P»IWib piviiBrni. i Strokovni list it povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem« List izhaja 20. vsakega meseca. Za člane v „Zvezl" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din. Cena inseratom: V« strani D S1— vključno davek. Štev. 9. Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ . - ■ V Ljubljani, 20. septembra 1925. Leto XII. Pravilnik 0 gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi ■ pijačami/ (Predpisan na podstavi zakonske pooblastitve v tar. post. 61 In 63. taksne tarife zakona o taksah po ministru za notranje posle sporazumno z mini« strom za finance.) I. Obči predpisi. Člen 1. 1. Gostilna (mehana, svratište, go* stiona) je obratovalnca, v kateri se daje, kot stalen poklic, za odškodnino: stano* vanje s postrežbo, hrana ter se proda* jajo alkoholne in brezalkoholne pijače. 2. Hotel je obratovalnica z oprem« ljenimi sobami, v kateri se daje, kot sta* len poklic, za odškodnino: a) samo stanovanje s postrežbo; b) hotel je lahko združen s kavarno ali z restavracijo. 3. Han je obratovalnica', v kateri je moči dobivati v obliki stalnega poklica, za odškodnino: a) prenočišče, hrano in brezalkohol* ne pijače; poleg tega prostor za nasta* njanje zaprege; b) ali poleg tega še alkoholne pijače. 4. Kavarna (krčma, birtija, kafana) je obratovalnica, v kateri se, kot stalen poklic, prodajajo za odškodnino: a) alkoholne in brezalkoholne pijače; b) ali samo brezalkoholne pijače. V teh obratovalnicah se smejo pro* dajati razen pijač tudi razne jedi, vendar pa nikakor kot kosilo ali večerja. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 30. julija 1925., št. 171 (XXXIV. — 1925.) 5. Restavracija (pivnica) je obrato* valnica, v kateri se dajo, kot stalen po« klic, za odškodnino: hrana, alkoholne in brezalkoholne pijače. 6. V spredaj imenovanih obratoval« nicah se smejo igrati dovoljene igre (kvarte, domine). 7. Vse te obratovalnce so javni lokali. Člen 2. Vsaka teh obratovalnic se deli na tri razrede — vrste (tar. post. 60. taksne tarife zakona o taksah). Člen 3. Kabareti, orfeji, bari, varieteji, cafe* chantants (5. pripomba k tar. post. 99. a taksne tarife zakona o taksah) so razne oblike, v katerih se vrši kavarniški ali restavracijski obrt. Člen 4. 1. Penzijon je obratovalnica, v kateri se daje za odškodnino stanovanje in hrana samo penzijonarjem — osebam, naročenim (aboniranim) za izvesten dalj« ši čas (n. pr. za1 mesec dni ali krajši ali daljši časovni rok.) V penzijonu se sme prodajati samo hrana brez alkoholnih pijač. Penzijon ne služi niti prehajajočim gostom niti komu drugemu razen pen* zijonarjem. 2. V penzijonu se sme jemati tudi samo hrana brez stanovanja, toda zopet na navedeni način. 3. V teh mejah obratovanja penzi* jonu ni treba krajevne pravice. Če pen* zijon prekorači postavljene meje, t. j. če prodaja alkoholne pijače, veljajo zanj povsem dotične odredbe tega pravilnika. Člen 5. 1. Sanatoriji, ki sprejemajo izključi no bolnike, t. j. ki imajo čisto značaj bolnice, ne spadajo pod odredbe tega pravilnika, če se dajo v njih bolnikom alkoholne pijače po zdravniškem pred* pisu. 2. Vsi ostali sanatorji, ki nimajo ta* kega značaja, nego se nazivljejo s tem imenom samo zato, ker so v letovišču ali klimatskem kraju ali kopališču, a imajo značaj penzijona, spadajo pod odredbe, tega pravilnika, če se dajo v njih alko* holne pijače. Člen 6. Ljudske kuhinje, aščinice (izkuhe) in njim podobne obratovalnice ne spa* dajo pod odredbe tega pravilnika, če ne prodajajo alkoholnih pijač. Člen 7. V dvomljivih primerih, ali spada obratovalnica pod predpise tega' pravil* nika, kakor tudi v katero vrsto iz člena 1. tega pravilnika odloča oblastvo, pristoj* no za podeljevanje krajevnih pravic. II. Krajevna pravica. Člen 8. 1. Gostilna, hotel (če je združen s kavarno alf restavracijo), han iz člena 1., točke 3.) pod b), kavarna iz člena 1., točke 4.) pod a), tega pravilnika, restav* racija smejo obratovati samo na onem posestvu, za katero je po zakonski poti pridobljena pravica, da smejo na njem obstajati zgradbe za te obrte. Tako pri* dobljena pravica se zave krajevna go* stilniška (mehanska) ali kavarniška pra* vica, za katero se plačuje taksa iz tarifne postavke 61. taksne tarife zakonai o ta* ksah. 2. S to pravico se smejo voditi obra* tovalnice iz člena 1. tega pravilnika. 