jubljai\sKi9

Leposloven in znanstver\ listT
Stev. 8.
V Ljubljani, dne  i. velikega srpana  1896.       Leto XVI.
.
Smrti.
JE
^ogočno žezlo roka tvoja vlada  .  .  . Obseg mu krog je širnega sveta, V nič človek pred ukazom tvojim pada, Vsemožna vladarica  brez srca\ Ime že tvoje s strahom nas navdaja, Da kri nemirna v žilah  nam  zastaja  .   .  . Boji  se srečnik tajnostnih  domov, Kjer strogost neizprosna tvoja vlada, Obraz zbledi njegov, Ce čuje le o tebi  iznenada. A koprni po   tebi,   komur   trnje   čas sam6 Na pot  življenja  vsiplje, Da srce  mu težko Strahu in boli vtriplje — Kako bi  duša mu  vzkipela, Ko smrt ga z mrzlo bi roko objela! A ti caruješ  .  .  . volja naj se ti zgodi, Pa  vendar se smiluj  ljudi .  .   . Oh, prizanašaj  srečnikom  na sveti, Trpinom  daj  umreti! Po dnevu zadnjem  jaz ne  koprnim Pa tudi  se ga ne bojim, A  čuj,  kaj  duša moja prosi: Ko vzorov mojih žar zbledi, Ki mi zlati življenja dni, Tedaj  me,  smrt,   pokosi!
T. Doksov.
3o