TRST, sreda 8. marca 1956 Leto XII. - št. 75 13313) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 ‘»OBA DISKRIMINACIJSKA SPREMEMBA ga 9 zakona za pokrajinske volitve kr9jj i: °smih bodo podeželske občine, razširjene z nekaterimi v*/ea ° ^>ne *rst’ mogle izvolili samo dva pokrajinska sveto-v nasn prememba Pomeni zmago manevrov vladnih strank, ki bi h nem primeru izgubile pokrajinsko upravo iz svojih rok es beserin objavli *'»tralne' u° stlrih odlokov 'Jria: s ** .vladnega komi-,°Se(lanji n!?1- se ukinjajo inskih j6, 5i za volitve ®ebo či Qetov- »oda s spre-vniil treti‘ vsebuje *Sake voluv- °kr0Žii Ul Preišniega nUi ,“a B.°Ula" . rjzširia odloka, četrti nalogau . rePubliški zakon °,V dviln n P°sl°vanju orga-t Vs«k; uPrave. volite^6 °dlokov> ki se ti » J* na n P?kraJinskiii sve-« sla , 1 Pogled razvid r°lius‘avna , dva odloka: 1 «1 l°Veucem naPerjena pro. > Prot?' 3‘ dlskrimina-. Vsentu podežel !° aJioe in *VaIs‘vu tržaške člena da kršita duh ks,l?na°nskegaSehnega Sta*“ ki vga memorandu-i. v,5di sn?°Volju'ie italilan H, ra^Utv.eminJan^ “Prav-kivija V ^k°do sloven- Sm° Poročali. za e na podla- l ‘Pfavlia poroča u, W*°misariit generalni vlad- oh kpp, spremembo pota priliki T0 Unega zakona sk„ ^ n, )egove razširitve ■<£^on!re -P°d Pnti' krogov in _®kemlje &!ti^ihCl°?arnih lokalnih ve V1,A krogov in nji-tian deset , strank, ki že tleske zv^01 od bivSe imenovani -.v ... . Ie uprave o-btik1, biij , ^Je funkcije, ne S*f K Pridnih v’n.oIieni na demo-ii> » l!U,tVah. kot je to tn!itži|vet'hv,0£,talih P°kra-J?,84r i \ladni general-24. t.m. podpiši plinsko Se z razširitvijo 9 st,83 volilnega za" Dnae“e,ni tako, da Sv .. V0l; podeželske občine 3lcey nair*esto osmih pokrajinski H .5e kot 'j* svetovalca in K, h 0bčfnedStaVnika !'»- H!aVnika temveč kot •Va'stva .s_! < ke občine, je zakono- ,2dl?*tv4' .“J? enega dela Vi«0čb„a tr ašk, fok' 0 UVep c|. 9 |tl0 ^skib avd z volitvami jv, kteplte vetov važno na. j* tm^dsžeUv 8 Predstavnici, /aiine ',b občin vsajal,, a od "|-m, da je do-V £ veh tretjin sve-o volijo v po- krajini, lahko le polovica od pade na glavno mesto pokrajine. To načelo je generalni komisariat s spremembo čl. 9 grobo kršil. Zaradi tega trdimo, da je hkrati ravnal tudi proti ustavnim načelom ker je brez razloga spremenil zakonski predpis, ki velja za vse državljane v re publiki. Dekret predsednika republike, s katerim je bil generalni komisar postavljen mu pač ne more dopustiti drugačne zakonodajne oblasti razen tiste, ki je v skladu z ustavo, katera pa mu še prav posebej določa, da jo mora spoštovati. Ne samo to! S spremembo čl- 9 je kršen celo odlok št. 100 iz leta 1955, s katerim je isti vladni komisar raztegnil na naše področje vsa ustavna načela republike. 2. Sprememba člena 9 je huda diskriminacija proti vse. mu podeželskemu prebivalstvu našega področja, ki bi po nespremenjenem zakonu lahko izvolilo osem pokrajinskih svetovalcev namesto dveh od šestnajstih, ki se volijo po volilnih okrožjih s po enim poslanskim mestom. V našem dnevniku smo že omenili primer rimske pokrajine, kjer znaša odstotek podeželskega prebivalstva okrog 15 (pri nas okrog 8), pa so kljub temu podeželske občine izvolile eno tretjino svetovalcev z volitvami po volilnih okrožjih. Iz tega sledi, da ima podeželski volivec tržaške pokrajine torej že v načelu manjšo veljavo prav saradi spremembe čl 9 volilnega zakona kot pa prebivalec podeželskih občin na pr. rimske pokrajine. Nikakor ne more veljati izgovor da manjši odstotek po- deželskega prebivalstva pri nas kot v rimski pokrajini lahko nudi zadosten razlog za takšno grobo diskriminacijo. Se manj pa more veljati iz- govor, ki ga omenja vladni tisk, da gre pri nas za na- rodnostno mešano ozemlje, ki je poleg tega še ob meji. Očitno pa je tudi ta razlog prišel v poštev pri tem diskriminacijskem ravnanju, tako da se je hotelo sploh onemogočiti izvolitev svetovalcev slovenske narodnosti! 3. Sprememba čl. 9 je torej na najočitnejši in na zelo grob način naperjena tudi proti slovenskemu življu, ki bi v osmih podeželskih volilnih o-krožjih moglo izvoliti najmanj štiri do pet pokrajinskih svetovalcev. iz odloka generalne, ga komisarja o območjih volilnih okrožij pa je razvidno, da je miljskemu okrožju priključeno le toliko slovenskih krajev, da je italijanska narodnost v neznatni večini, Prav tako so v nabrežinskem okrožju nabrežinski, zgoniški in repentaborski občini priključeni nekateri kraji tržaške občine, v katerih je, kot n. pr. Greta, Opčine in Bar-kovlje v zadnjih desetih letih že toliko v raznarodovalne namene doseljenih prebivalcev italijanske narodnosti, da so slednji verjetno tudi tu že v večini. Vidimo tfirej, da je tudi nabrežinsko volilno okrožje formirano z očitnim namenom, da bi tudi v njem ne mogel biti izvoljen svetovalec slovenske narodnosti. 4. Dalje so volilna okrožja formirana^ ne glede na upravno razdelitev pokrajine na ob deli tržaške občine so priključeni v istih volilnih okrožjih drugim občinam namenom, ki smo ga zgoraj poudarili, t. j. v škodo slovenskega življa. To pomeni da je s spremembo čl. 9 kršen tudi duh določbe Posebnega statuta londonskega memoranduma. ki ne dopušča spreminjanja upravne razdelitve v škodo slovenske narodnostne skupnosti. Poudarili smo že. da je pri spremembi čl. 9 igral glavno vlogo strankarski interes vladnih strank, posebno pa še Krščanske demokracije. Njihovi predstavniki so namreč izračunali. da bi v primeru nespremenjenega pokrajinskega volilnega zakona mogli ostati v manjšini in na ta način izgubiti upravo pokrajine iz svojih rok, podobno kot se jim je to zgodilo v rimski pokrajini, kjer imajo v občini mesta Birna zadostno večino, da so mogli izvoliti demokri.-t-janskega župana, medtem ko takšne večine v pokrajinskem ga pokrajinska uprava v le-svetu nimajo in je zaradi levičarskih rokah. In tem strankarskim interesom je ugodil vladni generalni komisar, ko je čl. 9 zakona spremenil, hkrati pa formiral takšna volilna okrožja, ki naj bi omogočila največje možno število izvoljenih kandidatov vladnih strank. Demokratična javnost je prisiljena proti takšnemu diskriminacijskemu, protiustavnemu in protislovenskemu ravnanju odločno protestirati. Hkrati pa zahtevamo, da se sprememba čl. 9 prekliče ter raztegne na naše ozemlje zakon o pokrajinskih volitvah brez spremembe! Obenem, naj se prekliče tudi odlok o območjih volilnih okrožij in zamenja z drugim odlokom, ki ne bo naperjen proti koristim Slovencev in ki ne bo kršil določb Posebnega statuta. Čeprav bodo volitve že verjetno 27. maja, za preklic in objavo novih odlokov še vedno ni potekel zakonski rok, ki poteče šele čez petnajst dni. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - 2 - 375 • Izdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst PSI za o svojem deležu pri stalinizmu Socialistični poslanci na liniji znanega Nennijevega članka - Ambiciozni načrti za prihodnost? - Nadaljnje koncesije petrolejskim družbam: ponovno znižanje odmere «royalties» • . a«.-:--: c”'**Si£ Te dni je v Palermu proces proti Danilu Dolciju ter 22 sindikalistom in delavcem. Na včerajšnji razpravi so priče obtožbe, v glavnem policaji, zapadale v protislovja, medtem ko kot priče obrambe nastopajo nekatere najvidnejše osebnosti italijanskega javnega življenja. Na sliki Dolci z nekaterimi soobtoženci. (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Poslanci PSI so danes razpravljali o političnem položaju, ki je nastal po obsodbi Stalina v ZiiSR. Osnova za diskusijo je bil Nenniiev članek «Luči in sence na XX, kongresu Kp ZSSR« in tudi poslanci so se v glavnem držali smernic, k: jih je nakazal Nenni. Na seji so manjkali člani vodstva, med njimi Pertini, Luzzatto in Vecchietti, kar je dalo nekaterim povod za trditev, da so pripadniki nekdanje Mo-randijeve skupine hoteli s tem podčrtati svoje nesoglasje z uradno linijo. Zdi pa se, da gre le za sklep, da se elani vodstva ne bodo udeležili diskusije, ker so že poprej odobrili Nennijev članek in torej že zavzeli določeno stališče. Manjkal je tudi Lelio Basso, kar je razočaralo mnoga pričakovanja. Na splošno so bili poslanci po seji zelo zapeti, vendar je po obširnem uradnem poro- 0(J^oslovanska zvezna skupščina ^briia proračun in družbeni načrt ^ili?1111 Za le,° predvideva 212 milijard dohodkov in izdatkov - Porodili jnikov S, Stefanoviča in I. Gošnjaka o notranjih zadevah in narodni obrambi 2?opisn,f rk Je h. Zvezna lSSga68 P° spre' Pip, nadal Si!'l^eg3Z1“ž?tvimi'Iiiarde d načrta za jevala raz-au- Proračun °dkov in iz- Iji SasU », de*avnost v V6* vteCe-> P°pusti- lt&e'>toJstanke Poma nasla- ]„ *»• e brni il •n Prol>1Judsikih podporo u- V Iti tla , \hNl,druge »POdpoi° iLj.k* ,u- t ern'gracij C'11^ rili . delavi acije v a , delavnost duhovščine, •Hi 'iliit11® So bte£anovič je V>5* duh Peka£eri ničti Ha,., dttin vniki posku-- rešiti - C1"*aSti vPraia 1 nekate. Sii^iti« 1’oda Pja 2 orga-V' tu, s° trm eg' vi-de rS >aCe?e0krat P*e-«Mor0vW Je v J0 odnosov. «lVala delaadnjem ba-SfJ* v‘šje avnost dela ljVa°vi{ 2n9n0i :dufl°vščine. V 0r * ni a j,, Je Poudaril S>ik ganizacii takž,ie ka-V’ žl^ivnih • Podporo M br0tl sti VaHb!nozemskih ta ^d^n. kate-]J ll1' l0na S°nja, VVgS zP3 av°ii tilovi-- °a1d0 8dnJe čase ce- Prvih Povojnih Preteklih Ni & politič-»• Redki Aa. Sov?rniaiijV V ne gre ^i.0ka*UbresneninPredstav-«. tV ^ il. Jo Li var,losti' h9 K 494« j,ednji po- oseh0 lM55 Je vs i 17a žri«, žarari uve' kh‘h ^ ia ?a dni,..1, njihove- 23 kaino-“»Cnf-a sodišči. Od obsojenih jih je trenutno v zaporih samo še 1385. V vseh primerih so bile uporabljene človečanske in demokratične metode, obsojenim pa je bila dann možnost, da postanejo koristni člani skupnosti. Stefanovič je glavni del svojega poročila posvetil borbi organov notranje uprave proti kriminaliteti in ob koncu poudaril porast prometa ž inozemstvom. Ugotovil je. da je lani prispelo v Jugoslavijo oziroma potovalo skozi njo 545.817 tujcev, približno 200 tisoč več kot prejšnje leto. Obenem je 96-697 Jugoslovanov potovalo v inozemstvo. Število ilegalnih prehodov v inozemstvo se je lani v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 61 odst. V obrazložitvi predloga proračuna državnega tajništva za narodna obrambo je državni tajnik armadni general Ivan Gošnjak poudaril, da bo za potrebe JLA letos porabljenih 158.5 milijarde din ali 118 odst. letošnjega-narodnega dohodka. Lanski izdatki so znašali 175.8 milijarde ali 15 odst. narodnega dohodka, leta 1952 pa so o-brambni izdatki znašali 200 milijard ali 22 odst. narodnega dohodka. Gošnjak je poudaril, da je zmanjšanje izdatkov za vojsko posledica zmanjšanja napetoeti v svetu, v prvi vrsti pa spremenjenega zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije. Zmanjšanje izdatkov bo omogočilo dokončno izgradnjo nekaterih začetih industrijskih objektov in povečanje splošne življenjske ravni. Od predvidenih izdatkov bo porabljenih 115 milijard za vojsko. 20.8 milijarde za letalstvo. 19 5 milijarde za mornarico in 3 milijarde za vojno industrijo. Poleg tega bo armada dobila na razpolago tudi sredstva iz zakasnele pomoči ZDA. Novega programa ameriške vojaške pomoči za leto 1956 ni, tako da se lahko ta zakasnela pomoč označi kot simbolična pomoč, je poudaril Gošnjak- Ob koncu svojega poročila je Gošjak poudaril obrambni in miroljubni značaj JLA. Čeprav napori za ohranitev miru še niso dali vseh potrebnih rezultatov, vendar vlivajo upanje, da bo mir ohranjen. Danes se lahko reče, da v svetu prevladujejo sile, ki se borijo za mir. Vojaško-po-litični položaj Jugoslavije je iz osnov spremenjen in stabiliziran v pozitivnem smislu. Jugoslavija je z vsemi svojimi številnimi sosedi uredila osnovna vprašanja in vprašanja skupnega interesa. FLRJ nj šla niti iz enega bloka v drugega in tudi ni nevtralna pacifistična država. Kot neodvisna socialistična država vodi Jugoslavija aktivno in načelno politiko, politiko enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Ta njena vloga določa tudi položaj in naloge njenih oboroženih sil in zahteva, da ima Jugoslavija močno armado. Jugoslovanske oborožene sile niso in ne morejo biti sestavni del oziroma privesek katerega koli obstoječega bloka, je zaključil gen. Gošnjak. Napovedano poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča je zaradi njegove odsotnosti iz Beograda izostalo. Z odobritvijo proračuna je skupščina končala marčno zasedanje. B. B. Sovjetski načrt o razorožitvi ne določa ukrepov na atomskem področju Moch izjavlja, da ta načrt zelo zaostaja za francosko-angleškim Gromiko pa je izjavil^da francosko-angleški ne more prema* gratl sedanje mrtve točke - V ZDA pravijo, da Je predlog «važen« Zekovič pri Nehruju NOVI DELHI, 27. — Podtajnik pri Zveznem izvršnem svetu Veljko Zekovič, ki je iz Karačija prispel v Novi Delhi, je bil danes gost na kosilu pri premieru Nehruju. BEOGRAD, 27. — Danes je prispela v Beograd delegacija vsekitajske zveze demokratičnih žena, ki bo deset dni gost Zveze zenskih društev Jugoslavije. Delegacijo vodi predsednica federacije, minister za zdravje LR Kitajske Li De Cuan. LONDON, 27. — Na današnji seji pododbora OZN za razorožitev je sovjetski delegat Gromiko postavil predloge svoje vlade v zvezi z razorožitvijo, o vsebini predlogov ni nič znanega, vendar zatrjujejo, da je Gromiko izjavil, da francosko-angleški dolgoročni načrt, ki je bil predložen prejšnji teden, nikakor ne more premagati mrtve točke, okoli katere se že deeet let vrti vprašanje razorožitve. V istih krogih zatrjujejo tudi, da so v ZDA označili nove sovjetske predloge za »važne«, pripominjajo pa, da se ne bodo izrekli o tem, dokler jih ne bodo izčrpno proučili. Po zatrjevanju uradnih krogov . se sovjetski predlogi tičejo samo zmanjšanja količine konvencionalnega orožja in ne predlagajo odprave a-tomskega orožja. Štirje zahodni delegati so takoj stopili v stik s svojimi vladami. Nova eeja pododbora bo jutri. Vedno po zatrjevanju teh krogov določajo predlogi Gro-mika najvišje število oboroženih sil velikih držav. ZDA in Sz naj bi imele največ poldrugi milijon vojakov vsaka. Voditelj francoske delegacije Jule«, Moch je nocoj podal sledečo izjavo v zvezi s sovjetskimi predlogi; »Ugotoviti je treba, da novi sovjetski načrt priča o temeljiti spremembi orientacije. Medtem ko so od leta 1951 bili Združeni narodi in najbolj neposredno zainteresirane stranke sporazumni o nujnosti skupnega iskanja globalnega raz-orožitvenega programa, to je takega, ki bi vseboval klasično in jedrsko orožje, izjavlja Sovjetska zveza danes, da to ni pravi način načenjanja vprašanja, in predlaga program. ki ne določa nobenega odločilnega ukrepa na atomskem področju. Kar se tega tiče, ta načrt odločno zaostaja za prejšnjimi predlogi in je na vsak način znatno bolj ozek od francosko-britanske-ga načrta, ki se nanaša na vse plati razorožitve in ki predvideva še posebej prenehanje izdelovanja atomskega orožja.