3. Hoteli iz člena 1., točke 2.) pod a), hani iz člena 1., točke 3.) pod a), kavarne iz člena 1., točke 4.) pod b), tega pravil* nika', se smejo obratovati tudi brez kra* jevne pravice. Člen 9. Krajevna pravica je: a) vezana pravica, za kraj, za kate* rega je pridobljena, ter ne prestane s premeno lastnikovo; b) nedeljiva pravica, kolikor se na* naša na zgradbo in kraj. Člen 10. Krajevna pravica, pridobljena za eno vrsto obratovalnic, omenjenih v čle* nu 8. tega pravilnika, služi samo za iz* vrševanje dotične vrste obrta. , ; i ‘- Člen 11. !. Kdor dobi krajevno pravico, ne pridobi s tem pravice, izvrševati na tem kraju ustrezni obrt v katerikoli zgradbi, nego samo v zgradbi, predpisno postav* Ijeni po pristojno odobrenem načrtu. 2. Izvzema se samo primer, če se komu iz posebno utemeljenih razlogov na njegovo prošnjo izrečno dovoli, da sme v nepredpisani zgradbi za izvesten čas izvrševati enega izmed omenjenih obrtov. V tem dovolilu se mora točno označiti rok, do katerega se mu dovolju* je obratovanje v taki nepredpisani zgrad* bi; toda ta rok ne sme biti daljši nego poldrugo leto ter se ne more podaljšati. Člen 12. Kraj za postavitev zgradb zaradi opravljanja enega izmed omenjenih obr* tov mora ustrezati temle pogojem: a) Oddaljen mora biti od šole, cerk* ve in bolnice najmanj 120 metrov. To ne velja za mesta, trge in kraje strnje* nega tipa. b) Biti ne sme v ulici, v kateri je pre* povedano, postavljati take zgradbe. c) Da se sme na tem kraju glede na policijske ali sanitetne predpise dovoliti taka obratovalnica in da ne bo služila za ogrožanje morale, javne varnosti ali za provzročanje izgredov ali škodovala dr* žavnim interesom ali služila kot kraj, pripraven za tihotapstvo č) Ta kraj mora biti vobče po vseh okolnostih primeren za to vrsto obrtov. Člen 13. Krajevne pravice se podeljujejo brez omejitve po številu (1. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife zakona1 o taksah). Člen 14. Krajevne kavarniške pravice se ne smejo podeljevati za sela, ki nimajo nad 8000 prebivalcev, razen za ona sela, v katerih so kopališča, letovišča ali klimat* ski kraji, samo če so ta uradoma prizna* na za taka. Člen 15. Za vrtove, napravljene ob zgradbi na kraju, za katerega se je dobila kra* jevna pravica, ni treba dobiti nikakršnih novih dovolil in tudi ni treba plačevati zanje novih taks. Člen 16. Krajevne pravice ni treba: a) za začasne gostilne v Srbiji in Črni gori (tar. post. 67. taksne tarife zakona 0 taksah). b) Za kraje — zgradbe, če so last države. c) Za kraje, kjer se prodajajo samo brezalkoholne pijače, kakor: kava, čaj in drugo (n. pr. zdravilnice itd.). č) Onim, ki točijo v svojem stano* vanju vino lastnega pridelka in z last* nega zemljišča, po členu 45., točki b), tega pravilnika, in sicer v krajinah, kjer je bilo to doslej z zakonom dovoljeno. d) Za častniške dome zaključene društvene lokale (klube, kazine, čitalni* cel, koče in hiše planinskih društev, ki stoje na višinah, vagonske restavracije na potniških ladjah, ilidže (kopališča ob vodah), sezonske restavracije začasno postavljene pri kopališčih ob vodah, morju (plaže). e) Za obratovalnice, kjer se točijo alkoholne pijače samo na debelo. Za toče* nje pijač na debelo se smatra prodaja* nje vina nad 50 litrov, piva najmanj 25 litrov špirita in vseh vrst žganja nad 100 litrov, a ostalih in neoslajenih pijač ka* kor tudi sadnih žganj, dobljenih z desti* lacijo, najmanj 25 litrov. f) Za hotele iz člena 1., točke 2.), od* stavka a); za hane iz člena 1., točke 3.) pod a); za one obratovalnice iz člena 1., točke 4.) pod b) (v katerih se prodajajo brezalkoholne pijače) tega pravilnika. g) Za obratovalnice iz člena 59. (ba* rake, vrtovi itd.) in iz člena 82. (okrep* čevalnice, prodaj alnice užiških proizvo* dov itd.) tega pravilnika. III. Zgradbe. Člen 17. Poleg krajevne pravice za polnove* 1 javno izvrševanje kateregakoli zgoraj imenovanih obrtov je treba tudi pred* pisane zgradbe. Člen 18. Zgradbe za opravljanje naštetih obratov morajo ustrezati temle pogojem: a) Biti morajo sezidane po pregleda* nem in pristojno odobrenem načrtu. b) Z notranjo ureditvijo morajo po* polnoma ustrezati namenjeni svrhi ter povsem izpolnjevati sanitetne in grad* bene predpise. c) Po vrsti obrta, razredu in odobre* nem načrtu morajo imet potrebno šte* vilo prostorov. č) Ustrezati morajo povsem ostalim pogojem (odobritve danega načrta in zakonskim naredbam). d) Biti morajo primerne, da se more vršiti potrebno policijsko in finančno nadzorstvo. Ta poslednji pogoj se lahko, kakršne so pač razmere, tudi ne jemlje v poštev, če gre za postavljanje