LISTEK. §24. Na II. sestanku z učiteljiščniki v Narod1- nem domu v Ljubljani govoril Fran Č r n a g o j. Dragi tovariši! Ko sem vam na zadnjem našem sestanku popisal delovanje na svoji prvi učiteljski službi in vam orisal svoje postopanje napram občanom in učencem, sem se izognil namenomai dejanj, ki so zarisana v § 24. starega šolskega in učnega reda. Ta § 24. je bil nekdaj tako važen, da ie tvoril še in še gla^vne momente v nadu zorniških poročilih in konferenčnih predavanj ima pa popolno veljavo tudi še dandanes. ker se le prerado zgodi, da1 se Pregreše proti njemu učitelji in to posebno mladi učitelji novinci, ki so polni ognievitosti, pa jih spravi vsak pogrešek učencev v tako nevoljo, da pozabijo na *a paragraf pa greše proti njemu v svetem ognju. To ie paragraf, ki govorf o strahovalnili sredstvih v šolj in ki je napxavjien y varstvo mladine pred sirovimi izbruhi nepremišljenega učitelja, je pa to tudi paragraf, ki je prav osobito pripra•Ven, da napravi učitelju mnogo skrbi in težkih posledic, ker daje n^premišljenim, učitelj'1 osebnosovražnim staršerrt široko odprto polje. da šikanirajo in preganjajo vzgojevalca svojih otrok. On tistega trenotka, ko nastopi učitelj novinec svojo prvo službo, pa do njegove smrti — je zavito vse njegovo žitje in bitje v same paragrafe. Heinčeva zbirka zakonov, ima brezkončno število paragrafov in to celo takih, ki samo devj ljejo v nič in obglavljajo druge paragrafe. Cudno je zato, če se od učiteljev čestokrat zahteva, dia naj ima vse paragrafe v glavi, ne samo da se ravna po njih, ampak da jih zna tudi vsak čas citirati kakor deset božjih zapovedi. No, p.a so tudi taki ljudje, ki imajo svoje posebno dopadaienie nad paragrafi in ki se iim sveti obraz, kadar moreio koga prav po paragrafih naklestiti. Ne bom jih grajal zaradi tega; vse je dobro, kar človek zna. Siromak pa je učitelj, ki se zagrize v paragraie takb, da hoče umerjati vsak svoj korak, le prav po paragrafih in ne posluša razuma, ki čestokrat svetuje ali celo naravnost ukazuie, da gre preko paragrafa. Nešteto je paragraiov, ki niso vzorni in ki nujno rabijo prerojenja. Paragrafist jaz nikdar nisemi bfl. Ve'del sem sicer bistvo paragrafa. ki pravi tako in tako, ali pa je tako govoril § 9. ali 99. ali 999., to me pa1 ni pray nic zanimalo. In ako sem videf, da je bilo treba v tem ali drugem slučaju ravnati narav- nost proti paragrafu, storil semi to smelo — a nikdar ne brez tehtnih razlogov, nikdar — da bi mi bilo treba; svoje dejanje skrivati. Pa sem ravnal prav in ni se mi nikdar ytepalo, razen enega slučaja, ko sem ravnal sicer proti paragrafu, a šoli y, dobrov ker sem pridpbil, pouku en dan — pa sem zato žel grajo. Prav pa je, da se vi mladi tovariši 'paragrafov prav temeljito učite in se jih tudi naučite. Bolje bo tako! Paragrafi so vsi zaviti in y tenl vsi drug drugemu podobni. Jaz bi jih pa vendar delil y dve veliki skupini: a) v skupino, ki naj bodo učitelju v brambo in korist in b) v skupino, ki nalagajo učitelju dolžnosti in mu nadevajo vezi. Je pa razlika teh dveh skupin1 v učinkovanju silno različna: skupina a), ki naj varuje učitelja in mu koristi, je skupina, za katero se skoraj nihče ne zmeni in je nočejo poznati niti tisti, ki bi jo kot predstavitelji paragrafov vendar morali poznati. Opozarjam le na znani J 55. Drugače je s skupino b), ki nalaga učitelju dolžnosti in mu nadevlje vezi! Nešteto nadzornikov — ne mislim; salno uradnih nadzornikov — imamo. ki pazijo na nas, če se in kakor se ravnamo vselej po zakonih. Seveda zopet le tam, kar ie proti učitelju. Osobito v današnjih dneh. In izmed vseh paragrafov je največji kamen, ob katereiri se marsikdo učiteIjev izpodtakne, § 24., ki pa danes pravzaprav niti več § 24. ni, ker ga novi do- končni šolski in učni redl pozna pod § 81. Meni