1POTO- (ViedemtutH BELJAK - VSLiACH kulturno -politično glasilo 5. leto / številka 43 V Celovcu, dne 22. oktobra 1953 Cena 1 šiling Kmet seje, Bog pa daje rast Kakor mati obdaruje, svoje ljubljene o-troke, tako nam je letos dala zemlja svoje plodove. Žitnice so se napolnile / zlato pšenico, z ržjo in z drugimi žitnimi pridelki. Skednji so napolnjeni z dišečim senom. Spet se je znova ,ponovil čudež o pomnožit-vi kruha. Stara in lepa navada je, da se zahvalimo, ako smo za kaj prosili in smo to prejeli. Toda ma to navado že mnogokrat in mno-gokje pozabljajo. Komu naj se zahvalimo za darove zemlje? Ali ni bil kmet tisti, ki je lansko jesen gnojil in oral zemljo ter sejal? Kmet je spet v spomladi pregledoval, kako je ozi-mina prezimila, spet je gnojil, ako je bilo potrebno. V poletju je kmet sam stal ob robu žitne njive in ugotavljal, če je čas žetve že prišel. Kmet je pripravil potrebno orodje za košnjo in za žetev in on se je nato v žjgoči poletni sonlčni vročini potil dan za dnevom, dokler ni bilo žito pospravljeno. Ko je žito in ko so vsi drugi pridelki pospravljeni, more biti kmet v resnici vesel in ponosen, da je delo za letos srečno opravljano. In komu, kakor sebi in svojim sodelavcem naj se kmet za vse to zahvali? Kmetovo delovno področje je zemlja. Pri vsem napredku je in ostane kmetova delavnica obširni prostor pod prostim nebom, predmet kmetovega obdelovanja pa je zemlja. Ko je kmet orali, ko je gnojil in sejal, je čakalo v zemlji /e milijone in milijone zvestih pomočnikov, najmanjših bakterij. Ko je zrno vzklilo, so te bakterije pripravljale hrano za mlado rastlino, s svojo smrtjo, s svojim razpadom so pripravljale v zemlji vedno novo hrano za rastline. Ako bi te bakterije vse izumrle, bi bila zemlja mrtva in zastonj bi bila setev, zastonj vse kmetovo delo. Pa tmdi nad zemljo ni krnet sam, ki vpliva na rast. Kmet je sicer določil, kje bo sejal pšenico, kje rž, kje sadil krompir. Poda sile narave, veter in dež, sneg in mraz, sonce in suša, vse te sile so vplivale na rast. Y'sa tehnika, vsa umetna gnojila, vsi raznovrstni stroji so proti tem silam nič ali zelo neznatni. Vse te sile pa irnajo svoj izvor v soncu. To pa tudi ni nastalo samo i/ sebe in si ni samo začrtalo poti, kakor niso nastala sama od sebe in si niso sama začrtala poti vsa druga neštevilna ozvezdja v vsemirju. Radi ali neradi moramo spoznati in priznati najvišjega zakonodajalca, ki je Bog. Tako spoznamo, da kmet dela v 'božji delavnici. Kmet torej ni pravi lastnik svojega posestva in ne svoje zemlje, on je samo upravitelj. Pravi lastnik je Bog, kmet pa njegov preddelavec, ki dela po njegovih navodilih in njegovih zapovedih. Od božjega blagoslova je odvisen uspeh vsega dela. Vsa učenost, ki smo jo nabrali iz starih izkušenj, iz knjig in predavanj in v šoli. Vsa naša razumnost in vse naše računanje nam brez blagoslova in brez pomoči božje ne bo mnogo koristilo. Ako ni dežja, so izsušene naše njive, ako je zim i prehuda, ne bodo prezimile naše ozimi-tie, toča pobije in uniči zlato klasje in blisk zažiga naše hleve, skednje in hiše. Vsa tehnika, vsa znanost, vsa umetna gnojila, vsi stroji in vsa razna kemična sredstva ne koristijo brez pomoči l>ožje. Zato tudi ob setvi začenja kmet v imenu božjem, in jeseni, ko so pridelki pospravljeni, bo ..1» zadnjem vozu, ki ga je zapeljal domov, vsaj liho pri sebi rekel: Hvala Bogu! Največjega čudeža narave, to je pomno-ž k ve kruha, ne ememo nikdar pozabiti. Pozabiti pa ne smemo, da pri tej pomnožitvi kruha samo sodelujemo, da samo pomagamo, da samo sejemo, da pa je Bog tisti, ki daje rast in da mu moramo biti za to tudi hvaležni. Trsi — pred Varnostnim svetom V torek, dne 20. oktobra, se je nadaljevala v Varnostnem svetu organizacije združenih narodov v New Vorku razprava o ureditvi tržaškega spora. To razpravo je zahtevala Sovjetska zveza, ker ,,ukrep Združenih držav in Velike Britanije, da umaknejo svoje čete iz cone A Svobodnega tržaškega ozemlja in izročijo to ozemlje v upravo Italiji, ogroža svetovni mir”. I akoj ob začetku posvetovanja je predlagal zastopnik južno-ameriške države Kolumbije, naj bi bile seje Varnostnega sveta zaradi razprave o tržaškem vprašanju odložene do 4. novembra. Do tega termina naj bi 'bila dana možnost Združenim državam in Veliki Britaniji, da najdeta bolj primerno rešitev tržaškega vprašanja kakor pa je v zgoraj navedenem ukrepu, da dobi to ozemlje v upravo Italija. Diplomatska pogajanja o rešitvi tega vprašanja so gotovo v teku. Zastopnik Sovjetske zveze Andrej. Višinski pa je ugovarjal, da bi bile seje Varnostnega sveta odložene, ker ukrep Združenih držav in Velike Britanije resno ogroža svetovni mir in je zato hitra rešitev tega vprašanja nujna. Razen tega je po navedbi sovjetskega zastopnika hitra rešitev tudi možna, ker je treba samo izpolniti določila italijanske mirovne pogodbe. Ta pa predvideva vzpostavitev Svobodnega tržaškega o-zenilja in imenovanje nepristranega guvernerja. Nekaj dni preje so se na konferenci v Londonu o tržaškem vprašanju posvetoval i zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Po posvetovanju je bilo izdano uradno poročilo, v katerem pa je na kratko samo rečeno, da ,,so ministri proučili problem Trsta in so se zedinili, da vztrajajo pri skupnih naporih, da pride do trajne rešitve v tej pokrajini”. Točnejše sklepe so sporočili dne 19. oktobra zastopniki zapadnih treh velesil namestniku jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Alešu Beblerju v Beogradu. Na te sklepe je že odgovoril maršal Tito, ko je istega dne popoldne sprejel diplomatskej predstavnike zapadnih treh velesil v skupno avdienco v Belem dvoru v Beogradu. Za samostojnost Trsta Medtem se zbirajo na obeh straneh ju-goslovansko-italijanške meje severno od Trsta divizije jugoslovanskega in italijanskega vojaštva, ki je na obeh straneh opremljeno z najmodernejšim amerikanskim o-rožjem. Že to je znak, da je položaj še vedno zelo resen. Verjetno je pa to tudi znak, da po posredovanju Amerikancev do spopada med obema vojskama ne bo prišlo. Saj se že kažejo znaki pomirjenja na obeh straneh. Razen tega pa je gotovo tudi važno, kaj pravijo Tržačani sami, ki so na pravilni rešitvi tržaškega vprašanja najbolj prizadeti. Dne 14. oktobra je bila seja trza' škega občinskega sveta. Na tej. seji je govoril tudi zastopnik demokratičnih Slovencev, dr. Josip Agneletto, ki je v svojem govoru’ poudaril, da britansko-ameriški sklep z dne 8. oktobra pomeni kršitev mednarodne 310 godbe, to je mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je 10. februarja 1947 'podpisalo v Parizu 21 držav. Ta pogodba obstoja. Zato je treba čirnprej vzpostaviti samostojnost Svobodnega tržaškega ozemlja z obema conama in čim preje je treba imenovati guvernerja. Temu predlogu pritrjujejo v Trstu gotovo vsi Slovenci. Ta predlog pa podpira tudi skupina Neodvisnih ter tudi tržaški kominformisti, torej velika večina tržaškega prebivalstva. Povabilo Sovjetski zvezi V dneh od Ib. do 18. oktobra so se posvetovali v Londonu zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Ob koncu posvetovanj so izdali posebno uradno poročilo, v katerem je rečeno: ,,Trije ministri so potrdili odgovor Sovjetski zvezi, ki se nanaša na razpravljanje o Nemčiji in Avstriji. V svojih notah so tri vlade še enkrat pozvale Sovjetsko zvezo, naj se udeleži bližnjega sestanka zunanjih ministrov. Upajo, da bo Sovjetska zveza sprejela ta predlog. Trije ministri me- nijo, da bi bil tak sestanek neprecenljivi korak k zmanjšanju mednarodne napetosti in k rešitvi glavnih evropskih problemov.” Konferenca zunanjih minsitrov „Velikih štirih”, o kateri je v prednjem uradnem poročilu govora, naj bi bila dne 9. novembra v švicarskem zdravilišču Lugano. Za tja je bila sklicana konferenca že dne 15. oktobra, pa Sovjetska vlada tja ni poslala svojega zunanjega ministra in zato konference takrat ni bilo. Voiifve v Beljaku in Salzburgu v nedeljo, dne 18. oktobra, so bile občinske volitve v Beljaku in v Salzburgu, /a volitve je bilo precejšnje zanimanje, ker so bile to prve volitve po državnozborskih volitvah v letošnjem februarju. Te volitve naj bi pokazale silo obeh vladnih strank in pa odpornost VdU-skupine. Komunistom pa v sedanjem trenutku pri nas nikdo ne pripisuje posebnega pomena. Volitve v Beljaku so pokazale, da je Beljak močna socialistična trdnjava, ki sc ne . oktobra popoldne so pri pošt-nem avtobusu, ki vozi iz Rožeka proti St,-fakobu, odpovedale zavore in avtobus je zavozil jr reko cestnega nasipa ter zdrknil 13 metrov glolroko proti Dravi. Vozač in dva potnika sta bila srednje težko, dva pa lažje ranjena. V zadnjem času se je povečalo število beguncev, ki pridejo nezakonito vsak dan preko avstrijsko-jugoslovanske meje v Avstrijo. Prvič po letu 1948, ko je prekinila Jugoslavija stike z vzhodnimi komunističnimi državami, je obiskal predsednik sovjetske delegacije pri Združenih narodih v New Vorku, Andrej Višinski, neko jugoslovansko prireditev. V Avstraliji so v puščavski pokrajini VVoomera povzročili eksplozijo atomskega orožja v poizkusne namene. Pri tem je nastal orjaški, sivo-čnn dimast oblak, ki se je dvigal več tisoč metrov visoko. Na ameriški letalonosilki „Leytc” je v pristanišču v Bostonu nastala močna eksplozija, kateri je sledil ogenj. Pri nesreči je bilo 33 mornarjev mrtvih in nad 40 težje ranjenih. Letalonosilka ima 27.000 ton in more sprejeti na krov 90 letal ter posadko 2000 mož'. v bližini Frankfurta v Nemčiji je kmalu po odletu goreče treščilo na tla potniško letalo neke belgijske zrakoplovne družbe. Vseh 