zgradb v hribovitih krajih za planince (turiste). Člen 19. Gostilne se dele na tri razrede. Gostilna tretjega razreda mora imeti: a) potrebne prostore za kavarno, jedilnico, kuhinjo (shrambo klet) in udobna stranišča, razen tega najmanj tri sobe za potnike; b) vodnjak, pekarno, konjski hlev z oddelkom za spravljanje voz. Kar je navedeno pod b), se sme — po razmerah in predloženih podatkih — s posebno odločbo izpustiti, če dokaže prosilec s potrdilom pristojnega občin* skega oblastva, da je v dotičnem kraju zadosti gostiln s konjskimi hlevi in pe* karnami, ali če je drugače dovolj mož* nosti za preskrbovanje potnikov s hrano in za spravljanje zaprege in voz. Člen 20. 1. Gostilna tretjega razreda mora ustrezati še tem*le pogojem: a) Sobe morajo biti dovolj prostor* ne, udobne, svetle z okni, ki dajo dovolj luči in zraka odzunaj, popolnoma suhe, popodane, z vrati, ki se dobro zapirajo in zaklepajo, opremljene z razsvetljavo, zvonci za strežništvo in s higijenskimi pečmi. b) Sobe morajo biti opremljene z vsemi potrebščinami za udobno preno* če vanj e. c) Imeti morajo zadostno število udobnih stranišč po higijenskih in grad* benih predpisih in združenih z zgradbo. Gostilno tretjega razreda označuje zakonski minimum števila oddelkov in ureditve teh obratovalnic. 2. Gostilna drugega razreda razpo* laga z večjim številom sob, boljšo opre* mo v njih in z udobnejšo občo ureditvijo vsega obrata nego predhodni razred. 3. Gostilna prvega razreda tvori gle* de na zgradbo samo, na število oddel* kov in sob, na njih opremo in občo ure* ditev svega obrata najboljšo ureditev teh obratovalnic. 4. Za bližnjo označbo teh obratoval* nic služi to, da smejo imeti gostilne vob* če po sobah več nego dve postelji, pre* nočišča pa dajati po posteljah. Cene, označene po sobah, se tičejo postelj. 5. Hoteli so, kar se tiče velikosti, ob* sega zgradbe, oddelkov, sob, ureditve, udobnosti, obratovalnice višje vrste nego gostilne. 6. Hoteli tretje vrste morajo imeti poleg potrebnih prostorov za obrt (če so združeni s kavarno ali restavracijo) naj* manj deset sob z najpotrebnejšo opremo za spalnice. 7. Hoteli druge vrste morajo stati v vsem, kar je našteto zgoraj, više in bolje nego hoteli tretje vrste ter biti urejeni bolje od njih. Ta vrsta hotelov mora imeti v hiši vsaj eno kopalnico'. 8. Hoteli oddajajo gostu samo sobo, ne pa zgolj postelje. V sobi ne sme biti več postelj nego dve. 9. Hoteli druge vrste morejo biti sa? mo oni, ki dajo najpopolnejšo udobnost z zgradbo, nje ureditvijo, oddelki (kakor n. pr. s stopniščem, vratarjevo sobo, pi? sarno za sprejemanje potnikov, salonom za zajtrk, za čitanje in pisanje, za biljard, z veliko dvorano za obedovanje, za kon? ference itd.), s postrežništvom, sobami, njih opremljenostjo, hotelskim inventar? jem, njega vzdrževanjem in čistoto, s hotelsko higijeno in s prehrano. 10. Hoteli prve vrste morajo ustre? zati še tem?le pogojem: a) Imeti morajo vsaj eno stanovanje, sestavljeno iz spalnice, salona in kopal? nice (tik stanovanja). b) Sobe smejo imeti kot stalno opre? mo samo po eno, največ po dve postelji. c) Tudi v. tej vrsti hotelov se odda? jajo samo sobe, cenovnik v sobi pa ozna? čuje ceno sobe. č) V vsakem nadstropju morajo imeti kopalnico. 11. Ne glede na velikost zgradbe, število prostorov in sob, smejo biti uvr? ščeni v prvo vrsto hoteli tudi z manjšim številom sob za stanovanje, samo če dajo z vso svojo ureditvijo, opremo, po? sodjem (hotelskim inventarjem), strežni? štvom, dekorativno stranjo in eleganco posetnikom najpopolnejšo udobnost. 12. Kavarniške restavracije se dele po svoji opredelitvi glede na zgradbo, njene oddelke za pivnico, dvorano za zajtrk, njih prostornost in ureditev, opre? mo posodje in strežništvo, kvaliteto in raznovrstnost materiala kot predmetov obratovanja1, na tri vrste, tako da je tret? ja vrsta teh obratovalnic navadna ob ra? tovalnica z navadno ureditvijo, druga z boljšo prva pa z najboljšo ureditvijo, udobnostjo in opremljenostjo. 13. Glede zgradb za hane iz člena 1., točke 3. pod b) veljajo predpisi o go? stilnah. Člen 21. 1. Na onem delu zgradbe, ki je obr? njen proti ulici, se mora napraviti na lahko vidnem mestu napis o značaju in nazivu obratovalnice. 2. Z mednarodno udomačenimi na? živi za prvovrstne hotele in luksusne hotele se smejo nazivati samo hoteli prve vrste (n. pr. Excelsior, Palače, Bristol, Grand, Esplanade, Velika Britanija, Srp? ski kralj itd.). 