« Značilen je tudi članek, ki ga objavljajo danes «Izvest-ja» v zvezi s predlogi ZDA. List pravi, da je namen teh predlogov «prikriti ameriški odpor proti konkretnim pobudam za učinkovito znižanje oborožitve« in da pomenijo »odkrito odpoved načrtu, s katerim so zahodne države leta 1953 predlagale, naj se zniža na milijon in 500 tisoč ‘ mož število vojaštva ZDA in Sovjetske zveze«. List dodaja, da ameriški predlogi za uvedbo omeienih ukrepov za nadzorstvo nad oborožitvijo kot uvod v sporazume za splošno razorožitev, kažejo na željo, da bi se izvedlo »nadzorstvo, ki naj bo ramo sebi namen, to je nadzorstvo brez razorožitve«. Trojni sestanek v Wliite Sulphur Springs WASHINGTON, 27. — Pred. sednik Eisenhotver, kanadski ministrski predsednik Saint Laurent in mehiški ministrski predsednik Adolfo Rui/ Cortinez so včeraj zvečer začel, z neformalnimi razgovori v zdravilišču White Sulphur Springs v državi Virginija. Trije predsedniki so danes predpoldne nadaljevali razgn. vore, popoldne pa so sledili dvostranski sestanki med Ei-senhowerjem in Cortinezom tet Eisenhotverjem in Saint Laurentom. Eisenhowerja spremljajo državni tajnik John Poster Dul- les pomočnik državnega tajnika za medameriške zadeve Henry Holland, namestnik dr. žavnega tajnika za evropske zadeve Merchant, ameriški veleposlanik v Mehiki Francis White in ameriški veleposlanik v Kanadi Douglas Ste-ward. Mehiškega predsednika spremljata zunanji minister ki jo je bilo mogoče izvesti samo z velikimi žrtvami in s strogo disciplino. Stalinu se je posrečilo uvesti to disciplino, ki jo je večina tudi zavestno sprejela, vendar je nato iz osebnih razlogov zlorabil svojo oblast in se postavil iznad partije. Sledila je vojna, nadaljuje Morawski, Padilla Nervo in veleposlanik «in vemo. da so Stalinove na- v Washingtonu Manuel Tell v Saint Laurentovem spremstvu pa so zu.anji minister Lester Pearson, namestnik državnega podtajnika za zunn. nje zadeve Holmes in kanadski veleposlanik v Washingto-nu Arnold Heeney. V krogih vseh treh delegacij izjavljajo, da obravnavajo na teh (irazgovorih dobrega sosedstva« predvsem medna, rodna vprašanja in varnost ameriške celine. Gre samo za splošno diskusijo. Tiskovni predstavnik kanadske delegacije je na včerajšnjem sestanku dejal, da je bil »razgovor zelo živahen« in da se zdi predsednik Eisenhovver »v najboljši formi«. Napadi na Jugoslavijo so bili provokacija, pravi sekretar KP Poljske VARŠAVA, 27. — Glasilo Združene delavske stranke Poljske ((Tribuna Ludu» je objavilo danes dolg članek sekretarja stranke Moratvske-ga o ((Naukih XX. kongresa KP ZSSR«. List je že večkrat objavljal članke s podobno sebino vendar je zdaj Mo-rawski prvič uradno potrdil številne vesti o tem, kaj je Hruščev pravzaprav govoril na tajni seji kongresa. Obenem pomeni članek tudi resen poskus analize, kako js moglo priti do razvoja stalinizma. Morawski pravi, da je imel Stalin važno vlogo pri revolucionarni preobrazbi Rusije, pake v tem razdobju zahtevale nešteto človeških žrtev«. Obenem so varnostni organi postali neodvisni od partije in «o služili samo utrjevanju Stalinove osebne oblasti. Tu navaja Moravvski vrsto zlorab in krivic, lažnih obtožb, obsodb nedolžnih, nedopustnih metod za izsiljevanje priznanja, zatrjuje, da se je v ZSSR začela rehabilitacija po nedolžnem obsojenih, in nadaljuje: «Te zločinske metode so se razširile tudi izven meja ZSSR, se vgnez-dile v varnostnih službah mnogih držav ljudske demokracije in pripeljale glede Jugoslavije do provokacije v velikem merilu.« Nato pravi Morawski, da so komunistični voditelji, namesto da bi se borili proti Stalinovi osebni oblasti, rajši počakali, da ne bi ovirali velike naloge izgradnje socializma v ZSSR. na obisk v izredno primernem trenutku in da »novo duševno razpoloženje, ki >e kaže v Moskvi, dovoljuje, da se vprašanje odnosov s Sovjetsko zvezo načenja z več- jim upanjem«. Malenkov pa je danes bil na Škotskem. Zjutraj je ob- iskal rojstno hišo škotskega pesnika Roberta Burnsa in je ob tej priložnosti v ruščini deklamiral nekatere verze pesnika. Pred starim dvorcem je Malenkov s skupino de- lavcev pel tradicionalno škotsko pesem prijateljstva «Auld lang syne». General Sverov, ki je danes odpotoval z letalom iz Londona, je že prispel ,v Moskvo. Čilu in po nekaterih indiskre-cijah mogoče sklepali, da so se diskutanti v glavnem strinjali glede razlag in dvomov, k: jih izraža Nenni v znanem članku, da pa so izražali jire-cej različna mnenja o lem, kaj je treba kdaj storiti in kakšne perspektive se s tem odpirajo za PSI. Kar se tiče stališča do kongresa KP ZSSR so torej poslanci odobrili Nen-nijevo mnenje, da je bila'obsodba stalinizma izvršena brez prave dokumentacije m brez priprave in da predvsem ni osvetlila pogojev, v katerih se je v ZSSR lahko tako zelo razpasel zdaj obsojeni kult osebnosti. Obenem so številni diskutanti poudarjali Nennijevo tezo. da rklepi 20. kongresa potrjujejo pravilnost politike PSI, ki je leta 1921 pripeljala do znanbga velikega razkola v italijanskem socialističnem gibanju.' Po njihovi tezi je torej razkola kriva KPl s svojimi maksimalističnimi zahtevami, kar da je tudi olajšalo zmago fašizma. Glede prihodnosti je bilo iz večine govorov čutiti prepričanje, da ((bodočnost pripada PSI« in da so socialisti poklicani prevzeti vodilno vlogo v italijanskem delavskem gibanju. Poslanec Ma-ruzzi je celo predlagal združitev vse levice v en sam organizem pod vodstvom PSL Skratka, v PSI se pojavlja močna tendenca k izkoriščanju konjunkture, seveda na škodo KPI. Obenem pa je že prevladala tendenca, da se povsem prezre krivda, ki jo ima PSI pri popolnem podrejanju stalinski politiki in da se stranka povsem izogne vsaki potrebi avtokritike. Zdi ««, da gre za obsežen političen načrt z velikimi cilji, ki ga, vsaj pri Nenniju, v nemajhni meri poživljajo osebne ambicije. Jutri se bodo sestali senatorji KPl in nadaljevali diskusijo o poročilu, ki ga je na prejšnji seji podal predsednik skupine Scoccimarro. Na sejo je bil povabljen tudi Togliat-li. ki se je prvi seji izognil. Sicer pa sta v političnem življenju dve glavni temi imenovanje novega predsednika IRI in vprašanje zakona o tekočih gorivih. Glede prvega vprašanja pada vedno bolj v oči pritisk monopolističnih krogov, naj bi predsednik postal prof. Romolo Reiss, sedanji predsednik monopolistične skupine STET. Zatrjujejo, da ga je podprl celo Fanfam, medtem ko da uživa Gronchi-jevo naklonjenost prof. Giac-chi, ki je predsedoval znani komisiji, ki je preiskovala položaj IRI. Industrijska komisija poslanske zbornice je odobrila danes novo besedilo načrta zakona o tekočih gorivih. Glavna značilnost novega besedila je v tem, da še bolj znižuje obrestne mere tako imenovanih «royalties», ki so v drugem viaunem načrtu nadomestile prvotno določilo o izročitvi 60 odst. izkupička državi. «Royalties» se računajo od dnevne proizvodnje posameznih vrtin in so zlasti za manjše vrtine zelo nizke, najvišjo vrednost pa dosežejo pri vrtinah čez 265 ton dnevno, kjer se šele na presežek plača 22 odst., do 265 ton pa dokaj manjši odstotek po zapleteni lestvici. Zahtevam petrolejskih družb po večjih dobičkih je bilo s tem povsem ugodeno. Prejšnje določilo o obveznem reinvesuranju dela dobička v produktivne namene pa je bilo nadomeščeno z zelo meglenimi formulacijami. A. P. Sovjelski meti 13 ŽENEVA, 27. — Stalna sovjetska delegacija v ženevskem sedežu OZN je pozvala tajništvo evropske gospodarske komisije OZN, naj na dnevni red letnega plenarnega zasedanja, ki se bo začelo 7. aprila v Ženevi, vključi pripravo ((vseevropskega sporazuma za gospodarsko sodelovanje«. Sovjetska delegacija, ki je sporočila, da je dobila v tem smislu telefonska navodila iz Moskve, je zahtevala tudi, naj se na dnevni red vpišejo sledeče zadeve; v okviru ECE naj se pripravijo ukrepi za razvoj trgovinskih stikov med državami Vzhodne in Zahodne Evrope; ustvarijo naj se organizmi v okviru ECE, ki se bodo bavili z vprašanji miroljubne uporabe atomske sile. PINEAU PONOVNO POUDARJA neodvisnost francoske politike Pomoč nerazvitim deželam naj bi se dajala v oKviru OZN - Vlada sprejela več uKrepov socialnega značaja Lord Reading o obisku Bulganlna in HrušCeva LONDON, 27. — Državni mi. nister v Foreign Officeu lord Reading je med debato o zunanji politiki v lordski zbornici izjavil; ((Vabilo sovjetskim voditeljem, naj obiščejo Veliko Britanijo, temelji na zamisli, da so stiki z vodi. tel jt ZSSR zaželeni in potrebni. Do tega obiska bo prišlo ne kljub nasprotjem, pač pa prav zaradi teh«. Minister je dodal, da pri- _______________, hajata Bulgariin in Hruščevizdatkih v raznih ministrstvih PARIZ, 27. — Francoska vlada nadaljuje z izvajanjem programa reform na socialnem področju, ki ga je pripravil minister za socialne zadeve Albert Gazier. Na današnji seji vlade so odobrili ustanovitev splošnega ravnateljstva za delo in delovno silo pri državnem tajništvu za delo in socialno skrbstvo. Popoldne je Mollet predsedoval medministrskemu odboru. ki ima nalogo najti finančna eredstva za sklad za starostno zavarovanje, za kar bo potrebno 140 milijard frankov letno. Kakor je sporočil finančni minister Ra-madier v svojem poročilu, pa so do sedaj že prihranili na Miknjun: Piu/scm narai/nii je ilii j« kritika Stalina mnn»n prizuiliila Podpredsednik sovjetske vlade je poudaril, da je bil kult osebnosti vzdrževan zelo dolgo - Razpust Kominforma je odvisen od včlanjenih strank, tudi KPl in KP Francije-Revizija stališča do Trockega m mogoča 85 milijard- Toda socialni pro-1 Zatem je Pineau govoril o gram Milletove vlade se ne važnosti gospodarske pomoči b-nn^o t„ obveščeni nerazvitim deželam in pri tem poudaril nevarnost, ki NOVI DELHI, 27. — Podpredsednik sovjetske vlade A-nastas Mikojan je imel danes v Novem Delhiju tiskovno konferenco, med katero je med drugim poudaril, da v Rusiji ni nobene borbe glede načela kolektivnega vodstva, ker je vsa partija glede tega soglasna. Nadalje je izjavil, da ima problem kulta osebnosti povsem notranji značaj in se ne tiče drugih držav, edini namen kritike tega kulta pa je, «da bi to bilo koristno za prihodnost«. Dejal je tudi, da na XX. kongresu KP ZSSR «ni bilo napadov proti Stalinu, temvef samo kritika« in da niso resnične govorice o neredih v Georgiji. čeprav je res, da so »nekateri dogodke bolj občutiti kot drugi« Glede možnosti, da bi bil Kominform razpuščen, je Mi kojan dejal; »Bulganin in Hru-šcev sta o tem povedala vse ko sta bila v Novem Delhiju Poleg komunističnih partij so cialističnih držav sta članici Kcminforma samo še francoska in italijanska komunistična partija in njim pripada sklep o tem«. Na ponovno vprašanje o ne. redih v Georgiji je Mikojan izjavil; «Ni bilo nobenih neredov, vendar so nekateri , nekoliko negativno sprejeli novo oceno Stalinovega lika, kar pa je povsem naravno. Kult osebnosti je bil vzdrževan dclgo časa in do Stalina je vladalo veliko spoštovanje Tradicija je, da kongresi partije sprejemajo sklepe za prihodnost in kritizirajo nekatere stvari iz preteklosti. Stalin ima že svoje mesto v zgodovini, toda v preteklosti so ga preveč hvalili. Tako je kon. gies kritiziral nekatera Stalinova dejanja in se pri tem loti' vprašanja z zgodovinskega stališča- Glavni namen kongresa je bil v tem, da se u-gotovi, kaj je bilo prav in ka„ ni bilo prav. Mi smo mrenja, da je to partijo zelo okrepilo«. Ko so ga vprašali, ali pomen' nova ocena Stalina med drugim tudi priznanje obstoja taborišč za prisilno delo, je Mikojan odvrnil, da o tem ne bi hotel odgovoriti in se orne. jil na izjavo,da so bili «samo kriminalni elementi poslani v ta taborišča«. O Kominformu pa je Mikojan še dodal: «Mnogo ljudi se boji Kominforma, toda v resnici Kominform zdaj ne dela kdo ve kaj. Objavlja časopis in se ukvarja s podobno delavnostjo«. Podpredsednik sovjetske vlade je izključil, da bi bila v Rusiji mogoča nova ocena Trockega. Pojasnil je: »Med nami in Trockim so bile razlike ideološkega značaja«. Ko so ga vprašali, ali sodi, da bi se kritike kulta osebnosti lah. ki* raztegnile tudi na LR Kitajsko, je Mikojan odvrnil: «Gre 2a povsem notranjo zadevo, ne pa za vprašanje spiešnega značaja«. Namestnik sekretarja mednarodnega odbora YMCA (Young Men Christian Asso-ciation) Paul Anderson, ki sc je te dni vrnil z obiska v Moskvi, pa je danes v Parizu izjavil, da se je po njegovem mnenju protistalinski kurz v ZSSR začel vsaj že 18 mesecev pred XX. kongresom KP ZSSR. Dejal je, a a gre za povratek k Leninu »Lenin pa je dejal, da ima proletariat pravico,, da vlada, in da mora partija predstavljati ljudstvo«. Sovjetski voditelji, je dodal. Anderson hočejo zdaj dokazati, da se nameravajo usmeriti po tej poti. konča tu, Dobro krogi izjavljajo, da namerava vlada predložiti novo vrsto ukrepov. Za sedaj ni še mogoče predvidevati, kakšni izdatki bodo potrebni za vse te ukrepe. Prav v zvezi s tem pa nastajajo nesoglasja tudi v vladi. Mendes-France je mnenja, da bi utegnil napovedani socialni program povzročiti inflacijo. Mendes-France se ne strinja tudi s pošiljanjem novega vojaštva v Alžir. Vlada je glede tega ponovno odložila odločitev in o Alžiru danes sploh niso razpravljali. Zunanji midister Pineau pa je podal poročilo o glavnih vprašanjih zunanje politike. Uradni krogi ne dajejo nobene izjave o tem, vendar pa je treba poudariti, da po številnih govorih m po današnjem intervjuju v londonskem «Timesu» ni nobena skrivnost več, kakšen je njegov program. Minister Pineau je zanikal, da namerava voditi zunanjo politiko «ijudske fronte« in je poudaril, da francoska vlada lahko prevzame pobudo na različnih področjih, ne da bi to pomenilo, da thoče Francija voditi enostransko politiko. Dopisnik ((Timesa« pravi dalje, da je Pineau zanikal, da namerava Francija voditi ločeno politiko glede razorožitve. Tak korak ne bi bil pameten, ko je bil že dosežen sporazum o francosko-angle-škem načrtu. Med drugim je Pineau dejal: «Pri razgovorih med tremi velesilami sta mogoči dve stvari: ali molčati in odpovedati se pravici do lastnih pogledov, ali pa imeti lastna mnenja, kar ne pomeni, da se noče doseči kompromis. Mi skušamo spraviti v sklad različna stališča m upamo, da bomo uspeli, toda to ne pomeni, da bomo podpisali ločen sporazum » Zatem je Pineau poudarjal nujnost stikov med \ zhodom in Zahodom in dejal; »Današnji veliki problem ni v borbi med kapitalizmom m socializmom. Vsi v Evropi se razvijamo v emeri socialističnega sistema in največje vprašanje tega stoletja je, ali bo ta socializem svoboden ali diktatorski. Da se najde najboljša rešitev, morajo zahodne sile poudarjati prednosti svojega sistema, namesto da bi poudarjale napake drugih.* jo vsebujejo dvostranski sporazumi, ki lahko privedejo do neke vrste hladne vojne na gospodarskem področju. »Vsa-kikrat ko se Foster Dulles u-stavi v nekem kraju, je verjetno, da «e bo tam ustavil kmalu zatem tudi Mikojan,« je poudaril Pineau. ((Nevarnost je v tem. da ena država skuša tekmovati z drugo: dobavljanje orožja Egiptu je očiten primer.