
SAVINJSKI VESTNIK
CELJE, 13. julija 1952 (jTLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA
LETO V., STEV. 28 — CENA 6 DIN
Ureja viredniiki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitoT
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja
vsako soboto.
SVEČANOSTI OB PRAZNIKI   MESTA
CELJA IN DNEVA VSTAJE
v dneh od 18. do П. julija 1952
V petek 18. julija ob 16,30 SPREJEM
PARTIZANSKE PATROLE pred Domom OF
V soboto 19. julija ob 18 ODKRITJE
SPOMINSKE  PLOŠČE na hiši tov. Farčnika
v Zvodnem
V nedeljo 20. julija ob 9 SLAVNOSTNA SEJA
Mestnega odbora Zveze borcev Celje v po-
lastitev »Praznika mesta Celja« v dvorani
Narodnega doma
V ponedeljek 21. julija ob 20 SLAVNOSTNA
AKADEMIJA v počastitev »Dneva vstaje«
na drsališčnem prostoru v mestnem parku
7. julij praznik vstaje srbskega naroda:
MARŠAL TITO JE GOVORIL V NIŠU
NASA OSVOBODITEV JE PLOD NAS IH 2RTEV — OSAMITEV JUGOSLA-
VIJE JE INFORMBIROJU PROPADLA — STREMIMO ZA PRIJATELJSKIM
SODELOVANJEM S SOSEDI DOBRE VOLJE, KI NE BO TEMELJILO NA
FORMALNIH PAKTIH — BEL KRUH NAJ JEDO NASI LJUDJE
V nedeljo, 6. julija je pred 200.000
glavo množico govoril ob prazniku
vstaje srbskega naroda maršal Josip
Broz-Tito. Iz njegovega govora prina-
šamo nekaj bistvenih izvlečkov:
Prvi del svojega govora je Maršal
posvetil številnim žrtvam, nečloveški
borbi srbskega naroda, katero je heroj-
glco dobojeval v bratskem sklopu z osta-
limi jugoslovanskimi narodi. Poudaril
je, da je edino svobodoljubje in visoka
razredna zavest našega človeka lahko
privedla do tako velikega uspeha kot
1 je naše osvobodilno gibanje, ki se je
'razvilo od goloroke borbe in preraslo
v močno armado, ter izvojevalo zmago,
ki ji ni primera v zgodovini. Napačna
in tendenčna je trditev, ki jo lansirajo
voditelji Sovjetske zveze, da je pri tem
igrala najvažnejšo vlogo »velika ljube-
zen do Sovjetske zveze«. V kolikor so
naši narodi verovali v Sovjetsko zvezo,
so zato, ker so verovali, da je to v res-
nici trdnjava socializma in neodvisnosti
in jo niso poznali tako kot jo poznajo
danes.
*V zadnjih letih je Sovjetska zveza iz-
ibila pri naših narodih vse simpatije
ji zato odrekajo vsako pravico ute-
eljevanja »osvoboditve Jugoslavije« z
njihovo pomočjo, ali še več, da so jo
oni osvobodili. Naši narodi so žrtvovali
v primeri z ostalimi narodi v svetu naj-
več v skupni borbi proti fišizmu. So-
vjetska zveza je s svojim, za njo tipič-
nim prepričevanjem, ki sloni na terorju
in ubijanju naših ljudi svoje simpatije
pri naših ljudeh temeljito in dokončno
zaigrala.
Vsi poizkusi Informbiro j a, da bi naše
narode osamili, so spodleteli. Imamo
pravico do samostojnega življenja in
ne bomo dovolili, da bi nam drugi uka-
zovali. Naši odnosi do Zapada se pa
razvijajo v okviru naše koristi in nedo-
iakljivosti.
Urejajo se odnosi z Grčijo in Turčijo,
lahko trdimo, da so na najboljši poti,
zadnje čase jim pa sledijo tudi oni iz
Avstrije. Zapadni reakcionarni krogi, ki
nedvomno često delajo pod vplivom In-
formbiroja, širijo govorice, da so to sa-
mo manevri, s katerimi bi s,i radi »pri-
svojili« Trst. To ne drži. Vprašanje
Trsta je potrebno urediti in se mora re-
šiti neposredno med Jugoslavijo in Ita-
lijo. Zato nam niso potrebni nikakršni
pakti. Formalnih paktov smo v svoji
zgodovini imeli že veliko, vendar so vsi
propadli, pravi pakti se sklepajo v duši
narodov.
Govorijo, da našo politiko »prikroju-
jemo« na pritisk zapada. Takšne parole
so prazna tolažba reakcije. Mi nismo in
ne bomo ničesar storili na pritisk. Ob-
vezen odkup smo odpravili, ko je bil
čas zato, kot smo že naprej napovedali
in videli smo, da smo prav storili.
Govore, da uvažamo žito zaradi tega,
da bi zmanjšali cene žitu našim kme-
tom. V resnici je to podla laž reakcije.
Uvažamo žito zato, da bi naši ljudje
jedli dober kruh. Lani smo uvozili 20
tisoč vagonov pšenice, zato pa smo iz-
vozili 60.000 vagonov koruze. Vse to je
dokaz, da gre v naši državi na bolje,
medtem ko v državah sovjetskih sate-
litov vse bolj izžemajo kmeta. Mi smo
obvezen odkup vršili s težkim srcem,
toda drugega izhoda ni bilo. Jesti so
morali vsi državljani, mi pa nismo imeli
sredstev za potreben uvoz živil.
Nadalje je tovariš Tito spregovoril
tudi o kmetijskih zadrugah in poudaril,
da je treba popraviti sistem v zadrugah,
ne jih pa uničevati. V kolikor odstopa-
mo od prejšnjih oblik dela v zadrugah,
odstopamo od sovjetskega sistema, v
katerem so bili njihovi začetki, oziroma
se prilagajamo specifičnosti našega
kmečkega gospodarstva. Reorganizacija
ne predstavlja razpustitve zadružništva
temveč le uvajanje demokratičnih ob-
lik v njihov razvoj. Za nas pa ostane
zadružništvo na vasi nujen pogoj za
prehrano prebivalstva in dvig kmečke-
ga gospodarstva. Tisti, ki se trudijo,
da bi jih razbili, se kruto motijo, ker
jim tega ne bomo dovolili.
Tudi v izgradnji nismo smeli na ra-
čun življenjskega nivoja našega ljud-
stva ostati pri isti širini, kot smo jo
imeli v začetku, ko smo si predstavljali,
da bomo dobili od Sovjetske zveze več
kot so nam oni dali. Zmanjšali smo
načrte, omejili smo se le na važnejše
objekte, ki jih letos v glavnem dokon-
čujemo, nekaj jih še pa ostane za pri-
hodnje leto. Vse to naj ne omaja naših
ljudi v vnemi za izgradnjo, posebno pa
ne naše mladine. Ne smemo še pre-
križati rok, vztrajati je treba in ob-
držati isti polet.
Naša prihodnost je svetla in jasna
in želim vam veliko uspeha pri vaših
naporih.
Pred Dnevom slovenske vstaje
in praznikom mesta Celja
POHOD DVEH GLAVNIH PARTIZANSKIH PATRULJ — PATRULJE BODO
POLEG VOJAŠKIH DOLŽNOSTI IZVRŠEVALE VAŽNO POLITIČNO NA-
LOGO — PROSLAVE IN MITINGI
Menda ni pomembnejšega praznika za
svobodoljuben in borben narod od Dneva
ljudske vstaje, ki pomeni začetek borbe
in prvi pogoj zmage. Vsi narodi naše
socialistične dorhovine slavijo praznik
vstaje. Slovenci imamo 22. julij zapisan
v svetli zgodovini naših narodov kot
dan splošne vstaje celotnega ljudstva
zoper okupatorja in vstaje delovnega
ljudstva pod vodstvom Partije v zmago-
vito ljudsko revolucijo. Temu vseslo-
venskemu prazniku se za Celje priklju-
čuje še drugi važen zgodovinski dan.
Kot obletnica ustanovitve celjske čete
in z njo začetek bojnega pohoda Celja-
nov zoper nasilje je bil 20. julij imeno-
van kot Dan mesta Celja. Ta dan pred-
stavlja za Celje obnovitev spomina na
najsvetlejše zgodovinske trenutke naše-
ga ponosnega mesta v vsem njegovem
obstoju. Naša državljanska dolžnost je
torej, da oba praznika proslavimo res
tako, kot se spodobi. Zaradi tega se-
znanjamo javnost z obširnimi priprava-
mi o poteku proslav v okviru obeh
važnih zgodovinskih datumov.
SMER SEVERNOSTAJERSKE
PATRULJE ...
Patrulja bo začela svojo pot v Fran-
kolovem, kjer se je dogodila največja
tragedija borbenega ljudstva na našem
področju. V Frankolovem bo 18. julija
ob 8. uri zjutraj miting in počastitev
spomina stoterih žrtev najogabnejšega
fašističnega klanja. Tam bo patrulja
prevzela zastavo in puške s severne
meje od patrole, ki bo prišla iz Konjic.
Iz Frankolovega bo patrulja nadaljevala
svojo pot skozi vasi v Vojnik, a od tu
bo okoli 17. ure prispela v Celje. Istega
dne se bodo k tej glavni patroli pri-
ključile še naslednje lokalne patrole:
Prva bo iz Dobrne prispela v Vojnik
ob 13. uri in bo z glavno patrolo prišla
ob 17. uri v Celje. Patrola iz Smartnega
bo obiskala partizanske vasi in družine
na poti skozi Škofjo vas. Tretja bo na-
stopila pot v Ponikvi pri Grobelnem,
korakala bo skozi Dramlje in Bukovžlak
v Celje. Šentjurski borci bodo na poti
v Celje okrepljeni s Storovčani, medtem
ko se bodo borci iz Griž in Prebolda
priključili glavni patroli na Gomilskem
šele naslednji dan. Vse patrole iz na-
vedenih krajev v* okolici mesta bodo v
Celje prispele ob 17. uri, kjer bodo Ce-
ljani svečano sprejeli zaslužne borce in
zastave na njihovi poti v Ljubljano.
Glavna patrola bo ponoči nadaljevala
pot po Savinjski dolini. V Polzelo bo
prišla okoli četrte ure zjutraj. V Bra-
slovčah bodo priredili ob 7. uri zjutraj
sprejemni miting, patrolo pa bo za-
menjala nova skupina borcev, ki bodo
ponesli zastavo naprej do Vranskega.
Tudi tam bo patroli prirejen sprejem,
od tu pa bo nova izmena ponesla po-
zdrave severnega dela našega okraja do
St. Gotarda, kjer bodo zastavo in puške
sprejeli borci ljubljanskega okoliškega
okraja. Na poti bodo patrole obiskovale
partizanske hiše. Obdarovale bodo soci-
alno ogrožene borce, vdove in sirote.
Njihov pohod bodo spremljale borbe
z zasedami in odporom pripadnikov
predvojaške vzgoje, in sicer s taktiko
presenečenj. Po vaseh bodo patrole po-
zdravili vaščani in množične organiza-
cije, ki bodo tekmovale v tem, kje bodo
bolj sloyesno pozdravili bivše bojevnike
najtežje in najpomembnejše borbe na-
ših narodov.
juZnostajerska patrulja ...
bo prevzela zastavo in obmejne puške
z madžarsko-jugoslovanske meje odj
ptujskih borcev v Strmcu na vrhu Starec
Grabe pri Bosmanu. Zastava bo v tejj
smeri prišla na področje našega okrajai
ob dveh zjutraj. Od Strmca bodo po-'
nesli zastavo v Rogaško Slatino, kjer sei
bo patrola ob 6. uri zjutraj zamenjala
z novimi močmi in odkorakala skozt
partizanske vasi do Podčetrtka, kjer.
jih bodo sprejeli vaščani ob dveh po-
poldne na svečanem mitingu. Iz Pod-
četrtka bo skupina borcev prehodila
stare partizanske steze do Polja ob
Sotli, tu se zamenja z novo skupino, ta
pa bo nadaljevala pot v Titov rojstni
kraj Kumrovec, kamor bo prišla 17. ju-
lija ob 7. uri zjutraj. V Kumrovcu bo
po mitingu spet izmena moštva. Iz
Kumrovca bodo imeli borci zelo dolg
pohod do Kozjega, kamor bodo prišli ob
12. uri. V Kozjem bo velik miting, zdru-
žen z odkritjem spominske plošče. Iz
Kozjega bo prenovljena patrola šla
skozi Podreber in Sonovo v Lisično, kjer
bodo odkrili spomenik padlim borcem
in nadaljevali pot do Planine. Planina
pripravlja veliko akcijo zased in ob-
rambe. Tam bo 18. julija ob prihodu
patrole ob 7. uri velik miting in odkritje
spomenika. Od tu bo nova skupina bor-
cev ponesla vence na grobove v Jur-
kloštru in nadaljevala pot do Laškega,
kamor bo prispela ob 10. uri zvečer,
Laščani bodo patrolo svečano sprejeli,
obnovili njene vrste in odšli do Rimskih
Toplic, kjer bodo ob 11. uri zvečer pre-
vzeli puške in zastavo trboveljski borci.
Ta patrola bo torej po okraju Celje-
okolica in deloma po hrvaškem ozemlju
potovala dva dni in dve noči.
Obe patrulji bosta obiskali parti-
zanske vasi, pojasnjevali pomen 22. ju-
lija za slovenski narod, obdarovale po-
trebne z darili, obiskovali bosta parti-
zanske grobove, pri katerih bosta izstre-
lili salve. Vasi, trgi in mesta, koder
bodo patrole hodile, bodo na mitingih
sprejemale borce. Ponekod bodo pripra-
vili tudi kulturne sporede in na ta na-
čin proslavili ta najveličastnejši praznik
slovenskega ljudstva.
Patrole bodo sestavljene iz zares naj-
boljših in najzaslužnejših borcev NOB.
Število udeležencev patrol od izmene
do izmene ne bo veliko. Treba je mna»-
žičnost tega pohoda preusmeriti na
sprejeme patrol in to je glavna naloga
krajevnih in vaških organizacij ZB in
ostalih množičnih organizacij. V patrole
je za posamezne etape treba postaviti
ljudi, ki so kot partizani v tistih krajih
najbolj znani in ki bodo z zaslužnimi
poborniki partizanskega gibanja najlaže
našli prijeten stik in obnovili spomine
na težke, toda veličastne dni. Vsekakor
naj v čast tega narodnega praznika
stremijo organizacije ZB in ostale mno-
žične organizacije za tem, da bodo svoj
delež pri tej skupni manifestaciji do-
stojno izpolnile. S tem bodo pokazali
člani teh organizacij in vsi naši ljudje
svojo ljubezen do domovine in svojo
zahvalo do tistih, ki so domovino osvo-
bodili, posebno pa tistim, ki so položili
svoja življenja na oltar svobode.
Dve leti prsno-kirurgičnega centra v Topoučici
v času, ko se po zdraviliškem parku
v Topolščici razliva opajajoči vonj cve-
točih lip, slavi glavna stavba v parku,
kirurgični paviljon, dveletnico obstoja
Bvoje funkcije kot prsno-kirurgičnega
centra za Štajersko. Na 16 posteljah
tega oddelka se je v dveh letih zvrstilo
preko 300 jetičnih bolnikov, pri katerih
je bila pljučna operacija zadnji izhod
za vrnitev težko prizadetega zdravja.
V drugih državah imajo že dolgoletne
izkušnje o plodnem sodelovanju več
medicinskih strok, tako tudi ekipni na-
čin dela med zdravniki za pljučne bo-
lezni in med kirurgi. Da je to pri nas
možno in potrebno, dokazuje kratka
doba dveh let, odkar je bil ustanovljen
samostojni kirurgični oddelek v zdravir
lišču Topolščica. V tem času je delovni
kolektiv zdravnikov zavoda, operaterjev
iz ljubljanske kirurgične klinike, sred-
njega in nižjega strokovnega osebja na
kirurgičnem oddelku in v operacijskem
traktu ob stalnem izpopolnjevanju na-
činov dela postal homogena skupina sa-
nitetnih delavcev, ki brezhibno opravlja
svoje delo.
Operativni uspehi, ki omogočajo po
dveh letih že tudi gotove zaključke
glede trajnih rezultatov na operiranih
bolnikih, so bili objavljeni na med-
republiških zdravniških Iconferencah in
v strokovnem časopisju. Vsestranska
priprava bolnika za operacijo zahteva
mnogo laboratorijskih, rentgenskih,
elektrokardiografskih, bronhoskopskih
in kliničnih preiskav. Večje operacije
se vršijo v narkozi. Aparat za narkozo
je izdelalo podjetje »Idro« iz Celja.
Za izhod kirurških posegov je zelo
važna nega bolnika neposredno po ope-
raciji. Ko bolnik nekoliko okreva, je
premeščen nazaj na oddelek, od koder
je prišel na operacijo. Nadaljnjo bolni-
ško nego na operiranem bolniku oprav-
ljajo tukaj bolničarke pod vodstvom
glavne sestre kirurškega oddelka, ki se
je šolala eno leto v inozemstvu.
Tudi po odpustu iz zavoda vodi ki-
rurgični oddelek s pomočjo lastnih po-
pisov bolezni evidenco o nadaljnji usodi
operirancev, ki od časa do časa priha-
jajo na kontrolne preglede.
Delo kirurgičnega oddelka zdravilišča
Topolščice znatno pripomore k zdravil-
nim uspehom vsega zavoda, ki s svojimi
304 bolniškimi posteljami krepko posega
v protituberkulozni boj v naši deželi.
S. M.
if Rogaški Slatini SO oikrììì spomenilc padlim borcem
SPOMENIK JE ODKRIL TOV. BORIS KIDRIČ — VELIKO ŠTEVILO UDE-
LEŽENCEV^ IZ SLOVENIJE - BORIS KIDRiC IN NARODNI HEROJ SE-
KIRNIK ČASTNA OBCANA ROGAŠKE SLATINE — MAJHNA UDELEŽBA
CELJANOV IN OKOLIČANOV
V nedeljo je bil za občinski ljudski
odbor Rogaška Slatina zelo svečan dan.
Odkritje spomenika padlim borcem v
^0B je privabilo v Slatino veliko šte-
vilo domačinov in gostov skoraj z vse
Slovenije. Med odličnimi gosti so bili
Predvsem predsednik gospodarskega
Sveta FLRJ tov. Boris Kidrič, podpred-
sednik vlade LRS tov. Ivan Maček in
dr. Marjan Brecelj, guverner Narodne
banke FLRJ tov. Sergej Krajgher, na-
rodni heroj polkovnik Janko Sekirnik,
dalje predstavniki partijskih vodstev iz
Celja, Ptuja in Trbovelj, kakor tudi šte-
vilni predstavniki najrazličnejših mno-
žičnih organizacij iz sosednjih okrajev.^
Skušamo na kratko opisati potek te'
svečanosti. •
SVEČANI ZUNANJI IZGLED IN
PRIHOD GOSTOV
yPrihajajoče goste, ki so v množicah
ihajali v ta prelepi kot slovenske
mije, je Rogaška Slatina že na zunaj
sprejela z ugodnimi vtisi. Krajevne or-
Sanizacije so si zelo prizadevale, da bi
Svoj kraj pripravile na slovesnost, kot
jo zasluži pomembnost tega dne. Vse
Slavne ulice so bile temeljito očiščene,
^zaljšane in v zastavah. V senci košatih
'ireves razsežnega parka so pripravili
zatočišče pred pripekajočim julijskim
koncem.
Po železniških progah s slovenske in
'hrvaške strani so pripeljali posebni in
'"^dni vlaki številne goste. Po vseh ce-
stah so v Slatino drveli nabito polni
avtomobili gostov. Na postaji je vsako
skupino   pričakala    godba.   Največji
°bisk je bil s hrvaške strani in iz trbo-
veljskega okraja, od koder je udeležen-
ih spremljala tudi rudarska godba. Vlak,
je pripeljal čez hrvaško mejo, je bil
^ko nabit, da je morala v pomoč po-
gona lokomotiva in se je zaradi tega
^četek svečanosti nekoliko zavlekel.
Središče Slatine je mrgolelo kot
mravljišče, ko so na častni oder prišli
odlični gostje. Navzoči so prisluhnili^
ko je predsednik občinske organizacije^
ZB dal besedo tov. Kidriču. '
IZ GOVORA
TOVARIŠA BORISA KIDRIČA
Govor tovariša Kidriča je bil kratek
in je v jedrnatih besedah povedal
ogromno. V svojem govoru se je pred-
vsem dotaknil pomena tega dne za Ro-
gaško Slatino. Poudaril je: Največje
zasluge za to, da je danes Rogaška
Slatina na dostojnem mestu v skupni
zgodovini NOB, ima Komunistična par-
tija, ki je v tem bivšem gnezdu buržo-
azije in nemčurstva vodila ostro borbo
in vzgajala ljudi.
