l^ued daily except Saturdays, Sunday» and Holidays
PROSVETA
_CLA9ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEAR
XXXVI
Urcdniikl in upravnliki prostori: 2057 South Lawndalv Ave.
Office of Publication: 1657 South Lawndsle Ava Telephone, Rockwall 4004
Cena iiaU je $6.00
touml u »ccoad-cUu mstter J«nu*ry IS. 1SS3. .t th. po«t offW •t Chicago, Illinois, under th« Act of CongrM> ot M«r«h S. 1S7S
CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 30. NOVEMBRA (NOV. 30). 1944 Subscription »6 00 Yearly ŠTEV._NUMBER 234
Tretji ameriškimi
napad na Tokio!
Oddelki tretje ameriške armade invadirali Saarsko kotlino v štirih krajih in ustanovili 26
•i* j_l__c___i. r>___i• •	.« m
Acceptance for msiling at special rate of postale providad for in section 1103, Act of Oet 3. 18I7>authori*ed on June 4. 1918.
W .»u mmm n« Ujlll III UBiailUVlll
milj dolgo fronto. Prodiranje proti Saar-bruckenu se nadaljuje. Druga britska armada v ofenzivi proti Nemcem v Holandiji.— Dve ruski armadi se združili po prekoračenju reke Tise. Nemški napadi na ruske pozicije v Vzhodni Prusiji odbiti.—Enote ameriške bojne mornarice bombardirale japonsko mornarično bazo
San Francieco. Calif., 29. nov. -Ameriški velebombniki tipa B-29 so danes spet napadli glavno japonsko mesto. Radio Tokio poroča, da so bombe zanetile požare v dveh predelih mesta. To je bil že tretji ameriški bombni napad na'Tokio v enem tednu. Uradna časniška agentura Do-mej je posvarila "ameriške' divjake," da jih bo razkačeno ljudstvo pobilo na mestu, če se spuste na japonsko ozemlje. Ameriška letala so priletela nad japonsko glavno mesto z Marijan-skih otokov.	i
• Pariš. 29. nov.—Oddelki tretje ameriške armade, katere poveljnik je general George S. Patton, so invadirali Saarsko industrijsko kotlino v štirih krajih in ustanovili 26 milj dolgo fronto znotraj Nemčije. Zdaj se vale proti Saarbruckenu, glavnemu mestu te kotline. Prvi oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo pet milj od Saarbruckena.
Druge enote Pattonove armade so prebile Siegfriedovo trd-njavsko črto znotraj nemške'industrijske pokrajine in okupirale 18 strategičnih krajev. Ta so med Durenom in Berusom v bližini Saarlauterna, rudarskega centra.
Deveta ameriška armada je zasedla tri mesta na zapadni strani reke Roer. Oklopni in pehotni oddelki prodirajo proti Julichu s treh strani. Mesto Kirchberg, eno miljo stran od Julicha, je padlo. Ljute bitke divjajo v Altdorfu, Barmenu in Merzenhausenu. Američani so Ujeli čez tisoč Nemcev pri slednjem mes^u
Na fronti v Alzaciji sta v akciji prva francoska in sedma a-meriška armada. Pognali sta Nemce s pozicij v Vosgeškem gorovju in raztegnili koridor med Strasbourgom, glavnim mestom Alzacije, in Severnem na dvajset'milj.
Poročilo pravi, da so nemške vojaške avtoritete odredile evakuacijo civilistov iz Saarbru-ckena, Saarlauterna, Merziga in drugih krajev Saarske kotline, proti katerim prodirajo ameriške Jžete.
Ameriške in francoske čete so "firl( skozi prelaz Bonhomme v V<<:>i>eškem gorovju in dospele ' 1 planjave pred Colmarjcm, kJ'r je koncentrirana močna nemška sila.
Zavezniški glavni stan je za-d poročila iz Švice, da so se "nniški padalci spustili na o-' mljp med Loerrachom in Con-
irtco. .
' • severnem koncu zapadne nt' v Holandiji je druga ka armada v ofenzivi proti ■ kim silam. Ta je zasedla ' 'k kos ozemlja na severo-'/, ''dni strani Geilenkirchena "b reki Meuse,
<ntski letaki bombardirali -iheig. industrijsko mesto in '' 'J*»ko svetišče Bombe so 'u.šile mnogo tovsrn in zane-"gromne požare Tarča 'f *>ardiranja iz zraka so bila mesta Ncuss. Dusseldorf in y "iburg Slednje mesto je ^nško zalagalno središče
London. 29 nov.—Dve ruski -'h »ta se združili po preko-
račenju reke Tise in prodrle dvanajst milj daleč na fronti v Čehoslovakiji in severovzhodni Ogrski. Ena armada se je približala Peču, trdnjavskemu mestu, sto milj južnozapadno od Budimpešte, druga pa Prešovu, čehoslovaškemu mestu.
Druge ruske sile so zdrobile odpor Nemcev na južni strani Budimpešte in zasedle Mohač, ogrsko mesto na zapadni strani reke Donave.
.j
Moskva poroča, da so nemške oklopne in pehotne kolone napadle ruske pozicije v vzhodni Prusiji. Napadi so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Berlin je naznanil ljute bitke med Nemci in Rusi pri Goldapu in Pillkallenu in jih označil za uvod večjih operacij, ki se razvijejo v prihodnjih dneh.
Leyie, Filipini. 29. nov.—Enote ameriške bojne mornarice so bombardirale Ormoc, japonsko mornarično bazo na zapadnem obrežju tega otoka. Šrapneli in izstrelki so porušili več vojaških objektov in zanetili požare.
Japonske topniške baterije so molčale v teku bombardiranja, ki je trajalo poldrugo uro. Enotam ameriške bojne mornarice je poveljeval podadmiral Thomas S. Kinkaid.
General Douglas MacArthur poroča, da so deževni nalivi zavrli operacije ameriške sile proti Japoncem na Leytu. V zadnjih dneh so se vršile le praske med vojaškimi stražami. Ameriški letalci so napadli dva japonska transporta, ki sta skušala izkrcati čete na otoku. Oba sta bila poškodovana v napadu.
V spopadu v zraku so ameriški letalci sestrelili 27 japonskih letal, sami pa so izgubili šest letal.
Pni/ram za^H povojno uposlitev
Kongres naj dovoli vsoto $75,900,000
Waahlngton, D. C.. 29. nov.— Predsednik Roosevelt je storil prvi korak za uveljavljenje programa povojne uposlenosti delavcev, ko je pozval kongres, naj dovoli $75,900,000 za. financiranje načrtov glede gradnje javnih del in projektov po porazu Nemčije in Japonske.
Kongres naj določi to vsoto za izvajanje programa pred zaklju-čenjem vojne. Roosevelt je na-glasil, da je to potrebno za uposlitev delavcev v prehodni dobi, ko se bo vršil proces preureditve industrij, ki so zdaj udeležene v produkciji vojnega materiala, za produkcijo civilnih potrebščin.
Gradnja javnih projektov naj bi tvorila prvo fazo programa glede uposlitve delavcev po za-ključenju vojne. Pričakuje se, da bo kongres odobril Roosevel-tov program.
Anglija posegla v italijansko krizo
Grof Sforza ne sme postati premier
Rim. 29. nov,—Noel Charles, britski poslanik v Rimu, je posegel v italijansko vladno krizo. Članom delegacije odbora za narodno osvoboditev, ki so ga obiskali, je povedal, da je Velika Britanija proti temu, da bi grof Carlo Sforza postal predsednik nove italijanske vlade.
Posledica te intervencije bodo morda katastrofalne. Obeta se še vejči razkol med progresivnimi in reakcionarnimi grupami v Italiji. Sforza je sinoči resigniral kot predsednik konference reprezentantov šestih političnih strank Po resignaciji je izjavil, "da bi obžaloval, če bi moja navzočnost ns konferenci poostrila trenje. Vse. kar sem želel, je bilo. da Italija dobi najboljšo vlado v sedanjih okolnostih "
Sforza ima podporo pri voditeljih stranke akcije Ti so izjavili da ne bodo sodelovali z nobeno koalicijsko vlado, v kateri ne bi imel Sforza pozicije predsednika ali zunanjega ministra Kriza je nastals. ko je vlada premierja Bonomijs re-signirala. *
Rusija ima zdravilo za Nemčijo
Naloga armad je osvoboditev ljudstev
Moskva. 29. nov.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila članek, v katerem trdi, da imajo Rusi načrt za ozdravitev Nemčije, toda ne z zdravili in vitamini, temveč s kirurgijo Glavna naloga rdečih armad zunaj ruskih mej je osvoboditev ljudstev, katera so Nemci zasužnjili. Armade so pripravljene za odločilne bitke proti nemškim silam.
O osvoboditvi ljudstev razpravlja v drugem članku Ilija Ehrenburg, sloviti ruski časnikar.
"Nekateri ljudje nas obreku-jejo," pravi Ehrenburg, "čeprav vedo, kakšne cilje zasledujemo Mi ne iščemo tujega ozemlja in ne prestiža. Poljska in svet vesta, da je namen našega prodiranja proti zapadu osvoboditev zasužnjenih ljudstev. Skrbeli bomo, da ljudstva ne bodo rszo-čarana ln zapuščena. Svet gleda na rdečo armado kot osvo-boditeljico. Vkorakali bomo Berlin ne iz namena upokojitve Hitlerja in postavitve blagega generala na njegovo mesto, temveč iz namena, da uničimo leglo, nacistične kuge."
Ehrenburg pravi, da je Joseph Goebbels, minister nacijske pro pagande, v svoji dolgi karieri podal samo eno pametno deklaracijo, ko je Izjavil, da leto 1945 ne bo tako kot je bilo leto 1918
koraki za enotnost Španskih
republikancev
- IV Posvetovanja m predstavniki španskih grup
LARGO CABALLERO V FRANCIJI
London. 29. sov.—Novi koraki so bili storjeni za dosego enotnosti med Španskimi republikanci in možnoet ustanovitve ubežne vlade se je pojsvila.
Dr. Juan Negrin, zadnji predsednik vlade španske republike, ki si Še prisvaja ta urad, bo najbrže obiskal Pariz. Ncw York in Mexico City, kjer se bo posvetoval z reprezentajiti drugih španskih grup, čeprav nekatere izmed teh ne priznavajo njegove avtoritete. •
Odkar je bila Francija osvo-bojens, se slišijo govorice, ds je dovolj členov zadnjega Španskega parlamenta i za formiranje kvoruma. Ti W se lahko sestali na seji na španskem parnlku ali v španskem poslaništvu v Mexi-co Cityju in oavojili program akcije proti relimu diktatorja Franca. Mehika ne priznava tega režima.