3. Obrt se mora protokolirati sklad# no s predpisi zakona o radnjama ali obrt? nimi predpisi zakonov poedinih krajin. IV. Pridobivanje krajevne pravice. Člen 22. Krajevne pravice podeljuje veliki župan, v Beogradu pa ministrstvo za no? tranje posle. Člen 23. Kdor hoče postaviti gostilno ali dru? go zgradbo za obratovalnice iz člena 1., razen hotelskih obratovalnic iz člena 1., točke 2. pod a), hanov iz člena 1., točke 3. pod a), kavarn iz člena 1., točke 4. pod b), tega pravilnika, mora: a) predložiti pismeno prošnjo, oprem? ljeno s takso iz tar. post. 1. taksne tarife, velikemu županu, odnosno ministrstvu za notranje posle ter razložiti v njej, kakšno zgradbo, za kakšen obrt, v kate? rem kraju kakšne vrste — razreda — in na katerem posestvu hoče postaviti, ka? kor tudi s kakšnim nazivom; b) točno opisati posestvo (lego veli? kost, meje in sosede — ali priložiti zem? ljiškoknjižni izpisek in položajni načrt — situacijski načrt); c) predložiti ustrezni načrt zgradbe; č) položiti v gotovini ustrezni zne? sek takse po tar. post. 61. taksne tarife; d) predložiti potrdilo o plačanem davku. Člen 24. Ko veliki župan ali' ministrstvo za notranje posle prejme prošnjo, postopa tako?le: 1. 1. Za sela in selske občine mora ugotoviti ali je v tem kraju potrebna obratovalnica, za katero se prosi dovoli? tev (4. pripomba k tar. post. 61. taksne tarife.). V ta namen zahteva po pristoj? nem srezkem poglavarju poročilo od predstavnika občinskega oblastva v kra? ju, v katerem se želi postaviti obrato? valnica. V krajih, kjer obstoje občinski od? bori, oddado ti z občinskim predstojni? štvom o tem potrebno mnenje; kjer jih ni, predloži potrebno poročilo občinski organ, ki opravlja podobne dolžnosti. 2. Za kraje, ki niso sela in selske občine ter nimajo več nego 20.000 prebi? valcev, se sme, če se spozna to za po? trebno, zahtevati poročilo pristojnega občinskega oblastva o potrebi dotične obratovalnice. 3. V ostalih krajih se to poročilo ne zahteva. II. Izposluje mnenje od pristojnega srezkega poglavarja o potrebi take obra? tovalnice v dotičnem kraju in o vseh ostalih okolnostih, ki utegnejo vplivati na rešitev vložene prošnje. Glede letovišča se zahteva še mne? nje od oddelka za tujski promet pri mi? nistrstvu za trgovino in industrijo. III. Po prejetih poročilih in mnenjih sme veliki župan ali ministrstvo za pp? tranje posle: a) prosilcu ali odkloniti zahtevo ali pa b) ob prosilčevih stroških odrediti komisijo sestavljeno iz državnega inže? njerja, zdravnika, upravnega uradnika in pristojnega srezkega upravnika finančne kontrole z nalogo na kraj, označen v prošnji, pregleda in odda svoje mnenje, ali ustreza ta kraj pogojem, predpisanim v členu 12. tega pravilnika. Člen 25. Predloženi gradbeni načrt pošlje ve? liki župan ali ministrstvo za notranje posle pristojnemu sanitetnemu in gradbe? nemu uradu v pregled in izjavo, ali po? polnoma ustreza sanitetno ? gradbenim predpisom. t j Člen 26. Če razvidi po dovršenem ogledu ve? liki župan ali ministrstvo za notranje posle, da ni za ugoditev prošnji nobenih osnovnih ovir, ugodi prošnji s formalno obrazloženo odločbo ter dovoli, da se sme v označenem kraju in na točno označenem posestvu postaviti zgradba za ustrezno obratovalnico. Odločba ministrstva |e izvršna. Člen 27. 1. S svojo odločbo pošlje veliki žu? pan dotičnemu občinskemu oblastvu, da jo objavi na zgradbi občinske pisarne. 2. Od dne te objave se sme vsak ob? čan dotične občine zoper to odločbo v 15 dneh pritožiti na ministrstvo za no? tranje posle, ki oceni zakonitost in upra? vičenost izpodbijane odločbe. Odločba ministrstva je izvršna.10 Člen 28, Če spozna veliki župan ali ministr? stvo za notranje posle, da se prosilcu ne more dovoliti otvoritev dotične obrato? valnice, mu mora izdati o tem formalno obrazloženo odločbo. Zoper odločbo ve? likega župana se sme prosilec po velikem županu pritožiti na ministrstvo za notra? nje posle v 15 dneh po prejemu odločbe. Ministrstvo mora oceniti zakonitost in upravičenost odločbe. Njegova odločba je v vsakem primeru izvršna. Člen; 29. Po izvršnosti odločbe o podelitvi krajevne pravice se' izda prosilcu potrdi? lo o pridobljeni krajevni pravici. Člen 30. 1. Za krajevno pravico se plača ta? ksa iz tar. post. 61). taksne tarife zakona o taksah. 2. Za kategoriziranje krajev iz točk a), b) in c) tar post. 61. taksne tarife za? kona o taksah1 je odločilen poslednji uradni popis prebivalstva. Člen 31. 