40 potnikov (37 odraslih in 3 otroci) ter 4 spremljevalci so mrtvi. Med ponesrečenci je bilo tudi več Avstrijcev. Na Francoskem v pokrajini Isere je v bližini Lyotna zavozila lokomotiva 1. vso br-zino v zadnje vagone delavskega vlaka. Pri tem je bilo 10 oseb mrtvih in okrog 50 težje ranjenih. Vsled velikih nalivov so narastle reke v severni Španiji in pri poplavah je utonilo okrog 40 oseb. — Tudi v Italiji v ligurski pokrajini je vodovje naraslih rek prestopilo bregove in poplave so povzročile veliko stvarno škodo. V glavnem perzijskem mestu se zagovarja pred sodiščem bivši ministrski predsednik dr. Mosadek. Zaradi visoke starosti obtoženec ne more biti obsojen na smrt, ampak na največ 10 let ječe. Politični teden Po svetit... Medtem ko je prve dneve vsaj vladno časopisje treh izapadnih sil, iki so v noti 8. oktobra sporočile Italiji in Jugoslaviji delitev Svobodnega tržaškega ozemlja, sicer zadržano, toda kolikor toliko povoljmo komentiralo tako rešitev, češ da je to etilni možen način, je pozneje zavel po časopisnih stolpcih drugačen veter. Spričo nepričakovano ostrega odpora Jugoslavije proti ptikj odločbi „od zgoraj”, so se tudi zapad-ni časnikarji bolje morali spoznati v tež-kočah, ki jih zahteva reševanje tako težkega problema, kot je Trst. Pomnožili so se glasovi, ki opozarjajo svoje Vlade, da je treba Trst presojati v prvi vrsti iz gospodarskega vidika, kateremu naj se podrede narodnostne aspiracije in čustva. Če so Za-pad »začudile” manifestacije po jugoslovanskih — predvsem slovenskih mestih, kar je več kot razumljivo — potem je treba predvsem za Amerikance ugotoviti, da evropske narode psihološko še vedno premalo poznajo; to pa je stara rana ameriške lokalne politike v Evropi. Izkušenj o tem je dovolj od konca prve do po drugi svetovni vojni. Trst je spet dal povod za tako ugotovitev. Angleži so tržaški izjavi botrovali po stari, preizkušeni »spretnosti”, ki se z italijanskim »sacro egoismo” (sveti egoizem) takrat da primerjati. Francozi kot tretji igralec v nečedni 'komediji, so si obdržali Vlogo tistega petega kolesa pri vozu velesil, ki hočeš nočeš mora biti zadovoljen, da ga imajo v svoji družbi. Zato ni bil glasen, jim je pa po svoji stari lepi navadi izven javnega odra gotovo kako resnično in pametno povedal. Stric onkraj luže in njegov ded na otoku sta bila pa zadovoljna, da se Francoz na odru ni javil k besedi. Začudeni Zapad in nič navdušeni Tržačani Pravzaprav se more čuditi le nad svojo naivnostjo in nad njenimi posledicami. Trst je pa danes mesto, ki s skrbjo gletla že v bližnjo bodočnost — v slučaju priključitve Italiji. Trst je doživel višek italijanske gospodarske in jrolitične konjunkture pod Mussolinijem — pa je pri vsem tem ostal mrtvo telo, kljub vsem naporom takratnega imperija, da bi ga napravili življenjsko sposobnega. Trst pripada širokemu zaledju in tega so se zavedli Tržačani in zelo sramežljivo pokazali nekaj italijanskih zastav in jih potem spet sneli. Tudi tukaj bi se morali na Zapadu zamisliti. Italijanska diplomacija je že slavila zmago, ki pa kot je videti, ni bila zmaga, prej poraz Poraz bi pa bila tudi izvršitev odločitve z dne 8. oktobra, namreč poraz za trajen mir v tem delu Evrope. Po splošnih vtisih bi na podlagi vesti in branj dobili o dogodkih in razlogih, ki so dovedli do ponesrečene deklaracije o Trstu, sledeče misli: Ijev, ne orožnikov in ne uradnikov. Ker i-majo od javne uprave pač vsi prebivalci gotove koristi, morajo tudi vsi s svojimi dajatvami pripomoči, da javna uprava more obstojati, da more vršiti svoje naloge. Ker pa vsi prebivalci, vsak po svojih močeh, prispevajo k delovanju javne uprave, ima tudi vsak pravico vedeti, kako se njegov denar uporablja. Zato morajo izdatke in tudi dohodke odobriti; izvoljeni odbori oziroma zbori. Pri občini odobri proračun občinski odbor, v deželi deželni zbor in v državi državni zbor ali parlament. Vsako jesen mora torej župan v občini, deželni glavar v deželi in državna vlada v državi predložiti izvoljenim odbornikom in poslancem predlog proračuna za prihodnje leto. Prejšnji torek je ministrski svet obravnaval in odobril predlog državnega proračuna ali budžeta, kakor ga je za leto 1954 izdelal finančni minister dr. Kamitz. Ta predlog proračuna bo sedaj; dobil predsednik državnega zbora, ki ga bo dodelil v obravnavo posebnemu proračunskemu odse-' ku in nato ga ho po krajši razpravi odobril državni zbor. Ker sta v vladi zastopani obe glavni stranki, ni pričakovati v predloženem osnutku večjih sprememb. Državni proračun 1954 Predlog proračuna ima dva dela in sicer redni proračun ter izredni proračun. Redni proračun obsega vse one izdatke in dohodke, ki se redno vračajo vsako leto. Sem spada tudi obnova in vzdrževanje železniških prog. Izredni proračun pa obsega izdatke, ki so samo enkratni in ki vplivajo na povečanje vrednosti in na povečanje proizvodnje. Sem spada n. pr. elektrifikacija železnic in avtomatizacija telefona. Izdatki izrednega proračuna naj bi bili kriti po možnosti s posojili, ne pa z rednimi dohodki. Redni proračun izdatkov dosega za prihodnje leto 21 milijard in 351 milijonov šilingov. Dohodkov pa je predvidenih samo 20 milijard in 696 milijonov šilingov. To se pravi, da je v proračunu primanjkljaj 655 milijonov' šilingov. — Izredni proračun predvideva izdatke v višini 1054 milijonov šilingov in nič dohodkov. Skupni primanjkljaj znaša torej 1.709 milijonov šilingov. Finančni minister upa, da bo primanjkljaj mogoče izenačiti med proračunskim 'letom z raznimi prihranki in z nepredvidenimi večjimi dohodki. Prihranki bi bili predvsem v tem, da bi zaradi večje zaposlitve pri javnih delih bilo treba izplačevati manj brezposelnih podpor kakor pa je to predvideno v proračunu. Razen tega računa finančni minister, da bo treba prispevati manj iz državnega proračuna za pocenitev živil in raznih kmetijskih potrebščin . Zanimivo pa je, da je v novem proračunu med dohodki predviden še nadalje zasebni davek, četudi je gotovo, da z. no- vim letom ne bo več plačevalo finančno ministrstvo zasedbenih stroškov. Te stroške bodo s 1. januarjem plačevale vse zasedbene oblasti same. Pred uvedbo tega davka je vlada slovesno obljubila, da bo zasedbeni davek prenehal takoj, ko ne bo več zasedbenih stroškov. To je samo en dokaz več, kaj' danes pomeni obljuba, ;pa če jo da tudi vlada sama. Sicer pa od obljubljenih »pravic” živimo Slovenci na Koroškem že nad sto let, prav posebej pa še v zadnjih letih, zakaj ne bi te »prijetnosti” enkrat doživeli vsi) Avstrijci. V novem proračunu so vsebovani tudi povišani dohodki iz povišanih voznih cen od I. januarja dalje na železnicah (pri avtobusih že včlja od 4. oktobra) in iz povišanih cen za vse tobačne izdelke. Za investicije je predvidena v novem proračunu vsota 3400 milijonov šilingov, to je 15 odst. vseh izdatkov rednega in izrednega proračuna. Zanimivo je, da sedaj obe stranki trdita, da je v proračunu upoštevan njun program. Socialisti trdijo, da je finančni minister dr. Kamitz pri letošnji sestavi proračuna upošteval njihove lanske zahteve, zaradi katerih je lani prišlo do vladne krize in do predčasnih volitev. Nasprotno pa trdi OVP, . da je dr. Kamitz v celoti v proračunu izvedel svoj lanski program, ki je tudi program — kakor trdijo — OVP. Gotovo je, da so razmere prisilile tudi socialiste, da so v marsičem popustili. Nekaj je pa popustil finančni minister. Glavno je, da so vsi zadovoljni. Če bodo pa zadovoljni tudi davkoplačevalci, ki bodo ta veliki proračun — dosedaj največji — morali plačati s svojimi davki, tega pa niso povedali niti pri SPOe niti pri OeVP. Dne 14. oktobra ponoči je pripeljal v Dunajsko novo mesto iz Sovjetske zveze vlak s 634 vojnimi ujetniki, ki so se po skoraj desetih letih vojne vrnili. Med ujetniki je bilo tudi 22 žen in en otrok. Ujetnike, ki se po dolgih letih vračajo domov, je sprejel državni predsednik dr. Korner, v imenu državnega kanclerja pa zunanji minister dr. Gruber. V svojih govorih se je zlasti dr. Komer zahvalil Sovjetski zvezi, da je vrnila ujetnike, zunanji minister pa je poudarjal, koliko se je državni kancler trudil, da je dosegel vrnitev ujetnikov. V Celovcu je pozdravila koroške vojne povratnike vsa deželna vlada z deželnim glavarjem Wedenigom in predsednikom deželnega zbora, skoraj vsi poslanci deželnega zbora ter župan celovškega mesta. Na zborovanju v Innsbrucku na Tirolskem, kjer bodo prihodnjo nedeljo deželne in deloma tudi občinske volitve, je sporočil notranji minister Helmer Tirolcem in Predarlcem veselo vest. Z novim letom, deloma pa že preje, bodo francoske zasedbene oblasti umaknile svoje čete s Tirolskega in Predarlskega. Namesto, da bi plačevali sami visoke zasedbene stroške, bodo raje Francozi odpoklicali svoje čete domov. Na Tirolskem bo ostala le mala skupina 40 francoskih vojakov, ki bodo predstavljali zasedbo. Vojaški dogovori s Španijo V Rimu je ameriški veleposlanik, gospa Claire Luče, katero sicer visoko cenijo kot dobro poznavalko jugo-vzgodno evropskih vprašanj, bila tista, ki je svoji vladi priporočila rešitev o delitvi Trsta. Nedvomno je že po svojem službenem položaju poznala Italijane bolj kot [ugoslovane. Ali pa te druge premalo. — Mnogi se sprašujejo, kakšne koristi so si Angloameričani obetali od priključitve cone A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, potem, ko bi sami u-maknili od tam svoje čete? Praktično bi se na vsej stvari kaj malo spremenilo, kajti Italija je članica Atlantske zveze (čeprav parlament pogodbe še ni odobril) in bi Italija na podlagi določb tega pakta kot