Prva akcija na seji bi naj bila izvolitev španskega predsednika, da bi nasledil Msnuela Azano, ki je umrl pred psdcem španske republike. V normalnem času bi predsednika naajedij predsednik >arlamenta. To pozicijo je imel ttartinez Barrio, ki pa je resigniral. 1
Barrio je zdaj vodja španske unte v Mexico Cityju, kl si pri-svsja parlamentarno oblast. Jun-ta je v opoziciji proti Negrinu. Glavna potaikoča je v tem, ker Barrio in Negrin nimata stikov nsjvečjo grupo španskih beguncev, ki bivsjo v južni Franciji. Število teh je čez 150,000.
Doznava ae, da Largo Cabal-lero, bivši predsednik španske vlsde, je v Frsnciji. Njega je nasledil Negrin. Caballero bi imel velik vpliv med španskimi delavci, katerih vodja je bil. Negrin, Caballero in Barrio bi morali iskati pomoči pri zaveznikih v naporih za* strmoglav Ijenje režima diktatorja Franca.
Zaporno povelje za francoskega urednika
I Pariz, 29. nov.—Zaporno pove Ije je bilo izdano za Guyja Ba nau-Varilla, urednika lista Ma tin, na obtožbo sodelovanja nacijsko okupacijsko silo. Ba nau-Varillo je bil aretiran v av gustu in odveden v koncentra cijsko taborišče pri Drancyju, iz kateregs pa je bil pozneje upu teen. Oblasti so ga nameraval« ponovno zaslišali in poslale s< policaje v njegovo stanovanje ki pa ga niso našli, nakur je bilo (zdano zaporno povelje.
Sporazum o * kontroli Nemčije
Zadevni pakt podpisan v Londonu
London. 29 nov. — Predstav nlki Velike Britanije, Amerike in sovjetske Rusije m> sc spora zumeli glede vojaške kontrole Nemčije v dobi po kapitulaciji in podpisali zadevni pakt. Temu pripisujejo isto važnost kot sporazumu, ki je bil dosežen prej in kateri se nanaša na brezpogojno kapitulacijo Nemčije
Razgovori glede sklenitve drugega pakta, ki bo začrtal smernice glede vladama Nemčije v drugi fazi v zvezi z izvajanjem provizij brezpogojne kapitulacije, se nadaljuje. Pakt, kl je bil piavkar podpiaan, določa skupno vojaško kontrolo Nemčije Ustroj, v čigar področje bo spa
Domače vesti
V bolnišnici
North Chicago, III,—V bolnišnici St. Therese Hospital se nahaja mrs. Zore, žena Josephs Zorca, ki se je morala podvreči operaciji.
Novi grobovi
Strabane, Pa.—Dne 26. nov je tukaj umrl Frank Bole, stai 64 let in rojen v Slavinl na Notranjskem— ix) domače Slugov Zapušča hčer, brata in več nečakov. Bil je član društva 136 SNPJ.
Muse, Pa.—Tukaj je 19. nov. umrl Fred Stainer, rojen 7. jul. 1916 v Greensburgu, Pa. Bolehal je dva meseca ln bil je Član društva 517 SNPJ od otroških let. Tukaj zapušča starše, brata in tri sestre.
Midway, Pa.—Dne 17. nov. jt umrl v Presbiterian Hoapltalu v Pittsburghu oskrbnik društveni dvorane Lovrenc Kavčič, stai 62 let in član SNPJ od leta 1916. Rojen je bil v fari Ledine nao Idrijo, Notranjsko. Zapušča ženo, dve hčeri, osem poslnovlje-nih otrok in 13 vnukov, v starem kraju pa dva brata in dve sestri, Če so še živi,
Cockerlll, Kans.—V Chicagu je 22. nov. umrl dolgoletni Kan-saščan Martin Vanišnik, star 6' let. Rojen je bil v Šoštanju na Štajerskem in v Ameriki 39 let. Zapušča sins ln šest hčera. Bil Je član društva 235 SNPJ. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Kansas, kjer je bilo pokopano pod vodstvom Slovenskega za-družnega pogrebnega zavoda v Frontenacu.
Cooperstown, N. Y.—Tukaj je naglo umrla za srčno hibo mis» Margaret Udovich iz Fly Cree-ka, N. Y. Bila je na obisku pri svoji sestri, ki sa ja ponesrečila pri avtni nezgodi. Pokojna je bila stara 26 let in rojena v Mc Donaldu, Pa. V Fly Creeku sa pušča mater in očima, v Osks villu, N. Y., sestro, por. Žigon, v VVorcesterju, N. Y„ drugo sestro, dva nečaks in več nečakinj, Elizabeth, N. J.—Dne 1. nov. je tukaj umrl Joseph Oblak, član društva 540 SNPJ. Zapušča Ženo.
Is Clevelanda
Cleveland.—Po kratki bolezni je v Collinvvoodu umrla Čhristi-ns Pirnst, roj. Žlbert, stars 43 let In doms iz fsre Sv. Kril pri Kostanjevici. V Ameriki je živela 41 let. Tukaj zapušča moža, mater, dve sestri in veliko sorodnikov. Bils je članica KSKJ, WC in SŽZ.
Veetl is Mlnneeote
Ely, Minn.—Tukaj je umrl John Muhvich, star 70 lot in doma iz Bele Krajina, odkoder Je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča tri sinove In štiri poročene hčere.
Tower, Minn.—Dne 8. nov. Je v bolnišnici v Minnespolisu umrla Frances Gornik, roj, Sla be v Logatcu in stara 67 let. Pokopana je bila v Towerju, kjer je imela svoj dom. Tukaj za pušča tri sinove, kakor tudi tri poročene hčere v St. Paulu, dru go v Miniiea|x>llsu in tietjo > Kmporiji, Kans. in 13 vnukov Bila je članica KSKJ in SŽZ
Is Južno Amerike
Buenos Aires, Argentina.—V l»mi Negr! se je poročila Olga Zlernberger, doma iz Nemške vasi pri Trebnjem na Dolenjskem, l Josipom Gasperinljem lz Trente, Primorsko - V bolnišnici je umrla Ksrolina Ličen, ta ra 45 let in doma iz Cernič na Vipavskem. Bolehala Je več let
Green priporoča slogo i delavskih vrstah
leportacija * \rkonoških Nemcev
Cehoslovaška vlada objavila načrt
London, 29. nov.—Cehoslova-
Konvencija ADF se izrekla za obnovo pogajanj z voditelji CIO
KRITIKA EKSEKU-TIVNEGA SVETA
New Orleana. La.. 29. nov.— VVilliam Green, predsednik A-
ika vlada je predložila identlč- mfr1i14k? Savske federacije, je ne note vladam Velike Britanije. ***** » motnost v delavskih Amerike Rušile in Francije z vr,tah ln P°vabll unije Kon-^m gleSe usl t eh mili-	industrijskih organizacij
ono v Nemcev v krkonoški (su- ,n ^ajrsko^ unijo UMVVA, naj
letaki) pokra j ini Cehoslovaklje. Z^ČV^A SSfij? Nota Je bila izročena britskemu
iunanjemu ministru Edenu. ko	* to <*»gMo
40 se v njegovem uradu oglasili.
predsednik dr. Edvard Beneš.l P^vlJ«n -em služiti kot premier Jan Masaryk in Hubert P™i"<inik ADF kakor dolgo Rlpka, čehoslovsški poslanik v	P?novno
Londonu. Istočasno so bile note ™MtJ	"Ako se vam
—— drugim zavezniškim da bi mo umik omogočil ■	i enotnost v delavski hiši, se ne
I bom potegoval za predsednlštvo Nota predvideva deportacljo ^pjpn
1,000,000 N.mc*v U krkono«.., ^
lokrtjln« v N.mMJa ^oml. M ju pr^nlku CIO. k, kiji.
Doznava se, da Velika Brita-
zročene vladam.
označil Greenov apel za klepeta-, nje, ki ne zksluži nobene pozornosti. Green Je v svojem go-nlja, Rusija ln Francija odobra- »oru hvalil 600,000 rudarjev,
vajo načrt glede izgona Nemcev, pianov unije UMVVA, ki se ho-Amerika še ni pojasnila svojega «\ej0 vrn|ti v federacijo. Omenil
stališča, toda mnenje prevladu e, da ne bo ugovarjala.
Je, da ga je John L. Lewls, predsednik UMVVA, večkrat žalil ln
Cehoslovaška vlada sodi, da bo blatil, toda on bo na vse to po-iovolj prostora za krkonoške zabil ln odpustil Lewlsu, ker je Nemce v Nemčiji, ker Je slednja demonstriral pogum s prizna-Izgublla do osem milijonov vo- nJem, da je storil napako z usta-iakov v sedanji vojni. Provlrtča novltvlju CIO 1, 1936 ln se zdaj Mecklenburg, kjer imajo jun- hoče vrniti v ADF ker J l ogromna poseatvs, bo nu- p0 Greenovi Isjavl, da Je pri-111 a prostor izgnanim Nemcem.'praviJeh reslgniratl v Interesu Cehoslovaška vlada Je uverjena, enotnosti delavcev. Je konven-da asimilacija krkonoških N^m- clja soglasno sprejela resolucijo, cev nI mogoča. Problem se lio^iaj člani ekaekutivnega sveta bi mogel rešiti brez naslljs. Iz«'ADF obnove pogajanja, da se tegs razloga Je prišla na dan z unije CIO vrnejo v federacijo, načrtom deportaclje.	Proti povratku UMVVA Je govo-
ril samo John Marchiando, predsednik progresivne rudsrske linije, ki je bila ustanovljena 1, I93H v Illinolsu po konfliktu t Lew!so m.
VVoodruff Handolph, predstni-nik tiskarske unije, ki se Je pred štirimi leti odcepila od ADF, ker so voditelji sledn |e odredili plačevanje posebnega aseamenta za ... finaiu nanje boja proti unijam Bruselj, Belgija. 29 nov,—Via- c,() d|(ju| ^ vodltl)|j1
da premierja Huberta Pierlota AI)F (HjgoVornl za ustanovitev je na podlagi izjemne oblasti CIO Ctf b| bm 0>V0jt|| na^e|0 prepovedala shode, zborovanja {n{ju*triJskega unionlzma, ne bi in demonstracije, kl bi ogražale b|, u„tttMOV|jen CIO. Tiskarska mir ln red. Akcljs Je nsperje- j unjjM ^ |KJWieje vrnila v fe-
Belgijska vlada prepovedala shode
Policaji straiijo javna poslopja
Pravda okrcala poljsko ubetno vlado
Titovi partizani se bliiajo Bojani
London, 29 nov.-Enote jugo-|d«lo izvajanje kontrole, bo for slovanske osvobodilne armade | miren v Berlinu po kapitulaciji prodirajo preko Črne gore v i
smeri B<jjane. da navežejo stike | palct je v immu Velike Bri-, z albanskimi partizani, poroča llin,jr Opisal VVilliam Strerig.l M«>skva, 29 nov -hovjeUk« glevm stan marUla Tita Po v ,mer.u Amerike Plulip Moee- Ruaija je sko/i Pravdo, glasilo združitvi bodo skupno napadli ly< v imenu Husije pa Fedor Gu-i komunistične stranke, dala ra/u Scutarl, pristaniščno mesto, Po »grv Ta dolt/a m«-<J drugim	ubežni jioljskl vladi v I/m-
ročilo dostavlja, da Titovi ustanovitev »kupne mašin*rlje donu, da Jo smatra za a*>vra>riii zdrobili nemške črt* m komiaije, ki bo imela vrhov- politično silo. s ksjero so p«>ga
na proti delavcem, ki so zspre-tlll z oklicom generalne stsvke. Cestni železničsrji. poštni tn te-lefonskl delavci ao Že zsstavkall v znak protests proti vladi, kl je odredila, da morajo člani grup, ki so s« borili proti nemški okupacijski sili, odložiti orožje.