« Kar se tiče raznih vojaških pogodb, posebno pa še bagdadskega pakta in SEATO, je Pineau dejal. da Francija skusa »poudariti nevarnost in pretiravanja, ki bi jih take pogodbe lahko povzročile«. Glede svojih načrtov v zvezi z morebitnimi razgovori med tremi zahodnimi silami o Srednjem vzhodu je Pineau izjavil, da bo na tem področju vojna neizbežna, če ne bo prenehalo tekmovanje v oborožitvi. Dogodki se sedaj razvijajo v tej smeri. Zato bi moralo bit; mogoče skleniti sporazum v okviru OZN za prenehanje dobav orožja: v prvi vrsti pa je potrebno da se tri zahodne države sporazumejo med seboj. Rozgovo-ri, ki jih je Francija predlagala, bi imeli nalogo proučiti najboljši način nadzorstva nad oboroževalno tekmo. Pineau na kosilu pri dr. Beblerju PARIZ, 27. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler je priredil danes v jugoslovanskem veleposlaništvu kosilo na čast francoskemu zunanjemu ministru Christianu Pineauju. Kosilo, katerega so se udeležili tudi vidni sodelavci francoskega zunanjega ministra, je poteklo v prisrčnem in prijateljskem o-zračju. NIKOZIJA, 27. — Ciprski guverner Harding je napovedal da bodo zaradi sedanjega položaja varnostni ukrepi obremenjali proračun otoka v letošnjem letu za 2 milijona in 250 tisoč šteriingov. Velika Britanija bo prispevala s 750 tisoč šteriingov. «Dokler ne bosta terorizem in nezakonitost prenehala, je dejal Harding. ne bo mogoče doseči dejanskega napredka na gospodarskem področju«. VREME VČERAJ Najvlšja temperatura 12.6. najnižja 7,5. ob 17. uri 10,8. zračni tlak 1018,5 stanoviten, veter 2 km. vlaga 90 odst., nebo poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja 7,4. H p3 f i H 1» Danes, SREDA 28. **** Janez K., sp. Sian',T't »6 Sonce vzide ob 5.54 in z L 18.27. Dolžina dneva 1A«. -2J vzide ob 21.03 in zat®ne_,rca Jutri, ČETRTEK 2». ®ar“ Jona, m ut- Uh*8 Besedilo štirih o občinskih in odlohov vladnega generalnega komisarja pokrajinskih volitvah na Tržaškem ozemlju Razveljavljeni so predpisi bivše ZVU za občinske volitve, a razširjeni so zadevni zakonski predpisi italijanske republike - Razširitev zakona o poslovanju pokrajinske uprave na Tržaškem ozemlju Sinoči so rta tiskovnem u-radu vladnega komisariata razdelili časnikarjem Uradni list št. 9, v katerem so objavljeni štirje odloki, in sicer: odlok št 80 aSestava in izvolitev organov občinske u-pratie«, odlok št. 81 «Predpi-si za izvolitev pokrajinskih svetovi), odlok št. 82 eNaloge in poslovanje organov pokrajinske upraven in odlok št 83 «Območja volilnih okrožij z enim poslanskim mestom pri volitvah v pokrajinski svet v Trstun. Pred razdelitvijo Uradnega lista je načelnik tiskovnega urada dr. Ridomi sporočil časnikarjem, da je vladni komisariat raztegnil na tržaško področje italijanski zakon za občinske volitve, medtem ko je zakon o pokrajinskih volitvah spremenil tako, uda bo odgovarjal dejanskemu razmerju prebivalstva med tržaško in ostalimi občinami in zaradi izrednega položaja tržaškega področja». V resnici pa so ta zakon spremenili samo zato, da bi omejili na čim manjše število izvolitev demokratičnih in slovenskih svetovalcev v tržaški pokra- jinski svet, o čemer razprav- l. Ija obširno naš članek na 1 strani. ODLOK ST. 80 SESTAVA IN IZVOLITEV ORGANOV OBČINSKE UPRAVE GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1934 in na podlagi prejetih pooblastil odreja: Clen 1. Ukaz št 190 z dne 19. septembra 1949 se spremeni, ka-kar sledi: Cl. I st razveljavi in nadomesti z naslednjim: »Volilno pravico imajo vsi italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto starosti proti katerim ne obstaja noben zadržek, omenjen v dl. II.» Clen XXXVI se razveljavi in nadomesti z naslednjim: «Pisarrica apelacijskega sodišča mora takoj vročiti sodbe apelacijskega sodišča razen predsedniku okrajne volilne komisije tudi županu, ki mora skrbeti za to, da se izvršijo in da se brez stroškov vročijo prizadetim osebam. Sodbo apelacijskega sodišča sme izpodbijat1 stranka ki je podlegla, z rekurzorn na vrhovno sodišče, tud: brez odvetnika. Sodbo sme izpodbijati tudi generalni prokurator republike pri apelacijskem sodišču, ki jt odločbo izdalo. Vsi roki postopka se skrajšajo na polovico. Ce je vložen rekurz mora predsednik takoj razpisati razpravo. Odločba o rekurzu se mora takoj razglasiti. Za izvršitev in notifikacijo sodb vrhovnega sodišča veljajo predpisi prvega odstavka.« Clen 2. Razveljavijo se ukaz: št. 51 z dne 26. marca 1952 (Predpisi o občinskih volitvah) št. 65 z dne 22. aprila 1952 (Predpisi o občinskih volitvah Sprememba k ukazu štev 51/1952) in št. 78 z dne 9. maja 1952 (Predpisi o občinskih volitvah —' Sprememba ukaza št. 51/1952). Clen 3. Naslednji zak. ukrepi se raztegnejo na Tržaško ozemlje: a) Odlok predsednika republike z dne 5. aprila 1961 št. 203 (Odobritev enotnega besedila zakonov o sestavi in izvolitvi organov občinske uprave), ki je bil objavljen v rednem dopolnilu k uradnemu listu republike Italije »Gaz-zetta Ufficiale« št. 79 od 6. aprila 1951 z naslednjimi spremembami' V čl. 8. tretji odstavek, je za besedami «čl. 38 zakona z dne 7. oktobra 1947 št. 1058» čitati »raztegnjenega na Tržaško ozemlje s čl. XXXVIII u-kaza št. 190 z dne 19. septembra 1949». V čl. 13, prvi odstavek, je besede «zakona z dne 7. oktobra 1947 it. 1058» čitati »ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949 s kasnejšimi spremembami«. V čl. 75, tretji odstavek, je za besedami «pog!avja IV zakona z dne 7. oktobra 1947 št. 1058» čitati »raztegnjenega na Tržaško ozemlje s poglavjem IV ukaza st. 190 z dne 19. septembra 1949 s kasnejšimi spremembami«. Členi 97. 98 in 99 se smatrajo za izpuščene. b) Zakon z dne 22. marca 1952 št. 173 (Sprememba člena 5 enotnega besedila zakonov o sestavi in izvolitvi organov občinske uprave, odobrenega z odlokom pred. republike z dne 5. aprila 1951 št. 203, ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Ufficiale« št. 80 od 3. aprila 1952. Clen 4. Ta odlok stopi v veljavo na dan. ko se objavi v Uradnem vestniku. V Trstu, dne 24. marca 1956. Vladni generalni komisar dr. GIOVANNI PALAMARA stu republike, zato se pričaku je, da bo gen. vladni komisar v prihodnjih dneh s posebnim odlokom ta zakon razširil tudi na naše področje, zakon, na podlagi katerega bodo občinske volitve v občinah Trst in Milje, ki štejeta obe nad 10.000 prebivalcev na podlagi proporcionalnega sistema, v osta lih štirih občinah pa na podlagi večinskega sistema. ODLOK ST. 81 PREDPISI ZA IZVOLITEV POKRAJINSKIH SVETOV GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1934 in na podlagi prejetih pooblastil odreja: Clen 1. Zakon z dne 8. marca 1951 št. 122 (Predpisi za volitve pokrajinskih svetov), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gazzetta Ufficiale« št. 60 do 13. marca 1951, se raztegne na Tržaško ozemlje razen čl. 9, ki se nadomesti z naslednjim: »V vsaki pokrajini se ustanovi toliko volilnih okrožij za eno poslansko mesto, kolikor ustreza dvem tretjinam števila članov pokrajinskega sveta, ki gre dotični pokrajini v smislu čl. 2. Volilne sekcije, ki pridejo v poštev za dva ali več volilnih okrožij, se dodelijo tistemu volilnemu okrožju, v katerem je sedež volilnega urada sek cije. Preglednico območja volilnih okrožij mora določiti Vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje z odlokom, ki se mora objaviti v Uradnem vestniku. Odlok pretekta. s katerim se določa dan pokrajinskih volitev v smislu čl 11 enotnega zakonskega besedila, odobrenega z odlokom predsednika št. 203, ki Je bil raztegnjen na i izven) v Ulici Bonomea; teče Tržaško ozemlje z odlokom I nekaj časa po tej ulici in od Vladnega generalnega komi sarja št. 80 z dne 24. marca 1956, se ne sme izdati, če ni poteklo vsaj 15 dni od objave odloka Vladnega generalnega komisarja, predvidenega v tretjem odstavku tega člena.« Clen 2. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem vestniku. V Trstu, dne 24. marca 1956. Vladni generalni komisar dr. GIOVANNI PALAMARA ODLOK ST. 82 NALOGE IN POSLOVANJE ORGANOV POKRAJINSKE UPRAVE GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 in na podlagi prejetih pooblastil odreja: Clen 1. Zakon z dne 18. maja 1951 št. 328 (Naloge in poslovanje organov pokrajinske uprave), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije «Gaz-zetta Ufficiale« št. 115 od 22. maia 1951, se raztegne na Tržaško ozemlje z naslednjimi spremembami: V čl. 2 besede »v členih 53 in 54 nam. zak. odloka z dne 7. januarja 1946 št. 1» je čitati «v čl. 67 in v poglavju VIII. enotnega zakonskega besedila. odobrenega z odlokom pred. rep. z dne 5. aprila 1951 št. 203, ki je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje z odlokom Vladnega generalnega komisarja št. 80 z dne 24. marca 1956.» Clen 2. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko se .objavi v Uradnem vestniku. V Trstu, dne 24. marca 1958. hiše št. 185 po pobočju hriba Trstenika nad vodnim zbiralnikom pride do meje, ki loči okraje Greto in Rojan pri hi- ši v Ulici Cisternone št. 99 (ki je izven); nato gre navzgor po tej meji do meje Opčin; teče vzdolž te meje in meje občine Repentabor do državne meje. Vladni generalni komisar republike z dne 5." aprila 19511 dr. GIOVANNI PALAMARA Volilna okrožja za pokrajinske volitve Iz gornjega besedila o raz veljavitvi doslej veljavnih predpisov za volitve občinskih svetov na našem področju, generalni vladni komisar še ni razširil veljavnosti novega volilnega zakona za občinske volitve, ki ga Je pred dnevi izglasoval parlament in ki ga Je podpisal predsednik repu dlike. Besedilo tega zakona le že objavljeno v uradnem li- ODLOK ST. 83 OBMOČJA VOLILNIH OKROŽIJ Z ENIM POSLANSKIM MESTOM PRI VOLITVAH V POKRAJINSKI SVET V TRSTU GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na čl. 9 zakona z dne 8. marca 1951 št. 122, ki vsebuje predpise o izvolitvi pokrajinskih svetov, spremenjen z odlokom št. 81 z, dne 24. marca 1956 in glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 ter na podlagi prejetih pooblastil odreja: Clen 1. Preglednica območij volilnih okrožij z enim poslanskim mestom pri volitvah v pokrajinski svet v Trstu se določi naslednje: Število prebivalstva dne 4. novembra 1951: 297.003 Dodeljena poslanska mesta: 24 — Volilna okrožja; 16 Volilno okrožje DEVIN-NABREŽINA Glavni kraj: Devin-Nabrežina (Tribunal Trst) Obsega občine: Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik in naslednje kraje občine Trst: Barkovije, Kontovel, det Grete. Grljan-Miramar, Prosek, Sv. Križ in Opčine, in ima naslednje meje: Meja začne in teče vzdolž državne meje v občinah Repentabor. Zgonik in Devin-Nabrežina: se nadaljuje vzdolž demarkacijske črte Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine: teče ob obali v občinj Devin-Nabrežina ter Grljan in Mi-ramar; se nadaljuje vzdolž obale v Barkovljah do stare proste luke; loči se od te v višini št. 26 v Ulici Viale Mi-ramare in gre do hiše št. 36 (ki je izven) v Ulici Strada del Friuli, gre po tej ulici do št. 101 (ki je izven); se potegne naravnost do hiše št. 62 (ki je Volilno okrožje MILJE Glavni kraj: Milje (Tribunal Trst) Obsega občine: Dolina Milje in Bazovico iz tržaške občine, ter ima naslednje meje: meja začne pri državni meji; spušča se vzdolž mejne črte, ki loči Gropado, Padri-če in Lonjer od Bazovice; se nadaljuje vzdolž črte, ki loči občino Dolino in Milje od Trsta; teče ob miljski obali do meje z istrskim ozemljem, k: ga uprav'ja Jugoslavija; se nadaljuje vzdolž te demarkacijske črte do državne meje; se nadaljuje vzdolž te meje po delu občine Doline in Bazovice. mi številkami od 106 do 128) do hiše št. 3; se nadaljuje vzdolž mejne črte med okrajema Škorklja in Nove Mitnice in se veže z Ul. Fabio Se-vero pri hiši št. 16 (ki je izven); spušča se vzdolž te ulice, gre čez Foro Ulpiano, Ul. Giustiniano, Cicerone Pier Luigi da Palestrina, S. Fran-cesco, Tcrre Bianca, P. Filzi, Valdirivo, XXX Ottobre. Milano in se dotakne še Ul. F. Filzi; se nadaljuje po Ul. Ga-latti in vzdolž črte, ki veže hišo 16 te ulice s hišo št. 9 Ul. Ghega, gre čez Ul. Cellini, Trg Liberta in od tega trga vzdolž železniške proge pride do letališča ob morju (Idro-scalo), in se zaključi z novo prosto luko. (Nadaljevanje na 4. strani) Spomin junakov iz Ul. M. cTAzeglio Danes poteka II let, kar so fašistični in nacistični okupatorji obesili v UT. M. d’Azeglio štiri antifašistične borce: Gior-gia De Roso, Remigia Visinija, Livia Stocchija in Sergeja Ce-bronija. V Ul. M. d’Azeglio je imel okupator glavno garažo in skladišče bencina. Po skrbno pripravljenem načrtu je imela skupina partizanskih borcev nalogo to garažo uničiti. Načrt je uspel. Eksplozija je garažo popolnoma uničila, s čimer je bila morilcem naših ljudi zadana huda izguba. Pri svojem umiku pa je diverzantska skupina padla v zasedo »Guardie Civiche« in X. Mas. Eden od borcev je bil ujet, drugi so ušli, vendar so jih pozneje ulovili in po kratki sodbi vse obsodili na smrt z obešenjem na pročelju uničene garaže. Od takrat se tržaško antifašistično ljudstvo vsako leto na današnji dan spominja ten junakov, ki so se podali v najtežje akcije proti fašističnim okupatorjem, čeprav so vedeli, da jih pri tem vsak čas doleti smrt. NA OSNOVI DOLOČIL VIDEMSKEGA SPORAZUMA Podpisan sporazum o socialnem zavarovanju Ugodnosti sporazuma bodo deležni delavci, ki delajo na sosednjih obmejnih področjih Včeraj popoldne ob 17. uri je bil v prostorih predstavništva italijanske vlade v Trstu podpisan sporazum o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Italijo, ki je bil predviden v členih 54, 55 in 56 videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Sporazum, ki se nanaša na področja, ki mejijo s Tržaškim ozemljem ter z goričko in videmsko pokrajino, bo koristil predvsem številnim delavcem iz Miljskih hribov m Tolminskega, ki delajo na sosednem področju, tako da bodo tudi njihove družine deležne vseh ugodnosti in pomoči socialnega zavarovanja. Sporazum sta v imenu zveznega zavoda za socialno zavarovanje iz Beograda in podobnih italijanskih ustanov PROTI LOČENIM POGAJANJEM ZA PROIZVODNO NAGRADO V GRDA Volilno okrožje TRST I Giavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnih okrajev starega mesta, ki ima naslednje meje: začne pr: morskem letališču, teče vzdolž železniške proge, paralelno ulici Corso Cavour, gre do trga Piazza Libertž, Ul. Cellini in del Ul. Ghega; se nadaljuje vzdolž črte, ki veže hišo št. 9, (ki je izven) v Ulici Ghega s hišo št. 16 (ki je izven) v Ul. Galatti: teče vzdolž te ulice do križišča z Ul. F. Filzi; se nadaljuje po ulicah F. Filzi. Milano, XXX Ottobre in Valdirivo; začne zopet v Ul. F. Filzi do križišča z Ul. Torrebianca; se nadaljuje vzdolž te ulice ter Ulic Car-ducci. Ponte della Fabbra, Trg Goldoni, Silvio Pellico, Scala dei Giganti, Capitolina, pa od stopnišča Silvano Buf-fa do križišča z Ul. Caboro in po Ulici Caboro; se nadaljuje vzdolž črte, ki veže hišo št. 2 v Ul. Caboro z Ul. Capitolina; obsega del te ulice in Ul. Rota. del Collegio. S. Silventro, Riccardo. Trionfo, Capitelli, Corte, Sporcavilla in od te ulice se spušča vzdolž Ulice F. Venezian; pride do obale N. Sauro in se zaključi z obalo Mandracchio in Tre Novembre. Volilno okrožje TRST II Glavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnih okrajev novega mesta, Nove Mitnice in predmestnega okraja