Slov. Goricah, Ivan K a n s k y od sv. Lovrenca nad Mariborom k sv. Urbanu pri Ptuju, Jernej S t a b u c od Sv. Urbana pri Ptuju k sv. Lovrencu nad Mariborom, Franc C a s 1 iz Šmarija v Teharje in Martin Medved iz Teharjev v Šmarje. — V mašnike bodo posvečeni iz IV. leta gg.: Drofenik Anton, B' i n k Jakob, G o m i 1 š e k Franc, G o z a k Franc, Kozel Franc, K o v a č i č Anton, K r a n j c Martin, L o r b e k Ivan, Miklič Anton, Ocvirek Maksimilijan, Srabočan Anton, Sanda Ivan, S c h r e i n e r Franc in Vodošek Jožef; iz III. letnika gg.: B o h a k Franc, Grobelšek Ivan, H o h n j e c Jožef, Horvat Friderik, J a n-
čič Ivan in Kruljec Franc.
*
* *
(Iz Prage,) 19. aprila. Narodno gledališče potrebuje nekaj novih priprav za balet „Brahma" in kupuje jih na — Dunaju. V to svrho se je odpeljalo tje nekaj gospodov od uprave. Seveda se dobijo na Dunaju bolje vse stvari in ceneje, pri nas pa denarja, da je joj, da ne vedo kam ž njim. Tako tepta narodni zavod geslo „Svoji k svojim". — V Roudni je umrl štiriletni dečko; poklicani zdravnik je smrt konstatiral. Žalostni oče gre nakupovat krsto in druge take stvari in ko se vrne, obstane med vrati, kakor bi bilo v njega treščilo: dozdevni mr-liček je tekal po sobi. Kaj je rekel na to zdravnik, se ne vt5.
(Čebeloreja.) Cebeloreja v avstrijskih deželah splošno zelo in dosledno nazaduje. L. 1894. pridelalo se je voska za celo polovico manj kakor v letu 1890 (1. 1890 63.636 kvintalov — 1894 pa samo 32.175 kvintalov). Pridelek se razdeljuje na kroDo-vine naslednje: Kranjsko 6368 metr. centov, Češko 6140, Moravsko 6457, Stajarsko 4000, Nižje-avstrijsko 3694, Koroško 1248, Goriško 1015, druge kronovine 500 metr. centov. — Po vsem tem je
razvidno, da je Kranjska za čebelo-rejo še zmerej na prvem mestu, vkljub tenis, da se tudi pri nas čedalje bolj izgubivajo tisti možje stare korenine, ki so z „muho" največje veselje imeli. Nekdo je rekel: „muha" ne da kruha. Naša misel pa je: če tudi celega hleba ne, pa ti utegne dati vsaj kosec kruha.
(Za zdravje.) Zendarm je tekel za postopačem ter ga naposled ves spehan dohitel in zgrabil. — „Pojdite z menoj k županu 1" — „Zakaj, saj imam vse svoje papirje v redu. — Eb kaj, saj vi nimate nič pravic. — Prosim, tukaj so, le preglejte jih!" — „Zakaj pa potem bežite ?" — „Pil sem karlo-varsko vodo iu zdravnik mi je rekel, da moram potem vselej nekaj časa teči na sprehodu". — „Pa ste vender videli, da jaz hitim za vami". — „Mislil sem, da ste tudi vi pili vodo iz karlovih varov".
Društva.
(Trgovska in obrtnišk a zbornica za Kranjsko) ima v petek dne 24. aprila, ob
2.	uri popoludne v magistratni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom: Poročilo o prošnji podob-čiue Mateujavas za dovolitev semnja. — Poročilo o obdačenju dveh obrtnih podjetij. — Poročilo o prošnji za koncesijo za informacijsko pisarno. — Poročilo o maksimalni tarifi za meso v Kočevju. — Poročilo o obdačenju žvepljenk. — Poročilo o prošnji občine Radeče pri Zidanem Mostu za semnje. — Poročilo o svetovni razstavi v Parizu leta 1900.
(Vabilo krednemuobčnemu zboru) „deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko" v Ljubljani, kateri bo v soboto 25. aprila ob 7,6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo za 1. 1895.	Društveno vodstvo.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) Vkljub strastnemu nasprotovanju od članov že obstoječe posojilnice bode mestna občina radoljiška po izgledu Kranja in Novega Mesta vendar le ustanovila lastno hranilnico. C. kr. deželna vlada je do-tični prošnji v ime c. kr. notranjega ministerstva že pritrdila.