Policija je sestrelila vsa vladna in Javna poslopja v Bruslju in drugih mestih iz bojazni pred izgredi in flernonstracijami. Generalno btuvko so oklicali voditelji strokovnih unij.
Pierlot Je na seji članov svojega kabineta razkril, da »o policaji razorožili čez sto oboroženih delavcev ln jih odvedli v vojaške barake pri Monsu On je tudi zapletli, da boMlst Rdeča /ustava, glasilo belgijskih komu-n lato v, ki <*tro napada njegovo vlado, suspendiran
Ta list omenja izbruhe stavk na Jetrah IL-M"irla po operaciji |ru<jtrj#v in železničarjev v Več Zapušča moža in tri h "re belgijskih meetlh ksk-u tudi de-
monstraciJa proti vladi Komu-
partizani pri Kraljevu
no kontrolo v
Nemčiji.
jurije v bodočnosti izključena.
nisti vikIijo «Hl|xjr proti vladi l>od gifslom "Zahtevamo kiuha. ne svinca!" To geslo so oavo-jile tudi delavake organizacije.
Očitno j«, ds l>o morala vlada revidirati svojr stališče pod prt-tukom delavskih unij Ona m zanaša na porlporo Velike Britanije v upanju, da »e bo vzdržala na krmilu.
derei ij<>
Predlog, naj ADI^ imenuj*
posebni odbor, kl naj hI oblekel predsednika Iftiosavelta in apeliral nanj za revizijo mezdne formule malega jekla, katera pre | »o ved u je zvišanje mezd za več ko |M*tnajst odstotkov nad točko, ki Je prevladovala v Januarju leta 1041, Je bil sprejet. Mezde nuj s«* izenačijo z Živ-Ijetiskimi stroški Jn cenami, ki ■o pookoč ilc /a najmanj 45 odstotkov
Hesoluclja, naj ADF ustanovi odlair /u |iolitično akcijo po zgledu CIO, da strne delavske glasove, je bila pokopana, To pomeni, du ADF Je proti reviziji svojega "nevtralnega" stališču v volilnih kam|>anjah Pravilo nugiudcrtja prijateljev u-ruj in kaznovanja sovražnikov ostane V veljavi.
London razkril vojne izgube
Ijondon, 29 nov. Brendon liracken. minister za informaci« je, je razkril, da britske l/gube znašajo od začrtka vojne 733.570. število uključue ubite, ranjene in ujete vojake ter civiliste, ki M> bili ubiti in ranjeni v bombnih napadih Bracken Jr dejal, da britska oborožena sila šteje zdaj V250,000 mož,
Glasovi iz
naselbin
Naročnina sa ZdruUu drtave (laven Cbicagaj Is *aaadofl0i>a mm tato, $9.00 ma pol tata. $1.50 se iotrt lota; m CWc*ol«oJwU«» Cook Co.. $7.50 m colo loto. 13 75 so pol tataj sa laoeesneevo SS^.
•usbcription ratos: for tho United »tataa (o*copt Chicago) and Canada I«.00 por yeer. Chicago aad Cook Counlr $7.50 pst fea».
loroign couairios $040 por yoax.	. ^
Cono oglaaoT po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln nonoxoC»nUi
tlaakov ao no v»ačajo. Rokopisi liiorgmo esebtoe (črttas. P®™**-drama, pesmi Itd.) ao vrnejo poiiljataif«. lo v atašeju. če Je ptUafel
P<Advertislng ratas on agroomsnl.—ManuaArtpts of communicaltans sad unaolicitod artictaa wlll oot be
such aa štor los. plays. pooms. etc« will be returned to sonoor 0017 vhen eccompsniod br eelf addreeeed and stampad ••▼etapa.
Naslov aa vse. kar ima stik a Itatami
PROSVETA 2857 59 So. Lawndale Ave. Chicago 23, IlUaolf
MEMBER Or THE FEDERATED PREM
razpada in ve, da ni zdravila za to strašno bolezen.
Michael Chok.
RAZNOTEROSTI
Canton, O.—Odločil sem se, da bom po možnosti še nadalje pisal za Prosveto. Do tega so me dovedli uredniki s pripombo v Zadnjem mojem dopisu ter mi čiali razumeti, da je še vedno prostora v Prosveti za zmerne popise. Hvala za priznanje!
Do urednikov Prosvete, sedanjih in bivših, sem imel vedno veliko spoštovanje, tako tudi do drugih urednikov dobrih in poltenih naprednih listov. Malenkostne diference me niso nikdar motile, da ne bi imel spoštovanja do zaslužnih mož, ki so si tako priznanje zaslužili s trdim delom ter težkimi življenjskimi izkušnjami.
'Živimo v času velikih političnih in zgodovinskih sunkov; ničesar točnega ne moremo zaenkrat reči, nadejamo pa se, da se bo iz te^a političnega in vojnega kolosa izkristaliziralo vsaj nekaj v prid malemu človeku.
Nekaj besed o naravnih velikanih. Himalajsko gorovje v Tibetu je najvišje na svetu, katerega je najvišji vrh Mont Ever-est. V Sloveniji je Triglav, v Črni gori Lovčen, Macedonci pa se ponašajo s Kajmačalanom. Avstrija, Švica, Italija in tudi Francija so ponosne na Alpe in Mont Blank. V Rusiji je Ural-sko pogorje. Karpatsko pogorje je tudi lepa veriga naravnih velikanov.
Naš Colorado ima svojo krasoto m prvači s svojimi naravnimi nebotičniki in dobrim zrakom. V mrzli Alaski je ogromen ledenik in se imenuje Mount McKin-ley. Ime je dobil po predsedniku Zedinjenih držav McKinley-ju, kateri pa ni bil nikdar noben velikan. v
Zgodovinska mesta in strate-gične točke, kjer so se bile odločilne bitke za življenje in smrl dveh velikih narodov, med Nem ci in Rusi. Ta mesta so: Mos kva, Harkov, Sevastopol in pa sebno Stalingrad. Rusi se bode na ta mesta spominjali s ponosom, dočim bodo Nemci zatre petali ob spominu na nje. Nemo se bodo vedno tudi bridko spo minjali Normandije, kjer so do živeli veliko katastrofo.
Lidice, Lublin, grške in jugoslovanske vasi, ki so jih Nemo do tal požgali in njih prebivalce pomorili, so priča, da nimajo Nemci, vsaj v veliki večini, src& za drugega kot za same sebe Ameriški izolacionisti, ki se radi sklicujejo na Monroejevo doktrino, ki se je izkazala za nepraktični , bi morali že vedeti, da Amerika mora sodelovati 7 drugimi narodi, ako hoče živeti, ne da bi bila obsovražena od drugih narodov. Kaj nam hoče bogastvo, ako zapremo naše meje ln se izoliramo?
V Scliwarzwaldu, v južni Nemčiji, izvira druga največja reka v Evropi. To je reka Donava. Izvira v najkrutejši de-j želi današnje dobe, a nri njenih ustih, kjer se zliva v Črno morje, v Dobrudži, pa je kolonija ene najkrutejših bolezni, ki tepe človšetvo. To je kolonija gobavcev ali lepravcev. Ljudje, ki ro okuženi od lepre, so menda naj-nesrečnejši na svetu. Človek živ
POROČILO O PRISPEVKIH
Murrar, Ulah.—Zadnja društvena seja ni bila posebno dobro obiskana in nihče se ni
spomnil, da bi kaj ukrenili za pomoč našim revnim Bratom ia sestram v stari domovini. Zato sva se s sestro Okoren odločili iti okrog naših bližnjih rojakov, če so pri volji kaj darovati. In v resnici, nihče naju ni odpravil praznih rok.
Nabirali sva prispevke z namenom, da se vse odpošlje naravnost na War Relief of Americans of South Slavic Descent. Ker je bilo prekasno za nabiranje obleke, so bili vsi darovi v gotovini. Darovali so sledeči: Vincent Truden $5; po $3: Mary Branisel, mrs. Okorch, Mike Snoy, Mary Pucihar, mrs. Težak, Math Laurich, Matt Sko-ber in Louis Založnik; po $2: Mary Kastelic, Frank Levičpik, John Selan, Jenny Ruzner, Dor-)thy Subik, Frances Zugel, mrs. Bergant, mrs. Simcich, mrs. To-theringham, Theresa Hoffman in Dan Skala; po $1: John Petro-vich, mrs. Vehar, Anne Hoche-var, Elizabeth Stepati; Mary Baker $1.50. Skupaj $70.50. Najlepša hvala vsem skupaj. Mary Okoren in Truden, nabiralki.
Zvišanje minimalne plače
Eden izmed newdealskih zakonov, ki je večjega pomena za delavstvo in za vso deželo, tudi za biznis, je zakon za minimalne plače. Sprejet je bil leta 1937—zadnji v verigi nevvdealskih zakonov— in stopil je v veljavo naslednje leto.
S tem zakonom je kongres postavil pod ali tla mezdam, kakor tudi strop delovnim uram" Minimalne plače je določil na 30 centov na uro, maksimalni delovnih pa na 40 ur v tednu. Oboje velja za vsa podjetja in trgovine, k' so udeležene v meddržavni trgovini. Minimalne plače so bile par let pozneje zvišane na 40 centov na uro, maksimalni delovnik pa stoji, toda za več kot 40 ur dela na teden mora delodajalec plačati plačo in pol.
Zdaj je pred kongresom zopet vprašanje zvišanja minimalne plače. V ta namen je bila v obeh zbornicah predložena resolucija, ki zvišuje minimalne plače na 65 centov na uro. To je soglasna zahteva obeh delavskih federacij, CIO in ADF, kakor tudi samostojnih železničarskih bratovščin.
Kaj bo kongres storil, je seveda vprašanje. Pred senatnim odsekom se sedaj vrši zaslišanje. Opozicijo vodijo isti krogi kot vedno -velebizniški. Železniške družbe, ki kujejo zadnja leta velikanske profite radi ogromnega prometa in visoke tarife, pravijo, da bi jih tako zviiaojti minimalne plače postavilo v "škripce" po vojni, Torej $26 tedenske >lače te tem magnatom zdi preveč, dasi sami prejemajo po tisoč, dva in celo do tri tisoč dolarjev tedenske plače.