Borba, ki so jo naši narodi dobojevali
kot zmagovalci, je bila težka, zahtevala
je žrtev. Opravila je z buržoazijo in
nacionalnimi sovražniki hkrati, združila
vse naše narode v trden zid, ki ga ni
mogoče več omajati, trdno pest, ki se bo
znala postaviti po robu vsakomur, ki bi
našim, narodom želel odvzeti svobodo in
pridobitve NOB. Rogaška Slatina kot
nekdanji luksuzni kotiček kapitalistov
in protinarodnih elementov, je danes
zdravilišče delovnih in naprednih ljudi.
Zdravilišče kakor tudi steklarsko indu-
strijo vodijo delavci in uslužbenci. Prvič
v zgodovini je ta s prirodnimi lepotami
obdarjen kraj last njegovih prebivalcev
in s tem v zvezi last vsega naroda.
Del svojega govora je tov. Kidrič po-
svetil naši gospodarski politiki. Omenil
je, da je od nas odvisno, kako bomo v
prihodnosti živeli. Zavest, da smo ko-
vači svoje sreče, mora voditi naše delo
tako, da bomo kos trenutnim težavana;
in da bomo čimprej izšli iz položaja, kt
vsekakor še ni rožnat za delovnega člo-'
veka. Opozoril je navzoče, da so vsi
skupaj  dolžni  vzgajati  našo  ljudsko
oblast in vodstva podjetij. Preprečevati
je treba pojave nedemokratičnosti in
samovolje ambicioznih ljudi, pa naj se
pojavijo kjerkoli.
Dalje je tov. Kidrič omenil tudi zavi-
ralce današnjega razvoja, predvsem pa
cerkvene predstavnike oziroma tiste, ki
slepo delajo po direktivah Vatikana zo-
per lastno ljudstvo. Jasno je določil
delokrog enih in drugih. Duhovnik se
brigaj za cerkev, za našo bodočnost, za
naše odnose z zunanjim svetom in za
naše gospodarsko in notranjepolitično
življenje pa se bomo brigali mi — ljud-
stvo kot nosilec ljudske oblasti. Vatikan
se danes bavi pretežno s stvarmi, ki mu
niso pravzaprav nič mar, tisto malo pa,
kar opravljajo resnično cerkvenega, ni
nič drugega kot krinka za intrigiranje
in vmešavanje v politiko.
Na koncu je tov. Kidrič pozval na-
vzoče, naj čuvajo pridobitve NOB. Naj
čuvajo s krvjo borcev pribor j eno svo-
bodo, za katero so dali življenja med
tisoči tudi rojaki Rogaške Slatine. Njim
se bomo oddolžili najbolj, če bomo iz-
polnili njihove ideje o boljšem življenju
in o socializmu in če bomo pripravljeni
vzeti orožje v roke za obrambo vseh teh
velikih pridobitev.
Govor tov. Kidriča je spremljalo na-
vdušeno vzklikanje Partiji in odobra-
vanje njegovih korenitih misli.
Ko je predstavnik občinskega odbora
Rogaška Slatina prečital odločitev, da
se rojaka Rogaške Slatine in prvoborca
za socializem in našo svobodo tovariša
Kidrič in narodni heroj Sekirnik ime-
nujeta za častna občana Rogaške Sla-
tine, je bil z odkritjem spomenika sve-
čani del tega dne zaključen.
Predstavniki množičnih organizacij so
položili pred spomenik številne vence z
izrazom zahvale velikim žrtvam borcev
za svobodo.
SVEČANO RAZPOLOŽENJE
JE TRAJALO DO NOCi
Po glavnem delu svečanega odkritja
spomenika so se množice razšle po Ro-
gaški Slatini. Le majhen del udeležen-
cev je bil tako srečen, da je lahko po-
begnil pred sončno pripeko v velik pla-
valni bazen. Drugi so se morali hladiti
pod košatimi drevesi in si s hladnimi
pijačami hladiti telo vsaj od znotraj.
Popoldne so bile v Slatini prve avto-
moto dirke. Udeleženci so si lahko ogle-
dali nogometni in šahovski turnir, med-
tem ko so zvečer najbolj vztrajni pri-
sostvovali tudi svečani akademiji.
Ob koncu bi pristavil le tole. Iz Celja
in okolice je bilo razmeroma najmanj
udeležencev. Baje ima Rogaška Slatina
ob »navadnih« nedeljah s te strani več
obiskov, kot jih je imela na ta dan.
S tem se Celjani niso nič kaj postavili.
Deloma jih opravičuje kopica nedeljskih
prireditev in med njimi »Bajna noč«,
če lahko opravičilo s takim izgovorom
utemeljujemo.
Dober primer sodelovanja med vojaško in civilno zdravstveno službo
v  Celju
Na pobudo vojaških oblasti in sani-
tetne sekcije Združenja rezervnih ofi-
cirjev je bil ob koncu preteklega me-
seca v Celju organiziran tečaj vojne
medicine, ki je trajal pet dni in ga je
obiskovalo 46 zdravnikov iz Celja, oko-
lice, Šoštanja, Trbovelj in Krškega. Or-
ganizatorji tečaja so bili kapetan dr.
Cvrtila in primarij bolnice dr. Šušteršič.
Gmotna sredstva sta preskrbela MLO
Celje in OLO Celje-okolica. Predavanja,
ki so jih predvajali zdravniki celjske
bolnice, so bila skrbno pripravljena.
Pridobljeno znanje je bilo pri vseh ve-;
liko. Poleg predavanj so imeli tudi
praktične vaje. Ogledali so si tudi dva
vojaško-sanitetna filma.
Ob zaključku tečaja sta bila navzoča
tudi polkovnik kirurg dr. Klajnhapel
Franc in pd. polkovnik epidemiolog dr.
Kovanjko Irina. Tečaj je imel izreden
uspeh saj je pokazal povprečno oceno
4,84.
To je bil prvi tovrstni tečaj v državi
in lahko služi tudi drugod za zgled.  T.
AKADEMIJA KRAJEVNEGA ODBORA
RDEČEGA KRIZA V LISCAH
ki je bila v nedeljo na vrtu restavracije
»Dom« je zelo uspela. Otvoritveni govor je
zakl.jučil pester in zelo lep program (13
točk). Obisk ni bil ravno velik, ker je bilá
prireditev prezgodaj in ker je bilo prevei
»zastonjkarjev« okoli vrt&, čeprav je bil«
vstopnina nizka.
Težišče organizacije je bilo na predsednici
odbora RK tov. Seničarjevi, večina ostalih
članov je bila pasivna. Veliko pomoč je nu-
dila tudi uprava »Doma«. vd.
stran 2
.>SAVINJSKI VESTNIKsdne 12. julija 1952
Stev. 25
„Prosvetno delo"
duhovnika Žganka iz Kunigunde
Lepo je naše zeleno Pohorje in nepo-
zabni so spomini na čase, ko se je slo-
vensko ljudstvo borilo proti okupatorju
za osvoboditev domovine. Pri tem ve-
likem boju so tudi pohorski kmetje
veliko žrtvovali. Okupator je zažigal
kmetije, pohorski sinovi so dajali svoja
življenja. Lahko rečemo, da ni hiše,
ki ne bi sodelovala v tej častni borbi.
Danes pa, ko se bije borba za izgraditev
socializma in za dobrobit ljudi, se naj-
dejo še taki ljudje, ki izkoriščajo verski
čut naših poštenih pohorskih kmetov v
njih podle namene. Prepričani smo, da
se vsaka poštena pohorska mati, ki je
preživela težko borbo za osvoboditev,
bori tudi za dobrobit svojega naroda in
si ničesar bolj ne želi kot mir ter na-
predek njihovih otrok.
Na Kunigundi kraljuje gospod župnik
Zgank, ki izrablja pošteno in preprosto
ljudstvo v gonji proti naši borbi za iz-
gradnjo socializma. Noče razumeti, da
so minuli tisti časi, ko je za časa stare
Jugoslavije lahko izrabljal verska ču-
stva ljudi v politične namene. Ponovno
poskuša dvigati glavo, kar nam bo pri-
kazal naslednji dogodek:
Pred nekaj časa je župnik Zgank ma-
ševal na delavnik pri podružnici na
Resniku. Ker je bila šola za časa vojne
požgana, se vrši pouk sedaj v bivši
mežnariji, ki je v napol porušenem
stanju. Vaščani, skupno s člani KZ in
z drugimi člani Fronte in množičnih or-
ganizacij, se trudijo, da bi postavili
novo šolsko poslopje. Zlasti tov. Pačnik
Avgust, kmečki sin, bivši borec NOV,
si prizadeva, kljub bolezni, da se čim
prej zgradi novo šolsko poslopje.
Ob priliki, ko je župnik Zgank v tej
vasi maševal, je zahteval od učiteljice,
da prekine s poukom, ki se vrši v mež-
nariji in da mora biti le-ta ta dan nje-
^u na razpolago. Ker se učiteljica za-
veda svoje dolžnosti, mu ni odstopila
mežnarije, temveč je nadaljevala s po-
ukom. Zgank ji je na to izjavil, če se
ne boji peklenskega ognja in, da bo po-
gubljena, ker v takih gospodovih dneh
poučuje otroke, namesto, da bi jih po-
slala v cerkev.
Isto tako je tovarišu Pačniku izjavil,
da bi bilo bolje, če bi se brigal za ob-
delavo svoje zemlje, kot pa da izgublja
čas z iskanjem sredstev za postavitev
nove šole. '
Sola in kulturni napredek otrok, so
torej gospodu Zganku trn v peti. Iz-ч
gleda, da je proti temu, da bi otroci
pridobili čim več znanja in kulturne iz-i
obrazbe in da bi si postavili novo šolsko
poslopje. Verjetno se boji, da ne bi
njegove grožnje s »peklenskim ognjem«
več zalegle in da ljudje ne bi imeli
strahu pred pogubljenjem. Prebivalci
vasi Resnik svetujejo gospodu Zganku,
naj se raje briga za svojo faro, kakor
da jim grozi s »peklenskim ognjem«, v
kolikor so ga voljni poslušati. Poleg te-
ga je gospod Zgank posodil šivalni stroj
v uporabo Mirnik Antonu iz Kunigunde
št. 25, da je kot krojač lahko šušmaril.
Mirniku, ki ni hotel plačevati davka bi
morali zapleniti šivalni stroj. Ko je
župnik za to zvedel je vzel šivalni stroj
in ga posodil drugam. Koliko je plačal
Mirnik Zganku za šivalni stroj, sicer ni
znano, dejstvo pa je, da je na tak način
podpiral šušmarstvo in zasluži isto ka-
zen kot Mirnik.
Župnik je imel dovolj prilike, videti
vse strahote fašistične okupacije, saj je
bil za časa okupacije edini duhovnik v
tem območju, ki ga okupator ni izselil.
Zato mu povemo, naj obračuna raje s
svojo vestjo in naj ne napada vzgoji-
teljev naše mladine, ki zastavljajo vse
sile, da v tako težkih pogojih, kot so
ravno na Resniku, skušajo nuditi otro-
kom vsaj osnovne pogoje za bodoče
življenje.
Zakaj Nemci Zganka niso izselili ni
znano, vendar pa je v njegovi pisarni
na koledarju,še vedno slika Hitlerja, 2a
katerega pravi, da mu je v spomin. Iz-
gleda, da je gospodu v najtežjih dneh
okupacije kar dobro š^o, ko si še danes
hrani Hitlerjevo sliko.
Člani KZ v Konjicah so obračunati z razgrajači
Splošna KZ v Konjicah bi morala
imeti svoj izredni občni zbor že 22. ju-
nija, vendar pa zaradi slabe udeležbe in
razdiralnega dela posameznih članov
odbora, ni uspel. Tem članom je bila
namreč trn v peti KDZ Golič, ki naj bi
se po sklepu zadružnikov priključila kot
zadružno posestvo k splošni KZ. Clan
KZ Kuk je celo izjavil, da če se to
zgodi, izstopi takoj iz zadruge, čeprav
je verjetno pozabil, da mu je ta KZ
dala podporo 10.000 din za njegovega
sina, ki je v kmetijski šoli.
Popolnoma drugačno sliko pa je po-
kazal občni zbor preteklo nedeljo. Ude-i
ležila se ga je večina goliških zadružni-j
kov, poleg starih članov KZ pa je bilo
navzočih kar lepo število delavcev, ki
so v preteklem tednu vstopili v zadrugo.
Okoli 90 jih je, kar je res lepo število.
S svojimi izkušnjami, ki jih že imaJQ
pri delavskem upravljanju v podjetjih^]
bodo lahko tudi mnogo koristili zadrugi^
elasti pa še v tem, da bodo skrbeli za'
pravilni politični in gospodarski razvoj
zadruge. Med njimi je tudi nekaj manj-
ših kmetov iz bližnje okolice.
Razprava je pokazala, da je poštenim
zadružnikov dosti do tega, da bi njihova
eadruga uspevala. V ospredje so zlasti
postavili vprašanje selekcije živine.
Mnenja so, da bi za te kraje najbolj
odgovarjala sivorjava dolenjska pasma,
ki se je že sedaj obnesla. Pol milijona
dinarjev je zbor odobril odboru za ta
namen. Čimprej bo treba tudi rešiti
vprašanje postavitve lastne mlekarne
in urediti zbiranje mleka, kar je naloga
upravnega odbora. V načrt bodočega
dela so predlagali še nabavo lastnega
kamiona in prevzem vinske kleti od
OZKZ. Tudi priključitev goliške delov-
ne zadruge je bila v celoti sprejeta ter
bo ta sedaj zadružno posestvo, kar bo
ea splošni gospodarski razvoj in napre-
dek KZ velikega pomena. Ker se je s
tem zadruga močno razširila, istočasno
pa prevzela veliko odgovornost za vod-
stvo zadružnega gibanja v samih Konji-
cah in bližnji okolici, so bili v odbor
izvoljeni tudi taki člani, ki s svojim
dosedanjim delom jamčijo, da bodo te
naloge izvrševali.
Na predlog več zadružnikov je bil na
zboru še sprejet sklep, da se iz zadruge
izključi člana Ivana Leskovarja in Kuka,
ki sta s svojim odkritim rovarjenjem
skušala doseči to, da bi se zadruga raz-
bila. Toda pošteni zadružniki, ki jih je
velika večina, so to njihovo namero
pravočasno opazili in jima povedali, da
gnilobe v zdravem zadružnem telesu ne
potrebujejo, še manj pa takih, ki bi —
sedeč v upravnem odboru, izkoristili to
priliko za odkrito delovanje proti za-
družništvu na vasi. L. V.
Likvidirali smo zakotne bike
Vitanje s svojo okolico je v celjskem
okraju znan in dobro razvit živinorejski
kraj s pomursko pasmo gojeve živine,
ki v glavnem prevladuje. Ze pred dru-
go svetovno vojno so napredni vitanjski
živinorejci spoznali važnost in pomen
smotrne živinoreje in si ustanovili svo-
jo živinorejsko organizacijo. Toda vojna
vihra druge svetovne vojne je prekinila
plodno delo in uničila sadove neumor-
nih živinorejcev. Okupacija je zasekala
globoke rane, katerih posledice so se
čutile še dolgo po osvoboditvi.
Vendar naši živinorejci niso klonili;
zavedali so se, da je pospešeno delo za
obnovo in dvig živinoreje ena od naših
prvih in najnujnejših potreb. Niso po-
zabili, da pristopajo k plemenitemu de-
lu, ki ga vršijo lahko samo vestni, po-
šteni in nesebični ljudje, da to delo ne
koristi samo poedincem temveč tudi
skupnosti. Potrebna je samo dobra volja
in razumevanje za skupno delo. No, te-
ga jim ni manjkalo!
V juniju lani je bil v Celju ustanov-
ljen pri Okr. zadružni zvezi kmetijskih
zadrug Svet za živinorejo in kmalu na-
to prve živinorejske selekcijske organi-
zacije, med katerimi je tudi vitanjska.
Zopet so se pojavili stari »asi«: Hrustelj
Jože, Jelenko Anton, 73 letni Berčnik
Alojz in drugi, ki so bili ustanovitelji
že predvojne živinorejske organizacije
in prevzeli v svoje roke novo. Pristopili
so takoj k načrtnem delu. S pomočjo
Okrajne zveze kmet. zadrug, kmetijske-
ga odseka so zaorali prvo brazdo ...
Pričeli so sprejemati krave v rodov-
nik, tetovirati teleta, licencirati bike;
uvedli so molzno kontrolo in vse kar
je potrebno, da gre z načrtno odbi
selekcijo pride do standardne pasn. , ^
katere bi bila kasneje mogoča odbir^
najboljših predstavnikov.
Toda Vitan j cani so se pri tem svojec
delu znašli pred neprijetnim proble..
mom: kako se rešiti takozvanih zakot,
nih ali »črnih« bikov, ki skačejo bre^
»obrtnega lista«, kakor se je pošalil ne-
ki hudomušnež? Problem ni bil lahejj^
rešiti ga je bilo treba na vsak način y
najkrajšem času! Kajti takšni zakot,
neži so po navadi prave nakaze, zelo
malo podobni bikom, križanci vseh mos
gočih pasem. Imajo izobilje konstitucija
skih napak, ki so dedne in ki jih pre,
našajo na svoje potomstvo, ki na ta
način izgubi svojo plemensko in eko,
nomsko vrednost. Cesto so ti biki tu(Ji
spolno okuženi.
Kontrola nad temi biki, na tako ob.
sežnem hribovitem terenu, je bila zarg«
težavna. Posebno še zato, ker jih lasi
niki niso prignali na licenciranje in a(|
jih prikrivali. Poleg tega pa so jih ščlj
tili tudi lastniki krav, ki se niso
vedali škodljivih posledic in so se zal
dovolj ili s tem, da jim krav ni bilB
treba goniti daleč k plemenskemu bike
plačati skočnine ali pa so isto plačaj
»po znažini ceni«. Nekateri so govorili;
»Saj bik ni tako slab — mleko pa le|
napelje« ...
Treba je bilo organizirati pravo ob
veščevalno službo za zbiranje podatkov
o teh »črnuhih«, katere je bilo treba
onemogočiti v njihovem škodljivem de
lovanju   in   jim   pobrati   »obrtnice
Uspeh je bil presenetljiv. V šestih dneđ
je bilo kastriranih nič manj  kot ЗзГ
»grešnikov« vseh starosti. .Veliko, nekaj
nad polovico od tega števila pa so jih
dali kastrirati lastniki že prej iz strahuj
da jih ne bi zasegla roka pravice.
V teh šestih dneh je bilo mnogo inteJ
resantnih doživetij. Pa tudi raznih »prij
jetnih« sprejemov ni manjkalo. Vest
čiščenju se je dokaj hitro raznesla. Ne
kateri, ki so odšli na delo, so iz previd
nosti jemali svoje ljubljence s seboj i
jih skrbno skrivali v gozdu, kjer s
mirno v senci prežvekovali in čakali d
mine »huda ura«. Ali budnemu očes
petčlanske »leteče živinorejske patrole
se niso mogli izmakniti.
Dobili smo tudi takšne, za katere niti
vedeli nismo. Postali pa so žrtev ljudske
nevoščljivosti: »Zakaj ne bi rezali tudi
sosedovega, če so mojega« — in zopet
je bil eden manj!« In tako je šlo po
vrsti iz vasi v vas: Stenica, Spodnji Do
lič. Brezno, Paka, Ljubnica, Rakovec...
Našli so seveda tudi nekaj dobrih
bikcev, ki se bodo lahko uporabili za
pleme. Za pleme bi se po pravilih se-
lekcije moralo priznavati samo živali i
znanim poreklom in le izjemoma živali
brez rodovniškega porekla. Toda za-
enkrat, dokler nimamo na razpolago do
volj plemenskih bikov, se bomo morali
zadovoljiti s tem kar imamo na razpo-
lago.
Malo je bilo tistih, ki so pravil
razumeli to akcijo. To ni nič čudneg
če upoštevamo, da so to ljudje iz z
kotnih hribovskih vasi in jim še
dovolj jasno za čem stremi danes na
predna živinoreja in kakšne so novej
znanstvene pridobitve na tem polju.
Spoznavanje in razumevanje doseda
njih izkustev živinorejske prakse je
potrebno vsakemu naprednemu živino-
rejcu, tako iz biološkega kot iz ekonom
skega gledišča, če želi doseči pri vzga|
janju živali postavljen cilj. Kajti p
njegovem delu mu z ene strani postaj
Ija meje sama priroda, z druge pa ek
nomski zakon rentabilnosti.