ostane v spominu pa vendarle do smrti § 24., ki je bil kot tak v starem šolskem in učnem redu in ki govori o telesnih kaznih v šoli. Tedaj telesna kazen — poniževalna' je, naj bo že v podobi klečanja na polenih, y podobi klofut, lasanja. pretepanja s šibo — ali celo iz navade kakor je toa nekdo izmed velikih pedagoških kapacitet — namreč prav potuhnjenega ščipanja na raznih delih života. Prijatelji! Proti vsaki telesni kaznl sem in se je ogibljem ne zaradi paragrafa. temveč zgolj iz nagiba, ker io smatrani za nedostojno in za vzgojo nikakor ne potrebno. Verjamite mi lahko na besedo, da je pri meni v_šoli šiba skoraj neznana, ker sem jo v 10. letih rabil menda enkrat samkrat. Pa je palic v šolski sobi več — vedno po 3—4, ali te pa imajo učencijjrevidno skrite za omaro, pod kloprf alf drugod. Rabijo jih namreč učenci, da se v odmorih ali pred ukora uče zemljepisjai na zemljevidih, iz previdnosti pa jih potem poskrijejo. Np — ne iz previdnosti pred menoj, ker vedo, da šibe jaz navadno ne rabim, da pa bi jo dobil tudi takof, če bi io v resnici rabiti hotel, ker raste pri meni krog šole dovolj šib, da katero urežem. Telesna kazen na učencih — STamotilna je, nevzgojna — pa silno nevarna! je za učitelja, da ga spravi v! spor s ka- zenskimi paragrafi. Zato — mladi prijatelji — bojte se je kot hudič križa! Naj podara tu iz svojega življenja sliko, kako sem postopal s telesno kaznijo v šoli jaz. Ako ni bilo vse prav — nič ne de — saj: se tudi iz napak svojega bližjega mnogto naučimol 1 Mlad kakor vi sem nastopil službo in navdušen semi pazil v šoli, da je bilo vse v redu. Ako niso bile roke vseh učencev na klopi, ako se je smejal učenec takrat, ko se ni meni zdelo1 — ali pa je kanila pri pisanju tinta na zvezek — kar se zgodi lahko nam vsem! — pa je grmelo in treskalo! Padalo je po rokah, licih in glavah! Kar čudno se mi zdi, da nisem' imel nikdar nobenega sitnega nastopa s starši glede tega. No — res je, da nisem čez mero nikdar kaznoval in da semi si znal kljub temu pridobiti ljubezen otrok in staršev: in nisem imel sovražnikov med občani. Sčasoma sem se uimiril in telesno kaznoval sem vedno redkeje, navadno le za upornost ali hudobijo. Naj" navedem par slučajev. V drugem letu svojega službovanja v bmartnem pod Šmarno goro sem imel silno izprijenega učenca. Nekoč je ujel ptiča in mu izpulil živetnu obe nožici in drugič je izpulil na pokopališču križ. ga vrgel ob tla in ga pohodil. No — v takih slučajih pograbi človeka jeza, da se pač ne more premagovati. Tudi jaz se nisem — in naložil sem mu s palioo na najobčutnejši del života, kar jih je mogel nositi. Na Barju že se je zgodilo. da so trije učenci višjega razreda napadli učenca prvega razreda, ga povaljali po blatu in ga vrgli v jarek, poln vode. Pomislite — trije proti enemu in večji proti manjšemu! Pošteno so zaslužili svoje batine in jih tudi pošteno prejeli — prav po paragrafu 24., in menda ne bi bilo dobiti nadzornrka in ne sodnika, ki bi me bil zaradi tega obsodil! Tudi danes mi je geslo: proč s šfbo, a tudi danes in dalje do smrti ne bora v enakih slučajih prav nič pomišljal, am,pak bora storil kakor stari oče s svojim neubogljivim sinom! To sem y šoli tudi vedno poudarjal. Nikdar pa nisem trpel, da bi se iz kaznovanih učencev tovariši njihovi norčevali in se jim smeja'li. Vselej sem pozneje tudi mržnjo pri kaznovancih izkušal izgladiti s tem, da; sem! se ž njimi tisti dan več pečal kakor sicer itr to kolikor mogače prijazno. Hotel setni s tem pokazati, da so s tem, ko so kazen odslužili, zopet enakovredni ostalim učencem in ne gre, da bi se jim še poizneje posmehovali. V posebnih slučajih, sem kaznovane učence po pouku toliko pridržal, da sem jim med štirimi očmi na prijazen način kazal ostudno stran njegovega kazni vrednega1 dejanja. (Konec.)