Kongres mora it< preko te opozicije in dvigniti minimalne plače na predlagano višino. Saj je še 65 centov malo na uro. S tako plačo je mogoče zaslužiti le okrog $1300 na leto, in to le ob stalnem delu skozi vse leto. Danes je po izjavi Emila Rieveja, predsednika tekstilne unije CIO, faktično enajst milijonov delavcev v deželi, ki ptejtmajo manj kot 65 centov na uro. Kakšen življenjski standard je mogoč ob taki plači, ve vsak delavec.
Sigurno je, ako hočejo industrijski in bizniški magnatje, da se bo tudi po vojni vrtelo industrijsko kolesje v polni meri, bodo morale biti minimalne plače zvišane na najmanj dolar na uro, cene pa ostati na približno isti višini kot so danes. Le tako bo mogoče kreiruti kupno silo mod širokim« plastmi prebivalstva, kar je najboljši pogoj in tudi absolutnu potreba za povojno prosperiteto. Ce ljudje malo zaslužijo, ali so celo brez dela, bodo zelo slabi odjemalci. Moderna produkcija pa je odvisna od velike kupne sile in slalne uposlcnosti vsega delovnega ljudstva.
GLAS IZ KANSASA
Gross, Kansas. — Sedaj, ko je politični cirkus s svojimi akrobatskimi triki, zavijanjem resnice) z lažmi in sumničenjem raznih storjenih in nestorjenih grehov zaenkrat zopet doigral, se je judstvo streznilo in se zavedlo iodobne tragedije, ki se odigrala na raznih svetovnih bojiščih.
Tudi mi ne moremo ostati brezbrižni ob dvojni tragediji dovenskega naroda v Jugosla-viji, ki gre skozi Golgoto trplje-ija, ki nima primere v vsej sve-ovnl zgodovini. Na eni strani pobijanje in preganjanje nedolžnih ljudi po barbarskih gesta-Dovcih, a na drugi horojsko bojevanje naših partizanov, katere lanes občuduje ves svet.
Naši podružnici št. 27 SANSa io prispevali: po $2: Frank Do-linar, Louis Vene, Antonia Do-linar, Mary Shular, Mary Shu-ar ml., John Kunstel, podpisani in Anton Shular (Arma). Po $1: Matt Znidaršič, Jakob Kogoj in Rose Shular. Vsem najlepša hvala!
Ker se Jugoslavija z naglico »svobojuje gnile nemške golazni in kaže, da pride kmalu čas, ko bomo mogli potrebnim dostaviti podporo, je čas, da se zbudijo iz otopelosti tudi tisti, ki niso še nič dali v ta namen. Če je bil kdaj potreben narodni davek, potem je gotovo ta relifna akcija. In ta davek bi moral plačati vsakdo, vsak Slovenec, če ima v sebi kaj srca in narodne zavesti.
Moj starejši sin, ki je nadpo-ročnik v letalski armadi in služi na bombniku nekje v južni I-taliji, mi piše o stvareh, ki so mogoče le v splošni vojni, kot je sedanja. Piše, da so se že večkrat povrnili z bombnega napada z
Pred zveznim kongresom je tudi zakonski načrt za ustanovitev "Fair Employment Practice Committeeja," nove vladne agencije, ki bi pobijala diskriminacijo pii najemanju delavcev. Tak odbor je bil na splošno zahtevo zamorskih, delavskih in tudi cerkvenih organizacij pied par leti ustanovljen po predsedniku Rooseveltu. Toda je le začasna ustanova brez zakonite moči.
Iste organizacije že dalj časa pritiskajo na kongres, da da tej agenciji zakonito pa |>ermamcntno podlago. Pritisk s strani zamorcev, organiziranega delavstvu in liberalnih krogov je tako močan, da stu se v pretekli volilni kumpanji izrekla tudi predsedniška kandidata obeh starih strank za uzakonitev tegu odbora. Republikanska stranka je na lovu za glasovi to tudi Izrecno obljubilu v svoji platformi, demokrutsku plutformu pu se je radi južnih bur-bonccv temu skutalu izogniti z dvoumno točko, ki ničesur določ-111-gu m- povr Ampak Roosevelt Je v kumpunjskih govorih "ob-WttlH svojo stranko na spus ti« tr zukonodaje.
Zu deželo, ki slovi širom svet 1 kot demokratična država, je faktično zahteva zu tuko zakonodajo velika reflekcija, V demokratični deželi bi to sploh ne smelo biti vprašunje. Ne smela bi poznati nobene rasne diskriminacije pri delu, pri upoštevanju. Ampak mnogi Američani, yei, tudi mnogi belopoltn! delavci imajo čudne pojme o clemokračTJT :T'o njih mnenju naj velja pravica do dela le za ljudi / "belo" kožo. -
Ti ljudje so "beli" le |>o zunanjosti, po koži, v srcu so pu bolj čini kot je najbolj umu/un staiokrajski dimnikar. Ce si črne ull tuniene polti, moraš po mnenju teh rasnih Ingotov ostati nu dnu, moruš biti obsojen nu življenje pocestnega osa, ki gu liihko vsukdo nuje m kumenju. lu večinoma v*< ti higoti se sklicujejo na krščanstvo, na Rogu, nu lo ull ono vero Toda če krščanstvo kuj pomeni, pomeni to, du smo si vsi ljudje bratje, du imamo vsi pravico do življenju 111 kiuhu. brez oriru nu polt, vero uli narodnost. Kdor tega ne priznava, in sicer ne samo v teoriji, marveč tudi v praksi, bi /uiij tu* smelo h<t' mesta v nobeni cerkvi, k* judru pod znakom kiščunstvu. Ampak dejstvo je. da so prav v tako zvunih krščanskih. v resnici kapitalističnih do/elah rasni predalniki najbolj nižin jeni in ukoreninjeni, ln razen nacljske Nemčije nikjer tako kot v Ameriki Mod tako zvarilm* "zaostalimi" »n "paganakiml" na-MKii tih piedaodkov ne najdete.	1
Zavedamo se, d.i tr^a mude/a ne bo mogoče zbrisati s telesa Amenke s kakšnim zakonom. To bo mogoče dosečijif / izobrazbo, ki o.t se moia unči ti doma 1» • starš«h »n otroki h —Otrok sploh teh pred*«*dkov n«' nožna, dokler sv ph ne priuči. Ampak ta proces je počasen Zato |e oa Ootrrben zakon, oziroma avtoriteta, ki bo prvič v zgodovini Združenih držav irvuiala to, kar pravi nesmrtna Dekluiaelja neodvisnosti da smo vsi ljudje rojeni enitki, du imu-mo vsi pravico do življenja in do zasledovanja onega, kur osreči človeka
• žal je v Ameriki •«• mnofo milijonov državljanov, ki nečejo poznati tega velikega koncenta one nesmrtne deklurucije. ki je postavila temlje in omopočila postanek velikih Združenih držav, tn teh ljudi jr mnoeo t ud* med ozkogrudmmt bcln|M>ltmmi delavci, kl ne delajo nobene časti nt sebi. ie manj pu svoji veliki domovini.
eETHTKK,
30. NOVEMBRA
prosveta
Kaj je s Hitlerjem?
Napisal Donald Bell
Hitler ni mrtev. Hitler je le ' v nacističnem jlretjem ?ihu slamnati mož pravih mo-™v - v poslu, ki je precej podoben vlogi, katero je igral enajstimi leti maršal Hin-™ Glavna moč je danes
rokah Heinricha Himmlerja, 1 z železno roko vlada Nemčijo
nud zaščito "izposojenega" ime-■Tnominalnega poglavarja dr-Lve Himmler je oni, ki je imel rvi jdejo, da mora nacistična Sanka pod zemljo nadaljevati jvoje delovanje v podtalnem gibanju najmanj za 10 let — nakar bo zopet čas za to, da ponovno poskusi dobiti oblast v
roke
To so zaključki, do katerih pridete, ako pazljivo premislite iadnje dogodke v Nemčiji, Hit-Jrjevo proklamacijo za tako-nemški Volkssturm (narodna obramba) in vse okolno-sti.
Postaviti je treba .troje vpra-jjnj - prvo, zakaj ni govoril Hitler sam? — drugo, zakaj ni raje molčal tudi v naprej, mesto da bi poslal Himmlerja, da govori v njegovem imenu? — tretje, kaj nam pove ta proklamacija safria?
Nemci pravijo, da Hitler ni govoril sam, ker ni imel časa, radi prevelikega bremena poslov v glavnem stanu. Toda, kje se nahaja ta Hitlerjev glavni stan? Mnenje prevladuje, da je v Berchtesgadenu. Tudi ako je kje drugje, je na vsak način na nemških tleh, kajti vojaški dogodki so prisilili Hitlerja, da se umakne na nemška tla. Ako pa je tako — in nobenega dvoma ne more biti o tem — potem si je težko misliti, da ne bi imel Hitler v svojem glavnem stanu Nemčiji na razpolago vseh potrebnih olajšav na radio govore. Pomisliti je treba tudi, da je najtežji' del vsakega govora sestava, to je, izdelava govora — govoriti pol ure ali tudi eno uro pred mikrofonom, ni velika težava. Hitlerju bi bilo torej mnogo lažje, prepustiti komu drugemu skrb, da napiše njegov fcovor, in bi govoril sam, mesto da bi, kot trde, sam napisal govor in prepustil Himmlerju skrb in nalogo, da ga prečita.
Kaj se je torej zgodilo? Ali je morda Hitler res mrtev kot trde nekatera poročila? Resnica je, da ni več črhnil nobene besedo od ranega jutra, ko je bil [izvršen atentat nanjj> Njegov glas je zvenel takr^iazburjen in vznemirjen, toda bil je njegov glas.
Od takrat naprej so nemški listi prinašali od časa do časa njegove slike, kot na primer nje-fiov pozdrav Ante Paveliču, ki Ra je prišel obiskat. Tudi ti fo-tografieni posnetki so videti pristni. Verjetno je tudi, da bi bila (joobbels in Himmler izde-fuoklamacijo večjega obse-m jo bolje izdelala, ako bi hl1 Hitler zares mrtev.
Zanimivo pa "je naslednje: Dne 8 »<>v. mbra sr, dobili časnikarji pralnih dežel uradno sporo-< da bo Hitler najbrže govo-111 '•■< obletnice monakov-puea To je največ do-pr!n< k t. mu, da se je svet A)" ; vpraševati, kaj je s Hitler-f'n'. Ak" je Hitler res tako ■ ■ ''■<<I<J fcapiisk-n, do more pisati J'1 " .nl« potem ne more sam '»i bilo bolj pametno, J/" h,l« Nemci takoj povedali, I za govore. Toda v nedeljo, dne 12. )'• bilo uradno na-• mski publiki, da je J'" nagovor "Volks-/(1 na ploščo — za to našel čaa — in da bo 1 preko domačega ra-•J ur pozneje se je «• naenkrat pojavil
se ra vsi
ni bolje rtibr;
"njeno Hiti« rrmi" ,
in tiidi da so se zmotili, tako da je postalo potrebno, postaviti nekoga na njegovo mesto.