suverena država mogla 'pridobljeno ozemlje s Trstom izročiti zaveznikom kot oporišče. Odločitev Angloamerikancev o delitvi Trsta so torej narekovali svetovno-politični momenti. ... In pri nas v Avstriji Vsako redno gospodarstvo, veliko in malo, zasebno in še bolj javno, mora imeti pregled o svojih dohodkih in izdatkih. Z drugimi besedami pravimo, da mora imeti urejen proračun. Proračun je seznam vseh izdatkov in seznam vseh dohodkov tekom enega leta. Da more javna uprava vršiti svoje posle, katerih je vedno več, mora imeti na razpolago denarna sredstva. Brez denarja pač ni mogoče graditi šol, cest, železnic itd., brez denarja tudi ni mogoče plačevati ne učite- O pogodbi med Združenimi državami in Španijo obširno razpravljajo ameriški listi. Tako piše „New York Herald Tribune” med drugim: „ . J. dogovori zagotavljajo veliko več kot le*varnost Sredozemlja, ki je trdnjavski zid Afrike in glavni dohod v južno Evropo. -Sedaj je vsa severna obala tega življenjsko pomembnega celinskega morja — tako ali drugače — povezana v obrambno zavezništvo, zaščitena z brodovji in letalskimi oporišči ter z znatno suhozemsko vojsko. Sedaj so dejansko položene osnove za obrambo pred nevarnostjo, ki bi grozila z boka zaradi kakega sovjetskega vdora v zahodno Evropo, če bi se rdeča armada spustila v napadalno vojno, bi ta obrambni obroč mogel ogrožati sovjetsko strateško področje okoli črnega morja. Poleg tega pa bi mogle biti ameriške in španske sile za Pireneji resna ovira za zavojevanje Evrope, če bi Sovjetska zveza udarila proti Rokavskemu'prelivu. V sedanjih okoliščinah odnošaji med Združenimi državami in Španijo niso kaj lahkega. Toda v skupno korist obeh držav in nekomunističnega sveta kot celote morajo dogovori, ki so bili podpisani, postati močno orožje pred napadom." „Wishington Post” pa piše: »Zdi se, da ni — razen morda v Španiji — nikjer posebnega navdušenja nad dogovo- ri, po katerih bodo Združene države dobile v Španiji letalska in pomorska oporišča. Toda strateške koristi, ki jih dajejo novi dogovori svobodnemu svetu, so splošno priznane. V mišljenju večine ljudi v naši državi in pri naših zavezniških narodih bodo verjetno ti razlogi odtehtali škodo, ki bi izhajala iz dajanja pomoči generalu Francu. O vrednosti obrambnih oporišč Zahoda nismo nikoli dvomili. Ti dogovori pa seveda ne pomenijo, da so Združene države opustile upanje na rešitev Evrope v primeru vojne s Sovjetsko zvezo in da se morda pripravljajo za umik za Pireneje, pač pa bodo nova oporišča dala večjo globino vsemu obrambnemu sistemu, ki se ustvarja na celini. Gre za to, da bodo imeli ameriški bombniki dodatna oporišča, ki jih bo ščitila že sama razdalja, in s katerih bi bilo mogoče udariti po Sovjetski zvezi v primeru, če bi sprožila atomski napad. Novi dogovori pa bodo gotovo obudili nekaj nejevolje med našimi evropskimi zavezniki, ker smo jih sklenili z diktatorskim Francovim režimom, ki je prej imel zveze s Hitlerjem. Toda ti dogovori s Francom niso v bistvu prav nič drugačni, kakor so tesne vezi medi jugoslovanskim diktatorjem Titom in Zahodom. Razumeti je treba preprosto dejstvo, da v tej naši atomski dobi potrebe po obrambi odtehtajo ideološke razlike.” Košček odgovora V zadnji svoji številki je »Vestnik” zopet poskusil z novimi napadi. Sicer nas vse to ne razburja. Hočemo samo na odgovoru pokazati, koliko brezvestnosti je v teh napadih. Vsak bralec »Našega tednika” je imel ponovno priliko brati naše stališče do slovenske kmetijske šole. Bili smo vedno /a javno deželno ali državno kmetijsko šolo, ker smo mnenja, da bi bilo brezvestno slovenski narod obremenjevati z. novim šolskim davkom, čeprav posredno, ker moramo kot davkoplačevalci doprinašati tudi k vzdrževanju nemških kmetijskih šol. V tem smislu so bile napravljene tudi vse intervencije na Dunaju in v Celovcu. Sedaj, ko je — kakor upamo — zadeva uspela, smo priobčili poročilo tako, kakor smo ga izvedeli v pristojnem uradu, ker smo se na tistem mestu za stvar tudi vedno zastavili. V tej in tudi v drugih zadevah smo namreč vedno istega mnenja. Mi nismo kadili Vzhodu in metali blato na Zapad, ker bi to komurkoli ugajalo ali ker bi bilo tako zapovedano. Mi tudi nismo nikdar blagrovali Zapada in ga drugi dan zopet blatili in napadali, marveč smo poskušali po najboljši vesti tako z Vzhoda kakor tudi z Za-pada našim bralcem prinesti stvarno sliko dogajanj. To, kar smo delali v zunanji politiki, smo delali tudi v notranji politiki. Priznali smo pozitivno vsakomur, pa je bil rdeč ali črn, žigosali pa smo negativne pojave, pa naj so prihajali s te ali druge strani. Ne poznamo tiste vihravosti, da bi danes hvalili to, kar smo včeraj odklanjali. Ni bil naš namen, da bi omenjali pojav zadnjih let, ko je tudi OF al DF spokorno prišla s svojim „JA” k dvojezični šoli. Ugotoviti moramo v tej zvezi tudi dejstvo, da je g. prof. tir. Inzko, iki je prisostvoval anketi 6. oktobra kot zastopnik učiteljišča, znal bolj jasno povedati iz svoje izkušnje stališče do dvojezične šole kakor g. dr. Franci Zwitter. Sicer pa vemo, da delo za pomirje-nje v deželi ne obstoja v besedah, marveč v resnem delu in tega je vsekakor več na K DS kakor pri DF. V zadevi Trsta je bilo naše stališče jasno opredeljeno. Smo stali; in stojimo tudi danes na besedilu mirovne pogodbe, pa naj to gospodom tovarišem ugaja ali ne. Tam. kjer velesile same rušijo svoje lastno delo, tam se ustvarja anarhija, brezpravnost in zmeda. Nikdar nismo trdili, da je Trst življenjsko zavarovan, če ni tesno povezan s svojim zaledjem in to je Slovenija in Srednja Evropa. Kar pa se tiče napadov in puščic, ki jih strelja »Vestnik” na papeža in na nas, moramo ponovno jasno ugotoviti, da je v verskih zadevah za nas Sveta stolica in tudi cerkveno predstojništvo % škofiji najvišja instanca. Politično mnenje in politično pot pa si na osnovi krščanskih načeli ustvarjamo sami. Tudi finančno in gospodarsko se vzdržujemo sami in nismo navezani na podporo iz te ali druge strani. Pripomniti pa moramo še eno. V kolikoi državni ali deželni uradniki sodelujejo v naših vrstah, so seve oni dolžni vršiti svojo službo v vsem obsegu in tudi tedaj, ko go-spodje okoli DF posredujejo pri deželnem šolskem svetu, da bi »gotovim” njihovim somišljenikom ne bilo treba polagati izpita iz materinščine. Se enkrat pa moramo naglasiti, da nimamo v svojih vrstah niti ene osebe, ki bi svojo »narodnost” prodajala po raznih uradih in pri raznih osebnostih za košček papirja. Ko pa bo prišel čas, bomo povedali tudi imena. O DVOJEZIČNI SOLI Naše poročilo s posvetovanja o dvojezični šoli v zadnji številki »Tednika” je bilo v toliko nepopolno, ker nismo omenili vseh udeležencev. Navzoči so bili- še: podpredsednik koroškega deželnega zbora in predsednik šolskega odbora deželnega zbora g. Riitscher, poslanec OeVP velikovški podgla-var g. dr. Maierhofer ter nadučitelji na dvojezičnih šolah ravnatelj juch iz št. |an-/a. ravnatelj Mairitsch / Kadiš in nadučitelj Thaler iz Moblič. Seje državnega zbora Predsednik avstrijskega državnega zbora dr. Hurdes je sklical prvo sejo državnega zbora v jesenskem zasedanju za sredo, dne 28. oktobra. Na tej seji bo predložen državnim poslancem v obravnavanje vladni predlog državnega proračuna za leto 1951. — Na tej seji bo finančni minister v imenu vlade podal daljše poročilo o finančno-po-litičnem in gospodarskem položaju države. SLOVENCI V PARIZU V drugi polovici meseca septembra je prispel v Francijo tajnik Konzistorialne kongregacije, kardinal Piazza, da obišče vsa važnejša središča izseljencev ter da sam o-sebno prouči probleme, ki so v zvezi z apostolsko konstitucijo ,,Izseljeniška družina”, katero je sveti oče objavil lanskega septembra in s katero je uredil dušnopastirsko delo med izseljenci. Glavna zunanja skupna slovesnost v Parizu je bila v nedeljo, dne 27. septembra, v cerkvi Srca Jezusovega na Montmartru. Za ta dan so Slovenci v Parizu in Franciji sploh žrtvovali vse sile ter tako uspeli, da so pokazali svojo životvornost in doka /ali vsem narodom, da tudi številčno majhen narod v duhovnem in narodnem bogastvu ne zaostaja za velikimi, ali pa jih morda celo presega. Že v zgodnjih jutranjih urah je prispel v Pariz naš izseljeniški pevski zbor iz Bru-ayja v Pas-de-Calais pod vodstvom požrtvovalnega pevovodja gospoda Franca Per. Francoski radio je povabil naše pevce v svoj studio ter poveril uredniku slovenskih oddaj v pariškem radiu, gospodu Hrvoju Maistru, da je pripravil 40-minutno oddajo za Slovence in Srbe ter Hrvate. Oddaja je bila posvečena naši narodni pesmi in vsi poslušalci so mogli v večerni oddaji občudovati lepoto naše pesmi, požrtvovalnost bruejskih pevcev, ki so sami rudarji oziroma žene iz rudarskih družin in ki vendar 'kljub težkemu vsakdanjemu delu najdejo se moči in časa, da gojijo slovensko besedo in slovensko pesem. Dve mladi dekleti, Monika in Marica, pa sta s svojim nastopom dokazali, da tudi naša izseljeniška mladina /na ceniti enega naših največjih narodnih zakladov, slovensko pesem. Predsednik Gregorčič Martin je v razgovoru, ki ga je prenašal radio, radbžil probleme slovenskih izseljencev. Ob petih popoldne se je zbralo 18 narodnosti v cerkvi na Montmartru. Slovesnost je Vodil kardinal Piazza sam. Po uvodnih besedah regs. Ruppa je zastopnik vsakega naroda imel kratek nagovor, na kar je sledila pesem v tistem jeziku. Za Slovence Je imel govor g. Nace Čretnik, rektor Misije v Parizu, ki je poudaril v glavnem sledeče misli: „Danes smo vsi sinovi evropskih narodov izza obeh strani žel. zavese, zbrani v cerkvi Si t a Jezusovega, na