Skorklja, in ima naslednje meje. Začne z demarkacijsko črto med okrajema Greto in novim mestom; teče po Viale Mira-mare do hiše št. 27 (ki je izven); pride do meje med novim mestom in okrajem Skork-ljo vzdolž ravne črte, ki gre čez Ul. Leopardi; teče vzdolž te ceste do hiše št. 70 (ki je izven) v Ul. Commerciale; se dviga vzdolž Ul. Commerciale in Ovidio do križišča z Ulico Romagna; teče po Ul. Roma-gna (izključivši hiše s parni- S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci soglasno zahtevajo da ostane ladja „San Gtiorgio“ v Trstu Vladni generalni komisariat naj ohrani dosedanji sistem glede sodnih izgonov • Odbit predlog občinskega odbora glede uslužbencev ACEGAT Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bila na dnevnem redu vrsta perečih vprašanj, tako da se je seja zavlekla čez običajni delovni urnik. Občinski svet je po dolgotrajnem odlašanju sprejel resolucijo o ladji »San Giorgio», katero so vladni predstavniki svečano obljubili Trstu in jci bo odšla v Genovo. Resolucijo so odobrili vsi načelniki političnih strank zastopanih v občinskem svetu in so jo podri.bno proučili na zasedanjih podkomisije za pomorstvo. V resoluciji se poudarjajo zagotovila, katera je izrekel predstavnik vlade na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču v zvezi s to ladjo in se zahteva, da minister za trgovinsko mornarico posreduje pri FINMARE in pri družbi «Adriatica» zato, da bodo' izvršene obveze isrečene v korist Trsta, Resolucijo so svetovalci soglasno sprejeli. V krajši predhodni diskus.j, je vej svetovalcev preditij.ilo, da bi podprli zahtevo po dodelitvi ladje »San Giorgio« na samo z izglasovanjem reso u-cije, temveč da bi poslali v Rim tudi posebno obči isko deitgacijo. Ta predlog so podprl tudi svetovalci sedanje večine, vendar o njem niso razpravljali zaradi nasprotovanja župana. Svetovalec Teiner (PSI) pa je v diskusiji omenil čudno stališče sekcije za pomorstvo tržaške zbornice, ki je v zadnjih zahtevah glede pomorstva opustila zahtevo po okre-pitv' proge proti Istambuhi, na kateri bi morala voziti ladja »San Giorgio«. Sveto- valec je v tej zvezi izjavil, da niso prepričljiva opravičila, deš da je sekcija mnenja, da mora ministrstvo na vsak način izpolniti obljube in da bi bil skrajni čas, da vsi zbornični organi delujejo v korist mesta in ne ozkih interesov industrijcev Drugo pomembno vprašanje glede katerega je občinski svet sprejel enotno stališče in soglasno izglasoval protestno resolucijo, se nanaša na stanovanjske izgone. Sodne oblasti so namreč nenadno izpremenile kriterije, s katerimi so do sedaj izvajale zakon o izgonih, s čimer se postavlja resna nevarnost za 500-1000 izgonov. Na to pereče vprašanje so opozorili številni svetovalci in med njimi odvetnik Stocca (UT), svetoval povečalo število nadur. Občinski odbor je odbil ta predlog in predložil občinskemu svetu sklep, s katerim bi se preprečila izvršitev omenjene, ga sporazuma. To stališče so ostro napadli svetovalci opozicije, ker je asocialno, saj so urniki vozne, ga osebja ACEGAT zelo naporni in so zahteve delavcev nedvomno upravičene. Poleg tega je treba računati, da veljajo navedene ure samo povprečno in to za čas, katerega vozači in sprevodniki prebijejo v vozovih. V resnici pa morajo nastopiti službo nekaj prej, ker porabijo določen čas za kontrolo vozov, štetje denarja itd. Zaradi tega je protestiral proti stališču občinskega odbora tudi svetovalec Novelli (DC) in sta se Danes protestna stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka Včeraj sta bili dve zborovanji delavcev LRDA, na katerih so delavci izglasovali protestne resolucije. Delavci ladjedelnice Sv. Marka pa so na pred' log F10M tudi sklenili, da bodo danes opoldne zapustili delo v Sv. Marku Včeraj sta bili dve zborovanji kovinarjev CRDA, ki ju je sklicala FIOM-CGIL, in sicer za delavce ladjedelnice Sv. Marka in za delavce Tovarne strojev. Delavci ladjedelnice Sv. Marka so na svojem zborovanju na predlog FIOM sklenili, da bodo danes ob 12. uri stopili v protestno stavko proti spletkam ravnateljstva CRDA, ki hoče z ločenimi pogajanji razbiti enotnost delavstva. Delavci bodo opoldne zapustili ladjedelnico in se ne bodo danes več vrnili na delo. Stavke se bodo udeležili tudi delavci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Obeh zborovanj so se udeležili delavci v zelo velikem številu. Na zborovanju delavcev Sv. Marka je prvi spregovoril član tovarniškega odbora Burlo, ki je najprej poudaril. da imajo ladjedelnice dovolj naročil in dela do leta 1960; kljub temu pa ni zagotovljeno delo v vseh oddelkih. V dveh letih se je zvišala ob istem številu delavcev proizvodnja za 50 od- Podobno zborovanje je bilo tudi v Ul. Romolo Gessi za delavce Tovarne strojev. Na tem zborovanju je govoril sindikalist prof. Sema. Tudi delavci Tovarne strojev so sprejeli protestno resolucijo in jo izročili ravnateljstvu CRDA. Intervencije tržaške trgovinske zbornice Tržaška zbornica sporoča, da so njeni predstavniki ponovno obrazložili tržaške zahteve glede železniških zvez predstavnikom železniške u-prave v Rimu. Poleg tega so sestavili posebne komisije, ki bodo v kratkem intervenirale v Rimu glede davčnih vprašanj, zunanje trgovine in zakona o »eni petini naročil«. Predsednik zbornice pa je imel te dni v Rimu* več sestankov s predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino in ministrstva za trgovinsko mornarico glede okrepitve tržaškega pomorstva. Predsednik je v teh razgovorih ponovno zahteval ustanovitev hitre proge proti Daljnemu vzhodu in podvojitev pomembne proge proti Carigradu z dodelitvijo obeh novih, v ta namen zgrajenih ladij «San Marco» in «San Gior-gio». podpisala Todor Vujoševič in Raimondo Gambel - Benussi. Podpisu sporazuma sta prisostvovala tudi generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Voš-njak ter konzul Oberto Fabiani. ki je v kratkem nagovoru izrazil evoje zadovoljstvo nad uspešno zaključenimi pogajanji ter poudaril, da je to prvi sporazum med Italijo in Jugoslav jo, ki je bil podpisan v Trstu. Zvedelo se je, da pripravljata Jugoslavija in Italija tudi konvencijo o socialnem zavarovanju in da njen osnutek že proučujeta obe vladi. Rossetti. 15.00: «9“d°V%b'i'® A, Sordii. I...^gSjaj* »Odnehaš ati nad^^t,- Stavka delavcev podjetja Jtalcementi" Sindikat gradbenih delavcev sporoča, da bo stavka delavcev podjetja «Italcementi» od 6. ure 6- aprila do 6. ure 7. aprila in ne od 6. ure 4. aprila do naslednjega dne, kot je predvčerajšnjim napačno sporočil. Skupščina pomorščakov V Ul. Zonta 2 bo danes ob 16. uri skupščina upokojenih pomorščakov in pomorščakov, ki so še v službi. E-Radich, predsednik INCA, bo obrazložil pomorščakom nekatera vprašanja, ki se tičejo socialnega zavarovanja stroke. Dopolnilna plača delavkam MA KO Proti premestitvi ravnateljstva , Aguile" Tovarniški odbor rafinerije Aquila je včeraj enotno zahteval, naj ravnateljstvo skliče sestanek, da bi razpravljali o vesteh o premestitvi ravnateljstva Aquile v Milan. NA ZAHTEVO PRAVOSODNEGA MINISTRA (KP), Colella (DC) in drug«. Po daljši diskusiji je občinski svet glede tega vprašanja sp:ejel soglasno zahtevo, da vladni generalni komisar izda odlok, ki bo še nadalje ohrani v veljavi dosedanji sistem in proceduro izvajanja stanovanjskih izgonov. Zanimiva debata se je vnela tudi glede ureditve urnikov vozačev in sprevodnikov ACEGAT. Upravni odbor ACE-G/U je namreč sklenil s sindikalnimi organizacijami sporazum, ki določa, da se zniža dosedanji povprečni urnik za. poslitve v tramvajskih vozovih od 7 ur 21 minut na 7 ur 10 minut. Za izvedbo tega sporazuma bi bilo po obrazlo. žitvi upriivega odbora treba najeti di-set uslužbencev in bi porabili okrog 20 milijonov lir, ter bi se tudi nekoliko bornika Cumbat (PRI) in Dul. ci (PSDI). Občinski odbor je ostal zaradi tega pri glasovanju v manjšini, saj niso za njegov predlog glasovali niti vsi svetovalci krščanske demokracije. V začetku občinske seje je svetovalec Radich (KP) opozoril na vesti, da namerava podjetje «Aquila» premestit! upravne urade v Milan, kar bi resno prizadelo tržaško gospodarstvo in kar je v nasprotju z dejstvom, da je tudi to podjetje prejelo obsežno pomoč iz javnih fondov. V odgovoru je župan povedal, da je v tej zvezi že poslal mi-nirtru za industrijo brzojavko v kateri zahteva njegovo intervencijo. Prihodnja seja tržaškega občinskega sveta bo v četrtek ob 17.30. ■totkov, v primerjavi z letom 1948 pa za 91 odstotkov Medtem pa so se celotni stroški podjetja zvišali le za 30 odstotkov. Zaradi tega so zahteve kovinarjev po izboljšanju mezd in plač popolnoma upravičene. Za Burlom je spregovoril tajnik Delavske zbornice CG-IL Tominez. Orisal je vse dosedanje borbe in dejal, da sta obe sindikalni organizaciji kljub različnosti metod dosegli akcijeko enotnost, ki je prišla do izraza na zadnji stavki. Toda ravnateljstvo CRDA ni izpolnilo obveznosti, da bo sklicalo sestanek s predstavniki FIOM do 15. marca, da bi se tudi z njimi pogajalo o zahtevah delavcev v podjetju. Sklicalo pa je samo voditelje sindikata kovinarjev Delavike zbornice CISL, da bi z njimi razpravljalo samo o proizvodni nagradi. Delavcem je popolnoma razumljivo, da uporabljajo delodajalci takšno razbija-sko taktiko. Ne morejo pa razumeti, da pristaja na to taktiko tudi kovinarski sindikat Delavske zbornice CISL, kajti to šibi enotno fronto delavcev in ogroža njihove zahteve. Zdi se, da na pogajanjih med predstavniki kovinarjev Delavske zbornice CISL in ravnateljstva CRDA razpravljajo samo o izplačilu 10000 lir proizvodne nagrade za leto 1956 in tudi za naslednja leta. O nagradi za leto 1955 se sploh ne razpravlja, kajti zdi se, da je ravnateljstvo CRDA poetaviio kot pogoj, da se za sklenitev novega sporazuma o izplačilu 10 tisoč lir nagrade sindikat odpove lanskemu sporazumu-Razen tega pa naj bi tudi postavilo pogoj, da se sindikat odpove zvišanju proizvodne nagrade za prihodnja leta, ne glede na to, kakšen bo indeks proizvodnje. Potemtakem ne bi ravnateljstvo priznalo niti lire poviška te nagrade, pa čeprav bi se proizvodnja v prihodnjih letih zvišala za 50 odrtotkov. Delavci odločno odklanjajo takšen sistem pogajanj, ker vedo, da tudi vsota teh 10-000 lir nagrade ni nikak dar ravnateljstva, marveč sad njihove vztrajne borbe. Sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL ne bi smel pri teh pogajanjih upoštevati prestižnih razlogov, marveč bi se moral zavedati, da gre za interese 14.000 delavcev in nameščencev. Zato je Tominez tudi predlagal napoved protestne stavke v ladjedelnici Sv. Marka, kar so vsi navzoči delavci navdušeno sprejeli. Po zborovanju so člani tovarniškega odbora Sv Marka skupno z nekaterimi delavci nesli na ravnateljstvo CRDA resolucijo, ki so jo delavci izglasovali na zborovanju. V resoluciji protestirajo proti ravnateljstvu zaradi ločenih pogajanj in obsojajo odkrito kršitev sporazuma o delovanju tovarniških odborov. Pogajanja se namreč tičejo vsega delavstva; zato se jih morajo tudi udeleževati vri njegovi predstavniki. Proti fašistom ustavljen postopek Kdaj pa bo pravosodni minister zahteval iz vajanje člena 6 londonskega memoranduma? Zaradi polemike, ki so jo sprožili tukajšnji reakcionarni časopisi glede namena sodne oblasti, da dokončno uredi tudi vprašanje prijav vloženih pred 10 leti, smo včeraj prejeli od predstavnika državnega pravdništva sledeče uradno obvestilo; »P zvezi z vestmi, da državno pravd ništvo pri tržaškem prizivnem sodišču ponovno proučuje nekatere prijave, ki jih ]e vložila Sloven-sko-italijanska antifašistična unija, se pojasnjuje, da gre za postopke, ki jih je prekinila s svojim sklepom ZVU in ki jih je bilo. treba urediti po predpisih kazenskega postopnika. V številnih primerih je bilo sklenjeno, da se zaradi jasne neutemeljenosti tožbe arhivirajo. Za druge pa pravosodni minister ni zahteval u-vedbe postopka. Zahteva ministra bi bila potrebna za kazenski postopek, ker gre za dejanja izvršena na ozemlju, na katerem je italijanska vr-hovnost ugasnila na podlagi mirovne pogodbe. Minister pa je menil, da ni potrebno u-vesti teh postopkov, ker so bile prijave vložene pred 10 leti na nejasen način in kot posledica izrednega političnega položaja tiste dobe in ker bi se morale zadevne preiskave vršiti na ozemlju, ki ne spada več pod italijansko vr-hovnost.s « » # To je uradno poročilo, s katerim je sodna oblast dokončno potrdila, da tožbe ne bodo imele nobenih posledic. Z odgovorom pravosodnega ministra je bila zadeva spravljena z dnevnega reda. V zvezi z gornjim pismom pa tržaško javno mnenje zlasti pa vse antifašiste zanima ali bo pravosodni minister poslal še kako pismo tukajšnjemu državnemu pravdništvu in sicer z navodili izvajanja Londonskega sporazuma v zvezi s tistimi točkami in členi, ki se tičejo deiovanja sodne oblasti. Tako pismo ni samo zaželeno, temveč tudi nujno potrebno, ker so n. pr. nekateri, kot Skedenjci in drugi, že leto dni v zaporu, pa čeprav bi morali na podlagi v Londonu podpisane Spomenice o soglasju prekiniti vsakršen sodni postopek proti njim. poškodbam V • noči med ponedeljkom in torkom je na I. kirurškem oddelku zaradi nastalih komplikacij podlegel poškodbam 23-letni Gian Maria Brada-schia iz Ul. C. Marzio, ki se je nekaj ur prej med vožnjo z bratovim motornim kolesom, kjer je sedel ng dru- gem sedežu, ponesrečil pri tr- čenju v avto 51-letnega Giu-seppa Godine iz Vicolo del-le Ville. Njegovega 21-letnega brata Pierluigija, ki je motor vozil, so sprejeli na ortopedskem oddelku in kaže, da ga bodo morali danes operirati- Zadnja pot M. Samsa Včeraj popoldne s-o v sprem stvu številnih znancev in delovnih tovarišev iz livarne llva spremili 48-letnega Martina Samso, ki je stanoval v Ul. Giustiniano, k zadnjemu počitku. Pred krsto, katero so nosili delavci iz llva, kjer je Samsa v nedeljo jV jutranjih urah našel tragično smrt v zapuščeni cevi, so nosili številne vence, za njo pa so stopali užaloščena žena i< sorodniki in nato ljudje, ki so Samso poznali. V Ul. Parini so krsto s pokojnikovim truplom naložili na pogrebni avto, ki je nato nesrečno preminulega delavca odpeljal na zadnjo pot do pokopališča pri Sv. Ani. Nesreča na delu Na zahtevo sindikata oblačilne stroke nove Delavske zbornice CGIL je posebni odbor dopolnilne blagajne sklenil, da bo delavcem podjetja MA-KO v industrijskem pristanišču, ki so že nad dva meseca suspendirani z dela, priznal dopolnilno plačo. Ezcelsior. 15.00: «BeU a ca» Film z zingk* B** Fenice. 15.00: »Mac OH* Naz?onale.e 15.00: Filodrammatico. lo.uv. reke», A. MufphV« ‘-pfivitj Supercinema. '6'“3 nMna>, f" vojna majorja BeIK" Heston, J. Adams. , ^jsilO Arcobaieno. 16.00: * , ,Jori mi», J. Cagney. V .J- ^ Astra Rojan. 16.00: ^?aroll. sti», S. Haydwi, neC v £ Capitol. 16.00: ^ mu». A. Sordi. Ob al' nehaš ali nadaljuješ*- ^ Cristallo. 16.00: »R038 gu JU* P. Armendaridez v »Odnehaš alt na(*fJKt... I# Grattacielo. 16.00: «p Rolii#l!' ljubezen splahne*. »• J Lemmon. ,h. o 62" Alabarda. 16.00: J. Ar&^foO: V&gSt M. Vlad.v, M. M astro ji/ dolethim Prepov. „5,. ((Odnehaš ali nadab deZert-.' Armonia. 