OBUDIL,! SO SPOMINK NA SLAVNE DNI
NAŠE BORBE
Minulo nedeljo je Krajevni odbor Zveze
borcev Rimske Toplice priredil na doma-
čiji tov. Deželaka Matevža v Ločah
pri Rimskih Toplicah lepo uspel partizan-
ski miting. Poleg bogatega sporeda, na ka-
terem so bile recitacije in pevske točke
pevskega zbora iz šmiklavža in Rimskih
Toplic, so nastopili tudi mladinci in pionirji
telovadnega društva »Partizan«.
O pomenu te prireditve je govoril major
JLA tov. Ivan čerin iz Rimskih Toplic,
ki je orisal, kako so že v prvem letu oku-
pacije našli na tej domačiji zavetje prvi
partizani pod vodstvom narodnega heroja
Staneta Rozmana. Prikazal je žrtve naših
narodov, ki so jih dali v tej borbi in na-
kazal naloge v naši nadaljnji borbi za mir,
neodvisnost in svobodo naših narodov.
Ob tej priliki so bile svojcem padlih bor-
cev podeljene tudi spomenice. Za tem so
udeleženci, ki so se mitinga udeležili res v
velikem številu iz vseh bližnjih in daljnjih
vasi in s tem ponovno manifestirali svojo
pripravljenost in ljubezen do NOB, kram-
ljali in obujali ob zvokih godbe vesele in
žalostne spomine iz borb in življenja parti-
zanov, ki so med narodnoosvobodilno borbo
delali in živeli s svojim ljudstvom v teh
krajih.
Koliko narodnega dohodka
prispevajo prebivalci konjiške občine?
Na svoji zadnji seji je občinski ljudski
odbor v Slovenskih Konjicah sprejel
tudi svoj letni proračun, potem ko so
ga že poprej na zborih volivcev teme-
ljito obravnavali tudi volivci sami, ki
so podali več predlogov, posebno pri
dodelitvi socialnih podpor.
V proračunu je za letos predvidenih
3,899.000 din dohodkov, ki izvirajo v
glavnem iz participacije davkov kmetov
in zasebnih obrtnikov, prav toliko pa je
tudi izdatkov. Dobro tretjino od tega
zneska je predvideno za izdatke držav-
ne uprave na občini, kjer je skupaj za-
poslenih 11 ljudi. Z ozirom na prejšnje
KLO, kjer je bilo zaposlenih 30 ljudi,
je tu dosežen prihranek okoli 2 in pol
milijona dinarjev. Za operativne izdat-
ke občine je določenih 420.000 dinarjev.
Precejšnji znesek, in sicer 1,139.000
dinarjev, je v proračunu določen za
prosvetno-kulturno dejavnost. V tem so
obseženi vsi izdatki za šole (razen plače
učiteljev in profesorjev), kot so kurjava,
Učila, plače snažilkam itd., predvidenih
pa ni nobenih investicij. Od tega zneska
odpade največ na osnovno šolo in nižjo
gimnazijo v samih Konjicah.
Za podpore socialno ogroženim ose-
bam je namenjenih 510.000 din, kar pa
nikakor ne krije vseh potreb za 80 ljudi,
ki to podporo prejemajo. Na zadnjih
zborih volivcev so sicer po predlogih
volivcev nekatere izbrisali, ker so začoli
dobivati pokojnino ali so vzdrževani na
kak drug način. Za kritje vseh teh iz-
datkov je ljudski odbor izdal odlok o
triodstotnem prispevku, ki ga bodo pla-
čali kmetje in obrtniki na osnovi svo-
jega letnega davka. Računajo, da bo na
ta način prišlo v občinsko blagajno oko-
li 200.000 din, tako da bo skupaj za pod-
pore nekaj čez 700.000 dinarjev.
Poleg teh večjih zneskov je v prora-
čunu še 300.000 din za komunalne stvari
(kanalizacija, razsvetljava in vzdrževa-
nje trga), za ceste je določenih 40.000
dinarjev, gasilci bodo dobili 30.000 din,
medtem ko je znesek 130.000 din v pro-
računu kot rezerva.
Zanimive so tudi ugotovitve, ki pri-
kazujejo, koliko narodnega dohodka
prispevajo prebivalci konjiške občine.
Na njenem območju živi sedaj 7170 pre-
bivalcev, od katerih se jih 5500 preživlja
s kmetijstvom ali obrtništvom ter iz
svobodnih poklicev. Od teh je 1100 dav-
koplačevalcev in plačajo na leto okoli
10,000.000 din davka, kjer odpade na
posameznika 1800 din. Okoli 800 delav-
cev, ki imajo približno 1600 družinskih
članov, pa bo v letošnjem letu ustvarilo
za okoli 300,000.000 din vrednosti, kar
pomeni, da pride na vsakega po 375.000
dinarjev. Prav iz tega se vidi, da delavci
dajejo skupnosti dosti več od ostalih!
poklicev.
L. V.
Frontna slavnosi v Zagrada in še kaj
Na terenu Zagrad-Pečovnik se delo v OF ini
raznih društvih uspešno razvija. Na rednih'
sestankih, ki se jih udeležuje velik del od-
bornikov, so rešili več vprašanj z raznih pod-
ročij dela. Tako so žene združene v AFŽ na-
povedale sosednim Polulam tekmovanje, ki
so ga le-te s pridržkom nekaterih točk spre-
jele. Pridne žene si dajo mnogo truda pri
vzgoji mladine, katero bodo učile zlasti roč-
nega dela. Izven tega pa imajo namen usta-
noviti pionirski odred in urediti igrišče za
odbojko. Njih prizadevnost je izražena tudi
v nedavnem skupnem nedeljskem izletu do
ribogojnice pod Hudičevim grabnom, kate-
rega se je udeležilo veliko število otrok z
materami.
Društvo »Sloga« deluje najživahneje s svo-
jo odrsko sekcijo. Ob priliki republiškega
gasilskega tekmovanja je v Dramljah gosto-
valo z ljudsko igro. Načrti društva govore,
da razgibanost ni le trenutna, posebno, če
bodo dobili še strokovno pomoč pri članih
Mestnega gledališča. Gasilci so se takrat z
vso vnemo lotili dograditve gasilsekga doma,
kar  priča pravkar  dograjen  gasilski  stolp,
ki ga je treba le še ometati in notranje opre-
miti.
Odbor OF je 9. julija sklical množični se-
stanek, kjer so se pogovorili o raznih komu-
nalnih delih, ki jih bo treba pri mestnem
občinskem odboru odločneje zagovarjati. Na-
loga prebivalstva je, da skupaj prouči po-
trebe po elektrifikaciji in najnujnejših po-
pravilih cest in poti. Posebno pereče je tudi
vodovodno omrežje, ki ga bo spričo poveča-
nega števila prebivalstva treba še razširiti.
Pomanjkanje vode je v tej sušni dobi poseb-
no veliko. Nekateri deli terena sploh nimajo
zdrave pitne vode. Navezani so na improvi-
zirane vodnjake ob potoku, kamor se steka
vse premalo prečiščena voda. Lanskoletna
tifuzna obolenja v Zagorju bi morala biti
našim odgovornim sanitarnim činiteljem znak,
da je zlo bolje preprečiti kakor odpravljati.
Zato ne velja ostati pri že zgrajenem vodo-
vodnem omrežju, ampak pomisliti tudi na
ostala področja.
Še nekaj. Otroci so se navadili trgati vse
vrste lepakov raz oglasnih mest. Dolžnost
staršev je, da mladino o škodljivosti takih
dejanj pouče. N. V.
Nq kozjansko - planinskem predelu
bo do Dneva vstaje zagorela električna luč
Marsikateremu tujcu, ki gre skozi
kozjansko-planinski predel, se mu ta
svet z visokimi griči, na katerih so pri-
jazne vasice in naselja, vtisne globoko
v spomin. Okupator pa tudi temu pri-
jaznemu kraju ni s svojo zločinsko roko
prizanesel. Z zadnjimi silami je uničil
domove tukajšnjemu ljudstvu. Ko so
9. maja 1945 planinski hribi zadihali v
novi svobodi, je bil pogled nanje kaj
žalosten. Same ruševine, le tu pa tam
je še stala kaka cela stavba.
Ljudje pa niso klonili. Kakor so bili
borbeni v vojni, takšne so se pokazali
tudi v času obnove svojih požganih do-
mov. Z lastnimi silami in veliko po-
močjo okrajnih in republiških ustanov
6o do danes pretežno vse obnovili. Ljud-
stvo pa, ki se je v težkih in napornih
letih obnove tako zgradilo in utrdilo, je
uvidelo, da se delo z obnovo ne sme
končati, ampak je treba stremeti za
tem, da se gospodarsko in kulturno čim
više dvigne. Kozjansko-planinski kraj
ne sme obdržati staro lice pred letom
1941.! Mora se povezati s svetom in do-
biti vse možnosti za nadaljnji razvoj.
Tako so spomladi 1951 začeli na pla-
ninskem sektorju z gradnjo elektičnega
voda od Lisične do Planine in je delo
tako napredovalo, da je do 22. julija
istega leta bil 9 km dolgi vod dograjen.
Ker pa s tem še polovica dela z ozirom"
na zgraditev omrežja ni bila opravljena,
je bilo potrebno, da se k nadaljnjemu
delu pristopi z novo podvojeno silo. In
res, kakor rečeno, tako tudi storjeno.
Vse ljudstvo s predsednikom elektrifi-
kacijskega odbora na čelu je z vso vne-
mo in energijo sodelovalo pri gradnji
omrežja in hišnih instalacij .Moramo pa
na tem mestu izreči zahvalo tudi OLOj
Celje-okolica, ki je to naše veliko deloj
podprl z denarno in materialno pomočjo.!
Letos bodo Sentvidčani, Planinci in!
Zagorjani Dan vstaje posebno slovesno
proslavili. Ne bo to samo praznovanje^
obletnice vstaje proti tujim vsiljivcem,;
ampak bo to še bolj praznik nove zma-'
ge naših ljudi — dobili bodo elektriko,
ki jim bo odslej služila in lajšala delo.
Za praznik vstaje oziroma na dan, ko
bomo prvič posvetili z elektriko, to je
20. julija, pa vabimo vse tovariše in to-
varišice nekdanjih in današnjih dni v
Št. Vid pri Planini, da skupno proslavi-
mo ta dan in se poveselimo ob uspehih
našega dela. B. J.
TAKIH ODJLOČB ne smemo izdajati
Državno trgovsko podjetje
»Preskrb il
št. Jurij pri Celju
št. 1235-52
Predmet : Odpoved službe.
Tov. K u g 1 e r  Jože
šofer pri Drž. trg. podjetju
»Preskrba«
Na osnovi zakona o državnih uslužbencih
!n na podlagi 80 člena ustave, Vam danes
odpovedujemo
3lužbeno razmerje med Vami in našim pod-
jetjem.  Službeno razmerje  preneha 31.  ju-
lija 1952.
Obrazložitev:
Ker nimamo lastnega prevoznega sredstva
In z ozirom na obe prevozni nezgodi je Vaša
zaposlitev pri nas nemogoča. Obstoja nevar-
aost, da se Vam z ozirom na težki teren zo-
pet kaj zgodi in bi v tem slučaju odpadla
odgovornost na naše podjetje.
Opomba:
Na to odpoved imate pravico pritožbe na
upravni odbor podjetja v 8 dneh.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Direktor:
Filač Karel 1. r.
Tov. Kugler ni državni uslužbenec in se
torej odločba ne more sklicevati na zadevni
zakon, člen 80 ustave, ki govori o nalogah
vlade nima z odločbo nobene zveze, je ne-
smiseln in z rokava stresen. Pri odpovedi ni
upoštevan odpovedni rok, niti določilo, ker
jo za starejše delavce potrebna soglasnost
sindikalnega sveta. Tudi o utemeljitvi bi
lahko debatirali, vendar je že navedeno do-
volj in lahko služi т opozorilo, da se z za-
konitimi predpisi ne moremo igrati.
Poglejmo  še to  odločbo, ki  oblikovno in
vsebinsko ni boljša od prve.
Kmetijska zadruga
Rifengozd Laško, dne 1. 7. 1952
Odločba
Upravni odbor Kmetijske zadruge Rifen-
gozd je sporazumno z nadzornim odborom
sklenil,
da se tov. Peperko Ruži, začasno za-
posleni pri zadrugi kot nižja gospodarska
pomočnica odpove službeno mesto s 1. 7. 1952.
Službeno razmerje preneha z ozirom na za-
časno zaposlitev 15. 7. 195Ì2.
Utemeljitev: Upravni odbor Vas je na-
mestil samo začasno, ker pa je v posloval-
nici potreba po moški moči, smo prisiljeni,
da Varf odpovemo službeno mesto.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tajnik: Predsednik:
Mlakar Franc 1. r. Marušič Alojz 1. r.
Peperkova je bila v službi brez name-
stitvenega dekreta, kar je nepravilno in ne
daje osnove, da za odpoved ne bi veljali ob-
stoječi predpisi. Začasno zaposlitev naša de-
lovna pravna zakonodaja v taki obliki kot
si jo zamišlja zadruga ne pozna in ne morejo
za njo veljati izjeme.
O utemeljitvi, kakor tudi o dejanskih vzro-
kih odpovedi bi se dalo mnogo več povedati
kakor tudi o moški osebi s katero namera
sadruga zamenjati tov. Peperkovo. O ieni|
bodo verjetno še nekje razpravljali in ver
jetno, da bodo nadzorni organi izrekli svoj«
odločno besedo.
Zanimivo je, kako nekateri odgovorni
ljudje, kljub temu, da že dolgo časa živijo '
naši novi državi z lahkoto, ne da bi imeli
slabo vest ali imeli malo človeškega obraz*
gredo mimo vseh predpisov.
Če tem ljudem ne bo pomagala lepa be-
seda, bo potreben nek drug ukrep, ki bo
prav gotovo zalegel. Zakonitost bomo čuvali
kljub temu, da marsikomu ne bo po volji.
K. F.
Slov, Konjice so postale mesto, toda . . .
Po nedavni novi upravni razdelitvi
LRS so tudi Slov. Konjice postale mesto.
Vendar pa s tem, ko je bil zakon izdan,
še ni vse urejeno. V samih Konjicah je
še precejšnje število napak, ki jih bo
občinski ljudski odbor prej ali slej
moral pričeti reševati, če hočemo, da bo
tudi izgled mesta tak, kot mora biti in
si ga Konjičani želijo.
Ena med temi je jarek, ki vodi skozi
vse mesto, od državnega posestva do
Dravinje. V njega se steka tudi vsa ka-
nalizacija z obeh strani. Toda ta jarek
je ob nevihti poln vode, ki se razliva
tudi po cesti in sili v nekatere hiše. V
njem je tudi prijetno zavetišče podgan,
ki v stranskih pritokih kanalizacije dobe
dovolj hrane. Na nekaj mestih se je
sicer v zadnjem času že pričel rušiti
obstranski zid in bo nujno treba misliti
na čimprejšnje popravilo, čeprav bo to
stalo precej denarja.
Tudi precejšnje število hiš že čaka
svoje obnove. Kar poglejmo njihovo zu-
nanjost, ki ni nič kaj privlačna. Skoraj
vse po vrsti potrebujejo »zdravnika«.
Večina njih ima že zelo slabo streho,
kjer voda prodira skozi zid in ga s tem
uničuje. Tudi žlebovi pri strehah so po-
stali že večji del neuporabni in ne slu-|
žijo več svojemu namenu.
Vprašanje gostinstva tvori v KonjicalJ
svoje posebno poglavje. Od vseh gostihf
je samo ena (Pri pošti) vsaj delno pri
merno urejena za sprejem gostov i^
ima nekaj sob za potujoče, druga (Pij
mostu) pa se ne more nič preveč poi
hvaliti s svojimi prostori. Sicer sta 5'
tu dve menzi, ki pa se manj ukvarjat*
s postrežbo potujočih gostov. Vsekakof
pa ne moremo iti mimo tega, da je
dveh gostiln ena še pred nedavnim de'
lala z izgubo, čeprav je znano, da
bila včasih v tem mestu vrsta gostilni'
carjev, ki pa so vsi lepo uspevali.
бе marsikaj bi lahko napisali iz Ko*
njic. O ureditvi cest, posebno stranskil^
o čistoči, o napisnih tablah, pa o trgoV'
skih lokalih itd. Vse to so stvari, ki ji'!
bodo v pretežni meri lahko Konjičani
sami rešili, vendar pa izgleda, da jih^
moral nekdo na to opozoriti. Svoj čas j*
bilo že ustanovljeno društvo, ki naj bi
bavilo z olepšavo, toda, tako kot se
rodilo, tako je umrlo in danes nihče ve^l
le ve, kdo je bil v njem funkcionaf'
Zato pa bo moral občinski ljudski odW
na to opozoriti svoje državljane.    L-^'
Stev. 28.
»SAVINJSKI VESTNIK«.dne 12. julija 1952
Stran 3
KULTURNI PREGLED .^»Savinjskega vestnika"
Tiho, a nič manj pomembno delo z mladino
Vila na Mariborski cesti v Gaberju,
kjer so se nekoč šopirili bogataši, nudi
sedaj v svojem okrilju zavetje nekaj
desetinam otrok. To je Mladinski dom
Tončke Cečeve, ena izmed manj znanih,
a tem bolj pomembnih socialno-vzgojnih
ustanov v Celju. V Domu je dobilo svoj
dom okrog štirideset šoloobveznih in
nekaj nad dvajset predšolskih, večino-
ma osirotelih otrok, potrebnih socialne
in vzgojne zaščite. Soloobvezniki obi-
skujejo celjske osnovne šole, tisti iz
predšolske dobe pa imajo v Domu svoj
vrtec. Le-tem se redno pridružuje zopet
nekaj nad dvajset zunanjih otročičev
zaposlenih mater.
O Mladinskem domu Tončke Cečeve
se v javnosti sliši bolj malo, tem bolj
živahno in na delu bogato življenje se
pa odvija dan za dnem v Domu med
mladino ob nenehni skrbi in pod bud-
nim očesom upravnice in obenem peda-
goške voditeljice tov. E. Koželjeve. Ne le,
da so našli otroci tukaj zavetje s streho
in oskrbo, temveč so deležni smotrne pa
vendar materinske vzgoje in nege, ki
teži za tem, da bi imeli in uživali v
Domu čimveč tople in sproščene do-
mačnosti. Poleg skrbi za telesni blagor
otrok posvečajo v Domu tudi vso po-
zornost njihovemu duševnemu in inte-
lektualnemu razvoju; šoloobvezni otroci
so deležni pomoči pri učenju, tisti v
vrtcu pa rajajo in se zabavajo z igro
in delom.
Ob zaključku šolskega leta so imeli v
Domu prisrčno slavje. Priredili so aka-
demijo z bogatim in pestrim sporedom
na prostem, v eni izmed prostranih sob
pa so pionirji razstavili svoje izdelke,
pravcate umetnije. Kakor se delo pio-
nirjev v Domu razvija v nekakih inte-
resnih krožkih, kjer se krešejo talenti
in razvijajo umske in ročne sposobnosti
in spretnosti v zavestnem tekmovanju,
tako so po krožkih razstavili tudi svoje
izdelke.
Na prvem mestu nas preseneti krožek
za ženska ročna dela s svojimi v resnici
lepimi in dovršeno izgotovljenimi izdel-
ki, ki glasno pričajo o veliki estetski in
praktični vrednosti smotrnega pouka
ženskih ročnih del na naš\h šolah. Zra-
ven so se zvrstili izdelki risarskega
krožka, kjer so zlasti še šolnike zani-
male razne didaktične igre za vse šol-
ske predmete. V nekoliko temnejšem
kotu sobe smo gledali »Svet pravljic«.
Tu smo videli po bujni fantaziji in s
tako imenovanimi ustvarjalnimi igrami
upodobljene najbolj priljubljene prav-
ljice o Rdeči kapici, Sneguljčici, Janku
in Metki itd. Svet pravljic so obkrožali
»keramični« izdelki, ki pričajo o iznajd-
ljivosti pa tudi spretnosti nežnih otro-
ških rok. Se najmanjši so se izkazali z
najrazličnejšimi umetnijami v upogi-
banju, izrezovanju in šivanju papirja,
kjer najde obiskovalec mnogo smisla in
pa vrednosti dela kot vzgojnega sred-
stva.