Tako prihajamo zdaj k drugemu vprašanju — zakaj je bilo sploh potrebno govoriti? Saj so drugi nacistični vodje že vse povedali in obrazložiti vse, kar tiče nemškega vojnega napo-Z izjemo Goeringa so skoro nacisti, ki nekaj pomenijo, govorili tisti dan, tako da ni vi-deti nobene po^bne potrebe za govor Hitlerja samega.
Dvoje vzrokov je najti za to ~ prvič, Goebbels je hotel odgovoriti angleški propagandi, in drugič, niti eden ntfttstičnih prvakov na vživa pri nemškem narodu toliko * zaupanja kot Hitler.
To ni bilo prvič, da je angleška propaganda prisilila Hitlerja, da se je pokazal v javnosti v trenotku, ki mu je bil zelo neprijeten. Po bitki pri Stalin-gradu je Hitler obmolknil in molčal tako dolgo, da ga je izzvala angleška propaganda, ki je začela z vedno večjim poudarkom postavljati vprašanje, kje je in kaj dea, češ, Fuehrer je končal svojo vlogo. Takrat je Hitler imel najkrajši govor vsega svojega življenja. Tudi pozneje se ie to še ponovilo. In zdaj je Goebbels poskušal še enkrat pokazati Hitlerja, da bi postavil na laž te trditve. Toda Hitlerja1 ni bilo. Vse kar je mogel storiti, je bilo to, da je pokazal proklamacijo, ki nekoliko diši po Hitlerju, ki pa ni odpravila vseh dvomov v dušah poslušalcev.
Toda tudi potreba, katero je mogel čutiti Goebbels, da odgovori angleški propagandi, ni zadostna razlaga za obširnost te proklamacije in njeno vsebino. Se nekaj drugega je moralo biti. Ne smemo pozabljati, da sloni vsa nacistična zgradba na prisegi zvestobe Hitlerju kot Fue-hrerju nemškega rajha. Noben nacističnih prvakov nima nobene oblasti, ako mu je ni dal Hitler sam, ki je vir vse avtoritete. Cilj proklamacije pa je bil, pokazati nemškemu narodu, da je Himmler tisti človek, kateremu je dal Hitler polno moč za vse — polnomoč, da ga nadomešča. To je važno, kajti prej je veljal Goering za1 nadomestnika Hitlerja.
Nebistveno je vprašanje, da-li je Hitler sam napisal govor ali ne. Proklamacija je pisana v pravi Hitlerjevi prozi in izraža tudi prave Hitlerjeve icleje — ali je to pristno aLi ne, je nevaž-no. Oboje je precej lahko ponarediti. Z vso jasnostjo pa je izrežena v tej proklamaciji politika, katero ima voditi Himmler. Značilno je, da proklamacija niti ne omenja vojaške situacije in da so zunanje-poli-tična vprašanja le na kratko o-menjena.
Pravi namen proklamacije je bil le strahovati notranjo opozicijo, kot to dokazujejo namiga-vanja o egoizmu razredov, kot pri delavcih in malodušnisti aristokracije.
Morda največ pa nam pove primerjanje med situacijo nacistične stranke v novembru leta 1923 in zdaj. Stranka je bila takrat razbita in je morala v podzemlje. Pa se je potem vendar povzpela na vlado. To sc mori zgoditi še enkrat, pravi Himmler med vrsticami. To je najnovejša miselnost nacistov, prav kot je bila pred 21 leti. S Hit lerjem ali br«z njega. — ONA

je najti le eno sa-Mimmler in Goeb-da bo mogoče '' rja pred mikro-mogla spraviti Ha govori Kdor-r'»mal za Hitlerja in 'logijo, bo to razu-<ki težave. Hitler napade"— nje-"nje se često me-besnosti pa do pogosti in onemoflo-1 v takem živčnem ' ko razumljivo, da 4' l*» umiril vsaj '» mogrl povoritl —
Filmska humorista Bud Abbott in Lou Costallo sta segla v iop po tlaočak ln ga prlspavala Hollywood Boys Clubu s« obvarovanja mladina prad sl»bo družbo ln isprljanostjo.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
kakšne nepravilnosti. Prosim naše žene, da pridejo ob teh večerih v SND, da bomo sproti zakrpale in zavile, kar bo potreba.
Na koncu se vsem najlepše zahvaljujem!
Mary Calarac.
dec., v korist našemu bednemu ljudstvu v starem kraju,
J. F. Durn. tajnik.
Ali sta naročeni na dnavnlk Prosvato"? Podpirajta svoj listi

THAN [l/LP'
VPRAŠANJE NAŠE POMOŽNE AKCIJE
Clavaland. O. — V prejšnjih mojih dopisih sem povedal, da mi ne ugaja manevriranje nekaterih članov izvršnega odbora JPO-SS. Tri leta in pol smo se trudili in nabirali prispevke po naselbinah samo zato, ker nam je naš bedni narod pri srcu in mu želimo pomagati. Poleg tega smo se veselili, ker smo.slutili, da je prišel čas osvoboditve tudi onemu delu Slovenije, ki je ječal dolgih 25 let pod peto laškega fašizma.
Osvobodilno gibanje pod vodstvom maršala Tita nam je dalo zanos, da se uresničijo želje slovenskega ljudstva po osvoboditvi in enakosti, da bo po tej vojni Slovenija združena v eno celoto in kot taka postala sestavili del demokratične, federativne Jugoslavije. Naši ljudje v partizanskih vrstah umirajo, da se ta cilj končno uresniči. Primorska s Trstom in Gorico vred mora postati slovenska pokrajina pod avtonomno slovensko vlado. Ogromne žrtve, ki so bile dopri-nešene v tej vojni za uresničenje slovenskih teženj, ne bojo bile zaman, ako se udejstvi program osvobodilne fronte, kur se bo po vseh vidikih tudi uresnl* čilo.
Nepobitno dejstvo, je, da so v sklad JPO-SS največ prispevale napredne struje, naša napredna društva in ustanove, zato je povsem logično, da bi morali baš ti elementi imeti besedo pri od ločevanju podpore,, ne pa tisti, ki so stali ob strani in si v odboru lastijo pravico od ločevanja. Zato je naša podružnica št. 35 JPO SS na svoji zadnji redni seji o-stro obsodila to zavlačevanje podporo, katera naj se nakaže jugoslovanskemu relifnemu od boru v Nevv Yorku, kateri edini ima pravico pošiljati pomot v stari kraj. Denar je bil nabran izključno v ta namen, da se po maga bednim v stari domovini Sedaj je prišel čas, da ne lahko pomaga, zato naj odbor JPO-SS takoj stori potrebne korake, du bo šel denar tja, kamor je na men jen.
Mimogrede se lahko omeni, da je br. Janko Rogelj Izvršil naj več kampanjskega dela s publi citeto, od časa do času pa tudi br. Vincent Cainkar, medtem ko je večina ostalih odbornikov tipalu. Naša podružnica ima blagajni nad $000. ampak dokler se zadeva ne razčisti, ostane ta vsota v |>odružnični blagajni. Članice organizacije Progresivnih Slovenk so tudi že veliko storile v pomoč bednim v starem kraju. Sedaj se nabira obleka »n druge potrebščin« po iaz-nih naselbinah, tako tudi v Cle-| velandu. Pri tem pomagajo zlasti žene jn dekleta; dočim možje in fantjV opravljajo težka dela s tem v zvezi. Tako Je prav'
Ne pozabite na prireditev po-družnice A* 4R SANS ki »e bo vrAila na božični dan. dne '/'>
POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA
Chlcago. IH.—Rdeči križ. bi rad zvedel, kje se nahajajo sledeče osebe, za katerimi poizvedujejo sorodniki iz Evrope: Milan Buriti, Suni Frkia, Helena Huber in Maiek Mirkovieh. Uarrin je živel na 1923 So. Curpenter st., Chicago, lil., Frkis je živel v Chicagu, u ni.doiočnegu naslova, Huberjev nekdanji naslov je bil 2155 Mem br ose st., Chicago, lil., in Mirkovichev, 165th st., IHth ave., Harvey (?), III.
Kdor ve zu katerega zgoraj imenovanih, naj sporoči Rdečemu križu, (HO So. Michigan ave., Chicago, IU,, ali pa telefonira Harrison 5910.
Rdačl križ.
Domača fronta
Office of War Information VVashington, 1). C.
ŠESTO VOJNO POSOJILO
Washington.—-Šesto vojno posojilo, katerega cilj je podpisa-' nje $14,000.000,000, mini temi' $5,000,000,000, katere naj p«nJpi-; Sejo zasebniki, se je začelo dne! 20. novembra jn bo trajalo do Iti. I decembru.
.Konec vojne, tudi kunec vojne v Evropi proti Nemčiji je duleč-in ti> nuv/lic vsem prorokova-njem. Najboljši vojaški uv mur-narski izvedenci pa trde glede Japonsko, du bo trajalo najmanj leto ali leto in pol po predaji Nemčije, da se razbija jajionska sila,'
Nemčija se danes vkopava v svoje zadnje pozicije, na katerih se bo branila do zadnjega. Vojna v Evropi se bo nadaljevala, dokler ne pride do brezpogojne predaje nacistov, kot to zahtevo* jo zavezniki. Vojna ua Tihem oceanu, katero bo treba potem tudi še dokončati, pa bo še bolj huda v pogledu izdatkov. Že transport na zapadno obalo Ntn-ne 25'. več kot transport v Francijo. Razen tegu pa |e tudi treba dvakrat toliko ludlj za vzdrževanje vsako izkrcane armade na Tihem oceanu -toliko so ogromne rardalje na tem vojnem področju.
Treba i»i zdaj dodatnih kolu m vojnega materiala—več super-letal 11-29, od katerih stane vsako $600,000; več P-47 Tlumdvr-boltov, ki stanejo vsak po $50,-000; več M-4 tunkov z bulldozer* ji, ki stanejo po $07,417. Mnogo več je treba tudi vsega drugega —tankov in matičnih ladij za letalu, ladij zu dovoz provijanta, bencina, petroleja in municije.
Stric Sum poziva vsakega
LETNA SEJA ŠT. 337 SNPJ
La Salla, 111.—N a z na n j a ni
•lanstvu. društva Št. 3i!7 SNPJ, (lil ae l)o višil.i letna 11 ja \ nedc Ijo, 3. dete m biti, ob eni popoldne. Članstvo je vabljeno, da fee gotovo udeleži svje, ker bomo volili društvene uradnike za I. 1945. (Prišlo prepolno za sredo. —Ured.)