Griču mučencev, zbrani ob zastopniku našega skupnega očeta, papeža. Ko ves svet, predvsem pa Evropa, išče novih poti in rešitve v političnem in gospodarskem oziru, nam raste zavest, da je Kristusova blago vest najboljša in edina pot do prave mednarodne skupnosti, ki mora temeljiti na pravici in ljubezni. Naša vera bo sila, ki bo preobrazila svet, če bo močna, še močnejša v krvi in preganjanju, prav Itako pa tudi odporna, kadar bi jo vsakdanja lagodnost hotela zadušiti. Zbrani smo ob zastopniku svetega očeta. Petrova skala in naša zvestoba njej nam je in bode poroštvo, da smo na pravi poti.” Po govoru je pevski zbor, čigar pestre narodne noše so zbujale občudovanje in zanimanje med vsemi narodi, zapel ,,Božje milostno Srce”. Na koncu slovesnosti je kardinal Piazza pozdravil vse izseljence ter jim poudaril, da je strnjenost okrog svetega očeta naša moč, pa tudi največja zahteva naše dobe. Po 'končanem govoru je podelil vsem udeležencem papežev blagoslov. Po slovesnosti so se Slovenci iz. Pariza iter iz bližnje in daljne okolice zbrali v bližnji dvorani, kjer so pevci iz Bruayja s svojo Neki trgovec pripoveduje: Poročil sem ženo, ki ni imela nobene vere in jo še manj izvrševala. Moja mati jc umrla, ko sem bil komaj pet let star, in tako me ni nihče spodbujal in vzgajal k verskim vajam, to je k molitvi in cerko-vanju. Zgled moj,e žene mi je vzel še zadnji ostanek ono tnalo vere, ki sem jo sploh imel. Svoje otroke pa sva pošiljala v versko šolo, ker je bila ista na dobrem glasu in so jo obiskovale tudi hčerke družin, s katerimi smo živeli v prijateljstvu. Jaz sam sem bil popolnoma zaposlen s svojo kupčijo, in ker sem pri tem imel vedno srečo, sem na Boga popolnoma pozabil. Nekega dne se mi je nudila vabljiva priložnost, da napravim izredno dobičkanosno kupčijo, za kar pa bi potreboval precejšnjo vsoto denarja. Trenutno pa velikega zneska nisem imel pri roki in tudi ni bilo nobene možnosti ali upanja, da bom tekom štirih dni to vsoto kje dobil. Ta zadeva mi je povzročala velike skrbi in mnogo sem se posvetoval s svojo ženo, kako bi mogla priti do tega denarja. Moja najstarejša devetletna hčerka je zvedela o zadevi in ker me je videla v takih skrbeh, mi je rekla: „Očka, zakaj ne moliš k Mali Cvetki iz Li/ieja, da ti pomaga?” Ker te vrste cvetic nisem poznal, mi je bilo govorjenje mojega otroka uganka, jezil sem se nad tem, da so jo učile redovnice tako praznoverje in sem odgovoril zelo ne- pesmijo pričarali pred naše oči našo domovino, našo mladost, polja in trate, ki, so prežeta z delom in znojem ter krvjo slovenskega človeka, pa tudi obdana z njegovo ljubeznijo. Marsikateremu slovenskemu izseljencu, ki je po dolgih letih zopet slišal domačo pesem, so prišle solze v oči, vsem pa je zrasla v srcu živa zavest, da moremo s slovensko pesmijo s ponosom nastopiti pred vsemi narodi, kar so tudi poudarili naši francoski prijatelji, ki so bili naravnost očarani. Ob priliki kardinalovega obiska v Parizu so slovenski in hrvatski zastopniki izročili kardinalu lep spomin s krasnim napisom v slovenščini in francoščini, katerega je v umetniški, obliki izdelal gospod jurček Meublat. Posvetilo se glasi: Slovenski in hrvatski izseljenci in begunci v Franciji, pod vodstvom svojih dušnih pastirjev, z veseljem in spoštovanjem pozdravljajo v svoji sredi tajnika svete Kon-zistorialne kongregacije in ga prosijo, naj blagovoli izročiti izraze njihove sinovske vdanosti, ter neomajne zvestobe Njegovi Svetosti papežu Piju XII. voljno, da mi ne pride na misel, da bi molil h kaki cvetki. Moja hčerka me je pogledala začudeno in hkrati žalostno. Prešli so (trije dnevi in jaz še nisem imel denarja. Naslednji dah naj, bi sklenil kupčijo. Na večer tretjega dneva grem skozi otroško sobo, ravno ko je moja hčerka, • predno je šla spat, z vzgojiteljico prav pobožno molila pred podobo Male Terezije. Ta ljubek prizor me je ganil v trenutku. Se bolj pa me je ganilo, ko j,e letel proti meni, me je objel in mi je rekel: ,,Očka, Marta in jaz sva opravili tridnevnico k Mali Cvetki — pri tem je pokazala na podobo svetnice — da se jutri reši tvoja denarna, zadeva. Fa-le — tako je nadaljeval dtroh — je ja obljubila, da bo poslala iz nebes dež rož.” Prebil sem noč skoro brez spanja in sem 'bil zelo slabe volje, ker se je moja žena šele proti jutru vrnila z neke plesne veselice. Ko sem prišel v pisarno, sem pred vsem drugim narekoval svoji tajnici pismo na onega trgovca, da mi je nemogoče skleniti kupčijo. Komaj je gospodična napisala pismo, ko so mi javili čisto nepričakovani obisk nekega prijatelja, ki ga že leta nisem videl. Po kratkem pogovoru mi je rekel, da j,e pravzaprav prišel, da mi plača nek star dolg. Pet let — je izjavil — da se je obotavljal, da izpolni svojo dolžnost, toda da do včeraj ni mogel dobiti denarja. Pri teh besedah je položil ček na mizo, je prosil, naj mu oprostim, da tako dolgo MALA CVETKA JE POMAQALA ni vrnil in se je hitro poslovil s pripombo, da mi noče več krasti časa. Ko sem ček prav pogledal, se mi je zdelo, da se mi sanja. Glasil se je natančno na znesek, ki sem ga potreboval za kupčijo! Ko sem se vračal domov v svoje stanovanje, sem prišd mimo cvetlične trgovine, v izložbenem oknu sem videl krasen šopek rož. Vstopil sem, da ga kupim za svojo hčerko, kajti spominjal sem se, da mi je sinoči pripovedovala o dežju rož. Ko sem prišel domov, sem dal šopek svojemu otroku in sem mu rekel, da mi je njena „mala Cvetka poslala denar. Nato sem šel s hčerkico v njeno sobo, da postaviva rože pred podobo Male Terezije. Pri tem sem bil nenavadno ginjen. — čez nekaj dni mi je prinesla moja hčerkica podobo Male Terezije in me je prosila,. da bi jo smela dejati v mojo aktovko, kar sem rad dovolil. Malo na to sem se hotel peljati z. ommibusom v predmestje, toda ko sem hotel vstopiti, mi je padla iz rok — sam ne vem, kako — aktovka. Zopet sem poskočil z voza, da poberem aktovko, toda \ tem trenutku so $e duri voza zaprla in nisem se mogel odpeljati. Moral sem torej čakati na. prihodnji voz. Medtem ko sem se čakal, sem slišal ljudi na cesti govoriti, da je omnibus skupaj zadel s tovornim a vtom in da je več mrtvih in ranjenih! Od strahu sem bil kakor ohromel in mrzel pot me je oblil pri misli, da je komaj za las manjkalo, da me ni zadela velika ne- v cerkev. Moje začudenje je bilo veliko, ko sem ravno v tej cerkvi, v katero sem prišel, zagledal kip Male Terezije, pred katerim’ je gorelo mnogo sveč. Pokleknil sem in ne da bi vedel, kaj delam, sem se zahvalil Bogu jz najglobljega srca, da me je tako čudovito obvaroval pred smrtjo ali pred po- \r i NVem'. .Brez h vama je bila priprošnja Male Terezije katere podobo mi je vmkni! moj otrok v aktoviko! Ko sem dokončal svojo pobožnost, sem poiskal trgovino za nabožne predmete in sem kupil kip Male svete Terezije, ki sem ga mislil prinesti svoji hčerkici. Za sebe samega pa sem kupil življenjepis svetnice »Zgodovina duše”, da sem ga bral z velikim in vedno večjim zanimanjem. Kar je v njem name napravilo naj večji vtis, je bil slučai Pranzini. Slednjič sem kupil velik križ, ki sem ga namestil nad svojo posteljo in čigar rane sem vsak večer poljubil z veliko pobožno stjo. Prišlo je tako daleč, da sem spremenil svoje življenje in ravno tako moja žena! Zdaj sem velik propagandist za češčenje Male Terezije. Jaz sam pa jo najbolj častim, kajti ona me je naučila moliti in je storila, da sem se vrnil k Bogu. Iz knjige: de Heredia, Vir največje sile. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (40. nadaljevanje) ,,V sedla!” je zatrobilo v našem štabu. Ritmojstri in častniki so hiteli k svojim eskadronom, konji so zahrzali, stremena zazvenela in divizija je bila v sedlih. Uro je tako sedela v sedlih, streli so prihajali vedno bliže in bliže — slabo gre — zelo slabo - nam je rekel notranji glas, ker streli in grmenje bi se moralo oddaljevati, ne bližati se. Ordonančni častnik se je kakor veter podil proti nam. „Ta nekaj nese,” se nam je posvetilo v glavi. Niti do štaba (še ni prišel, temveč je s sabljo zamahnil in nekaj zavpil in že so / griča zadoneli signali. Željno in z veseljem smo se pognali na vrh k Probluzi — en sam pogled in vsak je razumel, kaj se dogaja . . . Naši so bežali, — ah — ne, niso se umikali, ampak bežali kot zajci in sedaj je prišla vrsta na nasl — Ne da bi podili Pruse, kakor smo se veselili, ampak da bi jih zadržali, tla bi tem zajcem, pešcem, pridobili časa, da zbežijo vsaj čez Labo, da se skrijejo v trdnjavo ali /lezejo kam v luknje. Žalost in bes sta nas popadla. Tu pa sem od blizu zagledal našega brigadirja . ..” Tega trenutka se je Cimbura vselej najbolj veselil. Samo zaradi tega bi poslušal Sekyro, če treba še stokrat. ..Pravim, našega general-majorja, šteken-skega kneza, gospoda Vindišgreca. Ta dan ga je nosil konj, ki ga še nisem videl lep- šega, konj, ki so ga odpeljali iz Putime. To je bil žrebec — belec-serec — Belček našega strica Cimbure tule. Spoznal sem ga in znova bi stavil glavo, da se ne motim. Srce mi je poskočilo od radosti in zahotelo se mi je, da bi zaklical .Belček!” Knez je sedel na njem brez plašča in s sabljo v roki. Modra žival je stala pred nami in se niti ni ganila, ko je zdajci njen in naš gospod zaklical po češko na nas: ,Mi, konjeniki, jih moramo ustaviti. Fantje, držite se! Za menoj! Za menoj!’ Eskadroni so se razvili v širino in v lahnem diru smo hiteli že k Strežetucem, ko se je pojavilo prvo krdelo napredujoče pruske konjenice na cesti. Podili so se za našo bežečo pehoto. Naval bo, spopadli se bomo, smo si takoj bili na jasnem, ko smo jih oparili.” „Naval!” so si oddahnili sosedje in se usedli bliže krog Sekyre. „Kraj je bil tam takšen kakor tu med Putimo, Kestrani — Ražicami in Hermani — plana ravna kakor miza in trda, kakor nalašč ustvarjena za spopad,” se stari vojak ni dal motiti. V njem je oživel tisti grozni trenutek in vse je kakor v resnici na novo in jasno videl. Oči so mu žarele in stopile iz jamic, lice mu je rdelo. Ni pretiraval, ampak verno po resnici slikal: „Po vrhovih naokrog so se že svetile pruske pikelhaub-ke, zasedala jih je že njihova pehota. Da bi zakasnili pol ure, pa niti eden od nas ne bi prišel skozi to dolino. — Pol ure — ne več kakor do Ražic — smo imeli do pruske konjenice. V’ skok! so zadonele trombe — popustili smo brzde... Pehota je streljala na nas, toda zaenkrat še redko, čutili smo: čim prej preletimo to razdaljo, tem bolje za nas. Toda vsak konjenik ve, da pred navalom mora konja varovati, določiti razdaljo, z. očesom preračunati, kdaj je čas spodbosti konja, ga pognati v poln dir. Tako smo jezdili sicer v skoku, toda nismo drveli. Naše oči so bile uprte v brigadirja, z vsem svojim štabom vam je jahal nekako trideset korakov pred nami. — Tisoč korakov smo še bili od Prusov — samo še pet sto — in tudi oni so drveli proti nam. Kaj je storil naš štab? Kaj misli naš brigardir? Saj vendar’ vemo, da ga eskadrona mora varovati, da mora iti v bitko za nami, ne pred nami! Se je imel čas, še tri sto korakov, še vedno so jahali v prvi vrsti. In kaj je to? Vidim Vindišgreca, kako si navija jermen od sablje okoli zapestja in stoji v stremenih. Konj leti / njim naprej, on se pa z obrazom obrne k nam, dvigne sabljo nad glavo proti nebu, naredi z njo znamenje, kakor da se je pokrižal, in že so trombe zaklicale za nami: Marš, marš! štab je ostal na čelu, je bila naša poslednja misel. Hura! je zagrmelo naokrog, ostroge so zbodle konje, kolena so se stisnila ob boke, povodce smo spustili, pesti so stisnile palaše — pred nami je kakor bel orel lete! Belček z generalom — štirideset korakov nas je prehitel in udaril kakor strela v bojno vrsto pruskih dragoncev, jo pretrgal kakor nit — in jo presekal na dva dela, podrl konja z jezdecem in tedaj smo prileteli mi, navalili in se tudi prebili. Kakor vrtinec se je zasukal in skrčil pruski eskadron, toda mi se ne brigamo zanj — za nami je jahal VVrangl, to bo opravil on. Proti nam so drveli braniborski ulani. — Hura! smo jih pozdravili — in znova je Belček prebil njihovo čelo. - Na vrhovih je prenehalo streljanje, utihnile so puške, obmolknili topovi, ker smo se pomešali s Prusi v klopčič. V globoki tišini so švistele samo sablje, umirajočim so pozvanjala stremena in hrzali konji. - „Ah, bratje, naša konjenica!” se je konjenik nenadoma razvnel v hvali. „Naši konji! Velika sreča, da so nas s težko'konjenico, kirasirje na težkih konjih poslali v prve vrste. Ne mi, ampak naši konji, ne tiste ogrske mačke, so tam zmagali. Smeli kakor levi, hitri kakor veter, silni kakor ogenj so leteli z nami. Odpor jih je samo dražil, razvnemal. Kakor kure so razpršili ulanski eskadron in sc vrgli z nami na pruske huzarje — dva eskadrona jih je bilo — bili so črni, v črnih uniformah so sedeli na konjih in imeli mrtvaške glave na čakali.” „Kako, kaj praviš? Mrtvaške glave?” so dreveneli poslušalci. „Tako kot tu pred Bogom stojim,” se je pridružil zidar, »mrtvaške glave so imeli tudi konji na oglavnici. Jahamo — pa ne več sami. Za nami se vali v blaznem begu bežeča pruska konjenica — dragonci in ulani — k nam se pridružujejo naši iz druge in tretje bojne vrste... in zdajci se spet oglasijo puške in zagrme topovi. Prusi so uvideli, da je njihova konjenica pometena s polja, razbita, razpršena, čemu ji tedaj prizanašati. Zato so pomerili med nas in brez ozira, ali je naš ali njihov, streljali v konjenico. Pred seboj ženemo huzarje, toda naše vrste se redčijo. Konji nenadoma obnemorejo, ne letijo več v skoku, temveč komaj v diru in brez sape. [RADIO N W EIS S m I Wefoi! n ms mJvomkem CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. Slovenci v Gospi Sveti Na ^misijonsko nedeljo, dne 18 oktobra, so se zgodaj zjutraj vsipale skupine romarjev z vlakov na celovški postaji. Z vseh slovenskih župnij so prihajali romarji z vlaki, pa tudi z avtobusi in peš, ter se napotili proti Gospe Sveti. To je bilo veliko slovensko romanje, katerega se je udeležilo gotovo nad 2000 domarjev. Bilo je zlasti veliko mladine, kr se je zbrala v Marijinem svetišču, da se zahvali za prejete dobrote, »la ji potoži svoje težave, da ji zaupa svoje prošnje kot najboljši Materi. V procesiji in z molitvijo so prihajali romarji v prostorno gosposvetsko cerkev, ki so jo napolnili. Oglasila se je slovenska romarska Marijina pesem in se kot živa in vroča prošnja dvigala v nebo. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval skočkldlski župnik preč. g. Ul-bing. Med sv. mašo je pridigal šentruper-ški župnik, preč. g. dr. Zeichen, med drugo sv. mašo pa šentlenarški župnik preč. g. Čebul. V svojih pridigah sta pridigarja poudarjala, kako moramo zaupati Mariji, kako naj njej izročimo vse svoje težave in kako je Marija obljubila, da bo pomagala vsem in zato tudi nam, ako se z zaupanjem in neprestano prošnjo v molitvi obračamo k njej. Mogoče še nikdar nismo bili jjomoči Marijine tako potrebni, .kakor ravno v sedanjem času, tega se moramo zavedati. Zavedati in prepričani pa moramo tu- pouk na novi šoli dosegel cini lepše uspehe. Šolska oblast in starši so prepričani, da je g. Velik pravi mož za to mesto. S petjem ene nemške in ene slovenske kitice koroške domovinske pesmi se je lepa slovesnost zaključila. Nato so si mnogi o-gledali šolo tudi od znotraj in bili polni priznanja, da je vse lepo in praktično. Nekateri šolarji so si že kar izbirali svoje sedeže. Gostilna Male je imela ta dan dosti dela, da je mogla pogostiti povabljene goste in okrepčati toliko lačnih in žejnih. Popoldne se je pripeljal na Kot g. deželni glavar Wedenig z ženo, si z zadovoljstvom ogledal šolo, se pogovarjal z učiteljstvom in nekaterimi občinskimi zastopniki. Slavnost je potekla prisrčno v pravi koroški. skupnosti, v medsebojnem spoštovanju, pravičnosti in bratstvu. Naj bi tako o-stalo pri nas in postalo tudi drugod! A TVORNI CA ZA ŠOLSKA UČILA in nazorna sredstva iz vseh strok in šolska oprema CELOVEC - KLAGENFURT Goričice 10, pošta V i k t r i n g telefon Celovec 17-45 Pri reportaži o selski šoli v štev. 30 našega lista smo prezrli tvornico za šolska učila. Ta tvornica E L A v Goričicah pri Vetrinju, ki je dobavila šolsko opremo, kakor tudi velik del potrebnih učil za naravoslovje, kemijo in fiziko, se odlikuje po svoji veliki strokovni sposobnosti v izdelavi navedenih učil in šolske opreme. Zato jo moremo priporočati vsem šolskim vodstvom in občinam, da se pri nakupu šolskih potrebščin in opreme obračajo na naslov zgoraj omenjene tvornice. nas na DCarolkem (Nadaljevanje s 4. strani) VEČNA VAS Na svetu so razni rekordi in jubileji! Te dni je obhajal pri nas svoj rekord ali jubilej, če smemo tako reči, Adolf Susic, prvi delavec pri firmi Mayerbrugger, ki popravlja stolpe. Petdeseti stolp je bil ravno naš v Vdeni vaši, ki ga je popravil. Poprava je bila zelo potrebna. Kakor po vseh cerkvah v naši fari, je bila tudi naša krogla na stolpu prestreljena in razstreljena, tako da se je komaj še dala popraviti. Krogla je iz bakra in je s primero visokosti stolpa zelo velika. Kar strah nas je bilo gledati, ko so jo v večernem mraku sneli s stolpa. Še bolj pa smo zavriskali, ko sta se delavca splazila na kroglo in stala na njej. Vsak je rekel, kdor je to videl delati: ,,Dobre živce morajo imeti ti delavci.” Kroglo sta zopet lepo montirala, da se blešči v belem soncu kot srebrna krogla s križem. Stolp sta delavca za silo pokrila, dokler ga Sadne preše, kotle za žganjekuho, Vse gospodinjske potrebščine in vse kmetijske stroje dobite najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev J0H.L0MŠEK ZAGORJE - ST. LIPS, P. EBERNDORF ne bo treba popolnoma prekriti, ker so deske že precej slabe. Spodnji del stolpa, ki je krit s pločevino, pa sta prebelila, da bo strelni tem bolj trpežna. Adolfu Susicu gratuliramo k njegovemu delu m k njegovemu rekordu in mu žel k mo, da bi še naprej tako mogel popravljati brez nezgode in nesreče zvonike naših cerkva. Veliko lepše je, če se sveti bela zvezda ali bel križ na stolpu, kakor .pa zarjaveli znaki. Želimo mu, da bi še 100-ti stolp z isto vnemo in gibčnostjo mogel popraviti kot je petdeseti stolp popravil. Angel varuh naj ga varuje tudi zanaprej. DVOR Popravili smo cerkev od znotraj, pokrili streho in smo mislili, sedaj je vse v redu. Kako smo se .pa prestrašili, ko je te dni prinesel Adolf Susic od firme Mayerbrug-ger kroglo s stolpa. Vsa razstreljena je bila. Okrog 150 lukenj. Zelo škoda jo je, ker je bakrena. Ni je bilo več mogoče popraviti, dati smo morali napraviti drugo. V četrtek opoldne se je zasvetil na našem stolpu nanovo .posrebren petelin, ki nam bo sedaj še bolj gotovo kazal vreme, ker se blešči in bomo dobro videli, kam kaže. Pa tudi križ in krogla na stolpu sta posrebrena, tako da sc bo še dalje videl vrh našega stolpa. Pri nas imamo križ / dvema pov-prečnicama; take križe imajo vse cerkve, ki so spadale pod kakšen patriarhat. Tudi naša je fara je spadala pod oblast oglejskega patriarha. To je zadnje vidno znamenje v naši fari, da smo spadali nekoč [kkI oblast oglejskega patriarhata. Dvorsko cerkev so ustanovili in pozidali grofje i/ Pliberka. Tudi lotrinški vojvode so imeli v grbu tak križ v znak svojih zaslug za