Se tako podroben opis razstave ne bi
mogel predočiti iste v vsej njeni pestro-
sti in vrednosti, le z ogledom se je obi-
skovalec lahko prepričal o sposobnostih
in vnemi mladih razstavljalcev, kakor
tudi o pomembnosti in uspehih tihega
dela, ki se v Domu razvija. Le škoda,
da so priredili razstavo že po zaključku
šolskega leta in da si je tako marsikdo
ni mogel več ogledati. Nekaj tega raz-
stavnega materiala bodo baje lahko vi-
deli na razstavi v okviru večjih prire-
ditev za proslavo petstoletnice našega
mesta.
Kn/iga
O ALBERTU
S I R K U
ALBERT SIRK:
Avtoportret
Celjsko kulturno življenje zadnjih let pred
okupacijo in po osvoboditvi je bilo tesno
povezano z imenom prof. Alberta Sirka, člana
slovenske likovne družine, ki je prišel v
Celju 1937, bil nato s tolikimi Celjani pre-
gnan v Srbijo, odšel po vrnitvi 1945 v Trst.
V Celje se je vrnil bolan na smrtj prav na
dan priključitve Primorske k svobodni Ju-
goslaviji septembra 1947 je prof. Sirk za-
ključil svojo življenjsko pot in našel na
okoliškem pokopališču zadnje domovanje.
Kot emigrant in žrtev fašističnega nasilja
je pribežal Albert Sirk 1929. leta v Slovenijo.
Nekaj let je učil v Št. Lenartu v Slov. gori-
cah, dokler ni prišel nato v Celje na gimna-
ejo. Čeprav je A. Sirk dosegel prav v Celju
iajvišjo stopnjo svojega umetniškega raz-
voju, vendar je ostal Tržačanom vzor ne-
uklonljivega borca za naše morje. Tako
razumemo, da mu je tržaška Gregorčičeva
založba, postavila z izdajo monografije, ki je
pravkar prišla tudi v naše knjigarne, izredno
lep in bogat spomenik. Pred nami je knjiga:
Fran Šijanec: Albert Sirk 1887—1947.
80 strani teksta in 44 slik (od teh 4 v
barvotisku) kot priloge. Med besedilom so
fotografski posnetki iz umetnikovega živ-
ljenja. Knjiga, ki je odlično tiskarsko delo
»Tiskarne založništva tržaškega tiska« v
Trstu, ima obliko velike osmerke (17x25);
izšla je v dveh izdajah: na krednem belem
papirju in na srednjefinem papirju. Celotna
izdaja je vezana; na ščitnem ovitku je bar-
vasta reprodukcija znanega portreta umet-
nikove matere.
umetnostni zgodovinar dr. Franjo Šijanec,
ki je pred okupacijo  služboval  v Celju in
je neposredno spremljal Sirkovo delo, je ћл-
iip»no mu nalogo, da napiše oris življenja
ia dela Alberta Sirka, ki se je edini med
starejšimi tržaškimi umetniki naše dobe raz-
vil v izrazitejšo in močnejšo umetniško in-
dividualnost, izvršil z ljubeznijo. Ob kritič-
nem orisu Sirkovega umetniškega razvoja in
deleža v slovenskem slikarstvu, je istočasno
posvetil njegovemu življenju toplo in živahno
pisano besedo, s katero je posegel na
področje, ki je različno od slovenskega v
ožjem pomenu besede. Pisatelj navaja že v
uvodu zanimivo paralelo : pesnik Igo Gruden
— slikar Albert Sirk, ko oba doživljata do-
mačo pokrajino in sočustvujeta s kraškim
Hovekom. Čeprav je moral Sirk od svojega
Wskega morja na zeleno Štajersko, je ostal
morju zvest in hrepenel po njem ter ga sli-
ial tako, kakor pred njim še noben slovenski
slikar; osvojil si je mesto prvega sloven-
skega marinista, prvega domačega slikarja
obmorskega življenja. Pri tem je črpal iz
doživetij v Sv. Križu pri Trstu, kjer je pre-
življal mlada leta med ribiči, spremljajoč
njih delo.
Iz teh osnov je zrasla tudi ta knjiga o sli-
karju in človeku A. Sirku, ki nam poda po
splošnih uvodnih besedah opis Sv. Križa pri
Trstu, t. j. miselnega kroga in duhovnega
okolja iz katerega je zrasel Sirk »ena naj-
bolj markantnih osebnosti primorskega kova«.
V drugem delu je opis pestrega življenja
Alberta Sirka, ki je hodil v realko v Trstu,
nato iskal pot v slikarstvo, a se vendar ni
mogel odreči sili, ki ga je vlekla k morju
in napravila iz njega odličnega mornarja,
kakršnega smo poznali in cenili tudi v Celju.
Kot »mornar« je ljubil živahnost in družbo,
zato je bil odličen pevec, igralec, režiser ter
inscenator. Humor ga ni zapustil niti v dneh,
ko je bil zaprt z ostalimi Celjani v kapucin-
skem samostanu nad Savinjo ; tu je s sotr-
pini izdal »Kapucinski Toti« (Toti list).
Tretji del knjige obsega poglavje »Umetni-
kova dela« v katerem je orisana umetniška
poi A. Sirka, ki je ustvaril ok. 700 del v
olju, oglju in akvarelu. Ze zgodaj dosega
Sirk v portretni risbi z ogljem pravo moj-
strstvo, kar je izpričal že na razstavi v Trstu
1927. leta. V Sloveniji je stalno razstavljal
in njegova sila je rasla od razstave do raz-
stave. Razvojni dobi zgodnje tržaške delav-
nosti so sledila zrela leta; v katerih so na-
stala lepa dela ob obalah Dalmacije in iz
pestiega makedonj^kega živ*ljenja, akvareli
pokrajin in tihožitja, risbe v oglju in ilu-
stracije. »Kar je v zadnjih letih pred vojno
ustvaril A. Sirk, uvrščamo med najvrednejše
stvaritve umetnikovega dela, tako da smatra-
mo tudi medvojno in povojno produkcijo za
odsvit žarišča zadnjih celjskih let« (Str. 46.)
Zadnji del knjige z naslovom »Pričevanja o
Sirku« je zanimivo dopolnilo vsemu, kar je
zbral avtor monografije, ki pravi, da so ta
pričevanja dopolnitve žive in resnične po-
dobe umetnikove osebnosti«. Pričevanja so
prispevali Albert Širok, Janko Furlan, Fortu-
na« Mikuletič in Josip L'ršič. V drobnem dvo-
stolpnem tisku je zbrano še naslednje gra-
divo monografije : teksti A. Sirka, seznam
ilustracij, opisi in recenzije v tisku ter razna
literatura. Naslednji razdelek obsega naved-
bo razstav od 1. 1911 do posmrtnih spomin-
skih razstav v Celju, Trstu in okolici. Za-
tem sledijo opombe k posameznim poglavjem.
Iz vsega, kar je dr. Fr. šijanec napisal in
zbral v tej knjigi, spoznamo nekaj lepih in
vzornih odlik tega nekdanjega markantnega
Celjana; strnil jih je v karakteristiko: »Po-
leg neuporne delavnosti in najbolj resnobne
predanosti umetniškim idealom stopajo v
ospredje tudi druge bitne in zelo važne mi-
selne in čustvene konponente Alberta Sirka:
globoka ljubezen do domače zemlje, narodna
zavednost, plamteče rodoljubje in neugasna
vera v zmago pravice in svobode. Poln ener-
gije in volje je vztrajal v svoji borbi in se
je prebijal z neupogljivo odpornostjo.« (Str.
52.). Zaradi tega in tudi zato, ker je bil
in skoraj do zadnjega tudi ostal Albert Sirk
Celjan, nam je ta knjiga še posebej drago-
cen dar, za katerega smo hvaležni založnici
in dr. Franu Šijancu. B. G.
Kulturno-umetniški mčer na Teharju
Ne ravno številni gostje pri »Mlinar-
jevem Janezu« na Teharju so bili mi-
nulo soboto zvečer deležni posebno le-
pega in bogatega umetniškega užitka.
Vabilu okrajnega ljudskega odbora
Celje-okolica na gostovanje sta se od-
zvala člana ljubljanske opere tenorist
Janez Lipušček in basist Vladko Ko-
rošec. Zapela sta pesmi domačih in
tujih avtorjev in arije iz že prav popu-
larnih oper, ki se njihova umetniška
vrednost in trajnost zrcali prav v nji-
hovi popularnosti in priljubljenosti, da
so zaradi tega še danes najbolj obiskane
in željene na repertoarjih gledališč. Oba
umetnika sta bila deležna toplega spre-
jema in sta v dobri kondiciji dovršeno
zapela ter si na mah osvojila hvaležne
poslušalce. Občinstvo je sprejemalo vse
točke s prisrčnim aplavzom, posebno pa
je ugajal duet iz Smetanove »Prodane
neveste«, ki sta ga morala pač na
vztrajno željo ponoviti. Pri klavirju ju
je spremljala znana pianistka Trostova.
Nismo poklicani in tudi ni namen,
dotikati se strokovne ocene, vsekakor
pa je kulturno-umetniški večer s po-
sredovanjem glasbene umetnosti s stra-
ni priznanih članov ljubljanske opere
zelo dobro uspel in so prišli ljubitelji
glasbene umetnosti na svoj račun. Pravi
uspeh se zrcali v visoki moralni vred-
nosti prireditve take kvalitete. Še kako
pravilno je, da je tudi podeželje vsaj
tu in tam deležno kulturnih in umet-
niških dobrin, s katerimi razpolaga naša
narodna skupnost in katere ustvarjajo,
posredujejo in tudi uživajo v večji meri
naša kulturna središča. Posredovanja
kulturno-umetniških dobrin in užitkov
širšemu podeželju so združena s težava-
mi in finančnimi žrtvami, zaradi tega je
taka iniciativa OLO Celje-okolica vred-
na tem večjega priznanja. Prav škoda
je, da ni bilo za ta prvi kulturno-umet-
niški večer na Teharju nobene reklame
ne v Celju ne v Storah in tudi doma-
čini so zvedeli zanj od ust do ust ter
zadnji trenutek pohiteli na tako kvali-
tetno prireditev, ki je bila nazadnje na-
menjena tudi njim. Gostje in domačini
so poslušali koncert brezplačno.
Vsi trije umetniki so bili z vsem, kar
so na Teharju doživeli, zelo zadovoljni,
se o vsem pohvalno izražali ter pouda-
rili svojo pripravljenost za ponovno go-
stovanje ob prvi priložnosti.
Pravnuk Primoža Trubarja — Karel Trubar —
na obisku v Celju
v torek je Celje dobilo zanimiv obisk.
Na potovanju skozi domovino svojega
znamenitega pradeda se je potomec
očeta slovenske književnosti Karel Tru-
bar s soprogo in hčerkama oglasil tudi
v Celju. Po nalogu uredništva sem ga
poiskal v Mestnem muzeju, ko je v či-
talnici prebiral eno od prvencev Pri-
moža Trubarja — Novo zavezo in Dal-
matinovo biblijo. Ker nisem bil pri-
pravljen na poseben intervju, moj po-
govor z njim ni prav nič novinarsko iz-
zvenel, vendar sem zvedel marsikaj za-
nimivega:
Še ni dolgo od tega, ko so naši slo-
venski slovstveni zgodovinarji bili
mišljenja, da je Trubarjev rod izumrl.
To razveseljivo zmoto pa je odkril tov.
Gajšek, ki se je med svojim bivanjem
v Nemčiji zanimal za delovanje in po-
tomstvo pregnanega Trubarja. Istočasno
je tudi Karel Trubar želel izpopolniti
vrzeli svojega rodovnika in sta na ta
način »trčila« skupaj.
Današnji Karel Trubar je predstavnik
osmega rodu po Primožu Trubarju. Isto
ime nosi le še njegov brat. Zanimivo je,
da že nekaj rodov nazaj ni vedelo za
pravi izvor svoje rodovine. Posebno za-
nimivost pa predstavlja Trubarjev ka-
tekizem, ki je še sedaj v tej družini.
Knjiga je bila podedovana iz roda v
rod, citai je nihče ni, ker je pač niso
razumeli. Gost se dobro spominja, da
je bil v mladosti' večkrat karan, če se
je hotel dotakniti te hišne svetinje. Cim
so namreč starši videli, da se otroci
hočejo polastiti tajinstvene knjige, so
jim nakano preprečili z udarcem po
prstih. Knjiga je bila v hiši edina stvar,
ki jo je bilo treba najbolj čuvati.
Med fašistično vladavino, je Karel
Trubar imel dosti sitnosti. Nacisti mu
niso priznali arijevstva, ker je njegovo
ime z bratovim vred popolnoma osam-
ljeno med nemškimi priimki. Kdo ve če
so se ti »rasenteoriki« zavedali tega, da
je omenjeni potomec velikega moza, kl
je ogromno pripomogel, da se je slo-
vensko ljudstvo iztrgalo germanizator-
skim načrtom tisočletnih sovražnikov
naše materinščine in slovenskega na-
roda sploh.
Bilo bi mogoče napisati še marsikaj,
toda vse to bi terjalo mnogo več pro-
stora in temelj ite j šega študija, za kar
pa so predvsem poklicani strokovnjaki
s področja slovstvene zgodovine. Skoda
je, da je bil znameniti gost pri nas
prav v času, ko so bili naši celjski sla-
visti in zgodovinarji nedosegljivi. Po-
govor s Karlom Trubarjem bi jim v
mnogočem lahko koristil, pravtako pa
tudi njemu, saj z vso vnemo zbira po-
datke o življenju svojega slovečega pra-
deda.
Gosti so si pri obisku v Celju ogle-
dali Muzej, Studijsko knjižnico, Maksi-
miljanovo cerkev in drugo mestno le-
karno, kjer je bila rojena žena Primoža
Trubarja.
V popoldanskih urah so se odpeljali
v Laško in od tam v Loko pri Zidanem
mostu ter si ogledali kraje, kjer je de-
loval oče slovenske književnosti. Iz na-
ših krajev jih vodi pot v Ljubljano in
na Dolenjsko, nameravajo pa obiskati
tudi naš Jadran. ¡
Ob koncu koncertne sezone v Celju
Koncertna sezona 1951-52 je začela
posebno srečno. Slovenska filharmonija
je pripravila izvedbo Verdijevega
Requiema, izredno učinkovito glasbeno
stvaritev, ki je lahko dostopno tudi šir-
šemu občinstvu. Zaradi tega so ga tudi
Celjani navdušeno sprejeli in napol-
nili dvorano kina »Metropol« kot še
nikoli po vojni. »Requiem« je izvajal
150 članski orkester in zbor Slov. filhar-
monije ter solisti Zlata Gjungjenac,
Elza Karlovac, Rudolf Franci in Ladko
Korošec. Dirigent Rado Simoniti je vo-
dil celotni ansambel s sigurnostjo, s
temperamentom. Za Celje je bil ta kon-
cert kulturni dogodek prvega reda.
7. novembra se je predstavil violinist
Ljudevit Dobrony iz Zagreba z razme-
roma lahkim programom, ki je bil pre-
računan na zunanji efekt, pri čemer je
prišla na svoj račun širša publika, po-
sebno mladina. Klavirsko spremljavo je
oskrbel Fredy Došek.
Na povabilo MO LPS je koncertiral
28. nov. v dvorani kina »Metropol« pev-
ski zbor Slov. filharmonije. Na mesto
obolelega dirigenta Simonitija je vodil
2bor Jože Hanc. Koncert tega prvo-
vrstnega zbora ni izpolnil pričakovanja
Celjanov. Program je bil težak in mo-
notono sestavljen, ko so ob koncu kon-
certa odlično zadonele »Kozara« in »Bi-
^ečanka«, je bilo že prepozno, da bi se
bili
mogli poslušalci ogreti. Dirigent
Kane z zborom ni imel dovolj kontakta,
tenorji so bili nevravnovešeni.
5. decembra je bil koncert mlade pi-
anistke Jelke Suhadolnikove. Suhadol-
nikova, ki je absolventka iz razreda
Prof. A. Trosta na AG v Ljubljani, ima
^obro tehniko, premalo pa še koncertne
^tine, da bi podajala program s tisto
sigurnostjo, ki jo doseže umetnik z
večletnim nastopanjem.
Simfonični orkester centralnega doma
JA je priredil koncert 9. decembra v
Narodnem domu. Orkester, ki je rela-
tivno dobro vigran je imel to veliko
prednost, da je pridobil za sodelovanje
izvrstno umetnico Melito Lorković. Ta
je izvajala Cajkovskijev koncert za kla-
vir in orkester v b-molu tako ognjevito
in briljantno, da je izzvala viharno
navdušenje nabito polne dvorane.
Koncert violinista Božidarja Gor seta
(6. februarja), ki ga je spremljala na
klavirju Marenka Sancin, je bil lep
prisrčen večer dveh domačih umetni-
kov. Lepo zasedena dvorana je doka-
zovala, da uživa Gorše simpatije Celja-
nov in čutiti je bilo, da je marsikakemu
poslušalcu žal, da nas zapušča. Violi-
nist je s fino občutenim akademskim
muziciranjem že ob začetku koncerta
pridobil poslušalce ter ustvaril toplo
koncertno vzdušje, ki je trajalo do
konca koncerta. Pianistka Sancinova je
nudila koncertantu močno oporo z
ritmično sigurnim izvajanjem, tehnično
in muzikalno zelo lepo izdelanim.
Mešani zbor »France Prešeren« je
priredil 13. februarja s sodelovanjem
komornega moškega zbora ter solistov
E. Kozoderc (sopran) in A. Kovača (bas
bariton) uspel večer skladb Emila Ada-
miča. Koncert, ki je bil prirejen v po-
častitev spomina skladateljeve smrti, je
dosegel svoj vzgojni in kulturni na-
men, posebno razveseljivo pa je bilo
tesno sodelovanje dveh celjskih zborov,
ki sta se oba potrudila za dosego čim-
bolj še izvajalske kvalitete.
Dvema koncertoma celjskih repro-
duktivnih umetnikov je sledil 5. marca
še tretji, klavirski večer domačinke
Brede Rajhove. B. Rajhova, ki je enako
kot Suhadolnikova končala visoko šolo
v Ljubljani, je izvajala svoj težak spo-
red očitno muzikalno in z velikim teh-
ničnim znanjem. Očitujejo se vse prvi-
ne učitelja A. Trosta v najboljšem
smislu besede, pri tem pa stopa na dan
lastna osebna nota. Kolikor je bilo mo-
goče v Celju ugotoviti, spada B. Rajho-
va gotovo med najboljše pianistke
mlajše generacije in želeti bi bilo, da
stopi čim pogosteje na koncertni oder.
12. marca je bil napovedan koncert
godalnega kvarteta, ki ga je nedavno
sestavil prof. Karlo Rupel. Zaradi slabe
predprodaje vstopnic je bil koncert pre-
nesen v glasbeno šolo. Maloštevilni po-
slušalci, bilo jih je 90, so sprejeli izva-
janje kvarteta z iskrenim veseljem. Bil
je pravi komorni večer, ki bi bil za-
služil vsekakor več interesa s strani
širše javnosti.
V počastitev 1. maja je priredil mla-
dinski pevski zbor I. gimnazije 30. 4.
svoj vsakoletni koncert. Stočlanski zbor
je dostojno zapel svoj spored pretežno
slovenskih narodnih pesmi. Prireditev
je ponovil 21. maja v razprodani dvo-
rani.
Mesec maj in začetek junija sta bila
s strani glasbenih izvajalcev posvečena
500-letnici mesta Celja. Menda ni v
Celju glasbene skupine, ki ne bi bila pri-
spevala svoj delež, zato ni čudno, da se
je vrstil koncert za koncertom. Zanimi-
vo je, da so bili skoraj vsi dobro obi-
skani, če že ne razprodani.
7. maja je imel klavirski večer prof.
Anton Trost, ljubljenec naših koncert-
nih obiskovalcev. Trost tudi letos ni
razočaral, pripravil je ogromen program,
ki je bil na umetniški višini ter je
zadovoljil vse poslušalce brez izjeme.
Čudovito je zvenela Bachova Chaconna
v priredbi Busonija. Poglobljeno umet-
niško doživljanje pa neverjetno tehnično
sigurnost smo občudovali pri Chopinovi
Sonati v b-molu, briljantno igro, tehni-
ko oktav in vse ostale vrste tehničnih
problemov je pokazal pri Lisztu. Po
nenehnih aplavzih je Trost dodal še
Schuberta in Smetanovo briljantno
»Polko«.