Anton Knafalc. tajnik.
Belgijski miniaterski
vred»ednik o Nemčiji
London. (ONA) — Belgijski ministerski predsednik Sjiauk je zjuvil, da njegova vlada še ni odločila, kakšno stališče bo zavzemala napram načrtom, ki go* vore o sepurueiji Pojenja od SlemČije.
Spaak pa je obenem izjavil, da se bo belgijski! vludu udeležila deta m načrtov, ako bi pililo do tegu, da dobi Pore nje poseben političen režim*. Overseas News Agency je informiran^ da je Im<1-gijski vladi v tem vprašanju največ na tem, da bl postopala strogo v sporazumu s francosko vlado. - _ .
Ministerski predsednik Špank Iki v kratkem obiskal Pariz, kjer bo .poskušal pridobiti Franeijo za belgijska naziranja za dela v evropski poavatov.ilni komisiji, katere pol nov red« n član je po
Sumu pa ni le patriotično dejanje, temveč tudi ijajbolj zdrava investicija — katero garantirajo vse ogromne ameriške gospodar ske sile. Amerikam*! tujega ro du so se pokazali velikanska in zanesljiva sila v tej vojni, v ka teri je toliko njihovih rojakov trpelo pod brutulnlm zatiranjem ravno tlstegu, kur bo ta vojnu iztrebila in uničila. Ta vojna grt za vse, kar je dostojno in pravično—in proti vsemu, kar ji zverinsko in nečloveško. Vsled tega jc tu vojna borba dostojnih ljudi. In tu vojnu dostojnih lju dl se še vedno nadaljuje. Vsi mo ramo pomagati, da bo čim prej končana, Posodite Ameriki svoje dolarje, kajti drugI dajejo zanjo svojo kri. Kupite toliko bondov kot le morete—več kot rde jih kujiili kdajkoli prej.
NABIRANJE POMORŠČAKOV
Washlngton, War Shlpplng
Administration pord a« da i« bl Iji v VVashingtonu veliku indui trljsku konferenca, na kateri je bilo sklenjeno podv/eti gotove mere zu ooNpeševunje nabiranja mornarjev za ameriško trgovsko mornarico In tudi za to, du sc« zadrži nu delu v mornarici vm' mornarje, ki tJužijo na Judjuh, ki zalagajo bojišča / vsem |io-trebnim. Mi »d osebnost mf, ki so
nahajajo genoiul I.ewis B. Her-shev, ravnatelj naborne službe; Paul V. McNutt. načelnik War
Manpoftcr komisije;'podadmirpl Einerv S. i,and, \V'ur Shipping Administrator. Admiral Lami. ki je otvoril to konferenco, je izjavil naslednje: "Po mojem mnenju .bo naša sedanja trgovska moinurica obratovula s polno paro še najmanj tri in j>ol lata po koncu vojne."
*
90.000 UČENK ZA BOLNIČARKE
VVashington. — Dr. Thomas Parrun, Surgeon General pri Public Health Service, je izjavil, da se je prijavilo 30,000 novink za US Čadet Nurse Corp* v teku zadnje jeseni. To število je Uicba dodati k onim 05,521 učenkam bolničarkam, ki so bile sprejete ameriške šole za bol-ničurke v teku prvega obstoja Cadet Nurse Corosa, ki ne je .končalo dne 30. junija 1944. Za čus od 30, juniju 1944 do 30. junija 1945 je določeno število učenk, ki imajo biti sprejete, na 60,000.
»
80.444 VETERANOV
VVashington.— Paul V. Mc-Nut, načelnik Wur Nfunpowcr komisije, je naznanil, da Je bilo nameščenih preko uradov US Kmploynient Serviea Vbega skupaj 110,444 veteranov iz prejšnje
in sedanje vojne v septembru. • •
DOLOČBE ZA SLUŽBE VETERANOV
VVashlngton, — War l.ubor Board je odločil, da Je treba ru-šumeti na naslednji način zukon iz leta 1940 glede povrutku v službo veteranov, ki so bili v vojni (Seleetlve Trainlng and Service Act of 1940). Veterani.
Amerikama, tla poinaj;a pri tej ,
nalogi. Posoditi deiuu Stricu k,,M m »t* J"
morajo i»iti 'naaiavljtni na
tala pred nekaj dnevi Fram ijn. « udeležile 'e konten
#
tisti poziciji, do katere bi imeli pravico, ako ne bi bili prenehali
delati zu svojo tvrdko.u •
URADI ZA POSOJILA VETERANOV
VVashington. — Administracija za veterunv je odprla SUri nuve urade za posojila veteranom za njihove domove, Tu {»osojlla bo do zajamčena v skladu z določ baml tuko zvunega "G. I, Bili of Rights". Omenjeni uradi nt bodo Imeli neposrednih zvez y veterani, temveč se bodo huvili le z bankami ln drugimi posoje valcl, katerim gre zu to, du st jim zajumčljo posojene vsote, Ti štirje uradi*mc nahajajo zdaj v New York Cityju, Washingto nu, Chicagu in San Franciscu. Po zakonu Je mogoče jamčiti za 50'i , do maksimalne vsote $2<HNI, odobrena posojila veteranom, kl numeruvujo s tem denarjem ku lun, popraviti ali l/hoij&uti svojo hišo, trgovino ull farmo, •
VOJNI STROŠKI V OKTOBRU
VVnshington. —• Vojni stroški Združenih držav so bili v oktobru $7,447,000,000, kur je $343, 000,000 ull 4 U*. več kot v septembru, Te |>odulko daje Tieus-ury Department, u objavil jih je Wut Production liourd, i-a
SVARILO AVTOMOBILISTOM
Wui>hingtori. — Avtomobllisti, ki m* bodo vo/ili v zimska letovišču, utegnejo izgubit! svoje dodelitve beneina, juvlja Oflice of Prlce Administration. Admi-rilstrator Chester iiowles je dejal, da pnpiuvlju OPA /daj pi" gium tu pu jiieteiije nezakonita lijtoiube benelliu /u poloVuliJu V zimska letovišču. Avtomobilisti, kl bo«lo obtožen) zlombe, bodo l>oklieuni pred komihuije, kl lio* do imeli i^diio moč, du Jim od< tegnejo ne le dodatek odmeikov
II" ull "C", temveč tudi osnovno dodelitev "A".
• ........ . ^
MAKSIMALNE CENE ZA MESO
VVnshington <>ffn« of PiUe Admiriistiatiori Je naznanil, du so bile Cene /m govedm«*, t« leeje meso. jHgnjftino (»weetbre«da) |Nivlšune v dodujj r
Tito o problemih Jugoslavije
Balgrad. — Maršal Tito jt zadnje dni dal sledeče odgovore na vprašanja o problemih Jugoslavije. kutera mu je stavil poročevalec agencija Reutar. Na vprašanje o mejah države je dejal:
"Mi službeno ne bomo postavljali vprašanja meja vse, dokler se vojna ne konča, aH vsemu svetu je že zdavnaj znano, katere teritorije .zahtevama da <e zedinijo z njihovo domovino.
Druga vprašanja in odgovori so bili:
Vpraianjai Kateri so najnuj-nujnejii problemi, ki čakujo o-svobojeno Jugoslavijo?
Odgovori Najnujnejši problemi, ki nas čakujo, sc nanašajo na hrano, kurjavo in slične temeljne potrebe prebivalstvu. »Hvala sovjetski vladi in trudu oficirjev rdeče armade, ki so omogočili, da se z velikim rizikom pripelje i/. Rusije v Jugoslavijo 40,000 ton žita. Okoli 17,000 ton te količine je i* pripeljano v Hclgrud, kar zadostuje prebivalstvu mesta za več kot šest mesecev, če se deli 400 gramov moke po osebi na dan.
Vprašanjei Kuko bi mogli zavezniki, posebno Britanija in A-inerika, najbolje pomugati ne-odložni nalogi obnove v razrušeni Jugoslaviji?
Odgovori Naši zavezniki, Britanija in Aincriku, nam morejo pomagati s poiiljutvami hrune ln obleke v ono pokrajine, kjer prebivalstvo dobesedno umira od lukote in mrazu, t. J. v Dalmacijo, . Bosno, Hercegovino, Gorski Kotur, Liko, Črno goro lu Slovenijo.
Vpraianjai Do katere stopnje je AVNOJ vzel v pretres vprašanje novih meja leikiallviit! Jugoslavije?
Odgovori O tem vprašanju se je razpravljalo s splošnega gledišču v odlokih AVNOJa. ali de-tujllrane zahteve z vsemi nujnimi dokazili bodo postavljene nu mirovni konferenci.
Vpraianjai Pričakujete ii, du bo komunistična stranka, s ostrem nu njeno prispevanje k o-svobodilnemu gibanju, dobila večino pri volitvah, ki se bodo vršile, ko se država osvobodi?
Odgovori Jaz sem razlugul že preje, du, ko se govori o osvobodilnem gibanju, tu ni vključenu sumo komunistična strunku, um-puk tudi razne druge predvojne stranke, Pretežna večina istih je sedaj vključena v gibanju. Preprlčun sem, du bo tu naiodnu fronta dobila najmanj HO odstot-, kov glusov na sledečih volitvah. -ZUJSA.
Unija American Ccm/nunlca!ion AaaociHion CIO «1 prliadev« orgarfltiratl $0.000 dalavcav tn delavk pri W—larn Union v N»w Vcrku. V tal kampanji ji pomagajo tudi r«4l)skl efklrjl. /I«nl iinlja. kl so prišli na dopust It vojn«, O ualjl bodo v bllšnji bodo/ no«M glasovali dalavi pcA voditvorn »vazn*g» d«*j-v»kay < odbor >
drobno zu
1 do 'i. rent« nu funt Ut«M«»no jt objavil OPA, da so bile prodajne rene prrkafrnr ffiv ed I n e tn telet Me IJe/tkov) znižane tu I do 3 rente na funt Nove tem t»o utopile V VcIjuVo dne 20 r vembia
cal določbo, ds morajo lokalni Priča und Rutioning Bourdl nabiti vsak teden Imenu prosilcev, katerim so bile ugodene prošnje za nakup novih uvtomobllsklh obodov, Preklic vtVlja od 22. no-vcmhiu riuprej, Mesto tega bo vsakdo mogel dobiti vpogled v seznam prosilcev pil vseh lokalnih bourdlh.
PROŠNJE ZA NOVE TOVORNE AVTE
VVushington. IJrad zu vojno tiunspoi lueljo ju vi ju, du interesenti morejo /duj vložiti prošnje /u dodelitev novih kuintjo-nov, /giujenih v letu 1945 pil svojih lokulnlh urudlh Office of
Defensa Tiank|>oitatlon, •
PRODUKCIJA PERES POVEČANA
Wu»hmgton.—War Pniductlon Jlouid poroča, da je armada nu »estanku svetu Industrija |H»lntl-nih peres ln mehaničnih svinčnikov /fthlevula |x»verunje pio-dukt lje teh piedmetnv /a kritje
potreb vojakov onstian morja
•
GOVORICE O OLJU NEUTEMELJENE
VVufthmgton Administrator zu petrolej Ifsrold L, lekes Je l/juvll, da so govorice o obilju olja in /višanju odmerkov pri-hfidnji' meaec "krive ln obžalovanja vredne."