15.00: «pet a jev», L Mac CarthV. a Ob 21.00: «Odnehaš Ijuješ«. jai*€! Aurora. 16.30: «Rde® OH ca«. J. Wayne, O. RJggi# 21.00: «Odnehaš ah 21.00: «Odnehas Garibaldi. 15.30: «To sonce«, J. Jones, j- ., pak Ob 20.45: «OdnehaŠ Ijuješ« . ijubiO1'. Ideale. 16.00: »Mlada ‘L nik Ob 21.00: »Odnehaš Ijuješ«. Impero. 16.00: «Ni tretjega«. Ob 21.00. ali nadaljuješ«. p»n-. Italia. 16.00: ((MarceHin^ 3|,(f vino«, Pablito Calvo. ^ »Odnehaš ali nrfffrf S. Marico. 16.00: «Jar*wvv & Ob 2lw J. Chandler -- . . . nehaš ali nadaW ino ob morju. 16.00: ilf Ki CJuinn, ((Odnehaš ali nadali1^ Op. Moderno. 16.00: “A^Vs kem«. Ob 21.00 «Odne’ nadaljuješ«.. vi«1 Savona. 15.30: , W. Holden. M. D- in V) Viale. 16.00: »Jel*«® grd*. id.uu. - P*•'j* sambe». F. Astaire. ■ # Ob 21.00: ((Odnehaš 31 »Ni**1 iA’ *** rt Seja izvršne komisije nove delavske zbornice Drevi ob 18. uri bo na Trgu Goldoni 3 eeja izvršne komisije Delavske zbornice CGIL. Prijave Vanoni Finančna uprava opozarja, da bo 31. marca nepreklicno zapadel rok za vlaganje davčnih prijav Vanoni. Z motorjem v kolesarko Včeraj zjutraj se je 34-let-na Vera Kristin por. Maver iz Boljunca jt- 144 peljala £■ svojim kolesom po cesti proti Domju. Ko je privozila do bombažne tovarne «Sv. Justa, je z roko naznačila spremembo smeri vožnje, a Valentin Grmek, ki je za njo vozil s skuterjem, tega ni videl ter se je zaletel v žensko, ki je padla na tla. Maverjevo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh- ‘ Razna obvestila Drugi planinski pohod SPDT skozi GUnščico. SPDT razpisuje nagradno tekmovanje po ekipah na drugem planlnskun ponodi po tradicionalni progi iz Glinščice čez Mali Kras, Botač, Jezero. Bazovico, Gornji Ključ ut Boršt v Glinščico h Kljunovemu mlinu, ki bo v nedeljo 22. aprila t. 1. Natančni pravilnik tekmovanja bo pravočasno javljen. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek, 30. marca ob 18. uri na sedežu v U). Roma 15. 00IICERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 50-letnega Franca Malalana iz Proseške ulice na Opčinah, katerega so zdravniki po ugotovitvi udarca na desni ličnici in lažjega zastrupljenja z gorilnim plinom pridržali s prognozo okrevanja v 2 dneh na opazovalnem oddelku. Malalan je zdravnikom povedal, da mu je med popravilom plinske napeljave v Železniški ulici na Opčinah zaradi vdihavanja plina postalo flabo, zaradi česar se je zgrudil na tla in z obrazom udaril ob tlak. Zopet samomor Medtem ko je ležal njen 53-letni mož bolan v postelji, je 48-letna Sofia Perissini por. Rocco iz Ul. Broleto 22 včeraj zjutraj ob 9 30 odšla iz stanovanja na stopnišče v tretjem nadstropju, stopila na okno in nato skočila v globino. Stanovalci, ki so slišali padec ženske, so o zadevi obvestili osebje Rdečega križa in policijske agente, a zdravnik, ki je prišel na mesto, je ugotovil le, da je ženska podlegla hudim notranjim poškodbam. Kaže, da je žensko moževa bolezen precej vznemirila in tudi užalostila. zaradi česar je včeraj izrabila odsotnost sina in snahe ter prostovoljno šla v smrt. Kasneje so truplo pokojnice odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Dne 27. marca t. 1. se ie v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo ie 16 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: pomorščak Giordano Pitacco m gospodih ia Caterina Pettener. šofer Maiino Fraglaccmo in delavka Elvira Piuca. inženir Dario Rossi m gospodinja Elvia Apollonio. UMRLI SO: 68-1 etni Vittorio Riva, 83-letna Giovanna Berto-lich por. Sturnnan. 80-let.na Ca-rolina Rodaro por. Kosoven. 80-letni Tomaso Meneghello. 83-letnj Giuseppe Tomasi, 78-letni Francesco Pelos, 78-letni Riccardo Gaspero. 33-letna Angiuliana Vilhar por. Saražln, 48-letnt Martin Samsa, 57-letnl Umber-to de Mattia. 83-letna Vittoria Secoli por. Pa,lot t a, 23-le;na Glanmaria Bradaschla, 65-'etni Carlo Ernesto Tassini, 84-letni Antonio Cerabalone. 67-letm Lm-gi Toffani, 78-1 etna Angela Mir-cetita vd. Sardelli. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle. Ul. P Revoltetla 12; Depangher, Ul. S. Glusto 1; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettl. Testa d’oro. Ul, Mazzini 43; Harabaglia v BarkovDah Iri Nicoll v Skednju Ijuješ«. e--rt Vittorio Veneto. 16.J”- Rav. Ja angeli«, H. Bogart, A- ^ 21.00: ((Odnehaš a>‘ ' V C>£ Belvedere. 15.30: »hit*!.. fi/F M Ferrer. Ob 2>w' . baš ali nadaljuješ*- nas ah nadaljuj""'^. zc» Marconi. 15.30: »N^SiJa. na svetu«. G. Lollobr18 li#1 Gassman. -.-miiei” it Massimo. 16.00: <,zl0SJine5t j, ja«, M. Vi,tal,e, A. tn~lpii'kj, 21.00: ((Odnehaš ah 11 " Novo cine. 16.00: »Tri V,' in korporal«. L- * ture. Ob 21.00: nadaljuješ«. . . -nfd*' Odeon. 16.00: »Modri Dietrich. nritto1*. Radio. 16.00: «Krila K A. Todd. Ob 21.00: «Od" nadaljuješ«. ^eašnt „ Venezia. 15.30: »Ned®", j/l jev. Ob 21.00: »Odneh da,Ijuješ)). , Skedenj. 18.00: «N<>C kr, h ». SREDA, 28. h '« It* l' l’U9 ' \V 11.30 Lahki orReSt5«i«>ri: Ivanje; 12.10 Za ltUdj, ■ kaj; 12.45 V svetu |. J3^ Jugoslovanski motiv,' ke melodije Wra . i7.30 13.50 Operne arije. K< čajanka; 18.00 MO». |8; za klavir in orkeS-c^j yih dijaka mamica^ ^trau^; g: iz filmov: 19.00 Str* ,5 spiegia’, -gtr 'za; J 20 05 ^ ba; 20.00 Spori: ™,a Eulenspieg^ ud, zv.uu jjjut c. .j tei- motivi: 20.30 ZenS^#*> tuljček; 20.50 Kich,^ m Tu5 r« donska fantazija, AL in#' f violinista Karla B 3 jeJ-' Wagner: «ParsifaI»' Nokturni. Titi*'*' *' , $ 14.30 Tržaška /t sna * an*7 Ve ka; 18 45 Trite Schf&fai teli; 19.30 Opereto3 f Modest Musorgskt sejam«, o<>era v^o‘ Gia,nandrea Gava, **■ ° *’ 5.00.6.00 Spored 1 6.j0 Jt 6.00 Jutranja glaSP^8.0°.ki % za dobro jutro; /■ mrm iz Ljubljane; U-^dJU, ček: 11.35-12.10 SP« pe*V( ljane; 12.10 Ljudske j »a. Slavni solisti m 'fai politana v New .|lt, ,,, melodije do U yorku' vtt^jjj ■lodiie; utcivuijc u c/ 13.45 Glasbena 8r |j 16.00 Spored iz. LJ,6.20jii;; Ritmi in pesmi, oder v ital.: 17'20„,*>; *£ <5 zaik: 17.55 ln,termeZZ^y Spored iz Ljubija • m zvoki, izvaja S^d LL h 20.00-22.15 Spored1 jl /> 22.15 Po le Doris rert slovenske 51 meiod1) be; 23.15 Plesne n f * i,o * ‘v '* 11.00 Radijski . Kjj 35 Filmske melodije, onj0 LiV šola za višjo Rubin: Nikola ^jait&Ar 12.05 Lahek OP°‘,aJ ni spored; 12.40 ]tg) f f 13.35 Spored -• pg.-f »rodov Jugosiavhjd V';i lachfeid: Turk; (P^sAl nio" ; iiri pesnu 1 av>& ZA Hachfeld. .ka zgodovinska silt" £ y 14.35 Operetna 8‘ri/tfLjJ bavna glasba: 15-40 rfjJL terature - p;ib%.0° [f V Pastirjeva senra, (ft; ,|! ( ski simfonični kbjtek jj1/ lell ste — P",lu!g30 'V/ bena medigra; l°si0«er t’ tiček; “iiM" Del* Ar dateliev pqle.„M^pv» ‘p\l? ni zbor; 20.00 ^ '■'i-------- puccind' Giacoma ru—. j, «Gianni SC-Mcch*; J I » f,«'* 1 -ufO8 k za T »'.t, 17.30 Spored »sA Vesti; 21.00 CMne Ijuješ; 22.00 — m AVTOMOTODlES^ l>fjl l PISTON! Delav”' d rfa cilindrov. Motolu vadni, turistični, k)| t j,, kg, tovorni tr|C vpii*!!? platformo 1500. ^ nL j-n P ačh"L >’• mestni deli. pl?,ver<> ložbe, Ul. F. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE vam nu MAGAZZINI FELICE Ulica Carducci 41 - nasproti pokrite*8 Veliko izbiro: JOPIČEV - OBLEK za MOSKK ‘ji(l c1 _ HLAC-SRAJC-MAJIC in NOGAVIC po naj" Oglejte si naše izlozbe! — 3 — 28. marca 1038 Q0t>in' j v stične' 'tal,ianskega komuni-čo , Oibanja. Prevladujo- • ■ilmT' kl 1° KPl vrši ikih JI Vy. orBan'zaciji delav- “bratu 1» j daie temu pre' meti . ,zreden pomen. Razu-ni i ln oceniti ta preobrat pa)c nalo9u komunistov, am-stru,- ;' socialistov vseh m‘Hni rt UStih’ ki Se V ttran \ b' Postavljajo na nja , m°kratičnega giba- - v.' zaQovarja vključitev , množic v državo. Pred Samokritika komunistov Y de'svskem gibanju se za-®nja diskusija o «novi smeri« Tn J ‘ ifttlnernu^6^0 p0TO“d° ('en-i ditev od stalinskega dogtna-»tranke n ?nm'te^U nie0ove ] tizrna — ki ni bil v bistvu odpjr° kongresu KP nič drugega kakor abstraktno čovini Z™™ ^UZ0 V °~ P°imovanje edine socialističen, . ne dr2avg' obstoječe v svetu proti kapitalizmu — odprla pot konkretnem upoštevanju različnosti procesov, ki v raznih deželah vodijo v socialistično družbo. Kar zadeva Italijo, gre za možnost, ki vanjo verujemo, demokratične poti za uresničenje socializma, demokratične v metodah in ciljih. Parlament in aktivna udeležba, v politični m sindikalni borbi organiziranih množic: ta klasična sredstva zapadne demokracije se zde ne-le taktično, ampak v bistvu ustrezno orodje za socialistično preobrazbo naše dežele. Komunistična stranka naj se ne čudi, če pripomnimo, da to stališče zahteva dolg proces prilagojevanja in obnove, ki se šele sedaj najavlja. Mnenja smo, da je treba gledati z odkrito in globoko simpatijo na to novo razdobje; da mora vsak socialist, z mesta, ki ga zavzema v demokratičnem in delavskem gibanju, storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi S svoje strani prispeval k oblikovanju nove smeri, kot bratski tovariš, v borbah proti mnog o stranskim reakcionarnim ofenzivam, in v diskusiji za razvoj soc. ideologije■ Delavsko gibanje pa ni vse v komunistični stranki. Socialisti. so. zaradi njihove zgodovine same, ostali bliže zapad-nim in italijanskim tradicijah velikega, revolucionarnega gibanja, ki izhaja iz marksistične misli. V današnjih pogojih zadobi po tej strani večji poudarek njihova vloga m-obhodno potrebnega elementa za aktivno vključitev delavskega gibanja v državo, po drugi strani pa izgubi svoje negativne elemente akcijska enotnost s komunisti, ki se sedaj ne najavlja več v obD- V ZVEZI Z DOGODKI NA CIPRU en “menimo značilno- 2“ietlf»e slneri’ ki 3e šele na te t ’ ?* tečko razbrati, da tem .smer* v svojem urad-bučnem izrazu, poiti Posledica izkušenj ,ovjet:r:ki s° d°z°reii v hi qio komunistični stran-»Kelin.,1 ■ . torei za zunanje Mivnnlenie ■ smernic in za hran sprejemanje istih od je, l Voditeljev KPL Znano realv; 3e tako tolmačenje sa T:U'°a tiska* ki ze te- Vrečtin Uzuie zato, da zanika ri. pr-St nove politične smete mu lst0PiH na tak način k pirtt prašanju dejansko za- Mičast ’t’ da bi razumeli ttia d„ n° do9ajanje, ki zaje-hvskj e* Ves mednarodni de-gle4amln spcialistični svet. C '“»slej ternelil0 B^ob^e na stvari, je ri „ 0 značilnost nove sme- hraniee'ni’ ,da komunistične hn(an Priznava jo, da je jt ),j|00 razdobje, v katerem ***Porn P°treb71° priznati za tko l.„ e®a voditelja sovjet-i>i mun'stično stranko, da !e mogli Pitali; “rija zrna upirati pritisku in imperializma. Te !t,,anfcg m Praksa vodilne teč v xn države ne velja ijbežno n°Lem Položaju. «Ne-Oliattj _Je bdo — pravi To-da funkcija vo-''fstijjj n,ednaT0(fnega demo-cialisj;-esa’ Savskega in so-*o straM.ega g’banja prešla na nr.j n ° r°no sovjetsko; op. "Danes es moramo prizna- ti bilo prm mislim, da ne bi ttiali -fVj ae *e£a ne I51 Pr*" P* to». . ie to stališče vsaj da Olc; 'talno se spremeni. Pre-ie torej vsaj poten- °SmePr:V v smeri, da se 'etltri- °snovo omenjenim '■‘on r* Po - arn’Tn obtočbam. Ine stran- ^ ni!*.aSem mnenju je osta-ht ^onanja vodil rf°Ue izven njegovih kitile1? meja povzročil 6 >tran,°Brriatizma, diktature 'fiajifi !’ imperializma v od-lej ?Tle^ državami, poja-doPino 8° značilni za zgo- kh DnoOC'alistlčnega sveta v ,r> ki edniih desetih letih b 0 (Naj omenimo le ‘>b se odražali v kru- °cese . . Ijttciškiu S° i'h uprizorili *Par z u demokracijah in feb iu0°slavijo). Koreni- !>«no orb’ njihovo dialek- :«lci p^^uičenost (ne tzda- Socialistom, ampak ža*ntere 1 n°vih potreb proti tkr*an nim braniteljem Prj?„ so zanikali; sedaj jo Togliatti pravi tu-Pifot 'Jri ie najvažnejši e- u,Pes " sedanjem položaju?. *a!,la sn„®„,obsta3a več le ena v ,...'oja vcu ic obs)'I st>čna država, ,’b tlrJa^3 s'stem socialistič- S ni t" Nov°st kakor vi- K n0st 0e 7 tem' eto proti bloku — delitvijo sve-bani0 — jn izmeriti ^oskve in hlapce Ij^ini itr* P°men razpada t n0 in\ Prpokret se pole- C nie, »cPnn ’*er,timentalno javlja ih >aNnove osebnosti, srn,j * * IjTiPd, ,0/as,pP in njeqovih CH^nirnn t xedr° vprašanja. in °.tn*nn b°d°če perspektive ' nPtnnl.--*;«_______ i — ^hr^ega uničen demokratičnega . gibanja. gre U^iiPa, j,’]'^enia tiranskega ’l(i| ^ _ ■•m tir (i **al „ .x. ie ie sam po sebi '>x>Teiek^ka ovira za splošni J ital .socializma, t-fujn Xan!lkem delavskem y. ..1’ Icoltlcor je pod \n',eDfičak’ jP Preokret Pri' ,J«rn^.‘■“kovano in obstaja PQS de. ■ono se bo spreta "e?0rient Z r°zočaranjem ■^ehlPn*: nove smeri vre- li K'lementtaoijo. Res da Clj Pr l nov* smeri vre-Din" sPln5,las’ kakor drugod; da^ ie nf°i. Hnl'nska slika jih ^ od*,H b°li k temu, i>i ,P°sP(.* kakor da bi fii-i o nKi Nesmiselno k kti kn< ‘ "> si U' ipipTlSlo di bl se zgodilo, če •m1- ’ •Mi {(/ — Ali ni to že nekakšno preganjanje vere? — Bežite no! Ne rečem, če bi se to zgodilo v Jugoslaviji! (Iz «Pavlihe») MRZLIČNA KOLEKTIVIZACIJA KMEČKEGA GOSPODARSTVA NA KITAJSKEM Maocetung predvideva, da bo 1.1960 rešeno najtežje vprašanje socializma Sporni vprašanji: možnost zaposlitve viška delovne sile in prednost mehani' zacije pred kolektivizacijo, ali narobe ■ Neznaten odpor bogatih kmetov Nagla kolektivizacija kmetijstva je za kitajske oblasti v zadnjih mesecih prav gotovo prva naloga. Od nje — kot se zdi — je odvisen ves nadaljnji razvoj. Noben razgo-vo" s katerim koli kitajskim voditeljem ne more mimo tega vprašanja. Vsak vam bo potrpežljivo in na široko razlagal upravičenost naporov kitajskih oblasti za napredek poljedelstva. Cela vojska mladeničev in deklet iz mest na deželo, kjer navajajo kmete, da se vključijo v zadruge. Iz Pekinga je šlo na deželo kakih 100 tisoč mladeničev in deklet, ki so pred tem opravili kratek tritedenski politični tečaj. Ne smemo pa misliti, da je to začetek kolektivizacije ki- tajskega podeželja, saj se je tudi pred tem obdobjem raz-vijsla s precejšnjo naglico, ie da je bil potek bolj umirjen. Leta 1952 je bilo na Kitajskem 3.600 zadrug, ki so združevale 59.000 kmetijskih posestev. Naslednje leto jih je bilo že 15.000 z 275.000 kmetijskih posestev. Leta 1954 pa se je vključilo v zadruge že 2,300.000 kmetijskih posestev v 114-000 zadrug. Do lanskega junija so na Kitajskem imeli že 650.000 zadrug s 17,000.000 kmetijskih posestev. Po tem naglem uspehu je prišlo do kratkega zastoja in mnogi voditelji so smatrali za potrebno, da so obstoječe zadruge utrdijo, ne dovolj trdne zadruge pa razpustijo ter da b' s kolektivizacijo nadaljeva'i Pakistan nova neodvisna republika Nova ustava določa, da morajo biti zakoni v skladu s koranom = Vsi državljani so po zakonu enaki, z izjemo predsednika republike, ki mora biti musliman - V zunanji politiki se Pakistan približuje indijskemu nevtralizmu ki podrejenosti in prenosa diktatorskih metod v socialistično organizacijo, ampak kot orodje sodelovanja med enakimi, ki morejo v polni neodvisnosti izrečji svoje ocene in primerjati svoje izkušnje. Akcijska enotnost more končno danes zadobiti nov pomen, in ne biti več, kakor v ljudski fronti tz teta 194P, ustrezno sredstvo za udušitev avtonomnih in izvirnih pobud socializma v Italiji. Izhajajoč iz teh ddmnev, postanejo konkretne tudi perspektive zavezništva s katoliškimi množicami na terenu sodelovanja Proglasitev republike je dala v Pakistanu povod za navdušene manifestacije. ljudstva v vsej deželi. Res je, da ni šlo pri tem za nobeno vojaško ali revolucionarno zmago, kajti dejanska «revolucija» se je izvršila 1. 