Godalni orkester »Ivan Cankar« je
imel 25. maja slavnostni koncert ob pri-
liki 60-letnice maršala Tita. Orkester,
ki ga vodi z veliko požrtvovalnostjo
prof. Dušan Sancin, se z veliko težavo
prebija od koncerta do koncerta, vedno
znova v upanju, da se bo povečal krog
godbenikov. Zaenkrat še člani zaradi
premestitve odpadajo, nov dotok je le
s strani zrelejših učencev glasbene šole,
za javne nastope pa si povabi dirigent
pomoč iz Ljubljane. Kljub takim teža-
vam pa se je orkester tudi tokrat pred-
stavil v kar najboljši luči posebno pri
izvajanju del, ki so mu tehnično do-
stopna. Presenetljivo dobro je bil podan
Gorelli j ev Corcerto grosso, solisti-kon-
certini Videnšek, dr. Tominšek in Korent
so prispevali k izvedbi svoj delež v taki
meri, da je za amaterje že kar na za-
vidljivi višini. Prav tako lepo je uspela
dirigentu in orkestru Mozartova »Mala
nočna glasba«. Skoda, da ima orkester
tako malo tovrstne literature na raz-
polago ter je prisiljen prilagoditi svoje
sporede materialu, ki mu je dosegljiv.
Vmesne pevske točke sta dobro izpol-
nila solista E. Kozoderc in A. Kovač.
2. in 3. junija sta bila dva javna na-
stopa učencev glasbene šole, ki sta letos
močno pritegnila pozornost Celjanov.
Obakrat so Celjani dvorano lepo zasedli.
Učenci so pokazali lepo stopnjo napred-
ka, ki ga je treba podčrtati zlasti s sta-
lišča razvoja naše instrumentalne glasbe.
Kot je bil v začetku sezone Verdijev
Requiem pomemben dogodek, tako je
ob koncu sezone koncert violinista Igorja
Ozima pritegnil vso pozornost koncert-
nih obiskovalcev. V razprodani dvorani
Narodnega doma je nastopil Ozim dne
11. junija. Odveč bi bilo podajati kritiko
tega našega mladega umetnika, ki ima
vse pogoje, da postane violinist med-
narodnega slovesa. V Celju je izvajal
vseskozi seriozen spored, ki so ga kljub
precejšnji modernistični usmerjenosti
sprejeli Celjani nepričakovano dobro,
kar je seveda izključno zasluga violi-
nistove prvovrstne kvalitete.
Koncertno sezono je zaključil 18. ju-
nija komorni moški zbor v že prevročem
ozračju. Medtem pa mora kronist zabe-
ležiti še nekatere koncerte domačih iz-
vajalskih skupin, ki so bili prirejeni
izven Koncertne poslovalnice. Tako je
bil n. pr. 12. maja koncert tamburašev
in harmonikašev SKUD »France Preše-
ren«, 14. maja koncert moškega zbora
SKUD »Ivan Cankar« in 4. junija kon-
cert mešanega zbora SKUD »France
Prešeren«. Te prireditve je naš tednik
že registriral ter poudaril njihovo kul-
turno vrednost.
Sezona je torej imela 9 gostovanj, od
katerih so bila nekatera prvovrstna, ter
11 domačih glasbenih prireditev. To je
pozitivna bilanca kulturnega udejstvo-
vanja, ki bi nas mogla popolnoma za-
dovoljiti, da ni v umetnosti tistega ne-
izprosnega zakona, ki usmerja razvoj:
nikdar ostati na isti stopnji, vedno stre-
meti višje k Parnasu!
Ta zgolj kronističen pogled na kon-
certno sezono ima namen ugotoviti, da
je bila ta pestra in na izredno lepi
umetniški višini. Manjka pa analitičen
in kritičen pogled, ki bi osvetlil kon-
certno življenje s pozitivne in negativne
strani. Nekaj je še problemov, o katerih
bi mogli in morali prej ali slej razprav-
ljati, za katere pa zaenkrat ni ne pro-
stora ne časa. Naj omenim le to, da se
snuje »Klub ljubiteljev glasbe«, ki bi
utegnil mobilizirati širši krog sodelavcev
koncertnega življenja in razgibati ob-
stoječe sile še bolj. Kdaj bo ustanovljen?
Morda jeseni, vsekakor pa čimprej!
Egon Kune j.
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. julija 1952
Stev. 28
IZ CELJA...
RUDOLF BRADAČ
Zadnjo nedeljo v juniju je legel v grob
vsem Celjanom znani pevec in kulturni de-
lavec starejše garde, Rudolf Bradač. Po roj-
stvu je bil iz okolice Divače in je prišel v
Celje leta 1920 kot tržaški begunec pred ita-
lijanskimi nasilniki. Ker je bil navdušen in
zaveden pevec, je začel kmalu aktivno so-
delovati in bil soustanovitelj moškega pev-
skega zbora »Oljke«, današnjega SKl'1)
»Ivan Cankarja«, pozneje pa skoro 20 let
član Celjskega pevskega društva, o/Jromii
S K UD »France Prešeren«. Tudi njega in
njegovo rodbino je zadela 1. 1941 težka uso-
da slovenskega izgnanca. Kljub rahlemu
zdravju pa je takoj po vrnitvi v svobodno
domovino zopet stopil v vrste celjskih pev-
cev in je bil vzor požrtvovalnega in disci-
pliniranega pevca. Na zadnji poti so ga
spremili številni prijatelji in znanci, za slo-
vo pa sta mu zapela pevska zbora »Ivan
Cankar« in »France Prešeren«.
PEVSKI ZBOR SKUD FRANCE PREŠEREN
V CELJU
je zaključil svoje delo za sezono 1951-52
s tem, da je zapel pod vodstvom pevovodje
Jurčeta Vrežeta na megafonski trak dvoje
pesmi domačih skladateljev, ki ju bomo sli-
šali ob priliki reportaže Radia Ljubljane o
celjskem kulturnem življenju. Pevski zbor
»Fr. Prešeren« smemo šteti med naše naj-
agilnejše pevske družine, ki je dosegel že
prav lepe uspehe in žel zasluženo priznanje
ка svoje kultivirano petje. To je mogel do-
seči le z vztrajnostjo svojih članov in s po-
žrtvovalnostjo pevovodje. V preteklem de-
lovnem letu je priredil dva samostojna kon-
certa, enega pa skupno s celjskim komornim
pevskim zborom. Njegova posebna zasluga
je še, da nastopa tudi na podeželju ter iz-
vaja svoje koncertne programe v celjska
bolnišnici in zdravilišču Novo Celje, poleg
slučajnostnih nastopov ob različnih prilikah.
S posebno skrbnostjo se pripravlja na pevsko
prireditev, ki se bo vršila ob priliki proslave
500-letnice mesta Celja.
Pevski zbor »Fr. Prešeren« združuje 50
pevcev in pevk — od delavca do inteligenta
— v složno pevsko družino, vendar bi ga
bilo treba še izpopolniti z mlajšimi člani.
Zato vabimo ljubitelje petja k pristopu, naj
se uvrstijo med nesebične kulturne delavce.
POSLOVODJA
IN  PREDSEDNIK   UPRAVNEGA  ODBORA
V MIZARSKI DELAVNICI MLO, DELALA
V SVOJO KORIST
35 letni Karol Vrunč je bil od leta 1949
iaposlen kot poslovodja v mizarski delav-
nici MLO v Celju na Mariborski cesti. V
času svojega poslovodstva, največ pa v letu
1951, je zakrivil več nepoštenosti v škodo
podjetja. Ko so gradili v Pečovniku gasilski
dom, je izstavil račun za 47 m lesonita pre-
več. Ta lesonit je v podjetju predstavljal
višek, ki ga je Vrunč prodajal brez računa,
denar pa porabil zase. Neki stranki je ob-
ljubil, da ji bo sam izdelal kombinirano sobo
in je na račun prejel 40.000 din. Denar je
pridržal zase, sobo pa so izdelali v delavnici
MLO. Pomožni delavki v delavnici je dal iz-
delati v delavnici na račun podjetja več
komadov pohištva in ji ga daroval. Pri delih.
Iti so jih vršili v svojo korist, niso pla-
čevali toka, tudi stroje so rabili brez od-
škodnine. Vrunč si je s pomočniki delil de-
nar, ki so ga kasirali v delavnici za razno
pohištvo. V delavnici se je večkrat delalo
popoldne in tudi ponoči. Največ je poslo-
vodja Vrunč delal s pomočnikom Jožetom
Hočevarjem, ki je celo predsednik uprav-
nega odbora v podjetju. Hočevar je Vrunču
dajal denar v raznih zneskih, da je Vrunč
dovoljeval nepravilnosti v podjetju. Vrunč
in Hočevar bosta za svoje škodljivo delo-
vanje odgovarjala pred sodiščem. M. č.
Vse proizvajalce, ki bodo sodelovali na
tradicionalni
REVIJI OBLAČIL
vljudno  vabimo,   da  se  udeleže  sestanka  v
ponedeljek, dne 14. julija 1952 ob 19. uri v
Tovarni perila, Celje.
TRAGEDIJA BOLANE ŽENE
V soboto zvečer so imeli priložnost videti
mimoidoči na cesti v Zavodni, kako je pijani
mož Maks CvikI iz Razlagove ulice 2, suval
in pretepal svojo, na pljučih težko bolno že-
no. Prizadeti so priskočili na pomoč mimo-
idoči. Nato je C\-ikl odvede! bolano ženo na
svoje stanovanje, kjer jo je zaprl. Sledečega
dne popoldne se je vrnil zopet v zelo vinje-
nem stanju, na kar se je njej posrečilo uteči.
Ta notoričen pijanec že vsa leta od osvo-
boditve skrajno grdo in surovo ravna s svojo
ženo in to njeno bedno življenje je povzro-
čilo, da je težko obolela. Med njeno odsot-
nostjo v zdravilišču v Nrtvem Celju je raz-
prodal večinoma njenih boljših oblek, katere
je zapil in daroval nemoralnim ženskam, ki
so zahajale k njemu. Tokrat ji je še pre-
ostale obleke in tudi neke od oblasti izdane
legitimacije uničil. Tega človeka dobro po-
znajo sostanovalci hiše štev. 2 v Razlagovi
ulici, kakor tudi osebje zdravilišča v Novem
Celju, kjer se je ona nahajala v zdravilišču,
li^r jo je celo tja hodil zmerjat in pretepat,
tako da mu je končno uprava zdravilišča
prepovedala vstop.
Bolana žena, mati treh malih otrok, ni več
varna pred svojim možem, ki je v pijanosti
zmožen povzročiti najhujše. Pijan je pa zad-
nje čase vsak dan, ker zahaja k svojemu
očetu, ki je kletar v nekem vinskem pod-
jetju v Celju. Pri njemu se opijani tako, da
pride ves divji domov, nato napada ženo, ki
je pribežala k sorodnikom in prosila za za-
ščito.
Potrebno bi bilo, da se temu neznosnemu
stanju napravi konec. A. L.
CELJSKO PECIVO
V restavraciji pojem več starih kakor sve-
žih žemelj. Na moj ugovor izvem, da dobiva
restavracija vsak dan pecivo iz pekarne.
Toda, čim je dve uri v restavraciji, je ¿e
zopet staro. Iz tega je razvidno, da pekarne
včerajšnje pecivo ponovno pogrejejo, da je
za trenutek krhko, čez uro ali dve pa je
žemlja zopet včerajšnja. Zakaj to? Ali si po
sedmih letih še niste izračunali, koliko pe-
civa rabite dnevno? Ali pa morda pečete kar
za  dva  dni  vnaprej?
Dalje: V pekarni stane kiieljc ali žemlja
4 din, v Ljudskem magacinu 5 din, v kavarni
ali restavraciji pa 7 din. Za to ne najdem
nikakega  razloga.
Glede kakovosti belega peciva bi se dalo
tudi govoriti. Pek Nardin je imel pred vojno
po mojem najboljše pecivo. Vem pa, da je
vlil vsak dan znatno  količino olja v  testo.
C. K.
CELJSKA TEKSTILNA TOVARNA
je prenehala obstojati kut  samostojno pod-
jetje.   Prevzela  jo  bo  Tkalnica  hlačevine  v
Celju in bo v njenem sklopu dalje obrato-
vala.
CELJSKI GASILCI
so bili alarmirani v nedeljo in ponedeljek.
V nedeljo so iskre iz lokomotive savinjskega
vlaka zažgale žito na polju Ekonomije ob
progi, v ponedeljek pa je iz istega vzroka
pričela goreti trava za skladiščem Kmetijske
zadruge pri Mariborski cesti. Intervencija
ííasilcev je obakrat preprečila, da nastali
ogenj ni povzročil večje škode.
TATVINE NA CELJSKEM TRGU
Minulo soboto je bilo na celjskem trgu iz-
vršenih več drznih žepnih tatvin. Varnostni
organi so storilcu že na sledi, gospodinje pa
opozarjamo, da pri nakupovanju na trgu bolj
pazijo na svoje denarnice.
NOVA TATINSKA DRU2BA ZA ZAPAHI
Varnostni organi so spravili za zapahe novo
Latinsko družbo, ki je vlamljala v skladišče
Tovarne emajlirane posode v Celju. Ukradli
so večje število vreč iz jute, vrednih 192.000
dinarjev.
Sodna kronika
IZPRED CELJSKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
Antonija Kočnik, šivilja pri trvrdki »Obla-
čila« v Celju, je od jeseni 1951 pomagala
svoji nečakinji A. Kočnik razpečavati bom-
bažno prejo, katero je slednja kradla v
Tkalnici hlačevine v Celju. Obsojena je bila
na 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh
le;. — Vogrinc Ferdinaiid in Vogrinc Mi-
hael sta marca . letos pred poslovalnico KZ
v Jurkloštru dejansko napadla Bojič Boža
ter ga pretepla. Vsak po I mesec si bostu
hladila prevročo kri za rešetkami. — Bedrač
Vinko jo v jeseni 1951 ukradel kmetu Šte-
fanu čujež v Predencih pri Šmarju pri Jel-
šah z dvorišča plužni voziček. Kazen 1 me-
sec in 20 dni zapora. — Gregi Maks je sta-
noval kot podnajemnik pri Matašič Marjanu
na Teharski cesti v Celju. Od poletja 1951
do marca 1952 je Matašiču iz podstrešja vzel
skupaj 630 kom. belih keramičnih zidnih
ploščic. Obsojen je bil zaradi tatvine na
8 mesecev zapora. — Bulic Mato, mali kmet
iz Podgradine v Bosni je v septembru 1951
v Radobljah z lažno trditvijo, da je v zameno
ponujena ura zlata, vredna 30.000 din, pri-
pravil Leban Ano do tega, da mu je za
to uro, vredno največ 2500 din, zamenjala
svojo kolo, vredno okrog 18.000 din in mu
obljubila še doplačilo 1000 din. Dalje je v
zadnjih letih in do 23. 5. 1952 večkrat pro-
dajal po kmetih, zlasti v okolici Iraškega,
razntfe galanterijsRo blago, čeprav zato ni
imel obrtnega dovoljenja. Zaradi goljufije in
nedovoljene trgovine je bil obsojen na 10
mesecev zapora. — Čevljar Jože Toplišek iz
Celja ni od novembra 1951 dalje hotel pla-
čevati mesečne preživnine za svojo nezakon-
sko hčerko. Ker pa to ni tako enostavno, ka-
kor si je Toplišek Jože predstavljal, bo sedel
Z meseca v zaporu. — Milan Pavlic je 30.
majp, letos izpred gostilne pri »Ribiču« v
Zidanškovi ulici ukradel Ivanu Podpećanu
Î5.000 din vredno kolo. Sedel bo 6 mesecev.
— Ana Korošec je z lažjo, da si izposojuje
denar za svojega očeta, izvabila od noslo-
vodje KZ v Oplotnici Antona Korošca^ 2500,
din v gotovini, v mesecu januarju 1950 je v\
Tovarni volnenih odej v Škofji vasi iz suk-
njiča v nezaklenjeni omari, svoji sodelavki
Frančiški Ternovšek vzela 4000 din. Kazen
* mesece in 15 dni zapora. — Posestniški sinj
Franc Počivalšek iz I"relaskega ob Sotli odj
leta 1950 dalje ni redno plačeval mesečne;
preživnine za svojega izven zakona rojeneg«]
otroka Nevenko Juraja. Kazen 1 mesec ini
20 dni zapora. — Tudi posestniški sin Jože
Čretnik iz Pernovega pri Žalcu, ne plačuje
rad preživnin« za svojega nedoletnega, iîven
zakona rojenega otroka Ivana Štefaniča. Ob-
sojen je bil na 1 mesec in 15 dni zapora. —
Alojz Papež, zaposlen v Tovarni tehtnic v
Celju, je v aprilu 1952 vzel v imenovani to-
varni 3 do 4 kg žice in 12 kg..žičnih odpad-
kov. Obsojen je bil na 21 dni zapora. —
48 letni I^udvik Zlatolas je bil pri Gozdni
upravi Celje nastavljen kot revirni logar za
revir Dobrna. Od Gozdne uprave Celje je
prejemal denarne zneske za izplačilo voženj
raznim voznikom in plače delavcem. Od za-
upanega je 7.760 din porabil zase. Tudi de-
lavcu Štefanu Operčkalu ni izplačal otroške
doklade. Od jeseni leta 1950 pa do sredine
leta 1951 je neupravičeno in na škodo Gozdne
uprave Celje iz gozdov pod njeno upravo od-
svajal les na' panju in to po večini za svojo
korisi, tako da je proti nagradi v najmanj
šestih primerih, dal raznim osebam dovolje-
nje za sekanje lesa v teh gozdovih. Kot urad-
na oseba si je Ludvik Zlatolas protipravno
prilastil zaupani mu denar in tudi drugače
ravnal z namenom, da sebi in drugim pri-
dobi premoženjsko korist. Obsojen je bil na
1 leto in 4 mesece zapora, povrniti pa mora
tudi vso škodo Gozdni upravi in drugim
oškodovancem. M. Č.
IZ ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA
v nedeljo je bila V. redna seja občinskega
ljudskega odbora v Šoštanju, na kateri so
obravnavali razne gospodarske probleme.
Analizirali so stanje gospodarskih podjetij
in ugotovili, da se stanje vidno zboljšuje,
razen v čevljarski delavnici, kjer trenutno ni
dovolj dela. Popravila in naročila, ki so jih
izvršili pa stranke ne dvignejo, čeprav se jim
je poprej tako mudilo. Prav bi bilo, da sv
stranke malo bolj zanimajo ^a izvršena na-
ročila.
Sklenili so tudi, da bodo preuredili doseda-
njo mrtvašnico in uredili secirno dvorano,
ki je za Šoštanj še posebno velikega po-
mena, saj so doslej obdukcije vršili v Ce-
lju. Zgradili bodo prostrane tržnice v Šo-
štanju na Tovarniški poti. Da bi poživeli tr-
govino, bodo obnovili tradicionalne sejme v
Šoštanju, od katerih bo prvi 29. septembra,
drugi pp. 24. oktobra letos, ostali sejnii'i
Jnevi pa bodo v dneh, ko so bili že pred
vojno. Na zasedanju so sprejeli tudi odlok,
ila morajo vsi zasebni lastniki stavb urediti
fasade svojih hiš, ker se gradbeni material
že dobi in nabavi na kredit, ki ga nudi Na-
rodna banka. Predlagali so tudi občinskemu
ndboru OF ustanovitev Olepševalnega dru-
štva. Odborniki so tudi zahtevali, da mora
Termoelektrarna v Šoštanju takoj postaviti
novo perisce, ker je dosedanje zaradi regu-
lacije reke Pake ostalo brez vode.
V tej hudi vročini pa bodo dnevno škropili
ceste za kar so že izdelali potreben rezer«,
voar s škropilno napravo na vozu. I
VELENJSKI RUDARJI SO PROSLAVILI
3. JULIJ
Še pred 5. uro zjutraj so se rudarji s svo-
jimi družinami zbirali pred rudniškim po-;
slopjem. Prišli so v prazničnih oblekah. Rud-|
niška godba je že ob jutranjem svitU;
igrala koračnice po Velenju in 1'esjem. Obj
6. uri je rudarjem spregovori večkratni]
udarnik in član delavskega sveta tov. Do-|
minik Klančnik, ki je poudaril pomen praz-
nika — 3. julija. V svojem govoru se je do-
taknil velikega štrajka zasavskih rudarjev v
predaprilski Jugoslaviji I. 1936, ko so se
borili za izboljšanje svojega težkega polo-
žaja. Med drugim se je tu<R dotaknil so-
vražne politike Vatikana in cerkvenih krogov
napram našim narodom in pridobitvam na-
rodnoosvobodilne borbe.