sveto deželo pri križarskih vojskah. Odtod križ z dvema povprečnicama, ker so tudi ti grofje po. svojih prednikih imeli zasluge za križarske vojske. Sedaj, pa upamo, da bodo naši strelci vzeli za cilj kako drugo točko in ne več krogle na stolpu, ko je potem poprava združena s tako velikimi izdatki. To je škoda, ki bi je ne bilo treba. Tako dolgo so streljali gor v vrh stolpa, da so vse razstrelili. Poškodovali so deblo, ki nosi kroglo, križ je pa strohnel in se je prelomil v sredi, da so morali novega narediti, kar je delo še bol j zavleklo in podražilo. Torej, ne streljajte na petelina na stolpu, ampak na petelina v gozdu. Streljali so v kroglo z malimi lahkimi puškami (flobert) in tudi s puškami / večjimi kalibri. Kdor resnico gode, dobi z lokom po prstih. Pijanec naj ne nosi zastave. iiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiniiiiinnmiitiiimiiiiiiimiiimiiMiiiiiMiiiiiiiiiimmi Bršljanski: OKTOBER V ZAMEJSTVU Duhtijo sladki grozdi, škrlate, zlatijo se do števerjana, rdeča usta so devojk od jagod soka, opočna zemlja Brd smehlja se, pestra loka žari od divjega cvetjiča, zelena do Doberdoba v brinju gmajna, kot smaragd blesti poljana. O trta težka od medenih grozdov tam trgatve čaka že nestrpno oh dobrotni trti, a sončnice v sonce zrb sred nje, ko na goriškem vrti srebrni oleandri še cveto in rožni cvetovi dalij, aster lilastib, pobožni —; le jaz postajam ob znamenju na križpoti, v Obraz zrem Materi nebeški, Križani dobroti pa rad bi sončnica na polju bil, ki v sonce zre — Boga ves dan, o grozno to stoletje brez srca in Jezusa . . . „Devojka draga z Brd, Oslavij----------- o, da bi bil deležen Gosposvetskih'zarij — ne daj mi roženkravta, rožmarina, zame naberi šopek i/ Oslavij rmenega, poslednjega gorupega pelina. Slovensko ljubi blaženo besedo, govorico do Jadrana, naj straži duši večno s krilate! Gospa Sveta s Korotana. MAGDALENSKA GORA V LUČI ZGODOVINE Zadnji četrtek so obiskali, kakor vsako leto ob zaključku poletnega izkopavanja, Magdalensko goro zastopniki koroških listov, da si tam ogledajo napredke in rezultate letošnjih izkopavanj. Ko smo prispeli do cilja, je najprej pozdravil časnikarje ravnatelj celovškega muzeja, dvorni svetnik dr. M o r o. V svojem referatu je omenil najpreje, kakšno zanimanje vzbujajo omenjena izkopavanja v Avstriji in tudi v inozemstvu. Že število obiskovalcev nam potrjuje velik uspeh tega neutrudnega dela in požrtvovalnost znanstvenikov. Od leta 1948 do danes je obiskalo Magdalensko goro 42.000 obiskovalcev, med temi je razveseljivo število inozemcev. Med drugim je nato g. dvorni svetnik še omenil, da je izkopavanja tudi zbornica obrtnega gospodarstva finamciel-no močno podprla, ker pač vidi v tem nekak dvig tujskega prometa. Tudi razma ministrstva m Dunaju uvidijo potrebo in so tlelo ravnotako močno podprla. V pretekli sezoni so izkopavali na dveh krajih in sicer na Magdalenski gori in vrh tega še na Gra-carci pri Klopinjskem jezeru v Podjuni. Na Gracarci so letos napravili samo poskusna izkopavanja, pozneje pa nameravajo podvzeti veliko izkopavanje. Na Magdalensko goro gradijo novo cesto, ki bo najbrž drugo leto dogotovljena. S tem računajo, da se bo promet na goro kakor tudi splošen obisk, znatno povečal. Letos n. pr. je obiskalo Magdalensko goro in njene zgodovinske znamenitosti 6800 odraslih in 2000 otrok šolarjev. Ob koncu svojega govora se je dr. Moro javno zahvalil vsem onim, ki neutrudno delajo in skrbijo za dosego namenov, ki si jih je zastavilo zgodovinsko društvo in deželni1 muzeju Nato pa je povzel besedo major Kohla, ki je zainteresiran na tem, da bi izkopavanja na Gracarci pri Klopinjskem jezeru privedla do znaitnih rezultatov in lepih u-spehov. Več najdb kaže v neolitikum, celo v toplejše periode. Do keltske dobe so tam baje vse kulturne periode zastopane. Splošno pa so prazgodovinska raziskovanja na Koroškem še precej mlada. Prazgodovinska naselbina na Gracarci je odkrila približno 30 stanovanjskih podijev. Med drugimi so našli tudi razne keramične ostanke, okost-nice in ognjišča, ki spadajo od bronaste periode do La-Tene-dobe. Kakor je bilo o-menjeno, je izkopavanja škocijanska občina; podprla. Splošno pa velja majorju Kohla vsa čast, da se je kot edini predava- KSAVER MEŠKO: Mirna jesen. Pač gori dan za dnevom na nebu sonce; toda njegov plamen je umirjen, kakor da je izia-relo preobilno mlado moč v poletnih mesecih in sc sedaj smehlja na zemljo v pokojni, blagi odpovedi. Mirna je tudi zemlja, od obilnosti sadu, ki ga je rodila in ga pravkar zadnjega oddaja človeštvu, vsa utrujena: materinstvo utruja. Polja so živa. Kmetje pospravljajo zadnje pridelke. A tudi pri delu je vse Indj mimo, bolj umerjeno nego poleti. Ni glasnega smeha žanjic, ne vriskanja koscev in sušilcev. Le pastirji pojo in vriskajo na travnikih in njivah; zanje, ki šele stopajo v življenje, tudi jesen nima otožnosti in težeče resnobe minljivosti; zanje je še vse samo življenje in veselje. Časih pribeži čez polje veter. Hiti čez pokrajino in si kakor vesel fant poltihn požvižgava. Ob njegovem vihravem l>cgu zašumi listje kostanjev ob železniški postaji glasneje, nemirno vzplapola, sc deloma lušči od vej, frfota po zraku, pada na cesto, v živo mejo med cesto in njivami. Prva hiša pod postajo, že zunaj trga, je pošta. Iz te hiše pride takega jesenskega popoldne gospod proti petdesetim letom v uniformi železniškega u-radnika. časnik in pismo drži v roki. Počasi slopa po cesti doli v trg, ogleduje pismo od spredaj in zadaj, pretehtava pisavo, razmišlja: „Od koga ven-dar.-” Znana bi mu morala biti pisava in se vendar ne more prav domisliti, čigava roka bi bila pisala te lepe, nekoliko velike črke. Pogleda znamko, pečat na znamki in se zdrzne: „Ali mogoče? Od nje, od Francke?” Vzdrhti mu roka s pismom, ves se vznemiri. Postoji sredi ceste, spet obrača pismo. „Ali mogoče? A kaj bi mi pisala?” Miče ga, da bi odprl pismo kar tu na cesti, in si vendar ne upa. Vznemirja se huje in huje. Plašno se ogleda kakor mlad študent, ki je dobil prvo ljubavno pismo in je srečen in ga je sram in se boji, da bi ga kdo videl, zaslutil njegovo skrivnost, bral mu jo z zardelih lic, iz vročih oči. Naglo skrije pismo v časnik, pospeši korake, da bi bil čim preje doma, na samem, na varnem. V mislih pa venomer nemir, vprašanje za vprašanjem, ugibanje za ugibanjem: „Po tolikih letih piše — prvič po poroki, nad dvajset let 1m> že tega. Kako, da se je sedaj nenadoma spomnila name? Jo je li zadela kaka posebna nesreča? Kaj pač piše?” Ves nemiren pride domov, v svojo tiho malo sobico v prvem nadstropju, preprost, a vendar prijeten dom samca, ki živi povsem sam zase. Naglo odloži uradno čepico, vrhnje suknje ne sleče, ker se mu mudi in ker je v sobi precej hladno, dasi sije sonce v njo. Odrine stol ml mize, pa ne sede. Stoje odpre z nalahko drhtečo roko pismo, vznemirjen pogleda najprej podpis. telj zčlo zavzel in pohvalno izrazil o Slovencih. Dejal je: »Ponosni so na svojo 670 metrov visoko goro, ki vsebuje dragocene zgodovinske vrednote. Prebivalstvo dvojezičnega ozemlja, ima za vse ;to popolno razumevanje in je na delu bolj zainteresirano kot bi kdajkoli pričakovali in vse delo podpira z veseljem ter nekim spoštovanjem pred še nevidnimi zakladi, ki pa bodo čimprej ko !x> mogoče zagledali beli dan.” Znanstveni vodja izkopavanj na Magdalenski gori in eden najboljših arheologov in zgodovinarjev, ki si je pridobil za koroška izkopavanja že mnogo zaslug, prof. dr. E gg er, je nato podal poročilo o letošnjem delu, ki sega od meseca majnika do oktobra. Težkoče pa so se predvsem pojavile pri tem, da niso imeli pravega prostora za sipino. Ni jim preostajalo druge možnosti, kot da so napravili vzpenjačo, ki je spravljala sipino v dolino. Kar se tiče letošnjega dela, je bilo brez dvoma, posebno če pomislimo na razne težkoče, ki jih je bilo treba premostiti, vdiko narejenega. Tako n. pr. izkopavanja v kopalnici, ki so jo deloma že tudi konservirali, nadalje razna de- „Res, od Francke.” Dolgo strmi v podpis, znan mu izza mladih let. Le da je sedaj pisan z bolj odločno, morda bolj težko, bolj okorno roko. Strmi v podpis in v spominih gleda tisto lepo gostilničarjevo hčerko, ki jo je v mladosti ljubil, pa mu jo je odvzel tovariš uradnik, nakar se je dal premestiti daleč proč. Ljubil jo je tudi vse poznejše življenje, a srečali sc niso nikoli več v življenju. Druge ni mogel vzljubiti, zato se tudi ni poročil; povsem odtegnil se je življenju, živel je, kolikor je pač v svetu mogoče, izključno le sam zase in svojemu poklicu. Šele po dolgem času se zdrami iz teh spominov. Sede, obrne pismo in bere: »Začudili se boste, dragi prijatelj, da vam pišem. Ne obsojajte me. Pišem vam, ker tudi najbolj molčeči človek mora kedaj govoriti, zlasti če čuti, da bo z besedo vsaj nekoliko popravil krivico, ki jo je kdaj v življenju storil z dejanjem. Zato vam pišem. Mislim nazaj na najina mlada leta, na leta, ko ste me ljubili. Pa sem dala srce in roko drugemu. To je biia velik krivda mojega življenja, krivica la na terasi med reprezentančnim poslopjem in templjem. Uspeh težkega dela je bil, da so se pojavile na tem mestu stavbe iz prazgodovinske dobe, deloma pa tudi i/ zadnje La-Tene dobe. Natančnejša poročila je prof. dr. Egger podal še o muzeju na gori, ki krije razne znamenitosti in dragocenosti, ki so bile najdene. Najzvestejši sodelavec prof. Eggerja ing Dolenz pa je napravil na sosedni gori Lugbichl poskusna izkopavanja in je naile-te'1 na grobove. Zanimivo, da je to v bližini prostora, ki ga narodno izročilo imenuje tržni prostor