1947, ko je Združeno kraljestvo sklenilo priznati položaj aominiona tako v Indiji kot v Pakistanu. Po letu 1947 se je Velika Britanija pač morala sprijazniti z dejstvom, da se izraz «dominion» ne da več uporabljati v primeru Indije; britanski juristi pa so odpravili protislovje, ki je obstajalo med Krono —■ ki je postala simbol enotnosti Commonwealtha — in indijsko repblikansko ustavo. Indijsko republiko so proglasili leta 1950. in ta proces je rešil vprašanje enkrat za vselej. Kar zadeva Pakistan, ni bil njegov dokončni režim'do sedaj jasno določen: pričakovala se je izdelava ustave, kar pa se je vleklo več let po vseh ljudskih sil v izgradnji \ smrti Džinnaha — u'emeljite- republikanske države. Take so po našem, mnenju prve pripombe, ki jih je mn, goče s socialističnega vidika iznesti o nbvi smeri, ki nam jo odpira Togliattijevo poročilo Centralnemu komiteju KFI Njihov pomen ni toliko v ironičnem zadovoljstvu nad komunistično palinodijo.r) kolikor v zavesti večje vneme od strani vseh, kajti usoda italijanskega delavskega gibanja ni odvisna več od moči, ali spretnosti njegovih varuhov, ampak od njegove orientacijske in borbene sposobnosti. VALDO MAGNANI (Iz aRisorgimento Socialista«) *) Palinodija — pesniška zvrst, kjer pesnik prekliče neko svoje prejšnje stališče. lja pakistanske države — in uboju ministrskega, predsednika Liakata Ali Khana. Sele DACCA j, •'j k'4 ■ 3enga/s^Y^m Vzhodni Pakistan OVADUH OVRE DEL RE izključen iz odv. zbornice Pred kratkim smo v daljšem članku pisali o znanem fašističnem ovaduhu odvetniku Carlu Del Re, ki je leta 1930 za ceno 120 tisoč lir izdal kakih 60 svojih prijateljev antifašistov, ki so se n - ko~" Pr°9lasitve nove tla, * Dr,50 . ,)x,‘ dozoreli Vi sm° uSV* Kar se txie U- |{j prasanje načeli, na K Viljemi "»litii neniQjh petimie bil tnožen, ie 'pti. in se izpo- neu n> ideološki in urnosti zarad1 heV* o»ami/e bi!o ted°1 v h|| »lo mienO; K d n in v sploŠ- smo st o- rtndn sed“i. k° *' -• režam;, mora biti ® tej'1'* a tl, Th, j n absolutna skrb '•hen hila korist 1 cim i.'S Dr, TlO- M an3« v“čja m č.m etn°krnJ ?lav*k<> gibanje, “'k VL in c« napre Kg Shn ele- V knmn las. V komaj »a Pri*!'- ie “n> da je osvolo- V Beli krajini v Sloveniji. se kmetje že zdavnaj ukvarjajo z barvanjem velikonočnih pirhov, ali, kot jim sami pravijo, pisanic, ki jih barvajo na roko in s posebnim postopkom. Tržaška knjigarna je nabavila večjo količino teh originalnih pirhov in jih prodaja po izredno nizki ceni PO 100 LIR KOS v gibanju «Giustizia e liber-ta,> borili proti fašizmu. Vsa njegova izdajalska dejavnost je prišla na dan letos 2. januarja, ko je izšla knjiga, ki jo je napisal prof Ernesto Rossi in ki nosi naslov «Una spia del regime«. V tej knji- gi je Rossi po arhivu bivše OVRE dokumentarično prikazal vso izdajalsko dejavnost odv- Carla Del Re, Takoj po vojni je bil sicer Carlo Del Re izključen iz advokatske zbornice z motivacijo, da je bil odlikovanec fašističnega odlikovanja «sciar-pa littorioi). Zaradi znanih blagih postopkov proti takim epurirancem pa je bil Del Re ponovno vpisan v zbornico in bi bil svoje poklicno; delo nadaljeval, da ni prišla z Ros-sijevo knjigo na dan vsa njegova podla dejavnost. Advokatska zbornica v Rimu je namreč njegov primer proučila in na temelju podatkov iz omenjene knjige izključila Carla Del Re iz advokatske zbornice z motivacijo, v kateri pravi, da je bil 'odvetnik Del Re po lastnem priznanju zaupnik policije, kateri je dal potrebna poročila za aretacijo in obsodbo svojih bivših prijateljev. Ker je s tem Del Re izdal — pravi motivacijo — tuje zaupanje in ker to nikakor ne more soglašati s poklicem, ki ga opravlja, ga zbornica izključuje Po najnovejših vesteh 'e Del Re tpžil Rossija zaradi pisanja, da je izdal svoje tovariše in prof Piera Calnman-dreia, ker je kot prvi pisal o tem v reviji «11 Pontea. v teh poslednjih letih, bolje mesecih, so.se pakistanski voditelji znašli: razpustili so prejšnjo neučinkovito ustavodajno skupščino in pokrajinske zakonodajne skupščine so junija 1655 izvolile novo u-■stavodajno skupščino. Nova skupščina se je vrgla na delo in osnutek ustave so sprejeli prejšnji mesec. Med tem je Karačiju uspelo premagati provincialne težnje v za-padnih predelih države in jih povsem vključiti v državno skupnost. Dosegli so kompromis med tradicionalisti in modernisti: Pakistan je sedaj i-slamska republika in zakonodajalec bo moral izdajati zakone v skladu s Koranom. Pri tem pa ne bo obstajal svet verskih dostojanstvenikov, ki bi ugotavljal to skladnost, kakor je bila predlagala prejšnja ustavodajna skupščina. Neka težTcoča pa vendarle obstaja glede tega, kar zadeva Bengalijo, kjer živi močna, manjšina hinduistične veroizpovedi, in kjer opozicija ni zadovoljna z novo ustavo, kljub temu. da le-ta proglas^ popolno enakost vseh državljanov pred zakonom, izvzemši to. kar se nanaša na izvolitev predsedmka republike, ki mora biti musliman. Ostaja odprto tudi vprašanje, če bodo prihodnjo skupščino izvolili na temelju enotnega volilnega zbora ali ločenega po veroizpovedi. Dinamičnost, ki so jo sedanji pakistanski voditelji vnesli v notranje politično življenje, se odraža tudi na zunanjepolitičnem področju. Pakistan se je s svojim stališčem v precejšnji meri približeval indijskemu nevtralizmu. Na manil-ski konferenci — ko je šlo za ustanovitev tihomorskega atlantskega pakta med Veliko Britanijo, ZDA, Francijo, Avstralijo in nekaterimi drugimi azijskimi državami — je Pakistan podpisal ta vojaški paki s pridržkom. Zbližanje med ZDA in Pakistanom se je ublažilo že prej s sklenitvijo tur-ško-pakistanske pogodbe (ki jo je Washington napovedal m ki je bila zametek bodočega bagdadskega pakta) in s sporazumom o vzajemni pomoči med Pakistanom in ZDA. Znano je, da je bil tak razvoj pakistanske zunanje politike odločilen činitelj pri znižanju Indije s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Toda zaporedje ameriških neuspehov s tem še ni končano. Sovjetska zveza je po- slala Mikojana na proslavo republike, ki je v Karačiju napil «krepitvi pakistanske neodvisnosti«, medtem ko so «Izvestija» napovedale, da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi Pakistanu gospodarska in celo «atomsKO» pomoč, brez kakršnih koli protiuslug. Vse- kakor gre za moskovski od-1 tem, da se via faeti premostili govor na nedavna zagotovila | jo ovire, ki stoje na poti poglabljanju odnošajev med narodi, in da se postopno ustvarijo ustrezni pogoji za to, da se nevarne blokovske vojaške organizacije spravijo v ropotarnico. In tudi politika mlade pakistanske republike pomeni učinkovit prispevek k temu človekoljubnemu cilju. ameriškega zunanjega ministra Dullesa. ki je v New-Delhiju in Djakarti izjavil, da ameriška pomoč ni podrejena obstoju vojaškega zavezništva. Nedvomno gre za pozitiven mecmarodni razvoj, ki gre za Quettd «* Ouada PAKISTAN K AR ACM w w Posebnost Pakistana je v tem, da je njegovo ozemlje lečeno na dva dela: Večji del (gornja karta) je na severozapadni strani, drugi, manjši del pa na vzhodni strani Indije zdi, da kmet ne bo mogel »z zemlje iztisniti več. Ker je kitajski kmet izredno marljiv, se pridelek veča, vendar se hkrati veča tudi uporaba delovne sile, se pravi, da je učinek dela manjši, Kljub temu 80 odst. zadrug pridela danes več in komaj 10 odst. zadrug je svoj pridelek v razmerju s prejšnji pridelkom zmanjšalo. Hkrati pa je tudi res, da dela kitajski kmet na leto komaj 120 dni. Zato skušajo oblasti poseči vmes, da bi podaljšali kmečko delovno obdobje na 250 ali celo 300 dni na leto. Predvsem gre to povečanje na račun javnih namakalnih del. V zadrugi Tatjing blizu Cančunga so kmetje s kolektivnim delom spremenili 1000 muov močvirja v krasna rižna polja. Poleg tega so z drevoredom zaščitili vas pred peskom. V pokrajini Kirin so zadružniki s kanali napeljali vodo na polja in s tem pridobili 160.000 ha obdelovalne zemlje in povečali pridelek za 3000 kg riža na ha. Država skuša uvesti v posameznih predelih tudi 3 žetve na leto, tako da bi do konca prihodnjega leta pridelali že po 400 kg riža na onem muu To se pravi, da bi pridelek povečali za dvakrat. Zelo zapleteno pa je vprašanje mehanizacije. Vsa dosedanja preobrazba poljedelstva je šla na račun večje uporabe fizične sile brez najosnovnejših tehničnih pripomočkov. Posamezni voditelji so predvidevali najprej mehanizacijo in nato kolektivizacijo podeželja. drugi pa so dokazovali, da šele zadruge ustvarjajo potrebo J30 strojih. To se pravi, najprej zadruge, nato stroje. Pi dosedanjih ocenah bo poljedelstvo mehanizirano šele po 15—20 letih. Za sedaj naj lesene pluge zamenjajo železni plugi, in še to je mnogo, kajti dežela potrebuje ? milijona plugov, inlustrija pa jih mhko nudi šele 400.000. St 10 ji pa bodo prav gotovo močno vplivali na povečanje vuka delovne sile na deželi, ki se bo povečal še na račun povečanja prebivalstva. Težko je zato predvidevati, ali bodo sistem namakanja suhih predelov in druga podobna dela mogia sprejeti vse te viške toda prav gotovo da 34 milijonov ha nove obdelovalne zemlje, ki je bo dalo po-edželje v nekaj letih, bo dalo dr-ia in kruha mnogim milijonom delovnih rok. Ldini odpor proti tem u-krepom kitajske vlade prihaja — kar je povsem razumljivo — od bogatih kmetov, medtem ko se srednji in mali kmetje radi vključujejo v zadruge, ki jim zagotavljajo lažje in bolj gotovo življenje tudi v primeru vremenskih nezgod. Vsekakor pa se Ki- pozneje. Junija lani pa je Maocetung to gledišče ovrgel, ker da ne jemlje v poštev revolucionarnega poleta na podeželju in možnosti kitajske komunistične part,ije. Kitajski kmet se je desetletja boril' proti fevdalizmu in kapitalistični oblasti, proti veleposestnikom in tujcem. Ne sme se namreč pozabiti, da ie 90 odst. kitajskih kmetov v bivši Kitajski imelo komaj 30 odst. zemlje. Za veleposestniško žemljo, ki so jo kmetje jemali v najem, pa so morah dajati 57 odst. pridelka. Ce so torej kmetje obdelovali tujo zemljo, čemu bi ne obaelovali svoje. Poleg tega jim je država dala 700 muov zemlje (15 muov 1 ha). Zato so kmetje prepričani, da bodo v zadrugah živeli bolje. Posamezna kmetijska posestva, ki imajo komaj nekaj muov zemlje, so preveč siromašna in nimajo izgledov za napredek. Taka posestva ne morejo rediti ’ živine, še manj pa si lahko nabavijo stroje, ki jih na tako majhnem koščku zemlje ne morejo niti uporabljati. Kmetje so se že prej zdru-že'ali, da bi si med seboj pomagali. V času osvobodilne vojne pa so osnovali delovne brigade za obdelovanje zemlje. Po zmagi revolucije so se te brigade pomnožile, nakar se je začelo z Ustanavljanjem polsocialističnih zadrug, pri čemer je zemlja, ki se je skupno obdelovala in inventar o-stal last kmeta, kateremu je zadruga izplačevala določeno rento. Po Maocetungovem članku pa je nastalo mrzlično ustanavljanje novih zadrug. Prvotno je bilo mišljeno, da bo v letu “1955 osnovanih milijo*1 zadrug, po objavi . članka pa je bil Sprejet načrt za 1,300.000 zadrug. Toda že v decembru *lani je bilo osnovanih l,4t)0.000 zadrug z. več kot 50 milijoni kmetijskih posestev. Po načrtu se bo Kolektivizacija podeželja zaključila leta 1960, toda želo verjetno je, da se bo to doseglo že prihodnje - leto.' "Ze-jlanske jeseni je bilo v pokrajini Kirin organiziranih v zadrugah več kot 70 odst. domačij. Podobna je tudi v drugih pokrajinah Pristopanje v zadruge je povsem prostovoljno. Izredno nagla kolektivizacija podeže lja je pogojena v splošnih gospodarskih razmerah dežele. Industrializacija je pritegnila s podeželja mnogo ijudi. Te množice notrebuiejo ve.; hra-ne Industrija potrebuje tudi več surovin. Navadna kooperacija bo dala torej več žita. kmetje bodo za žito dobili več. S' tem pa še ne bo rešeno vprašanje viški delovno, sile na jjodeželju. Pomanjka-i nje obdelovalne površine je na Kitajskem eno najbolj pe- j tajska bori še s težkimi vpra- rečih vprašanj, ki ga kitajski I sanji, ki prihajajo do izraza kmet skuša omiliti s tem. da pri uvajanju socializma v za- se izredno marljivo loteva vsakega poljskega dela tako. da so njihova polja pravi vrtovi, in na prvi pogled se nariorov. ostali deželi in zato bi bilo preveč tvegano že danes govoriti o končnem uspehu teh Verjetno ni o nobenem od- ZGODOVtMSH! DOGODKI IZ LEJA 1918 GLEDAM V m71 LOČI protidržavni akt in to kljub prtem vprašanju jugoslovanskega zgodovinopisja iz razdobja med dvema vojnana toliko potvorb in izmišljotin, kolikor o vprašanju ustanovitve Jugoslavije 1. .1918. Jugoslovanski meščanski zgodovinarji so se tega dela zgodovine lotili v najboljšem primeru pristransko in si s tem skušali pridobiti naklonjenost dinastije, vladajočih „jUg0siavije», ampak razširje- Je bil dr. Anton Korošec zares proti Avstro-Ogrski? Nocojšnji program ••Odnehaš ali nadaljuješ« Na nocojšnjem programu televizijske oddaje, ki nosi naslov «Odnehaš ali nadaljuješ* bodo na vrsti sledeči novi tekmovalci: 28-letni Mario Villa lz Vercelll-ja, ki si je izbral kot predmet atletiko, 34-letni Vincenzo Leonardo iz Rima, ki si je izbral za predmet jazz glasbo, 22-letni Fellce Scipioni iz Val-lentana pri Viterbu, ki si je izbral za predmet Italijansko literaturo. 