ODPRAVA SEZNAMOV
W.»»hwu'ton ()PA Je pii
kil
My TtUafcla«... ▼
M jf	»HM^
wltt »tay la Hil*
WC f Ml fljli^fc
krnefUmm

GORNJE MESTO
POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA
BOGOMIR MAOAJNA
(Nadaljevanja)
Mancika je naročila pismo in napisala: Draga Marija!
Če hočete dobro človeku, ki vas ljubi, pridite k nama! Vesela bom, če bom spoznala svojo prelepo sestro, katero bi hotela ljubiti tudi jaz.
Pozdravlja vas	Mancika.
Med odmorom je sama stopila na oder in izročila pisemce Mariji. To ni vzbudilo začude-, nja. Mislili so vsi, da je Mancika naročila kako pesem. V presenečenje vseh, tudi tovarišic, pa je Marija nenadoma odšla k Simonovi loži ih sedla zraven Mancike.
"Pozdravljena, Marija," je rekel Simon.
"Pozdravljen, Simon!"
Te besedice so bile izgovorjene čisto navadno, vendar bi bilo skoraj nemogoče samo z nekaterimi besedami popisati te tri ljudi. Mancika je objela Marijo in poljubili sta se. "Zakaj ne prideš k meni? Pridi in pripelji Manciko s seboj!"
"Pridem," je odvrnil Simon. "Pridem," je obljubila Mancika. Potem so govorili nekaj čisto navadnih stvari, kakor bi se bali z besedo dotekniti se tistih lepih svetov, ki so jih hranili v svojih dušah. Marija se je morala posloviti. Njena roka je počivala za hip v Simonovi, drugo je uklenila Mancika v svojo dlan. "Igrati moram. Pridita jutri k meni," je rekla in izmeknila roke.
Regina je gledala vse to. Niti slutila ni, kolik je bil pomen tistih trenotkov, ko so se ti trije pogovarjali. Spomnila se je besed, ki jih je izgovorila Anici ob srečanju z Marijo pri Črnem jagnjetu o Simonu, in se glasno zasme-jala. Okrenila se je k nekomu izmed prijateljev. "Povabi tisto godbenico tudi k naši mizi in jo skušaj odpeljati z nami. Saj je lepa, kajne? Mislim tudi, da je prijateljica onega, ki vas je danes tako lepo ukrotil." Pijani družabnik se je razveseliL tega.Jiasveta ln prikimal z glasnim smehom.
Vendar je minilo še nekaj časa, preden se jim je nudila prava prilika, kakor so mislili.
Bilo je že krog tretje ure, ko je Marija zapela "Izaro"/ Nekajkrat poprej so jo vprašale tovarišice, ali si upa peti. Toda Marija je odkimala. Tovarišicam se je bala povedati, da je v loži Simon, v strahu, da ne bi mogla zakriti nemira. Pa se je odločila kar iznenada: "Simon je tu. izaro'!" Spogledale so se. Mafija je vstala in se odprla z roko na harmonij. Duša ji je.že potovala v daljne kraje pod bele gore. Komaj je slišala, kako je napovedala kapelnica: "Tovarišica Marija poje 'Izaro'." Strune so zabrnele kot iz daljnega koprnenja in pripravljale pot besedam, ki so zadehtele po čistih sinjih globinah, po živih valovih pod belimi gorami, po zelenih bregovih, po domovini. Mancika je poslušala Marijo z nemim občudovanjem. Simon je vstal nehote, in še nekdo je vstal, nihče ga ni videl; Krilan se je dvignil ves omotičen ob svoji mizi in se uprl s pestmi ob marmor ter zastrmel v Marijo. Morda ni zajokal le radi vinjenosti. Videl pa ga ni nihče, kako je jokal. Ia* kamnita ploskev, kamor sta kanili dve kaplji. "Izaro!"
Če bi Marija desetkrat ponovila pesem, bi jo hoteli slišati šc desetkrat. Dvorana je glasno zahtevala, naj ponovi. Marija pa je zopet zagledala oblačke črnih senc bežati mimo luči in se je naslonila z vsem telesom na harmonij, da ne bi omahnila. Dvorana je hotela še pesmi, in ker Je Marija ni mogla ponoviti, je občinstvo začelo zahtevati nasilno s klici in vikom. Ta položaj je izrabil človek od Reglnl-ne družbe.
Tisti, ki ga je Regina poprej nagovorila, naj pripelje Marijo k mizi, se je napotil s čašo vina v roki in z omahujočimi koraki proti odru.* Ljudje so mislili, da bo govoril napitnico, in so umolknili. Toda, ko je pijanec zagledal široke, lepe oči, ki so se uprle vanj, je obstal in pričel, omamljen od te lepo^f, jecljati nerazumljive besede, končno je umolknil in zastrmel v Marijo. Občinstvo se je pričelo kroho-tati. To je pijanca spravilo v zadrego, ki se je spremenila takoj v jezo in sirovost, s katero si je skušal dati poguma.
Stopil je na oder, razlil vino po tleh in hotel prijeti Marijo za roko. Toda tedaj je že skočil Simon k njemu, ga zagrabil za vrat in treščil na tla. Občinstvo se je zbegalo. Od Regine pa so vsi zdravili k njemu. Umaknil se je hitro v kot in zavihtel stol. Oči so mu sršele proti družbi, ki se je zapodila k njemu. Polastilo se ga je blazno sovraštvo proti tem bledim, izpitim ljudem, ki so se majali krog njega. Za-krohotal se je glasno in zamahnil v gnečo. Navalili so nanj in eden ga je udaril s palico po čelu, da se mu je ulila kri čez oči. Hotel je planiti z dvignjenim stolom naprej, toda oni človek je zopet zamahnil s palico. Udarec pa je prestregla Marija, ki je skočila pred Simona. Palica jo je udarila po rami in Marija se je zgrudila, dasi ni izgubila zavesti. Mancika jo je dvignila v naročje. Simon se je zapodil naprej, pričel je kričati in biti neprestano, truma pred njim se je umikala in zbežala v vežo.
Šele sedaj se je Simon zavedel in hitel nazaj k Mariji. Regina je vsa bleda obsedela pri mizi. Zgodilo se je nekaj čudnega. Videla je, kako je vstal Krilan in kako stopa proti ospredju. "Sedi k meni," mu je zaklicala. Toda Krilan se je ozrl s čudnim, skoraj prezirljivim pogledom nanjo in se zgrudil pred Marijo na kolena, kriče z jokajočim glasom: "Jaz pojdem domov in pojdem v Francijo in pojdem domov. Recite Simonu, da pojdem." Vstal je zopet in se napotil iz dvorane in naenkrat je bil njegov korak, kpt da ni več pijan.
32.
Rože po vrtovih in bregovih Gornjega mesta so odprle težke rdeče in bele cvetove. Akacije so se upogibale pod dehtečimi grozdi in opajale z vonjem ozračje. Ciprese so pognale zelenkasto-rumene poganjke, listi trt so se prožili iz tesnega objema mladega popja. Nad dolinami in griči in tja v same gore so se porajale vsak dan nove barve. 2ivo cvetje metuljev je krožilo skoznje. Iz zarij se je dvigalo sonce in tonilo v zarje. Trume veselja pijanih otrok so se drevile po njegovem čaru skozi svetle ulice. Zelena roža na Marijinem oknu je ustvarila tisoč novih vejic. V Gornje mesto je prišla pomlad.
Pri Mariji se je zbirala skoraj vsak dan velika družba. Prihajali so Simon in Mancika, Nikolaj in Erika, stražnik, Malči in Jurkica, Krilan, Anica, Lina, nekatere godbenice in. prijateljice. Marija sama je ležala že mnogo dni. Zdravnik, ki sta ga poklicala Simon in Mancika, je samo potrdil, kar sta spoznala že oba: "Samo nekaj dni življenja še." Simon je ostal pri tem spoznanju nenavadno miren. Včasih je celo igral gosli ali dolgo govoril z Marijo. Ta mir mu je ležal nespremenjen na obrazu. Mancika, ki ga je neprestano opazovala, ni mogla razbrati nič posebnega z njega. Vendar je včasih vztrepetala boječ se, da se ne bi nenadoma prikazal zlom njegove duše. Ni še vedela, po kakih stezah mu hodijo sedaj misli, ki so mu prikradle včasih mehak in nepo-tvorjen nasmeh na ustnice.
(Dalje prihodnjič.)
POSTELJA GOSPODA FIBRIHA
Oskar Hudalaa
(Nadaljevanje.)
V veliki prostorni "hiši" je gospodinja primaknila gostu stol k beli juvorovt mizi, ga ski bno obrisala s predpasnikom in |m>' vabila Slaparja, naj sede. Sto-pila je v kuhinjo in prinesla krožnik svinjine in hleb črnega kiulia. Gospodar Je gostu nato* čil kozarček žganja. Slapar se je nižjega posluhl /. vidnim tekom Med jedjo je venomei bil>
1 ja 1 Ko se je nasitil, je izvlekel veliko tobačnico, si priigal ciga-io in ponudil eno tudi Brlo/m-ku Zadovoljno jc mlasknil / jezikom. puhnil nekaj dimov in u kri "l.epo je tu pn V4S, li po In dobi o sevam K»»di".
Ha " Jr \ /kliknil IHlo/mk m oči ho ne mu zasvetile "Da se nam dobro giali'' Ali mislite, tla bi prodajal gozd. t« In dobro godilo"* Niktiai!"
No, du je popravil j;o*t h\«. jo trditev "To je put samo hip na dcnaina z&ditva ' Dr ucat t
posestvo,
•its
pa, saj imate veliko lepo hišo, lepo živino
"Res je vse to, a kaj nam pomaga, če imamo z vsem samo veliko dela in nobenega dobička."
"To ni mogoče!" je vzkliknil
Slapar.
"In še kako bridko mogoče!" je odvrnil Hi letnik. "Potrebe družine so vsako leto vetje, trebil je plačati zavarovalnino, davek . "
Komaj je Slapai hliAul besedo davek, je zc prekinil Brlointka, i*ipil zatvornico svoje bogate 'Kovornosti in tlokuroval kmetu. kako njega samega davek stiušnp te/i, da tlela .samo za davek. dn ima suine izgube . . . C ioVoi il kakor bi bil največji siiomak na s\ rtu
Iti lo/mk je vedel, da mož ne Kovom tesnit e Kako bi si potem m preteklo pomlad mogel kupiti notTo hišo'* Imel je dva avtomobilu osebnega in tovornega.