Po govoru tov. Klančnika so se rudarji s
svojimi družinami odpeljali v dveh avto-
busih in petih kamionih na Mrzlico. Tu so
se sestali z zasavskimi rudarji, kjer so sku-
paj proslavili 3. julij, praznik rudarjev.
ŠE O ELEKTRIČNI RAZSVETLJAVI
V PESJEM PRI VELENJU
V našem tedniku smo v eni zadnjih šte-
vilk spregovorili o cestni razsvetljavi v Pes-
jem. Bivši krajevni ljudski odbor Pesje se
za prošnjo rudarjev in ostalih prebivalcev
sploh ni zmenil. Sedaj pa, ko se je Pesje
/.družilo z novo, razširjeno občino Velenje,
rudarji kot ostali prebivalci pričakujejo, da
bo novi občinski ljudski odbor nabavil žar-
nice. Zato so dani tudi vsi pogoji, saj elek-
trični drogovi že stojijo, električna žica je
že napeljana od križišča ceste (pri bivšem
Marnu), pa vse do konca Silijskega griča,
kjer je rudarska naselbina. Že osmo leto ta-
vajo in tipljejo prebivalci Pesja v temnih,
deževnih nočeh po slabi, nerazsvetljeni cesti,
kjer največ trpijo rudarji, ki gredo zvečer
na delo ali pa z dela. Zato je nujno po-
trebno, da se cesta čimprej razsvetli, ker bo
tako odpadlo mnogo jeze in upravičenega
godrnjanja. F. L.
V PESJEM PRI VELENJU JE NUJNO
POTREBNA PEKARNA
Po Pesjem se je dalj časa govorilo, da bo-
do dobili novo pekarno, katera naj bi bila
v zadružnem domu, tam, kjer je trgovina.
Iz tega sicer ni bilo nič, pač pa so te dni
odprli v Žibertovi hiši prodajalno kruhu.
Prebivalci, posebno pa rudarji pozdravljajo
to otvoritev, saj jim ni treba več hoditi po
liiiih v 20 minut oddaljeno Velenje, ali v
pol ure oddaljeni Šoštanj. Še bolj pa bi bili
eadovoljni, če bi v Pesjem odprli čimprej
pekarno. To že zahteva nujnost, saj se Pesje,
ki je v neposredni bližini rudnika in novega
jaška vedno bolj razvija kot rudarsko sre-
dišče v Šaleški dolini. Rudarji ter ostali pre-
bivalci upajo, da bodo merodajni krogi po-
skrbeli za čimprejšnjo otvoritev nove pe-
karne. S tem bi bilo olajšano delo rudarskim,
kakor tudi ostalim ženam.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Zadnjo nedeljo je bil množični pregled
krompirišč. Ob tej priliki so zasledili na
več krajih ličinke koloradskega hrošča, v
Rečici pa tudi večje število hroščev samih.
Da se prepreči še večja škoda, se te dni
škropijo vsa okužena krompir'išča z našo
motorno škropilnico. Hvalevredno je, da je
odbor KZ pravočasno preskrbel potrebna
škropiva v zadostni meri. Saj zalaga z njimi
vse kraje Zgornje Savinjske doline, kjer se
je ta škodljivec že pojavil. Kako prav je
bilo, da je KZ nabavila spomladi škropil-
nico, traktor in kosilnico, se vidi posebno iz
tega, da so ti stroji stalno v obratu. Že dalj
častt škropijo in kosijo s temi stroji v krajih
Zgornjo Savinjske doline, tako v Mozirju,
Rečici ob Savinji, (iornjem gradu in drugod.
Sedaj so spregledali tudi oni, katerim spo-
mladi ni bilo po volji, da je KZ začela na-
bavljati prepotrebne stroje za naše kme-
tijstvo. Delavnemu odboru smo hvaležni za
njegovo prizadevanje in delo ter želimo samo
da gre kar po tej poti naprej.
Mendft ga ni kraja v našem okraju, kjer
bi bil promet tako močan, kakor prav v
Šmartnem. Saj pa tudi ni čuda, ko dovaža
dnevno na postajo povprečno po 50 voznikov
in še več tovornih avtomobilov les in drva iz
Zgornje Savinjske doline. Zato pa ni čudno,
čo so dovozne ceste na postajo v tako slabem
stanju, da kmalu vozila ne bodo mogla brez
nevarnosti do skladišč lesa. Občinski odbor
se trudi, da bi to stanje izboljšal, vendar
pravzaprav to ni njegova naloga, saj občani
teh cest ne uporabljajo, zato bi bila dolžnost
okraja, dal te dovozne ceste prevzame v
okrajni sestav. Sicer so bile na licu mesta že
komisije, predlogi so že davno odposlani na
merodajno mesto, a o kaki rešitvi ni ne duha
no sluha. Sedaj, ko je suho vreme, še vožnja
za najhujšo silo gre. Kaj pa bo v jeseni in
pozimi ,ko nastane blato in velike mla-
kuže? Bojimo se samo, da ne bomo lepega
dne zagledali na zemljevidih zaznamovana
»Paška jezera«.
POJASNILO
V eni izmed lanskih številk našega tednika
smo v uvodnem članku s podnaslovom »Za-
kaj v Ljubnem ni Kmečke delovne zadruge«
med drugim objavili, da si je tajnik zadruga
tov. Druškovič Kari »mazal roke z zadruž-
nim denarjem«. Po vsem tem so si nekateri
bralci tolmačili, da si je Druškovič prila-
ščal zadružno imovino, kar pa ne drži. Vse
to bi utegnilo škodovati njegovemu dobremu
imenu. Domačini zatrjujejo, da si imenovani
prizadeva pri delu v KZ in sodeluje pri re-
ševanju lokalnih'problemov.
S tem v zvezi pojasnjujemo, da je dne
3. 7. t. 1. izdal javni tožilec za okraj Šo-
štanj sklep, da se kazensko postopanje proti
njemu ustavi iz razloga, ker je iz revizijskih
zapisnikov razvidno, da so v knjigovodstve-
nem, finančnem in administrativnem pošlo-
vanju le napake pri vknjižbah in izknjiž-
bah, kar pa predstavlja le disciplinski aH
finančni prekršek.
Vsako drugačno tolmačenje bi škodovalo
Druškovičevemu ugledu. B. V.
V soboto, dne 12. juliia 1952 ob 20.30 uri
gostujeta pri Mlinarjevem Janezu na
Teharju umetnika Ljubljanske opere
tenorist
Drago Čuden
in sopranistka
Manja Mejnik
KONFEKCIJA
CELJE
novost tega tedna
MOŠKE SRAJCE
900 din
KOPALNE OBLEKE
550 din
Cenjeni  potrošniki  jih dobijo v naši
poslovalnici, trgovska podjetja pa jib
naročijo s popustom v podjetju
TOVARNA PERILA
CELJE
... IN ZALEDJA
Okraini odbor RK Celje-oicolica
namerava nabaviti potujočo kinoaparaturo za
predvajanje zdravstvenih filmov po vaseh v
celjski okolici. Da bi prišli do potrebnih de-
narnih sredstev, so sklenili prirediti veliko
tombolo, dne 7. septembra. Odbor in pod-:
odbori za organizacijo tombole že pridno de-
l.ajo. Pri zbiranju pomoči za tombolo so sei
okoliške tovarne in podjetja kar dobro iz-
kazala. Samo v enem tedna so že zbrali okoli
pol milijona dinarjev vrednosti. Ker že sedaj
mnoge zanima kakšni dobitki bodo na tom-
boli, bomo navedli nekaj daril posameznih'
kolektivov. Tovarna pohištva v Šentpetru v
Sav. dolini je darovala spalnico v vrednosti
1.50.000 din, Tekstilna tovarna v Preboldu
60 m blaga. Kovinsko podjetje v Žalcu lušči-
lec za koruzo, Juteks iz Žalca šotor za dve
osebi. Tovarna nogavic v Polzeli 75 parov
nogavic. Žaga v Gotovljah 5 kub. metrov
obrezlin. Žaga v Šentpetru pa 1 kub. meter
desk. Rudnik Zabukovca je poklonil 4 tone
premoga,   Keramika   v   Libojah  2   umivalni
mizi, 2 školjki in razne drobnarije v vred-|
nosti 10.000 din. Pivovarna Laško se bo iz-!
kazala z umetniško izdelanim sodom polnim;
piva. Volna Laško pa je darovala 7 m vol-j
nenega blaga v vrednosti 20.000 din. Zdra-1
vilišče Laško se je izkazalo z osemdnevnimi
termalnim zdravljenjem brezplačno, prav
tako Gostinsko podjetje v Rimskih Toplicah.
V konjiškem predelu so se najbolj izkazali:
Tovarnr, usnja, v Konjicah, ki je darovala
2 koži v vrednosti 14.000 din, občina Špitalič,
kjer bodo zbrali raznih drobnarij za 10.000
din, LIP v Konjicah je daroval 5 kompletnih
vrat. Mizarstvo v Mestinju 10 stolčkov, v
Žrečah bodo zbrali več manjših dobitkov, med
katerimi bo 1 prašič.
Kakor vidimo je nabiralni odbor precej
agilen, pa tudi v podjetjih in tovarnah niso
skopi, kadar se gre za podporo Rdečemu
križu, zato so prireditelji tombole prepričani,
da se bodo tudi ostali kolektivi primerno
izkazali.
IZ DOBRNE
V Dobrni je bil pred kratkim odprt partij-
ski sestanek, katerega se je udeležilo veliko
število članov in nečlanov Partije. Razprav-
ljali so predvsem o kulturnoprosvetnem delu.
Ob koncu šolskega leta so v Dobrni pri-
redili šolsko razstavo. Razstavili so risbe,
ročnr. dela, literarni kotiček, kuharske iz-
delke in drugo. Nekdo je v knjigo vtisov
napisal: »Počutim se zaostalega, če se spom-
nim na moja šolska leta«. S temi besedami
je mnogo povedanega v prid učiteljstva in
marljivih učencev.
Uspehi v zadnjem šolskem letu nižje gim-
nazije na Dobrni so bili naslednji: S po-
zitivnim uspehom je končalo razrede 67,9%
z nezadostnim pa 32,1%. Vpisanih je bilo 105
dijakov. Letošnji uspeh je bil boljši od lan-
skega. Pouk so zaključili z malo prireditvijo.
Na Brdcah pri Dobrni so člani ZB Dobrna
in ostale množične organizacije nedavno od-
krili spomenik 39 padlim borcem XIV. divi-
zije. Odkritju je prisostvovalo veliko število
ljudi in vod JL.V, ki je ob grobu izstrelil
salve. Spomenik je postavila občinska orga-
nizacija ZB. Ob grobu je zapel tudi moški
pevski  zbor »Kajuh«  iz Dobrne.
Samomor z obešenjem je izvršil Feliks
Doler, zaposlen na pošti v Vojniku. Vzrok
dejanjr. ni znan.
IZ ŠMARJA PRI JELŠAH
Po nekaj letih kulturnega zatišja, je v
Šmarju pri Jelšah z igro »Miklova Zala«,
prosvetno in umetniško delovanje prebival-
stva zaživelo. »Miklova Zala« je v rojstnem
kraju pisatelja te igre zelo uspela. Igrali so
jo na prostem s sodelovanjem konjenice iz
Slov. Bistrice. Ponovitev igre je bila v Jel-
šingradu, kjer so še nedavno vladali gra-
ščaki in kjer je pred 500 leti bila velika bitka
s Turki.
Največ zaslug za uspešno izvedbo igre, za
katero je KUD »Anton Aškerc« dobil več po-
vabil za gostovanje, ima režiser tov. Ander-
luh. Ni dvoma, da bo KUD s svojim, tako
dobro začetim delom, tudi v bodoče tako
dobro deloval.
KAJ JE Z OBNOVO ŽELEZNIŠKE POSTAJE
V LAŠKEM?
Sredi poletja smo in 7 let po vojni, že-
lezniška postaja v Laškem pa je še vedno
taka, kakršna je ostala od bombardiranja, ko
je iz naših krajev bežal okupator. Od vseh
postaj od Celja do Lji^bljane je poslopje že-
lezniške postaje Laško eno najbolj zanemar-
jenih in zanikrnih. Potnikom in tujcem, ki
se po tej glavni progi vozijo tod mimo,
takšnp. javna zgradba pač ne vzbuja naj-
boljšega vtisa!
Ali ne bi bil že čas, da se po sedmih letih
vendarle zgane železniška uprava in tisti, ki
so za to odgovorni ter poskrbijo, da dobi
tudi to poslopje čimprej lice, kakršnega za-
služi in bi ga moralo imeti? Ali ne bi mogli
po zgledu železniške postaje Litija, Sava ali
vsaj Zidanega mosta obnoviti tadi postaje v
Laškem?
IZ LJUBEČNE
Na tukajšnji osnovni šoli je vstopila v po-
koj dolgoletna učiteljica in upraviteljica tov.
Milena Žagar. Njeno edino družinsko veselje
je bilo šola in šolarčki. V času okupacije je
morala zaradi narodne zavesti v pregnanstvo,
kjer je mnogo pretrpela.
Po osvoboditvi se je vrnila zopet nazaj v
Ljubečno. Prevzela je težko nalogo šolske
upraviteljice in odgovorna mesta v množič-
nih organizacijah. Lotila se je z vso vnemo
novega dela v novem času. Naj je bilo vre-
me še tako slabo, Žagarjeve ni manjkalo na
sestankih in odborovih sejah.
Tam je pozne ure v noč razpravljala in
pojasnjevala kako je treba to in ono ure-
diti. Reševala je naloge in probleme, katere
bi KLO brez nje težko zmogel, če je bil
kateri preobremenjen z davki, obvezno od-
dajo ali karkoli si bodi, se je zatekel k njej,
ona mu je rade volje pomagala z dobrimi
nasveti, večkrat tudi s prošnjo ali pritožbo
na višjo oblast. Spletla si je nevenljiv venec
zaslug za ljudski blagor. Mnogo je tudi mla-
dih gospodinj, ki so ji hvaležne ker so se v
njenem gospodinsko-kuharskem tečaju izučile
marsikatere spretnosti.
Hvaležni so ji tudi vsi Ljubečani, saj je
ona polagala (razen nekaj starih) vsem prve
temelje šolske izobrazbe. Zato ji želimo, du
bi že davno zasluženi pokoj uživala v krogu
Ljubečanov, še dolga leta v zdravju, v miru
in veselju.
PRAV JE, ČE VESTE . . .
Zadružniki iz Sv. Jederti nad Laškim so si
letos zgradili lep zadružni dom. Upravičeno
so nanj lahko ponosni. Pisarna Kmetijske
zadruge že poslnje v '.novih prostorih, v
kratkem pa se b« vanj preselila tudi poslo-
valnica trgovinskega odseka Kmetijske za-
druge.
No, prejšn,jo nedeljo, ko je bilo pri Sv.
Jederti veliko »žegnanje«, pa so za ta namen
seveda tudi ob zadružnem domu postavili
vejevje-zelenje, da ne bi bil dom koma v
»sramoto« in spodtiko.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Po vseh sedežih bivših KLO na podioč.iu
sedanje konjiške občine je bilo v zadnjih
dveh več zborov volivcev, na katerih so raz-
pravljali o letošnjem občinskem proračunu
in o dajatvah za socialno ogrožene osebe.
Udeležba kaže, da v nekaterih krajih za ta
vprašanjr, ni dovolj zanimanja, dočim zopet
v drugih vaseh volivci o takih stvareh ži~
vahno razpravljajo, kot je to bilo n. pr. v,
Špitaliču, kjer je bilo navzočih blizu 100
volivcev. Tudi v Stranicah je bila udeležba
še kar dobra z nekaj nad 50 ljudi. Slabo pa
so se izkazali v Tepanju, saj je prišlo vsega
skupaj na zbor le 8 volivcev. Toda še od teh
osmih je bilo sproženo vprašanje, zakaj da
predlog proračuna ne vsebuje nobenih de-
narnih podpor za kmete in podobno. To do-
kazuje, da tudi v prejšnjih letih niso kdo
ve kaj na široko razpravljali o proračunu
bivšega KLO, ker sicer bi jim moralo biti
to že poznano, da proračun takih postavk ne
more imeti. Tudi v Konjiški vasi se z ude-
ležbo 4 volivcev ne morejo pohvaliti. Toda
isto popoldne, ko se je vršil v tej vasi
sbor volivcev, je bil tam tudi konjiški arhi-
diakon Tovornik, seveda po svojih oprav-
kih. Spremljala pa sta ga še dva njegova
najožja prijatelja brata Kuk iz Konjic. Vse
to pa daje slutiti, zakaj je bila udeležba tako
slaba. 1,  v
IZ LOČ
V Ločah je bila pretekli teden občinska
partijska konferenca, katere se je udeležilo
okoli 20 članov Partije iz tega kraja. Raz-
pravljali so predvsem o političnem delu,
vprašanju zadružništva, vzgoji mladine in o
ostalih tekočih nalogah.
Poročila, še bolj pa razprave, so jasno od-
krile dobre, pa tudi slabe strani političnega
dela. Ugotovili so, da so v samih Ločah mno-
žične organizacije (OF, LMS, ZB in delno
sindikati )precej aktivne, slabše pa je z de-
lom  telovadnega  društva  Partizan.   Osvobo-
dilna fronta in ZB sta pripravili v zadnjem
času vrsto proslav ob raznih obletnicah
(27. april, 1. maj, 15. maj), ob pomoči Par-
tije pa je bil dobro pripravljen izredni občni
ebor KZ.
Slabše pa je bilo z delom v OPO Žiče, ki
se je odražalo v vsem političnem življenju
tega kraja. Sestanki so bili tu zelo neredni,
na njih niso obravnavali konkretne situacije
in na tej podlagi sprejemali sklepov za re-
ševanje političnih, pa tudi gospedarskih in
drugih vprašanj. Tako se je n. pr. zgodilo,
da je knjigovodja KZ in član Partije mirno
dopustil, da si je poslovodja KZ Ostruh
Ivan iz zadružne lastnine sposodil okoli
70.000 din v materilu brez vednosti odbora.
To zadevo je odkril šele član okrajnega za-
družnega aktiva, ki je bil tam v pripravah
za občni zbor KZ.
O vseh teh vprašanjih je konferenca teme-
ljito razpravljala. Precej diskusije je bilo
še o politični situaciji pri Sv. Jerneju in na
Zbelovem ter o delovanju klera v tem oko-
lišu. L. V.
*
Množične organizacije v Ločah so v zad-
njih dveh mesecih okusno uredile svoje
lastne prostore v leseni baraki, ki je bila
igrajena v času okupacije. Poleg manjše
dvorane je tu še posebna klubska soba in
čitalnica. Ko bo izpraznjen še drugi del ba-
rake, v kateri sedaj stanuje še neka stranka,
bodo imeli v tem domu dovolj prostora za
sestanke in konference množičnih organi-
eacij, ki so jih morali doslej imeti v kino-
dvorani ali pa v šoli.
ZA ZAPAHI SE JE ZNAŠLA
Zaradi poneverb, ko si je prisvajala za-i
družni denar in tako oškodovala Kmetijsko!
zadrugo v Dramljah za več kot 90.000 din,I
se je za zapahi znašla knjigovodkinja te
zadruge — KAJTA HILDA, doma iz Trno-
vega nad Laškim. i
GIBANJE PREBIVALSTVA V CELJU
Od 1. do 7. julija je bilo rojenih v Celju
36 dečkov in 25 deklic.
POROČILI SO SE:
Priučeni pleskar Topolovec Alojzij in de-
lavka Kotnik Matilda iz Celja; slikarski
pomočnik Novak Dragutin in bolničarka
Hrovat Cvetka, oba iz Celja; delavec Ko-
saber Janez in delavka Vuga Angela, oba
iz Celja; tehnik Pristovšek Vincenc in urad-
nica Železnik Erna, oba iz Celja; železo-
strugar Tihole Avgust in gospodinja Pocajt
Dragica, oba iz Celja in rtidar Belina Ivan
in gosp. pomočnica Rožič Marija, oba iz
Celja.
UMRLI SO:
Profesorica Fenc Julijana roj. Perko, stara
57 let iz Krškega; gospodinja Krajne Ma-
rija roj. Grum, stara 39 let iz Kasaz; kuh.
pomočnica Teslič roj. Bornšek Neža, stara
57 let iz Celja in kovač Kvas Drago, star
19 let iz Celja.
V CELJE-OKOLICI
Od 30. junija do 5. julija se je rodilo
8 deklic in 9 dečkov.
POROČILI SO SE:
Vastič Jožef, upok. železničar iz Harj, obč.
Laško in Deželak Marija, tov. delavka, sta-
nujoča istotam; Hercog Alojz, topil. pom. iz
žtor in Hercog Katarina, čuvaj proge iz Sv.