1. Potrdilo o pridobljeni krajevni pravici se pošlje pristojnemu oblastvu, da ga izroči na] reverz prosilcu, ko se predhodno iz položene vsote (točka č) člena 23. tega pravilnika) nabavijo kolki, ki jih prilepi veliki župan ali ministrstvo za notranje posle na izdano potrdilo ter jih po predpisih uniči. 2. Reverz o izročitvi se vrne pristoj? nemu oblastvu. 3. O vsaki podeljeni krajevni pravici se obvesti generalna direkcija posred? nih davkov. Člen 32. Ko se je ugodilo prošnji za podelitev krajevne pravice in postavitev zgradbe, se odpošlje ob prosilčevih stroških inže? njer, da označi prosilcu po dobljenem, načrtu kraj, kjer naj postavi zgradbo. Člen 33. 1. Ko prosilec po dobljenem dovoli* lu dovrši zgradbo mora to naznaniti ob* lastvu, ki je dalo dovolilo, ter ga napro* siti, naj odredi komisijo za pregled zgradbe. 2. Po tej zahtevi in položeni dnev* nici se odredi po poslednjem odstavku člena 24. tega pravilnika komisija, da ugotovi, ali se je zgradba postavila po* vsem po dovolilu in načrtu. 3. Zapisnik komisijskega pregleda pošlje komisija oblastvu, ki je izdalo do* volilo, in to dovoli, če se je postavila zgradba popolnoma: in povsem pravilno po načrtu, prosilcu načelno z naknadno odločbo, da s sme v tej zgradbi začeti obratovanje. Drugače pa se mu naloži z odločbo, da mora povsem postopati po komisijskem mnenju in po načrtu. Ali je prosilec povsem postopal po mnenju komisije, se ugotovi z naknadnim komi* sijskim pregledom. 4. Pred komisijskim pregledom in pred pristojno odobritvijo se v zgradbi ne sme začeti obratovanje. Nasprotno postopanje se smatra za neupravičen za« četek obratovanja v zgradbi brez kra* jevne pravice ter se kaznuje. Člen 34. 1. Če se hoče za zgoraj naštete obrte uporabiti zgradba, ki že stoji, a je bila postavljena za' drug namen, se postopa prav tako po členu 23. tega pravilnika. 2. Nadaljnje postopanje je predpi* sano v členih od 24. do vštetega 33. člena tega pravilnika. Člen 35. Vsaka prošnja, vložena po členih 23. in 34., se mora rešiti v treh mesecih. Člen 36. Seznamek podeljenih krajevnih pra* vic vodijo oblastva, ki dajo dovolila, ka* kor tudi krajevna policijska (politična) oblastva zaradi potrebne kontrole. Člen 37. 1. Smatra se, da so krajevne pravice pridobljene: a) za one kraje v krajinah izven Sr* bije in Črne gore, na katerih so obsta* jale zgradbe in v katerih se je opravljal kavarniški in mehanski obrt neprestano do dne 6. aprila 1920. Zanje se ne plača iznova taksa, če se je opravljal v njih do razglasitve teh predpisov tak obrt po dovolilu za ta kraj ali za to zgradbo, pri* sojno dobljenem od oblastev, ki so bila pristojna za podeljevanje teh dovolil do dne 6. aprila 1920. b) Za one kraje v Južni Srbiji, na katerih so obstajale kavarne ali mehane pred letom 1912. ali med okupacijo od leta 1915. do leta 1918. in za katere so bile plačane predpisane takse do konca leta 1921., kakor tudi za one mehanske in kavarniške obrte, zatečene v krajih Južne Srbije, ki so pripadle naši kralje* vini z neuillyjsko mirovno pogodbo, in za katere so bile plačane predpisane ta* kse do konca leta 1921. c) Za one kraje v Črni gori, ki so dobili po prejšnjih zakonskih predpisih pristojno dovolilo za opravljanje teh obrtov. 2. Za vse ostale zgradbe izven Srbije in Črne gore, kjer so začele točiti pijače kasneje nego dne 6. aprila 1920., se mora plačati taksa iz tar. post. 61. taksne tari* fe zakona o taksah, če ni že doslej pla* čana. Člen 38. 1. Krajevna pravica se izgubi: a) če oseba, ki je dobila krajevno pravico za eno izmed zgoraj naštetih obratovalnic, ne postavi zgradbe v dveh letih od dne, ko se ji je podelila pravica; b) če se zgradba postavi, a se v enem letu v njej ne začne obratovanje; c) če se obrt v obratovalnici prekine ter se ne nadaljuje v enem letu. 2. Izjeme so: a) rekvizicija zgradbe po pristojnem oblastvu; b) konkurzno postopanje; c) popravilo ali ponovno postavlja* nje. Popravilo se mora izvršiti v roku, določenem v točki 1. pod c), ponovno postavljanje pa v roku iz točke 1. pod a) tega člena. Člen 39. 1. Če ni kje v Srbiji in Črni gori no* bene predpisano postavljene gostilniške obratovalnice s pridobljeno krajevno pravico, a bi bila taka obratovalnica po* trebna zaradi potnikov, sme veliki župan dopustiti, ko se izpolni predpis člena 24. tega pravilnika tudi začasno izvrševanje gostilniškega obrta v zgradbi, najsi ta ni imela krajevne pravice in ne bi bila se* zidana po predpisih (tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah). 