starega mesta. Rezultati izkopavanj grobov so pokazali, da se gre tu predvsem za grobove ubožnejših ljudi in srednjega stanu. Ob koncu svojega referata se je prof. dr. Egger zahvalil deželnemu glavarju in ravnatelju uradov deželne vlade Newole-ju za vso .pomoč, brez katere bi izkopavanja danes gotovo še ne 'kazala tako lepih sadov. Nato so si zastopniki časopisov tudi praktično ogledali vse to, kar so slišali v predavanjih. Prof. dr. Egger in ing. Dolenz sta jih vodila po vsem delovnem področju, da se tako sami prepričajo o resničnem uspehu njih dela. A. S. zoper vas. Bila sem pač mlada, prenevedna, prepovršna in prelahkomiselna, da bi mogla dcvati vsa dejanja ljudi, vse njih besede na zlato tehtnico. In vendar bi bilo to za srečo življenja potrebno, jaz sem tedaj tehtala le prešerno veselje, mogočen, bahat nastop. To je odločilo moje življenje. Toda za vsako krivico pride prej ali slej kazen. Prišla je tudi za mojo. Njemu, ki sem mu sledila, vas pa odbila, sem postala z leti brezpomembna, ne-potrebna, breme morda. V tem je moja kazen, resnično velika in bridka, v tem maščevanje za vas, morda vam zadoščenje. Ne pišem tega, da bi vam svojega moža tožila in črnila. Ne. Da vas umirim, da vam povem, kako usoda kaznuje, bolje: kako pravično plačuje. Tako bodo, upam, vaša zadnja leta mirnejša; več prepričanja, da gospodujejo nad nami večne moči, večni, neizprosni zakoni, I>o v duši. Kako bridko je, če si mora človek reči: »Brezpomemben, nepotreben!” Kakšen pomen ima potem še življenje? Ali ima še kakšnega? — Ni še dolgo tega, kar sem slučajno slišala, kako je moj mož govoril gosjM)du, ki prihaja pogostoma k njemu in s katerim presedita potem dolge večere v gostilnah in kavarnah: »Jaz živim zdaj samo prijateljem.” Ne vem, je li vedel, da ga slišim. AH je govoril celo z namenom, da ga slišim? Poznate ga, od nekdaj je bil družaben, ni vztrpel sam. Vendar so me te besede bridko zabolele. Povejte mi, je li res prijateljstvo več ko vez zaprisežene ljubezni, ki bi naju naj vezala do smrti? Kako, da se ta vez tako lahko zrahlja? Je li res breme, ker ga odvržejo mnogi tako kmalu in tako brez pomisleka? Razmišljam mnoge ure, trpinčim si srce z vprašanjem: »Ali res ni mogoče ljubiti večno, do smrti? Je li res bližina za ljubezen strup, popolna posest ljubljenega bitja ljubezni smrt?” Ko pa vendar življenje stavi to trditev na laž. Ko pa sc jih toliko prostovoljno od]M>vc življenju, da slede ljubljenemu možu, oboževani ženi v smrt. Torej je ljultezen močnejša od smrti, če zaničuje in zmaguje smrt in sledi ljubljenemu bitju skozi mračna vrata smrti v neznane dalje in tujine. Zakaj v enem slučaju tako, v drugem ne? Edini odgovor, ki mi ga najde srce na ta žgoča vprašanja, je: »Kazen usode”. Vi tega ne okušate. Ta vam bodi zadoščenje. Vem, vse sc godi, kakor bi bila morala naprej vedeti, ila se Ivo godilo. A je vendar težko. Vendar lega na srce neka utrujenost kakor utrujenost jeseni v prirodi. Tiha bridkost se vsiljuje in vseljuje v misli. Tako odpada polagoma od človeka vse kakor sad od drevesa v jeseni. In ko ga tako vse zapušča, se misli tako rade obračajo nazaj v pomlad, vračajo nazaj v mladost, v lepe sončne dni. Tako mislim zdaj pogosteje in pogosteje na vas. Razmišljam, kako bi bilo, če bi si bila midva dala roke za življenje in bi šla skupaj skozi življenje. Bi li bila MLADINA PIŠE: Pismo iz Švice Večkrat sem že brala v »Našem tedniku” lejia pisma iz Švice, v katerih so sc oglašale koroške dečle in fantje ter nam povedale marsikaj zanimivega. Ko sem bila še doma, sem bila tega zelo vesela, da mladinska stran tako lepo povezuje mladino v tujini / ono v domovini. Medsebojne vezi, draga mladina, pa bi bile lahko še boljše in tesnejše. Pogoj seveda je, da si vsaka naroči naš list. Brez tega ji postane začetkoma dolgčas in dobi domotožje. Ko se pa že malo znajde, si navadno poišče v svojem novem kraju razne zabave in Se tako polagoma odtuji svoji domovini, kjer ji je tekla zibelka, od katere se je morda pred meseci ali leti s solzami v očeh ločila. Pa saj ‘tudi1 meni ni šlo drugače. Težko sem se ločila pred par tedni od svojih ljubih staršev, od naših lepih podjunskih krajev, toda gospodarske težkoče doma so me gnale v tujino. Saj si vsaka, ki gre v Švico, hoče pač nekaj prislužiti in prihraniti, da bi si potem, ko se vrne spet domov, lahko uredila čim lepše svoje življenje. Saj je to vse lepo in prav, samo, draga dekleta, ne pozabimo druga druge in ne pozabimo prijateljic v domovini. Upam, da nam bo gospod urednik tudi v prihodnje dal v »Našem tedniku” tu pa tam kakšen kotiček za nas, mlade Korošice v Švici, na razpolago, da bomo mogle opisati svojim prijateljicam in vsej slovenski mladini svoje vtise v Švici, svoje doživljaje, kakor tudi vesele in žalostne urice, ki jih preživljamo. Kakor sem brala v zadnji številki, so v št. Rupertu ustanovili »Zvezo absolventk gospodinjskih šol”. To je res pametna in lepa zamisel. Koristno bi bilo tudi za nas, če bi ustanovile kakšen podoben »krožek”, toda je tehnično zelo težko, ker smo pač razkropljene po vsej Švici. To bi pomenilo veliko olajšanje predvsem onim dekletom in fantom, ki so sicer osamljeni in nimajo prave zveze z ostalimi. Saj nas je prav veliko v inozemstvu, precej jih je prišlo tudi letos jeseni. Oglasite se še kaj in sporočite še drugi svoje mnenje. Vas torej! vse skupaj, dekleta v Švici, kakor tudi mladino v domovini, prav lepo pozdravljam. — in — (Podjunčanka) Kdor se mnogo jezi in razburja, samemu sebi škoduje. * Ni hujše nesreče kakor takrat, ko postane vran sokol in berač bogataš. danes tudi tako samotna, tako utrujena? Morda ne. Že zato ne, sodim, ker ste bili vi globlji kot on, ki sem ga volila; ker ste bili resnejši. Ni vam bila vse šumna družba, dovolj ste bili sami sebi. Umeli ste pač govoriti s samim seboj in s svojim srcem in s svojo dušo — da je to največja umetnost na svetu, trde nekateri; zdi se mi, da je tudi najlepša. Takim ni nikoli dolgčas. Tako bi vam morda ne bilo tudi ob meni, dasi na mojih licih ni več tiste lepote, ki ste jo nekdaj ljubili. Pomislite, močno sem že osivela. In nioje oči, ki ste mi nekajkrati pisali o njih tako laskavo, nimajo več nekdanjega ognja in bleska. Utrujene so. Cela množica tankih gub se je že nabrala ob njih; razpredajo se dalje in dalje po licih ... Kakšni ste pač vi? Imate še tiste mirne, glolrokc oči? In še tisti otroško vdani, nedolžni smehljaj? AH ste morda tudi že vi osiveli? Tako je prišla za oba jesen? Pa zaveje jutri, pojutrišnjem hladni dih smrti in naju odnese s tega pozorišča, kakor odpihne jesenski veter suh list. Kateri bo umiral laže? Sodim, da vi. Na nikogar niste navezani, od nikogar sc ne boste poslavljali z bridkostjo, ločili v trpljenju. Še enkrat bi vas rada videla. Morda bi vam mogla povedati, da sem v resnici ljubila le vas. A bili ste pretihi. Drugi so govorili glasneje, postas-Ijali sc smeleje, smejali se Irolj razposajeno, n>i>o-tali bolj mogočno in samozavestno s sijajno bodočnostjo. Pa so mi omamili mlado, neizkušeno, lahkoverno srce. Več je v življenju videz in drznost nego skrita cena srca. Tako sem šla ]K>t, ki sem jo potem morala hoditi in ki sem jo hodila pošteno in zvesto, kar mi je sedaj edina tolažba. In upam, da sc ne pregrešim zoper svoje poštenje, če vam sedaj, v življenja jeseni, ko me pač ne bi več ljubili, če bi me videli odcvetelo, osivelo in utrujeno, povem po resnici in pravici: »Ljubila sem vas ...” Morda mi bo po tej izpovedi laže. Tem laže, ker čutim, da se ne bodeva nikoli videla in mi ne bo treba zardeti pred vami, ker sem vam priznala, kar sem vsa ta leta nosila pokopano globoko v srcu. Želim vam, dragi prijatelj, da bi bili srečni, srečni vsaj zdaj v jeseni življenja, srečnejši nego vaša vdana Francka.” Sončni žarki so med tem, ko je mož počasi čital, užival s sladkostjo in bridkostjo slednjo besedo, izginili iz. solie. Hlad je napolnil sobo, da se je bralec zdaj zdaj stresel od hlada, še bolj od srčne boli. Veter zunaj je postal močnejši, kakor bi z velikim, bolnim nemirom nekoga iskal, je tekal okoli voglov in jokal z zateglim, obupnim glasom. Mož je prebral. Roka s pismom se mu je povesila na mizo, oči so se mu zameglile. Naslonil se je / lehtmi na mizo, objel si z rokami glavo, solze so -e mu usule po licih (er padale na pismo na mizi... ^77 feMid Pevski koncert na Gorencah V nedeljo, dne 11. oktobra 1953, je gostoval pri nas na Gorencah cerkveni pevski zbor u. Šmihela pri Pliberku. Ta zbor zaradi svoje umetniške višine in dovršenosti ni znan samo pri nas na južnem Koroškem, znan je tudi že preko mej Avstrije, zlasti pa v Slovenskem Primorju. Zbor vodi že dobro znani in priznani organist in pevovodja g. Miha Sadjak. S pevci so prišli k nam tudi domači župnik, g. Jožef Pice). Pevskemu z!x>ru sta se pridružila tudi' njegova odlična in agilna člana, šmihelski zdravnik dr. Kraiger in njegova soproga. Moški pevski zbor, ki šteje polnoštevilno preko 30 pevcev, je začel izvajali svoj program že v naši farni cerkvi, kjer nam je pri blagoslovu zapel nadvse lepo in dovršeno blagoslovilo in Marijino pesem. Svoj program pa je zbor nadaljevali pozneje v Pavovi 'dvorani v Srednji vasi, kjer nam je v dveurnem sporedu zapel lepo število naših narodnih pa tudi večje število težjih umetnih skladb. Zelo so nam ugajale še malo znane pesmi i/. naše Podjune, ki nam tako lepo opevajo naše verske in narodne običaje in navade v Podjuni. Občinstvo se kar ni moglo ločiti od šaljivk »Pet čevljev” in »Žabe”. Vse pesmi, tako mešanega kakor tudi moškega zbora, so bile tako zavidljivo