Mihaela, občina Rečica; Horjak Franc, trg.
pomočnik iz Laškega in Matek Rafaela, trg.
pomočnica, stanujoča istotam; Potočnik Ci-
ril, bolniški strežnik v Domu onemoglih v
Vojniku in Dobonišek Marija, bolniška strež-
nica istotam; Vetrih Franc, poljskj delavec
iz Sp. Doliča, obč. Vitanje in Ovčar Aloj-
zija, poljska delavka iz Hudinje, obč. Vi-
tanje in Mauher Pavel, delavec iz Vitanja in
Brodnik Alojzija, poljska delavka 5z Sp.
Doliča, obč. Vitanje.
UMRLI SO:
Švajger Marija, gospodinja iz Letuša, stara
77 let; Pilko Marija iz Hrastja, obč. Žusem,
stara 3 leta; Fijavž Ana iz čreskove, obč.
Strmec, stara en dan; Ribič Antonija, kme-
tovalka iz črnega vrha, obč. Tabor, staraj
67 let, Zupančič Elizabeta, poljedelka iz!
Ojstriške vasi, obč. Tabor, stara 5 Olet; Mla-j
kar Martin, skladiščnik iz Lopate pri Celju,
star 27 let; Zemen Terezija, otrok iz Štor,
stara 3 leta in Antlej Jožef, kmet iz Tajht,
obč. Planina, star 54 let. i
MOLIEROV »PREVARANI SOPROG«
NA KOZJANSKEM
S to komedijo v treh dejanjih je kozjan-
sko učiteljstvo po zaključku šolskega leta
nastopilo v Kozjem, v Pilštanju in v Pod-
četrtku. J
Komedijo je režirala tov. Mašekova. r,
glavnih vlogah so nastopali Lorger, Adela
Rauterjeva, Gostič, Jurij Zdovc, Klančnik in
Grajžlova. Igra je bila zelo dobro podana,
jezik je bil neoporečen, mimika in kretnje
dobro naštudirane. Kostume si je kolektiv
izposodil, tako da je tudi v tem pogledu
bila igra taka, kakršne redko kdaj vidimo
na Kozjanskem. Pri svojih gostovanjih so
naleteli na težave, ker so povsod odri raz-
ličnih veličin. Namen, da zbudijo na Kozjan-
skem zanimanje za klasično dramsko lite-^
raturo, je popolnoma uspel in izvajalci hod*
tako delo nadaljevali. Seveda je sedanji ča^
za uprizarjanje iger zelo nevšečen. Obisk str-
najbolj obnese v zimskih mesecih.
Kozjani se zelo zanimajo za igro »Miklov»
Zala« in bi jo radi videli. Dobro bi bilo, č*
bi Šmarčani prišli gostovat na Kozjansko«
bodisi v Kozje ali Lisično, kjer bi jim pa*
bolj odgovarjale prilike. Upamo, da bi kiju*
revnim razmeram našli sredstva za kritje
vseh stroškov, ki bi pri tem nastali. ¡
stev. 28.
»SAVINJSKI VESTNIK«,dne 12. julija 1952^
Stran 5
OB PETDESETLETNICI MESTA CELJE
razpis nagrad najboljšim kazstav-
LJALCEM   na  gospodarski   razstavi
v CELJU 1952
Na svoji zadnji seji je razstavni odbor
«lilenii podeliti nagrade in diplome naj-
boljšim razstavljalcem, ki bodo sodelovali na
gospodarski razstavi od 30. avgusta do
14. septembra 1952 v Celju. Razdeljene bodo
4 nagrade, vsaka po 10.000 din, za raztav-
Ijalee v industriji, obrti, kmetijstvu in usta-
novah. Poleg tega bodo po istih panogah
podeljene tudi diplome za ii. in iii. mesto.
nekaj pripomb k prijavam
razstavljalcev
j'o pregledu prijav je razstavni odbor ugo-
tovil, da so nekatera podjetja naročila po-
vršino razstavnega prostora, ki ne odgo-
varja moči podjetja. Tako je n. pr. Tovarna
lieniičnih izdelkov naročila 2 kv. metra po-.,
vršine, medtem ko je obrtnik Jaklič-Oblak
naročil 6 kv. metrov površine. Ta primer
naj samo osvetli nesorazmernost v prijavah.
Slične nesorazmernosti so še drugod. Brez
dvoma je v interesu vsakega podjetja, da se
posluži razstave za reklamiranje svojih pro-
izvodov in svoje proizvodne moči. Razstava
v letošnjem letu bo imela mimo instruktiv-
nega posebno komercialni poudarek. Pod
tem vidikom tarifa za razstavni prostor, ob
katero se marsikdo spodtika, ni previsoka.
S tem pozivamo tudi že prijavljena podjetja^
da v tem smislu revidirajo svoje prijave.
Predvsem pogrešamo prijave obrtnikov
področja Celje-okolice, ki imajo še vedn«]
možnost, da se priglase. Razstavni odbor j^
revidiral tarifo glede na stroške obrtnikow
mizarjev in krojačev tako, da je določil za-'
nje pavšalne tarife. Mizarji bodo za raz-
stavljeno spalnico plačali 2000 din, za ku-
hinjo 1500 din, krojači pa bodo plačali od
komada  razstavljenih  predmetov.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
KAJ MI V CELJU NI VŠEČ?
Ce stranka nasproti tvojega stanovanja ob
pol šesti uri zjutraj navije radio pri odprtem
oknu in s tako silo, da je slišati daleč na-
okrog. Spored: oberštajerski jodler ji in va-
ški kvintet. In stalno moraš poslušati narod-
oe pesmi, ki jih poje moderno sladki saha-
i-inasti tenor. Kakor imam rad narodno pe-
sem, toda stalno servirana, te le spravi v
obup.
V velemestu gre življenje v brzem tempu.
Nikdo nima časa, ustavljati se na cesti. Pri
nas pa: pred kino Metropol in na vogalu
pred Putnikom stoje naši nadebudni mla-
deniči s krasnimi dolgimi pričeskami. Zelo
me spominjajo na ponija, ki je svojčas pri
vojaški godbi vlekel boben. Tam stoje in se
pogovarjajo, bodisi med seboj ali pa z brh-
kimi deklicami. Opažam pa, da so dandanes
fantje bolj gizdavi nego dekleta. In kako
žametno se pogovarjajo, madona! Glavno je,
¿a ovirajo ves promet.
Pa tudi naše gospe to rade delajo, da se
ustavijo  na pločniku in klepečejo.
Odpuščam pa Janezu iz dežele, če zagleda
v trgovini koso, se ustavi in postavi svoj
»pecikl« točno preko vsega pločnika.
Če zaipuščaš kino, pojdi do izhoda prav
počasi, morda se med potjo še ustaviš, da si
prižgeš cigareto. En meter pred izhodom pa
se lepo postavi in zijaj v izhod, da vidiš,
Itdo še pride. Ti moraš seveda prositi, da ti
tak kavalir naredi prostor, da lahko nada-
ljuješ svojo pot.
Izogniti se, ali celo prepustiti prednost
starejšemu, ni več moderno. Zgodilo se je,
da je šla deklica mimo mene, z aktovko s
knjigami pod pazduho. Ker se aktovka ni
hotela izogniti in jaz tudi ne, je pač aktov-
ka padla na tla. Posledica tega je bila oso-
ten: »No!« Seveda sem odgovoril: »Oprosti,
dete, da se nisem izognil!«
Prepričan sem, da je dekle ostalo pri vtisu,
âi jaz ne znam hoditi.
Da, daleč smo še. In sami smo krivi.
Naravnost začudil sem se, ko je iz Rusije
dospela do nas beseda fizkultura. V kul-
turnem človeku sem iskal v prvi vrsti vse
duševne vrline, nikakor pa ne telesnih. Dober
telovadec, tekač ali boksar je še vedno lahko
nekulturen. In v tej naši kulturi smo šli tako
daleč, da se najde človek, ki hoče preusme-
riti lepo vedenje na moderno plat. Lepo, do-
stojno vedenje je in bo ostalo nespremenje-
no. Ni res, da smo vsi enaki. Eden je oče,
drugi je sin. Eden je gospodar, drugi so ti-
' 8ti, ki ga ubogajo, naj si bo to v zasebnem
»H javnem življenju. Končno bo začel dijak
îiemisljevati, ali naj svojega profesorja na
dici, t. j. v zasebnem življenju, pozdravi
«fi ne. »Saj sva si enaka.« V javnosti, kjer
nismo navezani eden na drugega, pa naj ve-
Ua geslo: Upoštevaj starejše, upoštevaj žene,
deeo in vse, ki so potrebni pomoči. Besede
Harun al Rašida: česar sebi ne želiš, tega
tudi drugim ne stori! C. R.
VSAKA VAS IMA BAZEN — A V CELJU
ŠE ŽABE NIMAJO MLAKE?
Ni menda teđn^, v sedanjih mesecih, da
ne bi citali in bili vabljeni na otvoritev pla-
valnega bazena tu, tam in za onim bregom.
Bazen v Kropi, bazen v Šentpavlu, bazen v
Konjicah, povsod bazeni. Pravi pravcati ba-
zeni olimpijskega merila. A Celje?
Le poglejte si vsakodnevno sliko od Pe-
Wčk?, do Pečovnika. Mravljišče. Kopajo se v
ttmazani sodri ali pa v blatni mlakuži na
wegu. Vročina sili v vodo, pa naj si bo še
ико gosta, športnike vleče upravičena zavist
ад. uspehi v drugih krajih. Dnevno se kopa
» Savinji, ki na najglobljem mestu meri pet
Pedi na tisoče ljudi. Vsi imajo enotno željo.
»V Celju postavite dostojen bazen«. Nekoč
Je bil nekje načrt, na stotine rok je vneto
aelalo, a sedaj je tam »gramozna jama.«
. Na nekaterih modernih kmetijskih posestvih
•majo svinje lepše možnosti kar se kopanja
"ce, kot mi Celjani-jubilanti petsto let sta-
'ega mesta.
Nekaj je treba ukreniti, drugače nas bo
Milčinski prehitel s poročilom, da so tudi
v Butalah že zgradili bazen.
NISO SE  šE  SREČALI S KULTURNO IN
HITRO POSTREŽBO GOSTOV
»Kam bi se dal?« — sem razmišljal, ko
sem prejšnjo sredo opoldne »križaril« po
Celju Vročina je pritiskala in casa piva bi
se prilegla. Pa zavijem v najbližnjo »Točil-
nico« v Prešernovi ulici.
Pri mizah je sedelo nekaj gostov. Večina
je imela pred seboj že. prazne čaše, drugi
pa so ob praznih mizah kramljali in čakali.
Sedel sçm in čakal še jaz . . . Toda nihče od
strežnega osebja se ni zmenil za nas. Celo
tista, ki sicer streže, je to pot vztrajno
vpričo gostov pometala. S smetmi in metlo
je preganjala goste, da so vstajali od miz
in se ji umikali.
Ko je minilo deset minut brezuspešnega
pakanja, sem vstal in šel drugam, kjer sem
bil hitro in zadovoljivo postrežen. Kdaj so
prišli na vrsto drugi, ki so z menoj čakali,
ne vem. Verjetno so imeli večjo porcijo
potrpežljivosti, da so vztrajali še dalj. Iz
tega sem zaključil, da se osebje »Točilnice«
v Prešernovi ulici s kulturno in hitro po-
strežbo gostov še ni srečalo!
DEFINICIJA KOPRIVNICE?
Težko bi jo podal in tudi pri izbiri naslova
sera bil v skrbeh. Gospa Kliček iz »Totega
lista« bi jo verjetno definirala »drekpaherlx.
In to v resnici je. Kdor ga ne vidi ga duha.
Brodway za podgane.
Tisti, ki se na te stvari razumejo, pravijo,
dp, bi se temu zlii lahko izognili na ta na-
čin, da bi se struga od prehoda Mariborske
cesto naprej očistila in nekoliko poglobila
ter bi na ta način bil tok hitrejši.
Tako kot sedaj, res ne gre, in to od vseh
strani gledano. Koprivnica je zbirališče ka-
nalov od Tkalnice hlačevine naprej.
Zanima me, kdo je za ureditev kompeten-
ten? Kompetence se baje tu tako križajo, da
Koprivnica izpade iz vseh kompetenc. Baje.
Bo pri tem ostalo? Kaj pravite vi k temu?
o-O-o
O takih stvareh bi se pravzaprav ne sme-
lo govoriti. Niso tako imenitne. Po drugi
strani pa ne gojim nikakršnih aspiracij na
reprizo  »Clochmerle«  v  Celju.
Vendar.
Javna stranišča so na vrsti. Celjska javna
stranišča so pa bolj borna, oziroma saj je
samo eno in še za tisto so najbolj praktične
»ribiško hlače«. Eno je absolutno premalo in
zato je tudi takšno.
Tisto, ki se gradi v Gaberjih se pa resnič-
no  samo   gradi.   To  je  nedovršena  oblika.
Dejstvo je, da je v Celju občutno pomanj-
kanje javnih stranišč, in dokler ne bo re-
šeno to vprašanje, ki je nujno, pereče, za-
htevno, ne bomo mogli govoriti o kultunem
mestu. Bi se tu ne dalo kaj ukreniti?
TUDI OGRAJA NA SAVINJSKEM NA-
BREŽJU KRIČI PO OBNOVI
Na Savinjskem nabrežju je bila svojčas
prav čedna ograja iz betonskih stebrov in
železnih cevi. Med okupacijo je bila ta ogra-
ja po bombardiranju skoraj popolnoma uni-
čena in v takem stanju se nahaja še danes.
Ko ob priliki 500-letnice našega mesta sku-
šamo olepšati in popraviti vse, kar je le
količkaj možno, bi bilo prav hvale vredno,
da bi se spomnili še te polomljene ograje
in jo spravili v red, saj bo obnovljena ogra-
ia drugače prav čednemu Savinjskemu na-
brežju dala čisto drugo sliko.
DOM???
Stanovalci v bližini kavarne »Dom« zaradi
brezobzirnosti nekaterih razgrajačev nimajo
miru. Vprašajmo se kako delovni človek lah-
ko izpolni svoje dolžnosti, če mora dnevno
poslušati ta grozni kraval. Ali ne bi zado-
stovalo, da bi ta hrušč trajal ob delavnikih
vsaj do 10. ali 11. ure..
Tudi opaaovalci ЈјиВДо ples, godbo in
družbo, pač pa vsaka stvar mora imeti svoje
meje. Navajam primer. Zadnji večer so ple-
sali samo trije pari in sedeli pri čaši piva,
za njih se je drl zvočnik čez 12. uro ponoči.
Ne moremo na dnevnem redu poslušati več
kaj se v tej norišnici dogaja. To trga sle-
hernemu živce, tudi onemu, ki bi v tem pri-
meru moral imeti jeklene.
PRVA NEONSKA RAZSVETLJAVA
Trgovsko podjetje »Volna« ima primat. Moj
poklon. Tesno za petami mu sledi Ljudski
magazin. Toda »Volna« je na vsak način
prva. Veseli me, ker s tem podjetja ne po-
magajo samo samemu sebi, temveč tudi po-
dobi mesta.
Radoveden sem na plasman sledečih. Kdo
jim bo prvi sledil? Obenem še to. Celje dobi
javno florescentno razsvetljavo in se bo vsaj
po tem, če že po drugem ne, uvrstilo med
moderna mesta. Skromno, pa vendarle in na
vsak način razveseljivo.
Fizkultura in šport
USPELE   ŠPORTNE   PRIREDITVE
GRADBINCEV
Agilno ŠD Beton v Celju je v soboto in
nedeljo organiziralo tekmovanje gradbenih
kolektivov iz vse Slovenije v nogometu, od-
bojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu.
Tekmovanja se je udeležilo 348 športnikov
gradbincev.
V nogometu je nastopilo 7 ekip, od katerih
jo osvojila prvo mesto ekipa Betona iz Celja,
ki je v finalni tekmi šele v podaljšku pre-
magala Konstruktorja iz Maribora s 4:2 —
Zmago v normalnem času pa je Betonu za-
pravil levi branilec, ki je brez posesti žoge
namenoma z nogo udaril nasprotnega igral-
ca, nakar je Konstruktor z 11 m dosegel iz-
enačenje rezultata. V splošnem lahko trdim,
da so se oba dneva skoraj vse ekipe odliko-
vale z nediscipliniranim vedenjem, kar nam
služi v dokaz, da bo potrebno v bodoče prav
pri nogometaših posvetiti več časa pravilni
vzgoji .
V odbojki so Celjani razočarali, čeprav
sodelujejo v mariborski skupini slovenske
lige in imajo vigrano moštvo, so se morali
zadovoljiti šele s 3. mestom. Pionir iz No-
vega mesta je v finalnem srečanju premagal
Slovenija ceste z 2:0 (15:11, 15:9), Celjani
pa so premagali Konstruktorja iz Maribora
z 2:0 (15:6, 15:13), izgubili pa so s Slove-
nija ceste iz Ljubljane z 1:2 (1:15, 15:12,
4:15).
V kegljanju s« ženske Betona izgubile
proti Gradisu iz Ljubljane s 177:179 lesi, pri
moških pa so bile uspešnejše gostujoče eki-
pe, kjer je zmagala ekipa Gradisa iz Most
pred Toplovodom iz Ljubljane in Konstruk-
torjem iz Maribora.
V namiznem tenisu, kjer je nastopilo devet
ekip, pa je bil vrstni red sledeči: Konstruk-
tor Maribor I, Konstruktor Maribor II, Pio-
nir Novo mesto in Beton Celje.
V šahu so bili zmagovalci zopet Maribor-
čani od Konstruktorja pred šahisti Betona
iz Celja.
Prireditelj — Športno društvo Beton je
zmagovalcem v posameznih igrah poklonil
lepe pokale. Vsa tekmovanja so brez dvo-
ma v veliki meri dokazala, da je šport med
našimi gradbinci na dostojni višini, obenem
pa da vrši še važnejšo vlogo — saj druži de-
lavce, nameščence in inženirje v zdrave
športne in delovne kolektive. SŠD Beton je
z vzorno organizirano prireditvijo lepo po-
častil 500-letnico mesta Celja. J. K.
HOKEJ NA TRAVI
Kladivar  : Železničar (Maribor)  0:0
NOGOMET
Branik  (Maribor)   : Kladivar 3:2
(mladinska liga)
NAMIZNI TENIS
Celjski igralci namiznega tenisa, ki so bili
dolga leta prvaki Slovenije in edini pred-
stavniki naše republike v zvezni ligi, so se
po dolgem času zopet prebudili in na tur-
nirju v Rogaški Slatini v nedeljo dokazali,
da jim ta igra še kar leži. Na turnirju so
namreč premagali vse nasprotnike in prinesli
v Celje prekrasen pokal iz brušenega stekla.
Prav bi bilo, da bi nadaljevali s svojo lepo
tradicijo tudi na tekmovanjih za prvenstvo
Slovenije. J. K.
V SOBOTO IN NEDELJO PRAZNOVANJE
V PREBOLDU
V Preboldu je že dograjen modern pla-
valni bazen dimenzije 50x14 m in otroški ba-
zen 12x10 m. V soboto in nedeljo 12. in 13.
t. m. bo TVD Partizan v Preboldu slovesno
praznoval to svojo delovno zmago. V soboto
bo ob bazenu zvečer kvalitetna telovadna
akademija, na kateri bodo poleg domačinov
nastopili z izbranim programom telovadci in
telovadke Partizana Celje-Gaberje, med nji-
mi nov mladinski državni prvak v vajah na
orodju Veber Tine. V nedeljo dopoldne ob
9. uri bo slovesna otvoritev plavalnega ba-
zena, nakar se bo vršilo prvenstveno tek-
movanje za slovensko plavalno ligo med
Celjem in Mursko Soboto v plavanju, skokih
v vodo in vaterpolu. Poleg plavačev iz
Celja in Murske Sobote bodo poživeli pla-
valno prireditev tudi kvalitetni plavalci iz
Ljublajne. Popoldne ob 15. uri pa bo ob
bazenu telovadni nastop društev »Partizan«,
kjer bodo poleg društev iz Savinjske doline
nastopili tudi Celjani z izbranimi telovadci
na orodju. Domačinom, prebivalcem Savinj-
ske doline pa tudi Celjanom se nudijo res
kvalitetne prireditve. Predvsem pa priporo-
čam Celjanom, da si ogledajo; prekrasen
plavalni bazen, o katerem lahko razvito me-
sto Celje zaenkrat še samo sanja!