2. Dopustitev začasnega izvrševanja gostilniškega obrta sme trajati najdlje do takrat, ko se otvori v dotičnem kraju stalna gostilna. Člen 40. 1. Upravno oblastvo mora: a) voditi seznamek vseh začasnih obratovalnic z označbo dne, od katerega je bilo obratovanje dovoljeno; b) paziti na to, da polože lastniki obratovalnic začetkom vsakega leta, naj* kasneje pa do konca meseca januarja, takso, določeno po tar. post. 67. taksne tarife zakona o taksah. 2. Kdor ne plača te takse o pravem času, temu se obratovalnica kot neupra* vičena takoj zapre, kar izključi kazen po členu 52. zakona o taksah. Člen 41. Tudi glede restavracijskih ali kavar* niških obratov, ki se izvršujejo v klubih, kazinah, čitalnicah, kočah — hišah pla* ninskih društev (ki se smatrajo za za* ključene lokale in ki niso vsakomur pri* stopni) in ki jim po členu 16. tega pra* vilnika ni treba imeti krajevne pravice, je potrebna prijava s takso iz tar. post. 95. taksne tarife in dovolilo velikega župana. Člen 42. 1. Za premične restavracijsko * ka* varniške obrte na parnikih, železnicah (restavracijski vagoni, ki tečejo na že* leznicah v mejah kraljevine) je treba do* volila pristojnega velikega župana za kraje, kjer ima sedež direkcija ali pred* stavnik direkcije parnikov ali restavra* cijskih vagonov. To dovolilo je potreb* no za vsak parnik in restavracijski va* gon. 2. Za dovolila iz tega in predhodne* ga člena se plačuje taksa iz tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah. (Dalje v prihodnji številki.) Refleksije. V «Gostilničarju» se priobčuje novi pravilnik o gostilnah, kavarnah in osta* lih obratovalnicah z alkoholnimi pijača* mi, izdan po ministrstvu za notranje no* sle in ministrstvu za finance z dne 15. ju*E nija 1925. Dasi je to delo več ali manj Si le nekako na široko in dolgo razvaljana || «vlečena potica« pravilnika k taksnemu'^ zakonu, je vendar važno, da se ga raz* • množi in priobči v znanje posameznikom, 1 po največ pa je potrebno znanje istega zadružnim korporacijam in načelstvom, ‘ ki morajo dajati posameznikom navodi* la in pojasnila v znanje in ravnanje. Dokler ne dobimo pametnega in moder* nega obrtnega reda, se moramo držati povečini tega evangelija; ni pa pri tem opuščati še pri nas veljavnih obrtnih predpisov, ki odrejujejo v gostilniški obrti še marsikaj drugega, kakor pa ta od nestrokovnjakov zloženi pravilnik. V splošnem izgleda, da je podeljenje pravic gostilničarske obrti v pravem pomenu res koncesija, ali kakor bi se po naše reklo nekaka milostnim potom in pod posebno protekcijo podeljena! dobrotlji* vost, vsled katere se sme izvrševatelje take obrti privijati na kakršnekoli nači* ne, staviti mu naj neznosne j še zahteve, katerih se absolutno ne sme braniti, pač pa mora akceptirati vse pogoje, ki so pri vsaki drugi obrti izključeni. To prepri* Čanje boste zadobili, kadar prečitate člen 54. o predipsih pri obratovanju, kateri pravi, da oni, ki vodijo gostilnice, zapo* padene v členu 1. pravilnika, morajo tu* di točno in pravilno pobirati državne in občinske takse po izdanih predpisih. To* rej, da ne boš preponosen na to, ako si dosegel milost biti gostilničar, moraš tu* di opravljati neprijetni posel državnega in občinskega «aintraibarja» neznosnih državnih in občinskih postranskih daj a* tev. O pravicah in zaščiti tvoje obrti pa ni niti najmanjšega govora nikjer, ker se hoče reči: kaj, še pritoževal se boš, ker smo ti izkazali tako milost, da smeš biti gostilničar. V prepričanju smo, da mora ta ideja koreniniti več ali manj pri vseh oblastvih, kajti naše organizacije ne dobijo na neštete pritožbe skoraj da nobenih rešitev, najmanj pa še ugodnih. Bliža se konec leta, sklepi o pobiranju raznih občinskih doklad in taks se bodo zopet ponavljali in ponavljale se bodo tudi naše pritožbe in prošnje, naj vlada ne dovoljuje takega drenja ko je bilo do sedaj nad gostilničarsko obrtjo, nad pro* dajanjem živil in pijač, proti taksam na nočni obisk gostilen in kavarn, proti dav* ščini na prenočišča, za zmanjšanje užit« ninskih doklad na državno trošarno pri pijačah, ki je osobito v Ljubljani narav* nost oderuška. Konzum je vsled tega povsod skoro za polovico padel na ško* do občin samih, še bolj pa težko davčno obremenjenih gostilen in kavaren. Saj je vendar naravnost grozno, da mora gositlničar, kateri pretoči iz soda, v katerem gre vino že na malo, istega v steklenice, da se mu ne skvari in obdrži svojo dobroto, plačati za to občini Din 10 od steklenice. Na penino