46-letni Mario Arborini iz Milana, ki sl je izbral za predmet zemljepisje. Nadalje bodo nocoj ponovno poizkušali srečo: Anna Maria Boggio lz Turina s svojim kuharskim znanjem, Milančan Giuseppe Benelli s temo revije — Oba tekmujeta za 640.000 lir. Za 1.280.000 lir bosta tekmovala 2e znana: Milančanka Adelž Gallotti o kinu in beneški prometni stražnik Giovanni Scarpa, ki si je izbral rimsko zgodovino. Za najvišjo nagrado 5.120.000 lir pa bo tekmovala znana Paola Bolognanl lz Pordenona, ki se je že izkazala s svojim* znanjem zgodovine nogometa. strank ali vodilnih oseb. Vsi jugoslovanski meščanski politiki, ki so delovali v času prve svetovne vojne, so kar čez noč postali veliki, brezkompromisni borci proti Avstriji in Habsburžanom in pro-‘i centralnim silam ter vneti poborniki jugoslovanskega zedinjenja. Ce pa je prišlo kdaj pozneje do odkritja kake neprijetne strani iz njihove »zgodovinske dejavnosti« se ie skušalo to prikriti, ali zagovarjati kot taktično potezo. Zato je ostalo marsikaj prikritega kot na primer vloga dr. Antona Korošca, kot predsednika »Jugoslovanskega kluba v dunajskem cesarskem svetu« in v «Narodnem svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov« v Zagrebu do razpada Avstro-Ogrske, V glavnem so se poudarjale njegove jugoslovanske izjave iz leta 1917 in 1918. medtem ko se je vse ostalo prikrivalo. Treba si je najprej zapomniti sledeče: Kljub vsem izjavam ni antanta nikoli dejansko hotela razpada Avstro-Ogrske in potemtakem niti rešitve jugoslovanskega vprašanja izven okvira avstroogr-ske monarhije: Carska Rusija je 1917 poudarjala potrebe, da se delitev Avstrije odloži za 20 do 30 let, Italija je računala s teritorialnim zmanjšanjem Avstrije in s tem, da bi izrinila tekmeca z Jadrana v skladu s sklepi londonskega sporazuma iz leta 1915, ki prav tako ni predvideval no Srbijo z izhodom na morje. Vladajoči krogi Francije in Anglije in predvsem slednje niso imeli v načrtu razpada podonavskega cesarstva, medtem ko je bil predsednik Wilson — v nasprotju z vsemi jugoslovanskimi zgrešenimi predpostavkami — vse do konca v odnosih z Avstro-Og-sko najbolj dosleden. Bil je prepiračn, da bo Avstro-Ogr-sko na lep način vendarle pripravil do tega, da opusti zvezo z Nemčijo in sklene separaten mir. Vsi tajni stiki antante z dunajskim dvorom in avstro-ogrsko diplomacijo v času vojne — od poizkusa Sixta Buibonskega, nadalje razgovora med Smutsom in Mens-dovffom in dopisovanjem med \Vilsonom in cesarjem Karlom ter preko madridskega dvora do razgovorov med Lemmarschom in Herronom in akcijo grofa Andrassyja v Švici — so se razvijali na tej avstrofilski in v odnosu do Avstro-Ogrske konservativni pc dlagi. Cesar Karel je to dobro vedel in dunajski uradni krogi do konca — celo v novembrskih dneh 1918! — niso hoteli verjeti da je plaz dogodkov močnejši od te zavezniške podlage za razgovore. Karel je vedel tudi to, da obstaja v monarhiji tudi ((jugoslovansko vprašanje«. Njegov bližnji sodelavec grof Poltzer — Hoditz pravi, ria mu je Karel sredi maja 1917. leta razlagal sledeči program: Treba je pritegniti Slovane v monarhiji k sodelovanju, in to tako, da se jim dokaže, da obstaja trden sklep, da se reši « jugoslovansko vprašanje« (seveda v okviru A-O), da se zamenja dualistična ureditev države in uresniči načelo avtonomij. Klerikalci Avstro-Ogrske so bili izrazito dvorska stranka in zato so bili taki tudi klerikalcu v Sloveniji pod vodstvom I. Šušteršiča in A. Korošca. In vprav Korošec je bi’, ta, ki je 19. januarja 1917 kot predsednik «Hrvaško-slo-venskega kluba« poslal pismo avstroogrskemu ministru za zunanje zadeve grofu Czer-ninu. v katerem je v imenu hrvatsko-slovenskega ljudstva ki naj bi ga predstavljal klub, prepričeval Czernija, da je hinavska izjava antante glede osvohoditve avstrijskih Slovanov v noti, ki je bila poslana Wilsonu, vzbudila v vrstah južnih Slovanov samo občutek ogorčenja, ker da je naše hrvaško-slovensko ljudstvo, danes kot vedno, odločeno, da do smrti ostane zvesto in predano monarhiji in dvoru Habsburžanov. Šušteršič omenja v svojih spominih, da mu Je predsednik avstrijske vlade Clan-Martinitz to Koroščevo pismo pokazal in ga prosil, naj tudi on napiše pismo (V/ilsonu) in naj v njem v imenu stranke izjavi in protestira proti vestem da se hoče Slovence ločiti od Avstrije, kar je on tudi storil. kasnejšemu razvoju in osebnim dobrim namenom in pro-tidržavnosti posameznih njegovih članov (Budisavljevič, Drinkovič, Krstelj in drugi). Medtem je novi avstrijski predsednik vlade Hussarek poskušal pomirjevalno politiko. F. Funder opisuje v svo-——i’h spominih, kako mu je Hussarek ob koncu avgusta Na tej liniji je tudi . tunaj-, 1919 zaupal, da mu je kot ska deklaracija« novega Jugoslovanskega kluba pod pred-sednistvom A. Korošca, v kateri se zagovarja rešitev, jugoslovanskega vprašanja v okviru A-O. Zaradi splošnega razvoja dogodkov je prišlo v , Avstro-Ogrski do posameznih akcij, dogovorov in političnih sestankov. Med ostalimi političnimi delavci, katerih načrti so bili prav gotovo različni, ;e bil tudi Korošec. Skof Jeglič omenja v svojem dnevniku, da je bil 28. februarja 1918 v avdienci pri cesarju in da mu je Karel, govoreč o jugoslovanskem vprašanju, rekel, da je ((gibanje popolnoma dovoljeno, samo da mora biti pa-trictično in avstrijsko«. Na sestankih v Zagrebu 2. in 3 marca je sodeloval tudi Korošec- Udeleženci sestanka so se ob koncu sporazumeli, da je nujna »koncentracija« vseh stiank in skupin, ki zahtevajo svojo narodno neodvisnost in skupno državo SHS% Koro-še_- je bil ob tem zelo -rezerviran (Korač). Zanimivo ie tud: to, da .ie bil dan pred odhodom v Zagreb v avdienci pri Karlu in da ni svoje zveze z dvorom prekinil vse do zlema. Ko se je z zamudo končno začelo v Zagrebu z ustanavljanjem ((Narodnega sveta SHS«, je bil Korošec kot Slovenec kompromisno izvoljen za predsednika. Toda »udi ta ustanovitev narodnega sveta sama po sebi ni mii istrskemu predsedniku najvažnejša naloga, da «potegne za vžigalnik«, iz jugoslovanskega eksploziva, medtem ko J. Redlich v svojem ((političnem dnevniku« omenja sledeči program Hussareka in dvorskih lakajev; «Narodi naj se nacionalno konstituirajo, noto pa naj pod vodstvom vlade določijo to, kar je skujr-nega«. Koroščeva politika v teh dneh pa v praksi ni bila v nasprotju s takim programom, le da poudarek ni bil Več na vprašanju »okvira«, ampak na potrebi, da se z usi anovitvijo' sveta ustvari ver til in prepreči ((boljševizem« v A-O. Korošec je pred svojim potovanjem v Švico na razgovore s predsedniki ((Jugoslovanskega odbora« in srbske vlade, razgovarjal z avstrijskim ministrom policije Gay-gerjem in n šefom avstroogr-ske obveščevalne službe Ron-gejem o ukrepih proti čedalje večji nevarnosti neredov in boljševiške agitacije. Korošec je ob tej priliki dal Ron-geiu priporočeno pismo, našle vlljeno na Sv. Pribičevi-ča, podpredsednika narodnega sveta, ker je bi! Ronge na poti v Zagreb. To pismo je Ronge pozneje objavil v svojih spominih, Ze po teh fragmentarnih podrobnostih potemtakem lahko upravičeno odrekamo Antonu Korošcu kakršno koli mogla biti protiavstrijski m j protiavstrijsko vlogo iz 1. 1918, 28. marca KD za volitve v decembru ker razpolaga z dvoranami! Demokratične sile naj se uprejo poskusu KD, da bi preprečila svobodno volilno kampanjo . Manjše stranke ne morejo plačati po 80.000 lir za uporabo dvorane v predvolilne namene Pokrajinski odbor krščanske demokracije je izdal proglas, v katerem pravi, da so demokristjanski poslanci ter osrednje vodstvo storili potrebne korake, da bi bile volitve 23 od 25 občinskih svetov (občinska sveta Villesse in Romans sta bila izvoljena leta 1954) ter pokrajinskega sveta za vseh 25 občin istočasno, in sicer ne v maju, ampak v decembru, ko poteče mandat 13 občinskim svetom, med katerimi so Gorica, Tržič, Gradež, Gradiška in JRonke. Vprašanje dveh volilnih o-peracij, ki bi jih morali o-praviti volivci naše pokrajine (ločena izvolitev pokrajinskega in občinskih svetov) je stopilo v ospredje, ko je PSDl predlagala, naj zaradi •troskov, ki jih bodo morale utrpeti občinske in pokrajinska uprava, če ne bi bile volitve izvedene istočasno, nekatere občinske uprave podajo demisije, da s tem omogočijo novo izvolitev in prihranek javnega denarja. Tudi KPI se je zavzela za predlog, s čimer je bil podan dober vzgled, ki bi ga lahko posnemala tudi krščanska demokracija. Vendar tega nismo dočakali. Goriški župan je. bil proti demisijam ampak je pozval svetovalce, ki «nočejo več zastopati interesov svojih volivcev v ob činskem svetu, k demisijam Po njegovem mnenju bi bilo nezakonito predčasno razpuščati občinski svet. Kakor vidimo, pa za KD ni nezakonito podaljševati delovanje občinskega sveta čez čas njegovega zakonitega trajanja. Zakaj je KD sprejela predlog za istočasnost izvedbe občinskih in pokrajinskih volitev in zakaj nasprotuje temu. da bi bile volitve v maju, kot bodo po vs«j državi, na drugi strani pa se zavzema za izvedbo volitev sredi naj-hujše žime decembra letos5 Predvčerajšnjim je notranji minister Tambroni opozoril na zakon, ki predvideva, da razpišejo volitve v svojih pokrajinah prefekti, in sicer po okrožnici notranjega ministra. Notranji minister lahko ravna na lastno pobudo, mora pa upoštevati, da se morajo volitve izvršiti pred potekom mandata občinskih uprav, ki g^ je mogoče podaljšati samo s posebnim zakonom. Obenem je minister Tambroni potrdil, da je vlada najbolj naklonjena volitvam 27. maja. Po Tambronijevih izjavah je torej nemogoče odlagati t izvedbo volitev v desetih ob-čjnah, katerim zapade mandat pred Gorico, Tržičem itd ter se morajo zato v teh občinah volitve izvesti. Vztrajati pri nasprotnem, kot to dela KD, pomeni skrivati nekaj za plotom. Znano je, da so dvorane v rokah KD ali pa v rokah zasebnikov, ki zahtevajo tudi do 80 tisoč lir za • eno zborovanje. Brez dvoran si volilne kampanje pozimi ne moremo zamisliti, kajti ljudje se ne bi udeleževali zborovanj na prostem. V takem letnem času bi samo KD s t-vojimi ogromnimi sredstvi lahko izvedla dobro propagando. To je glavni razlog, ki je KD privedel do absurdnega predloga. Temu predlogu se morajo vse stranke odločno upreti ter zahtevati od Rima in prefekture, naj naša pokrajina ne predstavlja izjeme; volitve v naši pokrajini naj bodo 27. maja, ker bo tako na demokratičen način omogočeno vsem strankam javno zastopati svoja načela. novi odnosi med tukajšnjima sosedoma niso všeč. Pellov namestnik na včerajšnjem zborovanju, podtajnik Bovetti je podrobno analiziral iredentistično vlogo Gorice skupno s Trstom in Trentom v zadnjih 50 letih italijanske zgodovine. Njegov govor je bil bolj umirjen, kljub temu pa je imel nekaj besed, ki jih ne bi bilo mogoče dvoumno tolmačiti, zlasti ne, če imamo pred očmi županove besede, da je podtajnik Pellov prijatelj. Tudi zanj se je zgodovina odnosov med tukajšnjima sosedoma ustavila v letu 1953. To je v letu hladne vojni in slabih odnosov Kolike važnosti bi bil njegov govor, ko bi rekel vsaj nekaj v prid mednarodnega pr"ateljstva in sodelovanja, razumevanja med narodi, ki jim je usojeno živeti pod eno streho. Za naše kraje bi bile take izjave izredno pomembne. lije na lir za nakup raznega materiala za vzdrževanje tla kevanih cest ter strošek znesku 170.000 lir za nadalj nje ojačen je cestne razsvetlja-ve vzdolž Ul. Italico Brass in Ul Scodnik, kjer bodo namestili še 7 žarnic. Ob koncu je odbor proučil še načrt za razširitev ceste za 4 metre na vogalu med Ul. Duca d'Aosta in Ul. V- Veneto. Odbornik so se z načrtom strinjali. Poletni umik trgovin Seja občinskega odbora Na ponedeljski seji občinskega odbora, kateri je predsedoval župan, so odborniki proučevali in odobrili vrsto vpiašanj, ki so bila na dnevnem redu. Najprej je župan poročal o vprašanju ONAIR, o čemer poročamo na drugem mestu. Sledila je razprava o raznih ukrepih, pri katerih so odborniki odobrili plačilo 6 mPiionov lir civilni bolnišnici za oskrbo občinskih revežev v dvomesečju november-december 1955; strošek 1 mi- Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bo v ne-de jo 1. aprila stopil v velj vi poletni urnik trgovin. Urnik bo v veljavi v vseh občinah goriške pokrajine razen občine Gradež, in to vse do 30- septembra t. I. Pekarne; od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekar-ne; od 6.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30; trgovine jest vin in drogerije; od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8. do 12.3Q in od 16. do 19.30; cvetličarne; od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; o-stale trgovine: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; slaščičarne brez pooblastila javne varnosti; od 7.30 do 22.30, Urnik pokritih in odkritih trgov predpisujejo občine. Urnik mesnic; ponedeljek — ves dan zaprto; torek, sreda četrtek in petek; od 6.30 do 13. ure; sobota in dan pred prazniki; od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure; nedelja: od 6.30 do 11. ure. SINDIKALNO ZBOROVANJE V ČEDADU Včerajšnja proslava v Gorici Za goriške šoviniste se je zgodovina ustavila 1953. leta V okviru včerajšnjih proslav obletnice manifestacij 26. marca 1946, je otvoril zborovanje na Trgu 27. marca župan dr. Bernardis, ki je dejal, da je namesto Pelle prišel k nam za vladno predstavništvo podtajnik za o-brambo Bovetti, osebni Pel-iov prijatelj, ki je bil leta 1953 v Gorici, ko je namreč takratni predsednik vlade Pel-la vodil proti sosedni državi tako avanturistično politiko. Glavni govornik je bil bivši član odbora CLn odv. Bles. sich, ki je izgovoril dosti patriotskih gesel in še več besed, ki kažejo na njegovo in ne samo njegovo (bil je u-radni govornik) nepomirljivo sovraštvo do sosedne Jugoslavije Jedro njegovega govora so bili dogodki, ki so razdvajali obe državi. Zanj se je zgodovina ustavila v vročem letu 1953 Pozneje naj bi se nič več ne zgodilo, vsaj nič takega, kai bi bilo ljudem njegovega kova pogodu. Zaradi tega Z zaporo kamnoloma v Skrilah ostalo brez zaslužka 160 delavcev V nedeljo je bilo v Čedadu trgovine ves dan zaprte; javno zborovanje, ki sta ga organizirali tajništvi CGIL 'n CISL za Nadiško dolino, zaradi namere «Italcementi», da zapre in demolira kamnolom v Skrilah, kjer je zaposlenih 160 delavcev iz Nadiške doline predvsem iz šentlenardske občine. Na zborovanju so poleg številnih delavcev, ki jim preti odpust, prisostvovali sindikalni zastopniki, čedadski župan ter župani občin, od koder so doma delavci, ki so bili doslej zaposleni v kamnolomu. Sindikalni predstavniki so na zborovanju povedali, da kamnolom ne deluje več in da tudi iz podjetja »Italcementi« odvažajo proizvodne naprave, kar je dokaz, da namerava »Italcementi« po. vsem prenehati s svojo dejav. nostjo v videmski pokrajini. Oba sindikata sta predlagala naj bi se sestali s predstavniki »Italcementi« na videmski prefekturi, kjer naj bi se obvezali predstavniki podjetja, da sprejmejo odpuščene delavce na delo v kraje, kjer ima podjetje, ki je med največjimi v Italiji, še svoje podružnice. Na zborovanju je bilo govora tudi o splošnem gospodarskem stanju v Nadi-ški dolini, ki je izredno težavno kar 50 poudarili predvsem delavci, ki so se oglasili na zborovanju. Odpust 160 delavcev iz Nadiške doline pomeni nov u-da.ee gospodarstvu Beneške Slovenije, saj ni dolgo tega kar so podrli cementarno v Cemurju in je moralo desetine delavcev v emigracijo, da si zajamčijo življenjski obstoj. Z zaporo kamnoloma v Skrilah se odvzema zaslužek še novim desetinam ljudi, ki ne bodo mogli vef ostati na domači zemlji in bodo morali v tujino. Kaj bodo storile oblasti? se sprašujejo domačini. Kljub vsem hvalam o dveh milijardah lir pomoči, ki naj bi ju vlada vložila v Beneško Slovenijo prihajamo dar.es do tako žalostnega gospodarskega stanja, kakršnega prebivalci Nadiških dolin doslej še niso poznali. Podjetja se zapirajo, ljudem se odvzema delo in zaslužek. In to naj bi bila pomoč? Kadar bodo ljudje lahko ostali doma in se zaposlili v domačih podjetjih, šele potem bomo lahko govorili o izdatni in koristni pomoči Beneški Sloveniji ponedeljek, 2. aprila; v dopoldanskih urah bodo odprte le pekarne, mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne. Razbiti led! Včeraj smo javili, da je italijanska plavalna zveza sklenila povabiti v Trst na mednarodno plavalno tekmovanje tudi jugoslovanske plavalce. Ce nas spomin ne vara, bo to prvo gostovanje jugoslovanskih športnikov v Trstu v zadnjih povojnih le tih. V našem listu smo že večkrat zapisali, da bi bilo treba vprašanje športnih odnosov med Trstom in sosedno republiko premakniti iz mrtvila. Za' vse doslej do tega ni prišlo, čeprav bi bili taki odnosi koristni tudi zato, ker je ravno šport tisto področja, na katerem je v plemenitem merjenju si! najlaže najti skupni jezik, najlaže podreti zid nezaupanja in ustvariti odnose