(Narodna čitalnica v Kranju.) Vabilo k veselici, kojo priredi „Narodna Čitalnica v Kranju'' v svojih prostorih v nedeljo dne 26. aprila 1896 na korist dijaški kuhinji v Kranju. — Vspo-red : 1. Š. Bosiljevac: „Poputnica hrvatske", udarja tamburaški zbor. 2. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor. 3. V. G. Brož: „Molitva mornara", fantazija za tamburaški zbor. 4. A. Foer-ster: „Kitica", poje mešan zbor. 5. M. Farkaš : „Valse elegaute", udara tamburaški zbor. 6. M. Hubad: „Narodne pesmi", poje mešan zbor. 7. „Svojeglavneži", veseloigra v jednem dejanju. 8. Ples. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina članom 40 kr., nečlanom 80 kr. za osebo. — Gledi na dobrodelni namen se hvaležno sprejemajo preplačila. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
(Vabilo k veselici), katero priredi moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Starem trgu pri Ložu dni 26. aprila 1896 v šol. poslopji. Ustopnina 20 kr. od osebe. Začetek točno ob Vi8. uri zvečer. — Vspored : 1. Prolog, govori gospod E^anjo Peče. 2. K. Mašek : „Pri zibeli", moški zbor.
3.	Dr. G. Ipavec : „Zvečer", moški zbor. 4 Ferd. Rusan : „Budnica", moški zbor. 5. Vojaški nabor v Zakotni vasi. Burka v enem dejanji. 6. Loterija, katera se bode vršila v prostorih gosp. Benčine. 6. Prosta zabava. — K obilni vdeležbi uljudno vabi
odbor.
Telegrami.
Dunaj, 23. aprila. Poslanec dr. Gregorec je glede volilne preosnove izjavil, da sme sicer vlada v tem ozira za-se zaznamovati velik vspeh, da pa narodi ne dobč one volilne preosnove, kakoršno zahteva pravičnost. Krivičnost starega volilnega reda se namreč nič ne spremeni. Posebno je povdarjal krivičnost volilnega reda za Slovence, ki se kaže tudi v novi peti volilni skupini. — 800.000 štajerskih Nemcev ima po novem volilnem redu 23 drž. poslancev, 400.000 Slovencev pa samo 4. Slovenski poslanci imajo zato vzroka dovolj glasovati zoper prestop v podrobno razpravo. Vendar glasujejo za podrobno razpravo, ker se z novo volilno preosnovo zagotovi v ustavi načelo splošne volilne pravice. V tretjem branju pa bodo Slovenci glasovali za vladni predlog le tedaj, ako se bode vlada ozirala na predloge manjšine, ki se izroče zbornici tekom podrobne razprave.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem lista
zaznamovanih
«enic in vrednostlj
^Vieii,
Dunaj, 23. aprila. Nasproti trditvam nekaterih listov, da je že došel ministerstvu cesarjev odlok o potrditvi dunajskega župana, izjavlja „Fremdenblatt", da do sedaj še ni nič znanega o kakem odloku.
Dunaj, 28. aprila. Nižjeavstrijsko na-mestništvo je prepovedalo uvoz prašičev iz Ljutomera in Ptuja na Nižje-Avstrijsko.
Trident, 23. aprila. Včeraj se je vršil tehnični in policijski ogled Valsuganske železnice, katera se otvori 26. t. m.
Meran, 23. aprila. Vojni minister pl. Krieghammer je dospel včeraj z Dunaja.
Budimpešta, 23. aprila. V včerajšni seji poslanske zbornice je naznanil naučni minister, da je komisija že izročila svoje poročilo o Pulskyjevi zadevi kazenskemu sodišču in da znaša škoda blizu 54.000 gld., katere ima pokriti zatoženec.
Berolin, 23. aprila. Sodišče je obsodilo včeraj barona Hamersteina na petletno ječo, 1500 mark denarne kazni in petletno izgubo časti.
Pariz, 23. aprila. Predsednik Faure je vsprejel ostavko Bourgeoisovega kabineta in namerava pozvati na krmilo osrednje mini-sterstvo. Mej imeni prihodnjih državnih mož se nahajajo Peytral, Meline, Bourgeois, Ho-notaux in drugi.
Bulowayo, 23. aprila. Položaj je resen. Matabeli, močni 14.000 mož, so se približali mestu na 3 milje.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Plccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Gena steklenici 35 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-10) 3
Umrli so:
21.	aprila. Pavla Mam, delavčeva hči, 15 mesecev, Trnovski pristan 15, bronchitis eapillaris. — Gabrijela Lozar, trgovčeva žena, 55 l.;t, Turjaški trg 6, plnžnica.
22.	aprila. Alojzij Golob, trgovskega pomočnika sin, 8 mesecev, Stari Trg 28, bronchitis eapillaris.
Tujci.
21. aprila.
Pri Slonu: Schmertonla, Weiss, Herwogh, Sandmann, Sebabl z Dunaja. — Desensy iz Prage. — Seligmann iz Plzna. — Eisenberger iz Hohenelbe. — Winter iz Podraokljejev.
—	Prothmann^iz Berolina. — Effenberger iz Sežane. — Sto-wasser iz Gradca. — Majdič iz Severina. — Holzer iz Mengša.
Pri Maliču: Gassaner, Wieser, Godina, Haas, Sommer, Löwy, Blau, Brückner, Schick z Dunaja. — Layer iz Velenja.
—	Richter s Češkega. — Klobučar iz Trebnjega.
Pri Uoydu : Zohil u Žminja. — Mejač iz Komenda. — Bus iz Bibnice.