Ženo in hčerke je poslal vsako leto na letovišče v Dalmacijo, na Bled ali v Rogaško Slatino. In če bi res delal brez dobička, ali je kupčeval samo iz usmiljenja do kmetov ln lesnih delavcev f
Ugovarjati pa se mu ni upal. Kajti Slapar je imel denar. Z njim je sicer skopo plačeval, to-
Sllka iz partisanakih bojev v Sloveniji, katerim Je bil priča tudi ameriški stotnik James Goodwin, is Baltimora, McL Goodwin Ja bil ob tej priliki ranjen, kakor tudi naki slovenski partlsan. Vojaki slovenske osvobodilna vojska so oba naložili na vos in Ju Odpeljali v svoje gosdno skrivališča. To sliko Je is Slovenije prinesel neki ameriški časnikar.
da gotovo. Bal se je, da bi z ugovori užalil kupca in ga odgnal. Kje naj potem dobi denar, da reši posestvo propada? Vendar ni hotel Slaparju pokazati, da ga prosi milosti. Zato mu je pojasnil svoj položaj in glas se mu ;|e narahlo trgal:
"Verjemite, gospod Slapar, da ne zapravljamo, temveč le pridno delamo. A kljub temu smo vsako leto na slabšem. Mnogo sem o tem razmišljal in računal. Šele račun mi je pokazal resnico. Le poslušajte: Pred dvanajstimi leti sem prodal par volov in dvoje telet. Za vse skupaj sem dobil dvanajst tisoč dinarjev.
Danes dobim samo nekaj čez štiri tisoč, torej samo eno tretjino. Res je, da sem moral takrat tudi vse ono, kar sem kupil, dra-že plačati. Res je tudi, da so od tedaj do danes kupne in prodajne cene zelo padle, a s to razliko, da so prodajne cene kmet-skih pridelkov padle v razmerju 1:3, cene predmetov, ki jih moram kupovati, pa so padle samo v razmerju 1:2. To se pravi: Z izkupičkom za svoje pridelke sem lahko pred dvanajstimi leti pokril vse izdatke, danes pa mi je ta izkupiček za polovico premajhen. Poleg tega se mi je v tem času povečala družina, zvišala se je tudf zavarovalnina in davek. Iz leta v leta v leto je bilo slabše. Po malem sem moral prodajati le$ in najemati posojila.
Obresti za posojilo so me zopet obremenile. Na noben način nisem mogel spraviti svojega gospodarštva v ravnovesje ir tako sem končno prisiljen prodati ves gozd v Zavrhu, da rešim kmetijo propada, če mislite les res kupiti, gospod Slapar."
"Seveda, seveda." je prikimal trgovec. "Čas bi že bil, da si ga greva ogledat."
"Pa pojava!" je rekel Brložnik in v/.el iz kota dolgo palico.
Stopila sta na piano. Bleščeča luč poletnega dne je risala po tleh ostre sence. Kup Brložniko-vih otrok se je razpršil kakor jata vrnbcev. Izza oglov sosednjega hleva so radovedno kukale njih razmršene glave. Oče jih
predaedntk drla v naga svata
CIO v New J«raeyJu študirata legalna dokument« v Graaaovl to* bi. da priatll delodajalca, da mu vrne delo. kakor sakoa sakteva. Delodalalec mu nl hotel vrniti dela po čaatnl lapuatitvi Ir arn^U. češ. da Je Grasao pohabljen ln naapoaoben sa delo. a
je .pokaral, češ, naj pozdravijo gosta, a ga niso ubogali. Glave so v hipu izginile za hlevom, odkoder se je nekaj hipov slišalo samo cepetanje bosih nog.
Moža sta krenila po pašniku proti vrhu planine.
"Kje je prav za prav ta gozd?" je vprašal Slapar.
"Tam, na onemle pobočju," je odvrnil Brložnik in pokazal s palico na enega izmed vrhov planine.
"O jej!" je vzdihnil trgovec in slekel suknjič. "Saj bom še dušo zgubil, predem pridem tja."
• Brložnik mu ni odgovoril. Le v kotu ustnic mu je zaigral pomilovalen nasmeh. Z enakomernimi, trdnimi koraki gorjanca je stopal navkreber. Ni se mnogo menil za Slaparja, ki je za njim drobil stopinje, se potil in lovil sapo.
Le&a sta vedno više. Za njima se je izgubljalo zvonkljanje krave vodnice in meketanje ovac. Zdaj pa zdaj je zapihljal hladen vetrič in prinesel s seboj močan vonj planinskega cvetja in smole. Med škrebetanje žužkov se je mešalo veselo čivka-nje strnadov in fijuckanje sinic.
Nad vsem je sijalo poletno sonce. Iz njegove luči je pilo cvetje opojno moč življenja, pili so jo mogočni gozdovi po širnem pobočju, srkale so jo skale, ki so kakor sivi zmaji gledale iz zelenih šum, pile so jo sočnate trate vrh planine. Mogočna tišina je ležala nad pokrajino, tišina, ki se je v orjaškem loku bočila od meglene Mrzlice do rhrkih sten Savinjskih planin. In vendar je v tej tišini kipelo mogočno življenje. Brložnik ga je čutil. Utripalo je v nepoko-šenih travnikih, iz njiv, ki so kakor raztresene preproge visele po pobočju, iz opojnega diha gozdov, iz čvrčanja žuželk, iz ptičjega petja, iz drobnega cur-ljanja studenca ob poti, iz vročega sopuha prodnatih melišč, iz kratkega krika ptice roparice, sedeče vrh molčeče skale . . .
S toplimi pogledi je božal Brložnik to lepoto. Trdo je bilo rfjegovo življenje v tem strmem planinskem svetu, trdo zanj in njegovo družino, a je vendar z vsem srcem ljubil ta košček zemlje. Zdelo se mu je. da grdo in ostudno greši, ker prodaja svoje drevje. Kajti tam, kjer se še danes košati bujen gozd. bo kmalu zibala pusta goličava, posejana s štori, ki bodo kakor štrljcl posekanih udov kričali k nebu. Veliki rani podobna pusta goličava . . .
A kaj more za to? Prisiljen je žrtvovati gozd. da prepreči, ali vsaj zavleče propad posestva in družine.
Brložnik je globoko vzdihnil.
"Vas tudi že daje?" je zaslišal za seboj spehani glas gtppoda Slaparja, ki je Brložnikov vzdih napačno razumel. "Komaj že lovim sapo. Ali bova kmalu na cilju?"
"Kmalu." |e prikimal kmet.
Preprečkala sta strmo melino. Vročina ie puhtela it nje kakor Iz peči. Prod. kt se jima Je rušil izpod podplatov, se,je ropotaje
*I0I LEII INI
Mt««y • HIT IHE THEIR Livea t
trki j al po strmini, preskakoval je skale in utihnil šele na spodaj ležeči grmičasti jasi.
Obstala sta na robu velikega gozda.
"Tu raste les, ki ga mislim prodati," je rekel Brložnik.
"No, končno sva le prispela," je menil trgovec in si ogrnil suknjo. Z vrha se je mukoma poganjal veter. ' Gozd je šumel. Njegova mogočna, enoglasna pesem je zazvenela kakor pozdrav. Brložniku se je milo storilo ob misli, da bo te večno lepe pesmi kmalu konec. Le veter bo še podil preko goličave in se ne bo več mogel poigravati s košatimi vejami smrek in hojk.
"Kako daleč sega gozd?" je vprašal trgovec.
"Od vrha do onele njive, posejane z ovsom, pa tja do tiste ve-likfe skale, Bela peč ji pravimo," je odgovoril kmet in pokazal ! palico na njivo in skalo.
"Tako, tako," je zamomlja Slapar. Brložnik je slišal, kako je iz njegovega glasu zazvenelo začudenje. "Kaj mislite ves ta les prodati?"
"Hm!" je skomignil Brložnik "Ne vem. Odvisno je od tega kakšno ceno boste ponudili. Po čem plačate kubik?"
"Veste kaj!" Trgovcu so se za svetile oči in na mah je postal zopet živahen in zgovoren. Z bistrim očesom strokovnjaka je zmeril gozd. "Kar na čez se pogodiva. Kdo bi toliko premetaval in meril. Oba si s tem pri hraniva mnogo časa."
Brložnik je takoj zaslutil past, ki mu jo je nastavil Slapar. Krepko je odkimal.	i
"Ne! To pa ne!" je rekel. "Napraviva na kubik!"
Slapar je trdil, da bo na mero dobil veliko manj, a Brložnik mu ni hotel verjeti in vztrajal pri svojem predlogu. Slednjič se je trgovec vdal.
"No, pa napraviva na kubik," je rekel.
"Po čem plačate?" je vprašal Brložnik.
"Hm! Več kot 10 do 15 dinarjev vam ne morem dati. Kakršna bodo pač debla!" ' (Dalje prihodnjič.)
ČETRTEK, 30. Nov^
Razni mali ogl^
NA 921 N. RACINE^7, hiša, 4-5-6 sob, 4 sob Cena $3,000. KiuaV Haymarket 7929.	p
kurjač-hišnik
pravila. Dobra 1055.
, 2a sPlošm L pla< -craJ
POMOČNICE bolničarkama
zavod.odobra plača. K.icu^
Potrebujemo 6 MOŠKIH
za splošno delo v skladišči
POSTRE2NIKE
dobra plača
stalno POVOJNO DELO
VAUGHANS
SEED STORE
601 w. jackson
DELO DOBI kurjač v ^T? Ena peč s "stokerjem Stalno J KROWKA BROS., 5442 N/Sf Chicago.
BUV C/i>lkf'nai SI ALS
firemen-kurjači
za stoker kotel, nočno ali dnevi delo, dobra plača.
YELLOW cab co 57 E. 21st Street. '
PRODA SE tekoča mesnica. Zida poslopje na vogalu. 5 sob stan, ozadju. Gorka voda—stokei kura va. Tile prostor za klobase in ka. nje, ter kokoši.- 2 kari garaža Zn» na cena. 3800 W. 24th St. Cl Blahut, lastnik. Cravvford 3705,
Cha
WINDOW WASHER Uradno poslopje. Unijska pla& Vprašajte WINDOW superintendem, _164 W. Jackson
žene—dekleta
Stalno delo, kuharice, strežnice i točajke, ter pri posodi. Ne dela a ob nedeljah in praznikih in ob vte* rih. Vprašajte v "Employment Of. fice", 3rd floor.
MARSHALL FIELD & CO., _State in Washington
DELO DOBE
hišnice "janitresses"
Ženske za čiščenje uradov
Delovna ura od 5:30 popoldne do 12. ura zvectr. Vojno nujna Industrija.
VPRAŠAJTE pri:
illinois bell telephoi c0mpany
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. VVa.hington Street .
AGITIRAJTE ZA PROSVETO
EVERV BUY A BULL'S EYE
fni L faafcer—Brmjm tdkirij