lepo za pete, da zaslužijo največjo pohvalo. Zato moramo šmihelskemu pevskemu zboru samo čestitati, zlasti pa še njegovemu pevovodju, g. Mihaelu Sadjaku. Vsem pevcem se prisrčno zahvaljujemo za. velike žrtve, ki so jih doprinesli s svojim prvim obiskom na naše Gorence in sO nas celo nedeljsko popoldne tako lepo razveseljevali in zabavali s svojim prelepim petjem. Prosimo pa jih, naj ne pozabijo Gorenč in naj nas kmalu spet obiščejo. Zadostno krmljenje pozimi Našim gospodinjam Ko neha jesenska paša in se začne krmljenje v hlevu, je večkrat zlasti mlada goveja živina zelo na slabem. Te živali moramo pač nekako prehraniti preko zime do spomladi, ko si bodo spet na paši dobile zadostno krmo. To pa je napačno. V zimskem času živali ne smejo zaostati v rasti in razvoju. Vsako prekomerno varčevanje pri krmljenju mlade goveje živine je v resnici zapravljanje, je škoda, ki se tudi spomladi ne da več popolnoma popraviti. Taka preslabo krmljena in shujšana živina spomladi ne more dobro izrabiti paše in škoda, ki smo jo napravili pozimi, se bo nadaljevala še naprej, iz leta v leto. Zimsko krmljenje mlade goveje živine naj bo zato sicer razmeroma poceni, vendar pa zadostno, da more zagotoviti rast in razvoj živalim tudi pozimi. Vsak zastanek v rasti je škodljiv in ga moramo zato preprečiti. Tudi pozimi naj zato pridobi mlada goveja živina na teži, in sicer približno okrog 50 kg. Kar smo namreč pozimi zamudili, tega ne moremo pozneje nič več popraviti in nadoknaditi. S tem pa še ni rečeno, da priporočamo pozimi preobilno krmljenje mlade goveje živine. Preobilno krmljenje v tem času je celo škodljivo. Ko pride preobilno krmljena goveja živina spomladi na pašo, ne izrabi dobro paše in take živali spomladi še celo večkrat izgubijo na teži. Zato je v zimskem času navadno za poldrugoletno do dveletno govejo živino dodajanje krepke krme odveč, ako je ostala krma zadostna in primerna. Ako v zimskem času krmimo mlado govejo živino pravilno, bo ta živina tudi v tem času pridobila na teži. Glavno pa je, da taka živina pozneje na paši izredno dobro uspeva in zato na paši izredno hitro pridobiva na teži. Tak pri- rastek na teži pa je gotovo najcenejši. Ako smo pridelali letos tudi strniščno repo, je to sicer vodena, toda za mlado govejo živino zelo dobra krma. Ta repa nam more v veliki meri nadomestiti zeleno krmo. Poleg repe dajemo še ovseno slamo v zadostni količini in nekaj kilogramov sena. Ako imamo tudi okisano krmo, to je ensi-lažo, bi krmili okrog 15 do 20 kg ensilaže, 20 kg repe, 2 do 3 kg sena in ovseno slamo. Ako pa ensilaže nimamo, moramo dati več repe in sena. Vsekakor pa je dodajanje sveže krme najboljša priprava prebavnih organov mlade živine, da more nato na paši krmo čim bolje izrabiti. Brejim telicam, ki potrebujejo več belja-kovinastih snovi, moramo dati več sena, pa manj slame. Ako imamo dobro detelj no seno, ki vsebuje dosti beljakovin, tudi brejim telicam ni treba dodajati krepke krme. Važno pa je, da mlade živali, zlasti pa breje telice dobijo rudninske snovi. Na to večinoma pozabimo. Sto gramov rudninskih snovi (klajno apno) naj bi dobile breje telice na dan. Te mineralne snovi potrosimo na repo ali pa pomešamo med manjšo količino kake krepke krme. Važno je tudi, da niso mlade živali celo zimo privezane ka, močna. belo blago KOVTRI (preSite odeje), veliki, dvobarvni KOVTRI, na obeh straneh klot s belo vato FLANELASTE RJUHE čisti bombaž, velike 17.50 Š 145,-čisto š 175,- S 49.80 KRISCHKE & C©. Celovec-Klagenfiirt. 8,-Maf-SJi. 3 ir, Nauer P!.'2 Hubert TUNPOLD Gradbeno, portalno, industr. steklarstvo, zrcala, okvirji, moderno brušenje BELJAK - VILLACH Gerberg. 21a, t. 64-02 W!EN ¥115, JorgerstraOelO in vseh trgovinah z železnino EU) lepe oblike in potenl v BEUAK ,el,k"l6i" 'KuPtcrvt' VIL L ACI 1 telienersfr. 1 Oglašuj v našem lisfu ! Radio-clektrotehnično podjetje HANS KREUTZ do sedaj Kramergasse sporoča cenjenim odjemalcem in prijateljem svojo PRESELITEV v nove prostore v St.-Ruprechler Strasse 10 (pred železniškim prelazom). .Telefon 21-73. SIMON MAVER Velilcovec-Voikermarkf - Muhlgraben 13 Izdelki Iz ovčje volne j Koroško - Telefon 263 Izdeluje: loden, pletilno volno iz čiste volne, posteljne in konjske odeje. — Zamenjava in nakup strižene volne. Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije AKORDEONI (klavirske harmonike) in štajerske diatonične harmonike v brezkonkurenčni kvaliteti, prvovrstne v tonu in moderni izdelavi, z vsemi sodobnimi tehničnimi izboljšanji, ne zaostajajo za vrhunskimi inozemskimi izdelki niti v najmanjšem, z dveletno garancijo. Tudi na obroke — lahko plačljive — po najugodnejših cenah takoj dobavljive. 25 tipk, 32 basov 34 tipk, 60 basov......................š 1980,— 34 tipk, 60 basov, z 2 registroma . . . š 2280.— 37 tipk, 80 basov, s 4 registri . . . . š 2870.— 37 tipk, 80 basov, s 5 registri........S 3050.— 41 tipk, 120 basov, s 5 registri . . . 5 3580.— štajerske harmonike, 4 vrstne, 3 delne . š 2480.— Štajerske harmonike, 3 vrstne, 3 delne . S 2100.— štajerske harmonike, 3 vrstne, 2 delne . š 1670.— Tovarna harmonik Franz LubaS KINO CF.LOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 23. do 26. X.: „Bruder Bar-nabas” Od 27. do 29. X.: „Macao” STADTTHEATER Od 23. do 20. X.: „ncr Feldherrn-HUgel” Od 27. do 29. X.: „Traumscli6ne Nacht” »OBRLA VEŠ Dne 24. X.: „Don Camillo und PepjKme” Dne 25. X.: „l)on Camillo und Peppone” Dne 28. X.: „Morgcn ist es zti spat” HALI OGLASI Vodilna trgovina za matracni gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8.-Mai-Strasse 11. Zamenjam pohištvo za smrekov mizarski les vseh debelin Rudolf SLAMA, Celovec St. Veiter Str. 15. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagcnfurt Hišne črpalke (pampe), polnoavto-matske od š. 3050. — Ročne črpalke. gnojnične črpalke, namakalne priprave, vodovodne cevi. Brezplačna strokovna posvetoval niča. Huber Hofer, Celovec-Kla gen f ti rt, Gctreidegassc 7—8. „AI)R1 A-(.eti iiuke" R. in K. Barišič Ebcntal—Žrelec, prvorazredno žgane pijače PLAVEČA JADRANA Kupim rabljen, toda dobro ohranjen štedilnik za kmečko kuhinjo — Ponudba na Kropiunik Kvant. Rute, pošta Pliberk. Kathreiner sik PKW-LKW -Raupenschlepper Dobavimo takoj v najkrajšem času. Za vsakega primerno vozilo Posredujemo ugodne priložnostne nakupe vseh rabljenih vozil. Fiir jeden das passende Fahrzeug. Preise konkurrcnzlos. Giin-stige Zahlungsbedingungen. \Vir vermittcln Gelegenhcitskaufc gtinstige AUTOHAUS KLWEDAM & CO. viuach. iei. 44.41 Naše teč desetletne izkušnje in naše strokovne moči so vam na razpolago. M URADNE OBJAVEmei Magistrat deželnega glavnega mesta v Celovcu — mestni svetnik Rudolf Novak — referent za gospodarstvo, obrt. tujski promet, upravo posestev, kmetijstvo in gozdarstvo Prodaja cvetlic o Vseh svetih \ sled danega povoda že sedaj opozarjam javnost, da smejo prodajati na cvetličnih trgih ob prazniku Vseh svetih vence, šopke, žardinjere in cvetlične košarice samo kmetijski poklicni vrtnarji in oni izdelovalci šopkov, ki imajo za to obrtno dovoljenje. Tržni nadzorniki morajo paziti, da bodo mogli prodajati na tedenskih sejmih in ob prazniku Vseh svetih pri pokopališčih samo kmetijski poklicni vrtnarji in oni izdelovalci šopkov, ki imajo za to obrtno dovoljenje. V Celovcu, dne 15. oktobra 1953. Mestni svet: Novak, 1. r. Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva Večerni tečaji v Beljaku 1. Dvojno knjigovodstvo za začetnike 2. Knjigovodstvo za delno izvežbane 3. Pripravljalni tečaj za izpile za knjigovodje in bilanciste 4. Računanje z računalom 5. 11 K\V/FM-radiotehnika 6. Splošna gradbena statika 7. Od zidarja do stavbenega pobi ja 8. Risarski tečaj za kleparje 9. Montaža in preračunavanje ogrevalnih naprav 10. Tehnično risanje 11. Slikarski tečaj za pisanje na lepakih in cenikih 12. Strokovni tečaj za čevljarje 13. Strokovni tečaj za avtomehanike I I. Tesarske konstrukcije 15. Krojno risanje za moške krojače 16. Krojno risan je za damske krojače 17. Avtogeno varen je za začetnike 18. Klcktro-varcnje /a začetnike 19. Strokovni tečaj za opremo izložbenih oken Začetek vseh tečajev je v ponedeljek, dne 26. 10. 1953, oh 19. uri v strokovni šoli v Beljaku, Sankt-Martiner Strasse. Vprašanja in prijave je nasloviti ali na ravnateljstvo strokovne šole v Beljaku ali pa na okrajni urad trgovske zbornice v Beljaku, Gerbcrgassc 24. Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavori za pospeševanje gos]>odarstva Strokovni tečaj za računanje z računalom v Celovcu Začetek tečaja: v petek, dne 23. oktobra 1953, ob 18.45 v zavodu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, BahnhoEstrasse 40/III. — Trajanje tečaja: 12 ur, dvakrat tedensko, zvečer. Prijaviti se je mogoče še ob začetku tečaja. V ponedeljek, dne 26. oktobra (URŠI;i.IN SEJEM) RAZSTAVA Bergier-jeve mlatilnice z dvojnim čiščenjem idealna mlatilnica za srednje in male kmetije na prostorih naše delavnice, Adlcrgasse 19. Razstava kmetijskih strojev C. PROSCH Celovec - Klagcnfurt, Adlergassc 19 Foto-kamera na obroke vas čaka Pn Tou-ic&ftec Ulitih Vaša korist je, da kupujete dobro in poceni. Kupujte zato samo obleke od S 348.—, plašče od š 490.—, hubertusc od š 270.—. JCautz obleke Specialna trgovina za najboljše damske in nioSkcobleke. Kupujte predvsem pri trgovcih, & <**«**> v ****» List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej, — Lastnik in izda jatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak — Tiska tiskarna Družbe sv Mohorja, vs! t Celovcu, Viktringer Ring 26. — '1 cllcnska šievilka uredništva in uprave 43.58.