n. pr. pobira beogradska občina Din 5 na steklenico, v Ljubljani Din 40, na vino v sodih od Ihl Din 200, tako do bodo malone kmalu prekašale občinske doklade in trošarina kupno ceno. Na rum, konjak in oslajene t' pijače se pobira v Ljubljani Din 1500 od t hi. To podražuje te reči tako horendno, ; da si jih ljudje kmalu za «arcnije» ne bodo mogli več kupovati. Država sama nam je naprtila računske listke, tako da se s to beračijo podraži sleherna v go* stilni zavžita stvar skoraj za eno krono. K temu pa pride še bolj oduren pavšal teh računskih listkov. Naša finančna delegacija je zakon o taksah interpreti* rala prav po svoje in izdala naredbo, da se zamoremo gostilničarji iznebiti ob« veznosti oddaje računskih listov go* stom, kojih račun ne presega Din 10 s tem, da se odkupijo s pavšalom. Ta pav* šal seveda določa zopet po svoje davka* rija, če ima gostilničar toliko takih go* stov, ki mu jih predpisuje, ali pa če jih nima, glavna stvar je da davkarija čim več izmolze. Gostilničarji pa smo šli tej naredbi na limanice, ker nismo pomislili, da moramo ta pavšal plačevati iz svoje* ga žepa, namesto,, da bi ga plačali gostje. Ker so pa gostilniški dohodki dan* danes pri tej ogromni obremenitvi z raz* nimi davki in taksami tako minimalni, da jedva životarimo, storimo najbolje, da se te taksne «oIajšave» znebimo in se vsi kot en mož odpovemo plačevanju pavšala, ter oddajajmo računske listke prav vsakemu gostu. Ako ni države sram tega beraškega pobiranja, naj tudi nas ne bo. Saj smo pri vsakem računskem listku itak na zgubi za 2 pare, ker stane vsak listek v resnici 22 par* a zaračunati ga smemo le 20 par. Sicer so pa računski listki le šikaniranje gostov in gostilni* čar jev. Za državno blagajno bi bilo bo* Ije, če bi magari trošarino povišala za 5 par, bi si s tem vsaj prihranila stroške za tiskanje in vezavo računskih listov, gosti in gostilničarji pa bi bili rešeni te nad vse nadležne manipulacije. Potniki, izletniki, profesorji, juristi in mnogi ve* rodostojni obiskovalci južnih krajev naše kraljevine v obče zatrjujejo da niso nik* jer v nobenem mestu videli teh gostilni* čarskih listkov in jih tudi nikjer plače* vali. Torej proč s temi tudi pri nas, pred vsem pa proč s pavšaliranjem. Nadalje tudi proč s pretiranimi občinskimi dokla* dami na užitninske proizvode, proč z nočnimi taksami, proč z davščino na pre* nočišča in z vsemi podobnimi zaprekami, ki pobijajo gostilničarsko obrt, podra* žujejo življenjske potrebščine prebival* stva, gostilničarstvo pa postavljajo pod. omalovaževanje, kakor da bi isto ne pla* čevalo prav nobenih drugih državnih davščin v mnogo silnejši meri kot vsaka druga obrt. To naj se sklene na vsakem bodočem občnem zboru gostilničarjev in kavarnarjev vseh krajev. Naredba ali ukaz, ki se ne izvršuje. Kakor smo cen j. tovarišem v decem* berski številki «Gostilničarja» lanskega leta sporočali, nas je Središni Savez go* stioničarskih udruženj Kraljevine SHS v Beogradu dne 3. decembra 1924 pismeno obvestil, da je le*ta obveščen, da je proš* nji Središnega Saveza v ministrstvu no* tranjih del za odpravo zabrane točenja žganih pijač od sobote večer od 18. ure do ponedeljka 11. ure ugodeno, ter piše nadalje, da je to rešenje ministrstvo do* stavilo vsem policijskim oblastem, a mi vas obveščamo radi znanja v slučaju, da vam se i posle ovoga rešenje bude za* branjevalo točenje pijač. To vest smo se* veda z veseljem naznanili tudi pismenim potom vsem zadrugam s prijetno nado, da je ta odredba resnično izdana vsem političnim oblastvom. Od več strani, po* sebno z Dolenjske, pa prihajajo pritožbe zadrug, da tamošnje nadzorstvene obla* sti trdijo, da nimajo o tem nikakega na* ročila, marveč srezka poglavarstva za* trjujejo, da je ta prepoved še vedno v veljavi. Urgirali smo zadevo že pri veli* kem županu, od koder pa tozadevno še ni čiste rešitve. Vsled tega smo se obrnili še enkrat na Središni Savez, naj pri mi* nistru zadevo urgira in doseže, da bodo ministri ali držali besedo, ali pa imeli vsaj toliko moči, da bodo podrejena ob* lastva njih ukaze upoštevale. O dospelih obvestilih bomo nemudoma vsa zadruž* na načelstva pismeno obvestili. Pozor. V mestu Kovačiča v Banatu z 8000 prcbivalci, železniška postaja, srezko poglavarstvo, sodišče in druga oblastva z zelo mnogo inteligence, so samo dve večji gostilni, in sicer ena židovska in ena madžarska, kateri ste pod vsako kri* tiko. Želi se naših ljudi v tisti kraj, da bi kdo ustanovil vsaj eno