KVALITETNA ATLETSKA PRIREDITEV i
V CELJU
V nedeljo so Celjani v velikem številu pri-j
sostvovali zadnjemu preglednemu tekmova-,
nju naših atletov-olimpijcev. Na tekmovanju;
sta bila postavljena zopet dva nova rekorda!
FLRJ in en slovenski rekord. Ottenheimer]
je v teku na 1000 m dosegel rezultat 2:26,l,j
Krivokapič v metu diska 49,46 m. Gole pa vi
metu krogle 14,06 m. To so rezultati novih!
rekorderjev, ostali rezultati pa so bili prav")
tako dobri. Celjani smo lahko veseli pred-!
vsem že imenovanega rezultata v metu kro-'
glo od Golea, ki se popravlja od nedelje do¡
nedelje, odličnega rezultata našega edinega
olimpijca Lorgerja, ki je zopet potrdil svojo
sijajno formo v teku čez ovire na 110 m —^
saj je proti vetru dosegel rezultat 14,9 sek.,
rezultata Igorja Zupančiča, ki je v teku čea
ovire na 400 m dosegel čas 54,9 sek. in re-j
zultata Majcnove v skoku v daljino s 5,36 m.S
Brez dvoma bi se atletinja Majcen Milkaj
lahko pridružila našim olimpijcem za Hel.^
sinki, če bi pokazala malo več volje do tre-'
ningov in posvečala nekaj več časa. Mimo-'
grede omenjam, da je na nedeljskem mitingu;
dvakrat z malenkostnim prestopom (1 do:
2 mm!) preskočila daljino 5,54 in 5,55 m, to
je rezultat, ki je bil postavljen kot norma'
za udeležbo na olimpijskih igrah. Tako paj
si je sama zapravila potni list za Helsinki in:
edinstveno priložnost, da bi .se na olimi<ij-i
skih igrah lahko pomerila z najboljšimi šport-j
nicami vsega sveta. Za postavitev kvalitetnih;
rezultatov v atletiki pa tudi v drugih šport-^
nih disciplinah je potrebno vztrajne vadbej
in večjo mero dobre volje ! J. K.^
PRVI NASTOP CELJSKIH PLAVALCEV j
Vsa leta po osvoboditvi smo pričakovali, i
da bomo med ostalimi športnimi panogami;
zasledili tudi celjske plavalce. Vendar v Ce-<
lju ni bilo pogojev za razvoj plavalnega;
športa. Vprašanje bazena se prelaga iz le-j
ta v leto, mladina pa čaka. V letošnjem letu;
so se plavalci resno odločili, da prično z:
delom tudi brez baKcna. Organizirali so pia-'
valno sekcijo ŽSD Celje. Uprava društva in,
osebje celjske postaje so pokazali lepo razu-;
mevanje za razvoj tega športa in so za silo«
s plavači uredili plavalni prostor v regulacij-i
skem kolenu med prvim in drugim železni-;
škim mostom. Zaradi nizke vode pa so do
nadaljnjega v tem zasilnem plavališču tek-
movanja onemogočena. Zato bodo v nedeljo
tekmovali v Preboldu, kjer imajo krasen
olimpijski bazen. Celjski plavalci pa upajo,
da se bo vprašanje bazena v Celju prcmak-
ailo iz mrtve točke.
Zadnjo nedeljo so Celjani nastopili proti
»Braniku« iz Maribora na Mariborskem oto-
ku za prvenstvo druge Slovenske lige. Ce-
ljani so to srečanje izgubili z 99 proti 78
točkami. Pokazali so lepe rezultate in je
bila splošna kritika našega časopijsa m
celjske plavalce izredno ugodna.
USPEL TELOVADNI NASTOP
V ŠEMPETRU
Agilno TVD »Partizan« Šempeter iz Sa-
vinjske doline je priredilo v nedeljo svoj
letni javni telovadni nastop. Dopoldanske
tekme v odbojki, streljanju in šahu so pri-
vabile na letno telovadišče mnogo občinstva,
predvsem mladine. Turnirja v odbojki so se
udeležila društva »Partizan« iz Petrovč, Voj-
nika, Vranskega in Šempetra. Prehodni pokal
si je osvojila domača ekipa. Na šahovskem
brzoturnirju je dosegel prvo mesto Zupan,
drugo mesto pa Skok. Na strelišču je bilo
prav tako vse dopoldne izredno živahno, kjer
so v streljanju z malokalibrsko puiko pre-
izkušali svoje moči poleg mladine tudi ude-
leženci iz prve in druge svetovne vojne. Po-
poldne se je točno ob 15. uri pričel javni
telovadni nastop z mimohodom vseh nasto-
pajočih in uvodnem pozdravu.
Prvi del nastopa je obsegal proste in sku-
pinske vaje, v katerem je sodelovalo 72 telo-
vadcev. Izvajane so bile zletne vaje, sprem-
ljano z glasbo, izredno skladno, kar nam
služi v dokaz, da je vaditeljski zbor posve-
čal temu delu izredno pozornost. V drugem
delu sporeda so telovadci prikazali orodno
telovadbo na krogih, bradlji, visoki gredi
in talno telovadbo. Tudi na orodju je bilo
opaziti lep napredek mladincev in mladink,
ki so jih razvajeni gledalci za precizno iz-
vajanje lepo nagradili. Preko 33 nastopajo-
čih telovadcev na orodju nam služi v dokas,
da se ista v naših podeželskih društvih zopet
uspešno razvija. Na nastopu so sodelovala
tudi društva »Partizan« iz Braslovč, Prebolda
in Petrovč, ki so s svojimi točkami prispe-
vala k lepšemu uspehu nastopa. Nastopi in
sestopi posameznih oddelkov so bili ob ko-
račnicah godbe na pihala SKUD »France
Prešeren« iz Celja nad vse strumni. Organi-
zacija celotne prireditve je bila brezhibna in
je nedeljski telovadni nastop šempetrčanoT
šteti za doslej najboljšo tovrstno prireditev ▼
Savinjski dolini.
Pogrešali smo udeležbo telovadcev iz celj-
skih društev, kakor tudi zastopstvo OTO
Celje. Verjetno se bodo pokazali na prire-
ditvi v Preboldu, dne 13. VII., kamor je pot
bolj uglajena. K. I.
Šah
MOŠTVENI BRZOTURNIR CELJSKEGA
OKROŽJA
V okviru šahovske proslave v Žalcu je bil
preteklo nedeljo odigran moštveni brzoturnir
celjskega okrožja. Udeležilo se ga je 10 mo-
štev po osem igralcev. Zmagalo je I. moštvo
celjskega šahovksega kluba s 65 in pol točk,
sledijo: Rudar I, 59, Rudar II in Žalec, mla-
dina, po 44 in pol. Celjski šahovski klub II,
43, Žalec I, 31, Nazarje I, 24 in pol, Rudar
IIÏ, 18 in pol. Petrovce, 15 in Nazarje II,
12 in pol točk. Šahovska sekcija KUD Ivan
Cankar je nagradila zmagovalca z oljnato
sliko trga Žalec, drugo, tretje in četrto pla-
sirano moštvo s knjižnimi nagradami in mo-
štvo Nazarje II s spominsko nagrado. Naj-j
boljši individualni uspeh je dosegel FajeÇ
Mirko, član CŠK na tretji deski 100% in pre-j
jel od OŠO Celje knjižno nagrado. lOO^i
uspeh sta dosegla še Mirnik France (CŠK)'
na peti in Rugelj (Rudar, Trbovlje) na še-|
sti deski. ,
TURNIR ZA PRVENSTVO CELJA
V turnirju za prvenstvo Celja, za katerega
vlada precejšnje zanimanje, so bili doseženi
sledeči rezultati: III. kolo (I. in II. smo že
poročali) Oder-Kovačič 1:0, Šnajder-Zahoj-
nik 1:0, Draksler-Svetina in Modic-Fajs re-
mi. Partija Mirnik - inž. Lah je prekinjena.
IV. kolo: inž. Lah-Zahojnik 1:0, Fajs-Kova-
čič 1:0, partije Svetina-Šnajder, Oder-Mir-
nik, Draksler-Modic so končale remi. V. ko-
lo: Svetina-Modic 1:0, Draksler-Kovačič 1:0,
Zahojnik-Oder 0:1, Šnajder-inž. Lah 1:0,
Mirnik in Fajs sta remizirala. V VI. kolu je
inž. Lah premagal Svetino, Fajs Zabojnika
in Modic Kovačiča. Partiji Oder-Šnajder in
Draksler-Mirnik sta končali remi. Iz prvega
kola prekinjeno partijo je Mirnik dobil proti
Zabojniku. V drugem kolu prekinjeni partiji
inž. Lah-Kovačič in Fajs-Draksler sta dali
neodločen izid. Stanje po šestem kolu: Šnaj-
der 5 točk, Fajs 4 in pol, Oder 3 in pol (1),
Drakler 3 in pol, Svetina 3, inž. Lah 2 in
pol (2), Mirnik 2 in pol (1), Modic 2 (2),
Kovačič pol. Zabojnik 0. j
OBJAVE IN OGLASI
ČLANI SINDIKATOV! '
izkoristite letni dopust na Mozirski koči. Naj
objavo 40 odst. po 1. septembru 60 odst^
popust. Oskrba dobra. Celodnevni pension]
200 din. Dohod iz Mozirja dve in pol ure.;
PD Celje  ^
Na Sp. Hudinji na travniku je bilo naj-j
deno ogrodje moškega dvokolesa tov.  števj
164332 v slabem stanju. — Lastnik naj
javi z dokazilom o Lastništvu na ONZ Celje-
mesto, soba 6.
PRODAM 200 kom. belih obložnih ploščic.
Vprašati v Kmetijskem magazinu, Celje.
LAHEK VOZ (platoner), enovprežni prodam.
Naslov v upravi.
ROČNI VOZIČEK in žensko kolo prodam.
Naslov v upravi.
NOVO OPEKO (zidno), les za ogrodje hiše
in deske prodam. Naslov v upravi lista.
LORBERJEV SADEŽ 1 m in pol visok pro-
dam. Naslov v upravi.
TRGOVSKA POMOČNICA z znanjem knjigo-
vodstva želi takojšnje namestitve v Celju
ali bližnji okolici. Naslov v upravi.
ZAMENJAM sobo in kuhinjo v centru mesta
za enako ali večje kjerkoli. Naslov v upravi.
PREKLICUJEM, ker sem neresnično govoril
o direktorju Tovarne emajlirane posode tov.
Veber Vladimirju, ter se mu obenem za-
hvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Leskovšek Ivan, Breg 18, Polzela
PREKLICUJEM sindikalno knjižico štev.
576584 na ime Hojkar Jelka, Celje.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne   13. julije 1952   tov.   da-.   Fišer   Jože,
Gregorčičeva ul. 7. Nedeljska zdravniška de-
žurna služba traja od sobote opoldne do po-
nedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO METROPOL
Od 8. do 14. julija 1952, ameriški film
»SNEGULJČICA«
Od 15. do 21. julija 1952, ameriški film
»FANT S TROBENTO«
KINO DOM
Od 12. do 15. julija, 1952 jugosl. film
»HOJA! LERO«
^    Od 16. do 18. julija 1952, angleški film
»ZASEBNO  ŽIVLJENJE
HENRIKA VIII.«
SAVINJČANI POZOR!
Sporočam cenj. občinstvu, da sem odprl
v Petrovčah — Drešinja vas 1 novo
SODARSKO
DE LAVNICO
Izdeloval bom vse v mojo stroko spa-
dajoča  dela,   kakor  tudi  raznovrstna
popravila. Se priporoča
LAH ALBIN
sodarski mojster
Petrovce — Drešinja vas 1
Živi zid
lutane Tercak
29
Prečkali smo sedlo in se spustili po ozkem žlebu navzdol. Na
levi se je pozibaval mogočen smrekov gozd, na desni pa je bila
čistina. Visoko gori, na koncu čistine, je pod gozdom brlela majhna,
drobna lučka. Motno, komaj zaznavno je sijala skozi slabo zastrto
okno. Vsi smo se ozirali vanjo in blagrovali ljudi, da se v tesni
leseni kamri lahko tiščijo tople peči.
Po polurni hoji smo prišli na izvožen kolovoz, po katerem so
slačili plohe v dolino. Zdaj je bila pot lažja. Po kolovozu je tekla
^oda. Na njo se je napravil led, ki smo ga drobili s čevlji in se
^0 gležnjev pogrezali v brozgo. Fantje so se v začetku izogibali
*otanj in malih tolmunčkov ter polglasno preklinjali. Toda na
nadaljnji poti smo se jim privadili. Nesmiselno je bilo izogibati
'e jih, če so čevlji polni vode.
Kmalu se je nad smrekovjem v dimasti svetlobi dvignil zvo-
•Чк cerkvice Sv. Marjete. Kolovoz je tekel po ozki soteski med
^trminami. Na desni se je stekala voda v majhen potok in mono-
tono klokotala. Zavili smo iz gozda. Pred nami je zrasla lepa,
Visoka hiša, obdana s sadnim drevjem. Mimo nje smo se spustili
^ kotanjo, ki se je vlekla do ceste. V zavetju kotanje je komora
^bstala. Malo dalje ob cesti so se ustavile zdelane kolone bata-
ljonov. Med njimi je obstala tudi procesija nosil z ranjenci. Brez
^oči so ležali na nosilih ranjeni borci in borke; tresli so se od
J4"aza in izgube krvi. Bridko jih je bilo pogledati. Ob takih pri-
Jjkah smo bili vsi ene misli. »Bolje je, da pademo, kakor pa da bi
"Hi ranjeni in v napotje diviziji.«
Prav vsi smo se trudili, da bi ranjencem olajšali njihov težki
J^ložaj, posebno pa zdravniki, ki jih je vodil dr. 2iga. Dr. Žiga je
^ teh hudih dneh obvladal situacijo. Marsikdo bi obupal, Žiga ni.
* kmečkih bajtah je med boji in odbijanjem švabskih jurišev
operiral in reševal svoje fante. Zvesto so mu pomagali dr. Jože,
dr. Lojze in dr. Pavček.
Po mačje sta se začela pomikati k cesti dva bataljona Ser-
cerjeve brigade s komandantom Mičem in politkomisarjem Butaro.
Njihova naloga je bila, prebiti v tej noči švabske zasede ob cesti,
napraviti med njimi zagozdo, ki naj bi vzdržala tako dolgo, da
prečka cesto vsa divizija z ranjenci in komoro. Zavedali smo se
te težke, velike naloge. Računali smo, da se bomo prebili le pod
ognjem švabskih tankov in mitraljezov.
Mraz je neznosno pritiskal. Take mrzle noči še nismo pom-
nili. Vsi borci so se zavijali v odeje, čevlji so jim zmrzovali na
nogah. Usnje je bilo trdo ko kamen in popolnoma neprožno. Sesti
v sneg je bilo smrtnonevarno. Kaj rada se je v takih prilikah
lotila človeka dremavost in je v spanju zmrznil. Taki primeri v
zadnjem delu našega pohoda niso bili osamljeni.
Divizija s komoro in ranjenci je stala približno osem sto me-
trov od ceste. Komandant Mičo se je s svojim bataljonom pomak-
nil oprezno naprej. Predhodnica z napetimi puškami je prva iz-
ginila za ovinkom. Bombaši so odvili zaklopce na bombah. Brez
besed, s šklepetajočimi zobmi in tresoči se od mraza so se plazili
borci v temo in negotovost.
Kurir Jože, ki je vzdrževal zvezo med napadajočimi bataljoni
in glavnino, si je mei ozeble roke.
»Prokleto, da bi le že udarilo tam spodaj, da bi pozabil na ta
mraz. Kar naenkrat bo toplo, mogoče še pretopio. Boste videli.
to noč bo šlo zares. Od nas, ki gremo na cesto, ne bodo vsi gledali
jutranjega sonca!« Njegova siva postava je izginila na kolovozu
za bataljoni.
Ni še minilo pet minut, ko se je z močnim pokom pognala
v ozračje iraketa. Za njo druga, tretja... deseta, na vsem sek-
torju ob cesti. Visoko nad nami so se iskrile in pršile slepeče
svetlobo nad snežno pokrajino. Bilo je svetlo kakor podnevi. Videl
si blede, izžete premrle obraze borcev. Zaviti so bili v odeje, iz
katerih so žarele velike, vročične oči. Gozdovi na naši desni so
se nam spričo slepeče svetlobe zdeli popolnoma blizu. Iz doline
so sikajoče rakete neprenehoma rezale ozračje. Dolgi, žareči
utrinki so počasi padali in ugašali nad nami. Prvi trenutek smo jih
zvedavo opazovali. Kar nekam pozabili smo na težko situacijo.
A v naslednjem trenutku je že zabobnelo v dolini. Utrgalo se je
iz soteske v smrekov gozd. Vrhovi dreves so se lomili in padali
na zemljo. Cesta v dolini je nenadoma oživela v križnem ognju
švabskih zased, ki so bile vkopane na pobočju Pohorja. Na cesti
so se pomikale temne pošasti švabskih tankov. Začeli so nabijati
kar na slepo proti našim položajem. Streljali so proti kolovozu,
v gozdič in na čistino nad nami. Skozi temo so risali rafali fosfor-
nih svinčenk dolge trakove. Vmes so z votlim pokom eksplodirale
dumdumke. Včasih se nam je zdelo, da so udarili za našim hrb-
tom na zaščitnico. Komora z ranjenci in vsi bataljoni so stali
kakor vkopani in napeto prisluškovali težki borbi za ovinkom.
Nič več nismo čutili mraza in gladu...
Komandant Mičo s svojimi se še ni oglasil. Tipal je, preudarjal
in iskal najslabšo švabsko točko. Nihče izmed borcev ni vedel,
kje je. Mica smo dobro poznali. Nihče v diviziji ni znal tako ču-
vati svojih fantov kakor on.
stran б 
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. julija 1952
Stev. 28
DANES SE TKALNICA
Telefon štev. 290
Poštni predal 70
»Hlacevine« • Celje
POTEM???
Izdelujemo vse vrste tkanin! Od oxfor-
da do batista; od kepra za delovne
obleke do hlačevin. Bogat asortiment;
prima kvaliteta — to naše proizvodnje
seveda je dika   ♦    Znižane cenel
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE • Mariborska 10
TRGOVINSKI ODSEK
luidi vso vrste potrošnega blaga, umetna gnojila, razna škropiva itd.
TRGOVINA IN GOSTILNA
na Mariborski cesti nudi poleg potrošnega blaga tudi prvovorstna domača vina
in mrzla jedila
Poslužite se tudi poslovalnice na Ostrožnem
STROJNI ODSEK
nudi svojim, članom, traktor za oranje in košnjo, mlatilnico ter ostale kme-
tijske stroje
SADJARSKI ODSEK
ima vedno na razpolago motorne, ročne in prevozne škropilnice za škropljenje
sadnega drevja in za zatiranje koloradskega hrošča
ZA ČLANE HMELJARJE
ima zadruga na razpolago 1 mm in 1,5 mm debelo pločevino za popravila su-
šilnic ter juto za hmeljske koše
Kdor želi omenjene stvari nabaviti, naj pride do 20. julija na upravo KZ,
Celje, Mariborska 10
ODKUPUJEMO vse vrste kmetijskih pridelkov
SODOBNO IN HITRO
Projektivni
biro-Celje
Izvršuje načrte za vsa
visoko in nizko gradbena
dela, notranjo ureditev,
reklamne osnutke itd.
siguren uspeii
Izdelamo solidno
po najnižjih cenah
Uprava SAVINJSKEGA VESTNIKA
CELJE, Titov  trg številka 1
Cenjene Odjemalce in dobavitelje obveščamo,  \к  I Iwl Ш^ш   I I alf
da smo se po nalogu PVLRS preimenovali y  " A шЈЕЛшЕШШ ЛЉш Л ЛкШкшш^
VELETRGOVINA S TEHNIČNO ZELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM
C E L J E - MARIBORSKA CESTA 13
Telefon: 112 • Poštni predal: 88 • Brzojavni naslov :Tehnometal Celje
Nadalje sporočamo, da bomo kot veletrgovina vodili poleg tehničnih
artiklov tudi vse kovinske predmete široke potrošnje. Cenjenim od-
jemalcem se tudi v bodoče priporočamo za številen obisk ter
jamčimo za točno in solidno postrežbo.
KOVINSKI SERVIS. CELJE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
IZVAJA
'BETON'
Telefon 367^
hitro in solidno vsa v gradbeno stroko spadajoča
dela • S svojimi stranskimi obrati izvršuje
tudi vsa v stroko spadajoča obrtniška dela
CELJE •LJUBLJANSKA 16