Pri Juinem kolodvoru: Mavrič iz Ustja. — Rakoše iz Novega Mesta — Suhuster iz Celja. — Schmeiler iz Ptuja. Pri avstrijskem earu: Repino iz Prema. — Rottinger
iz Trsta. — Rossinger iz Podkorena.
Meteorologično porodilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	>
22	9. zvečer	73rj-9	108	si. svzh.	pol oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	7334 730 Ö	6-8 93	si. sever sr. vzsvz.	oblačno dež	1 5
Srednja vcerajšna temperatura 9-4° in za 1-4° pod normalom.
Velika tovarna gospodarskih strojev, po vsej Avstriji in Ogerski na dobrem glasu, sprejme
zastopnike
proti visoki proviziji. Če treba, bi ustanovila tudi zalogo Bvojih izdelkov.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: J. Kratky, tovarna gospodarskih strojev, Prerov na Moravskem. 314 3—1
Tovarniška zaloga 20-4 šivalnih strojev in pristrojev zavozarenje
T_t Tq __ v Ljubljani, Dumgska -L V • «J ClA cesta štev. 13
priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo
,Diirkopp -Diana'
Katalogi zastonj in franko.
midjpo
Liniment. Capsici comp.
18—9 z lekarne Blohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-39
Richter-jev liniment s .sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot prlstao.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
klobuke
za	235 15-8
gospode in dečke
iz klobučine
priporoča velespoštovaojem
O. J. Hamann
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
uur Najnižja oena.
s
Ö. £
Proda se
294 3-3
MT ti tia T*
v dobrem stanu z dvoriščem in vrtom iz proste roke, št. 6 za starim streliščem ali lončarsko stezo. Več poizve se pri lastniku ravno tam.
Scßicßf.
~ovo
z znamko ,ključ' je »nepre-kosljivo dobro in ceno.
Prostovoljna dražba.
Dne 24. t. m, to je na sv. Jurja dan, ob 10. uri dopoldne
prodajam na prostovoljno dražbo na lici mesta po zimi posekati
v svojih gozdih v Št. Jurji pri Kranji tik okrajne ceste Kranj-Kamnik. Prodajalo se bode v dveh razdelkih in sicer:
I.	134 celih smrekovih debel z oklicno ceno 400 gld.
II.	260 celili smrekovih debel z oklicno ceno 550 gld. in 145 oelih hrastovih debel z oklicno ceno 1100 gld.
S t. Jur pri Kranju, dn^ 20. aprila 1896. 307 3-3	Alelcsij Bergant, posestnik.
Zaradi oddaje zidarskih, kamenarskih, tesarskih, kleparskih in krovskih del, potrebnih za
popravo zupne cerkve sv. Petra v Ljubljani,
se razpiše ofertna razprava do 4. maja t. 1.
Načrti, mere in drugi pripomočki so razgrnjeni do dnč 3. maja t. 1. do 12. ure opoldne v šentpeterskem župnišču vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne na ogled. Do istega obroka vložiti je pri podpisancu skupne ali posamezue zapečatene ponudbe, opremljene s 5% vadijem, preračunjenem na podlagi skupnih zneskov, ki se bode moral v slučaju oddaje dela dopolniti na 10% no varščino.
Sv. Peter v Ljubljani, dnd 23 aprila 1896.
315 3-1
M. Malenšek,
prvomestnik stavbenega odbora.
D u n a j s k a borza.
Dni 23. aprila.
Skupni driavni dolg t notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogereka zlat« renta 4%.......
Ogersk* kronska renta 4%, 300 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drl. bankovci salOO m.nem.drlrelj.
20 mark............
20 frankov (napoleondof)......
Italijanski bankovci........
C. kr. ................
101 gld. 10 kr.
101		15	
122		40	
101		25	
122		20	
99		05	
972		—	
358		50	
120		15	
58		80	
11		76	
9	n	54»/,.	
44		10	
6	n	66	t>
Dni 22. aprila.
4* državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, ICO gld.......
Dunavske vravnavne srečke l>% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma &▼. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 8% .
„	„ južne železnice b% .
„	, dolenjskih železnic 4*
149 gld.		—
157		50
195		—
99		20
140		—
127		—
107		60
112		—
98		35
99		20
222		25
166		50
129		60
99	«	50
Kreditne srečke, 100 gld........204 gld. 50 kr.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ 25 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......26 „ — „
Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50 „
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50 „
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	160
Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.T.	3415
Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. ...	444 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 95
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	65
Montanska družba avstr. plan.....83
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160
Papirnih rublje* 100........lž7
25 25
76 10 25
Nakup In prodaja vsakovrstnih drtavnih papirjev, s*e4k, denarjev itd. j Zavarovanje n zgube pri irebaajlh, pri izžrebanj» rajuanjšega dobitka. K slan t na izvršitev naroMl na borzi.
Monjaraitna delnttka dražba
„M EBCII
WflttzBÍU it 10 Dunaj, Ririabilfirstraue 74 B.
66
Pojasnila *Stt v vseh gespedarsklh in Isaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljskih vrednostni papirjev in vestal sviti za dosego ksiikor je Mogoče visooega obrestovanja pri pepelai varnosti BV naloženih glavnic. H