dobro restav* racijo, moderno, po naših vzorih in z dobro restavracijsko kuhinjo. Kdor ima vsaj 50,000 kapitala, mu je ondi garanti* ran lep dohodek pravijo da celo boga* stvo zasigurano. Pojasnila daje g. Aleksander V. Viš* njevski, sudac (sodnik) v Kovačiči, Ba* nat. Eventualno se reflektantje tudi lah* ko obrnejo na našo Zvezo. Zadružnim načelstvom. Ljubljanska Gostilničarska zadruga je založila čitanko za obrtno * strokovne nadaljevalne šole. Knjigo, ki stane vezana 45 Din, je priporočalo ministrstvo obrti in trgovine ter je potrebna vsakemu go* stilniškemu vajencu. Ker je po deželi mnogo vajeništva vpisanega pri zadru* gah in ker brez strokovnega znanja dan* danes nihče ne bo dobil pravic za gostil* ničarsko obrt je potrebno, da si tisti, ki ne bodo imeli prilike obiskovati redne gostilničarske šole v Ljubljani, nabavijo to knjigo in z njo izpopolnijo s čitanjem ondi zapopadenih naukov, svojo uspo* sobljenost. — Zategadelj priporočamo vsem gostilničarskim zadrugam, da si nabavijo primerno število teh knjig za prodajo pri zadrugi vpisanim vajencem in vajenkam. Pivovarniške zadeve. Prejeli smo spodbudo, naj bi gostil* ničarstvo apeliralo na pivovarne, da bi te z ozirom na precejšnje padanje cen ječmena temu odgovarjajoče zopet en* krat primerno znižale cene pivu. Stavili smo vprašanje, zakaj konkurenca izven Slovenije, t. j. hrvatske pivovarne ne po* kažejo tukaj nikake konkurence. Zatrdi* lo se nam je, da bi zagrebška pivovarna vsekako v tem pogledu šla z dobrim zgledom naprej ali vsaj kvalitativno vzdržavala prvenstvo ako bi se gostilni* čarstvo v Sloveniji, osobito na Kranj* skem, številneje posluževalo zagrebške pivovarne. Ako pa tega ne bo, pa bo šla zagrebška pivovarna celo na opustitev svojih založništev v Sloveniji, ter pre* pustila polje tu krajevnim pivovarnam. Da je tedaj le od gostilničarstva samega odvisno, ako si hoče pridržati možnost konkurence vsaj v kvalitativnem oziru, da se številneje poslužuje te pivovarne, ker sicer bo na milost in nemilost izro* čeno že sklenjenemu kartelu. Priobčujemo to poročilo; ker pa je znano, da je kartel že davno perfekten med vsemi pivovarnami, smatramo vsa* ko borbenost za ali proti posamezni pi* vovarni za izganjanje belcebuba s hudi* čem! 80 komadov la 200—380 lit. v brezhibnem stanju deloma enkrat, deloma dvakrat rabljeni se oddajo po solo nizki ceni. Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki „ALK0“ veletrgovina žganja, druSba s o. s. Ljubljana, Kolizej. Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina Špecerijskega blaga IVAN JELAČIN, LJUBLJANA nudi po najugodnejših cenah: Roga&ki' Tem p el vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec in razne druge domače in Inozemske rudninske zdravilne vode. Zahtevajte cenik! Ustanovljeno 1888. Točna postrežba! Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sy. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. KAR NE VEŠ VPRAŠAJ 8 Univerzalni Informativni Biro ’ „ARGUS“ I Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. ji BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) Zaloga stekla, porcelana in svetlllk Fr.Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem ln ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene. Ma trnvlia li restavracija Peter Stepic Mia Slika itn. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnjh vin iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262. ^XXXX1IDPCXXXIXXXXXX|AAXXX^ Slivovko tropinovec rum cognac-medicinaS razne fine likerje :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič ^ Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. l KmnmtT » * k x ■ssm I Z A L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. redovalnica za si gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 16 posredni« brezplačno ■a vse službo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, ■ ■ z dežele 1 Din. ■ TovarlSigostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I Z « m K E oddaja Ljubljanska industrija probkevih zamaškov JELAČIN Se KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGMOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna „UNiON“ v Ljubljani- (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah« se tndl tropine in sladne cime, H so kot živinska krma zelo priporočljivo, Šobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna 3van Bricelj = Stepanji vasi priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica 3v