razumevanja in prijateljstva, kar je končno najvišji ideal pravega športa Resnici na ljubo je treba povedati, da je iz nekaterih športnih krogov že prišla pobuda za neko konkretno srečanje, da pa je 'ta pobuda zamrla prav zaradi ovir, ki so jih določeni krogi postavili iz vse prej kot športnih razlogov. Toda to je bila omejena iniciativa, medtem ko tisti, ki imajo v Trstu v rokah tudi vajeti športnega udejstvovanja, doslej niso ničesar storili, da bi do takih športnih srečanj prišlo. Tako smo dočakali, da so športne stike z jugoslovanskimi sosedi prej navezali športniki iz Vidma. Gorice in Tržiča in da tudi najnovejša pobuda ni prišla iz tržaških športnih krogov, temveč iz osrednjih italijanskih. Sklep italijanske plavalne zveze pozdravljamo zato predvsem v upanju, da bo pomagal razbiti led, ki ga je v Trstu ustvaril hlad šovinizma, ki žal vedri tudi v vodstvu lokalnega športnega življenja. J LIG OS LOV A IN S KO INOGOM ETINO PRVENSTVO NEDELJSKI ŠP0R1 V GORILI NOGOMET RIO DE JANEIRO, 27. — Športni organizator Jose da Gama je navezal stike z vodstvom »Torina« z namenom, da organizira v juniju turnejo torinskega moštva v Braziliji, Argentini in v Urugvaju. MADRID, 27. — Srečanje med Real Madridom in Milanom, veljavno za polfinale evropskega pokala, ki bo v Madridu 19. aprila, bo sodil Francoz Harzig. Povratno tekmo, ki bo 1. maja v Milanu pa bo sodil švicarski sodnik. Partizan sam v vodstvu Pro Gorizia-Merano 2:2 po zmagi nad Hajdukom V I. conski ligi so slovenski zastopniki zopet slabo o-pravili. Nova Gorica spet poražena na domačem igrišču BEOGRAD, 27. — V IV. po-lba. Najboljši pri Dinamu so mladanskem kolu jugoslovan-1 bil' Lipošinovič, Conč in Hor- skega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati; v Beogradu BSK - Cr-vena zvezda 1:6, Radnički -Proleter 0:2, v Mostarju Ve-lež Vojvodina 1:1, v Zagrebu Dinamo - Sarajevo 2:0, v Sarajevu Železničar - Zagreb 0:0, v Subotici Spartak-Budučnost 3:1, v Splitu Hajduk - Partizan 1:2, Presenečenj torej ni manjkalo, posebno v Beogradu in Splitu, kjer sta tako Radnički kot Hajduk zasluženo izgubila. Beograjski Radnički, ki je bil v jesenskem delu tekmovanja strah in trepet vseh moštev in je v klasifikacijski lestvici še vedno na tretjem mestu, je izgubil že drugič zaporedoma. Tokrat je moral prepustiti obe točki zadnjemu na lestvici, Proleterju iz Osijeka Proleter si je s to zmago zopet povečal izglede na rešitev. Drugo presenečenje, sicer ne tako veliko kot beograjsko je bilo v Splitu. Hajduk ej spet izgubil na lastne.n igrišču in v opravičilo se mu lahko šteje le to, da ga je premagal resnično boljši-nasprotnik — Partizan iz Beograda. Partizan je igral odlič. no in je dosegel zmago brez posebnega naprezanja. Najboljši v njegovih vrstah so bili Milutinovič, Valok in Bobek v napadu ter Zebec in Fajevič v srednji vrsti. Oba gol« je dosegel Partizan v prvem polčasu, Hajdukovci pa so znižali rezultat v drugem polčasu, ko so zaigral nekaj bolje in skušali rešiti vsaj točko. S tem porazom je Hajduk zaplaval v nevarne vode, saj ga od zadnjih dveh ločita le dve točki. Tudi izid beograjskega der-bvja med BSK in Crveno zvezdo je bil nepričakovan. Ne toliko zaradi samega poraza BSK kot zaradi njegovega obsega. Toda napad Crvene zvezde je bil tokrat izredno razpoložen in je z lahkoto dosege šest golov, od katerih pa nos’ vsaj za tri krivdo vratar BSK. Dinamo je na lastnih tleh zasluženo zmagal proti Sarajevu. Igra je bila precej gro- vat. Tudi zmaga Spartaka nad Budučnostjo je bila nesporna. Lestvica po XV.II- kolu je naslednja; Partizan 17 13 2 2 50:19 28 C. zvezda 17 10 6 1 36:14 26 Radnički 17 8 4 5 38:29 20 Dir.amo 17 8 3 6 29:30 19 Salajevo 17 8 2 7 25:30 18 Velež 17 6 5 6 29:27 17 Spertak 17 6 5 6 28:28 17 Vojvodina 17 4 8 5 33:27 16 Budučnost 17 6 3 8 26:41 15 BSK 17 5 4 8 28:34 14 Ha.iduk 17 5 3 9 30:31 13 Zeljeznič. 17 4 5 8 20:28 13 Zagreb 17 4 3 10 28:30 11 Proleter 17 5 1 11 25:57 11 Naslednje kolo nogometnega Čeprav sa gostje vodili že z dvema goloma, so domači s požrtvovalno igro rešili točko prvenstva bodo odigrali šele 8. aprila, ker bodo medtem razna moštva gostovala v inozemstvu. LJUBL.JANA, 27. — V prvi conski ligi so slovenski predstavniki zopet slabo opravili. Ljubljana je na svojem igrišču kljub dobri igri izgubila proti Splitu z 2:3, Novo Gorico pa je premagal v Novi Go:ici predzadnji Metalac z 1:3. Ostala dva slovenska predstavnika Branik in Odred sta si v derbv-srečanju v Mariboru razdelila točki. Ker je vodeča Lokomotiva dosegla proti Trešnjevki le neodločen rezultat, Šibenik pa je na tujem igrišču premagal Sege-sto. sta Lokomotiva in Šibenik z enakim številom točk na vrhu lestvice. Lestvica je naslednja: spremenila v obupno borbo za dosego gola, ki bi prinesel zmago. Merano ni namreč eki. pa, ki bi vznemirjala spanje goriškim nogometašem, a prav tako podcenjevanje je menda krivo nedeljskega polovičnega uspeha. Poleg tega pa moramo prišteti Goričanom v do-oro tudi to, da so imeli precejšnjo smolo, posebno v prvem polčasu. Goričani so pričeli z igro z vsemi dobrimi nameni, napadalna petorica je kmalu postala gospodar igrišča, a je našla pred seboj dvojni zid: tako obrambo gostov kot prečko nasprotnikovih vrat. Kar trikrat je prečka odbila ostre strele domačih napadalcev, nekaj krat pa so branilci v poslednjem trenutku ubranili svoja vrata gotovega poraza. Seveda je vse to vplivalo na moralo enih in drugih igralcev; na domačine porazno, na goste pa o-hrabrujoče. In res, v drugem polčasu so gostje v nekaj minutah uresničili to, kar se Goričanom ni posrečilo prej v tričetrt ure. V prvi in šesti minuti so zabili dva gola, ki sta vendarle zbudila iz sna goriške napadalce. Ze minuto kasneje so zabili svoj prvi gol, a so se morali nato pošteno potiti, da so dosegli izenačenje; gostje so se namreč dobro zavedali svojega izrednega položaja in so z majhnimi napadi mešali štrene go-riški ekipi. Vendarle pa niso mogli ubraniti drugega gori- mujeno, a obramba gostov se ni vdala. Sodnikov žvižg je potrdil remi. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Tomasella; Antonaz, Protto; Pischi, Bressan, Costelli; Bernard, Tosolini, Clemente, Maz. zero, Meret. Pro Gorizia je še vedno na drugem mestu s 34 točkami. V nedeljo igra v Schiu proti tamkajšnji enajsterici. . Libertos - Juventina 1:1 Ce je bilo za Pro Goriz« izenačenje bolj poraz kot r mi. je bilo izenačenje z* ver.tino pravi uspeh- L' e spada namreč med «b° Jsa* najstorice prvenstva, s ni so dosegli svoj ,v prvega polčasa. Standres« so izenačili v 15’ na . . nja Po tem golu so ni skušali na vse načine ti zmagoviti gol, a JU^ ske obramba je stala na straži. Njihov trud 1* končno tudi poplačan. ' da se Juventina v ,zad"L nekoliko popravlja.. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Lokomotiva 13 9 3 1 36:12 21iškfSa gola, ki ga je dal v 27 Šibenik 13 10 2 1 30:13 21 minuti Clemente. Preostalih Split 13 8 1 4 35:16 17 Rijeka 13 8 1 4 28:15 17 Branik 13 5 3 5 28:29 13 Ljubljana 13 3 5 5 22:24 13; Trešnjevka 13 3 5 5 22:21 11 ! Oored 13 5 2 6 23:23 11 , Segesta J 3 3 4 6 19:26 10 Kcrlovac 13 2 5 6 15:20 9 j 13 3 2 8 15:30 8 13 2 0 11 14:38 4 petnajst minut smo videli go- kini) Skedenj predvaja danes 2*. t. m. z začetkom ob lt. url Atlantic film: Noč v Benetkah mo le, da bo po tej P° 1 ,e nadaljevala. Prihodnjo ^ ljo bo sprejela na igj1?" j, Standrežu ekipo Fortitu Milj. , tuJ. V tem tržaško-goriškem mrju so ostali rezultati^ xi u ju su uauaii * nt’A0* deči: San Giovanni - -a na 4-3, Sagrado - P°nzia”‘ 2-1. Muggesana - Mossa Fortitudo - Edera 2-2, Isontf UUO “ liUCia “ -» , «0. na CRDA 2-1, Ronchi stelegrafonici 2-1, Ro0ia Cormonese 3-0. Mu«. Lestvica je naslednja: ^ gesana 31 točk. ^on. „-ni Pcnziana 29, San Giov _ 28, Edera 21, Libertas 21, l ' titudo 21, Mossa 20, Sag 20, Cormonese 18, Romans JUVENTINA 15, P°ste Sant’Anna 13, CRDA U> tina 10. predvaja danes 2t. t. m. z začetkom ob lt. uri Metro R|B,; »NOROST" Igrajo: INGRID BERGMAN, ROBERT MONTGOMERV in GEORGE SANDERS Od 21. do 22. ure televizijski prenos ■ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« Metalac N. Gorica KINOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 2t. t. m. ob 19.30 Columbia film: Z OTROKOM SO TRIJE Igrg, Robert Joung POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko po L. 4.950 7.480 10.700 in po dobite v trgovini fl- PIHTflT Trst. 01. Eiimsslica 02, lel. Uspelo predavanje o jazzu Urnik trgovin za praznike Trgovinski obrati bodo za velikonočne praznike delovali po sledečem urniku; sobota, 3'. marca; večerni urnik vseh trgovin je poljuben Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za prodajo blaga tud- za naslednji dan; nedelja, 1. aprila; izvzemši cvetličarn, ki bodo odprte od upravičeno sklepamo, da jim|8. do 13. ure, bodo vse ostale V soboto je akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« priredil predavanje o razvoju jazz-glasbe, katerega se je udeležilo precej mladih ljubiteljev te moderne glasbene zvrsti. Ze ob sami besedi jazz bi se nekateri starejši ljudje zgrozili, a mladi razumejo, da je to nekako znak moderne dobe in da je tudi to umetnost. Predavatelj je zelo nazorno in privlačno podal vso zgodovino jazza od prvih skromnih pouličnih in otroških po-skurov v New Orleansu do komercialnega uspeha te glasbene zvrsti v severnih ameriških velemestih. Slišali smo imena glavnih predstavnikov jazza in tudi njihova dela in njihova glasbila; besedam predavatelja so namreč sledile številne plošče, ki so nam pričarale tako osnovno jazz-glasbo kot moderne stvaritve. Predavatelju smo sila hvaležni za prijeten večer in želimo si še več takih zanimivih predavanj. (Nadaljevanje z 2. strani) Smrtna nesreča lovca v Tržiču Bivši občinski svetovalec se Je ponesrečil pri čiščenju lovske puške Včeraj popoldne so v A-risu pri Tržiču pokopali 62-letnega Ferruccia Conteja bivšega občinskega svetovalca iz Tržiča, ki se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil z lovsko puško. Conteja so v ponedeljek ob 9. zjutraj našli sorodniki vsega okrvavljenega v spalnici. Poleg njega je ležala njegova lovska puška. Pokojnik je bil znan kot dober lovec in zdi se, da se je ponesrečil, ko je čistil orožje. Strel ga je zadel v glavo in bil je na mestu mrtev. Pokojnik se je bil pred dvema letoma hudo ponesrečil skupno s sinom v Ronkah kjer je vlak povozil Fiat 500, v katerem sta se oba vozila. Sele po dolgem zdravljenju ponesrečenca zapustila bolnišnico. Toda Ferruccia Conteja je srečala smrt doma, ko se je nič hudega sluteč pripravljal na lov. K 1 N o CORSO. 16.00: »Vohun upor nikov«, v barvah, V. Hefling VERDI. 16.30: «Ukradli so tramvaj*. A. Fabrizi in C Campanini. CENTRALE. 17.00: «2eja ljudi«, G. Marshall; ob 21. »Od nehaš ali nadaljuješ«. VITTORIA. 17.00: »Lepa pu- stolovka«, J. Mason; ob 21. «Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00; »Zelem sal«. Volilno okrožje: TRST III Glavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozem lja občine Trst; del mestnega okraja novega mesta in predmestnih okrajev Grete, Rojana in Skorklje, in ima naslednje meje. Začne s črto, ki od proste luke veže hišo št. 26 (ki je izven) v Miramarskem drevoredu št. 36 v Ul. Strada del Friuli; teče vzdolž srednjega dela te ulice do hiše št. 10! (ki je izven); od te hiše pride po imaginarni črti do hiše št. 62 Ul. Bonomea in gre po tej ulici do št. 185 (ki je izven); nato gre po pobočju Trster.ika, in sicer nad vodnim zbiralnikom ter doseže črto, ki deli okraja Greto in Rojan v višini hiše v Ul. Ci-sternone št. 99; gre po tej črti do meje okraja Opčine; teče vzdolž te meje do potoka Rojana, od koder, po imaginarni črti, pride do Ul. Mo-reri pri hiši št. 141 (ki je izven); se nadaljuje vzdolž ozke j>oti, ki iz Ul. Moreri gre do potoka Rosana; gre mimo tega potoka 150 m navzdol do Ul. Vicolo delle Rose pri hiši št. 30 (ki je izven); gre po ozki poti, ki veže omenjeno ulico z Ul. dei Giagioli do potoka Scalze; nato gre po črti, ki loči okraj Rojan od Skorklje, do hiše št. 163 v Ul. Commerciale; se nadaljuje po ulici, ki veže to hišo s hišo št. 30 (ki je izven) v Ul. Montello; teče približno 80 m po okrožni mestni cesti in pride do hiše št. 73 v Ul. Romagna; se nadaljuje vzdolž le ulice in Ul, Ovidio in Commerciale, loči se d hiše v Ul. Besenghi št 5; leče vzdolž Ul. Vespucci, sv Marka, vzdolž dela Trga sv. Jaikoba, Ul. Industria, Giulia-ni, del Pozzo, della Guardia in Castaldi; se nadaljuje i Gre po skupni črti volilnega okrožja Trst I od ob.ili N. Sauro do stopnišča Silvano Buffa; od tega stopnišča vzdolž demarkacijske črte med okraji staro mesto. Stara Mitnica in Sv. Jakob pride do Trga Ascanio Canal; od tega se nadaljuje po Ul. Navali in Bazzoni vzdolž imaginarne črte, ki veže hišo v Ul. Nicolo de Rin št. 1 (ki je izven) s hišo v Ul. Aliče št. 2, se nadaljuje po Ul. A lic*;" Tigor, Calafai, Drevoredu Ter-za Armata in Trgu Pgomon-torio; se spušča po Šalita Prc-montorio do križišča z Ul. Belpoggio; se nadaljuje po tej ulici in po končnem delu Ul. Franca; se spušča po Ul. Gui-do Reni in se veže z Ul. Ottaviano Augusto ter se zaključi z obalo Tommaso Gul-li, Grumula in Nazario Sauro. Volilno okrožje TRST VIII Glavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnih okrajev Sv. Vid in Sv. Jakob, in ima naslednje meje. Začne z Ul. Ottaviano Augusto in se nadaljuje po pomolu F.Hi Bandiera, Riva Tra-iana. Novem pristanišču, arzenalu, ladjedelnici; se dviga vzdolž Sprehajališča sv. Andreja od točke, v kateri me-ia. ki loči okraj Sv. Vida od Carbole, seka to sprehajališče; se nadaljuje po Ul. Broletto, sv Marka, Vespucci, Navali, Montecucco, Segantini in Tiepolo do Trga Ascanio Canal; končno teče po skupni meji z volilnim okrožjem Trst VIL ki obsega črto od Trga Ascanio Canal do Ul. Ottaviano Augusto. Volilno okrožje TRST IX Glavni kraj: Trst 'Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnega okraja Sv. Jakob in predmestnega okraja Ca-rbola, ki ima naslednje meje. Začne od lesnega pristanišča; teče vzdolž demarkacijske črte. okraja Carbola in okrajev Skedenj in Sv. M M Zgornja do hiše na Istrski cesti št. 53; od tu se spušča po Ul. Battera, gre po železniški progi do Ul. Gavardo; se nadaljuje po Ul. Cancel-lieri in Mansanta; gre zopet po Istrski cesti, teče po Trgu sv. Jakoba, Ul. sv. Marka. Broletto in Sprehajališču sv. Andreja ter pride do morja vzdolž črte, ki loči ladjedelnico Sv. Marka od podjetja Gaslini ter se zaključi z delom morja, ki je pred podjetjem Gaslini in lesnim pristaniščem. Volilno okrožje: TRST X Glavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnih okrajev Stara Mitnica in Sv. Jakob, in ima naslednje meje. Začne z mejo, ki loči okraj Stara Mitnica od okraja Kja din, in sicer od Ul. dei Porta in gre po tej meji do Ul Stuparich; se nadaljuje nekaj po tej ulici in čez Ul. Petrarca se veže s hišo v Ul. Rossetti št, 3o (ki je izven); se nadaljuje po Ul. Buonar-roti in Canova do križišča z U). U. Foscolo; od te točke teče po skupni črti z volilnim okrožjem Trst V do Ul. Giu-liani; se nadaljuje vzdolž te ulice in vzdolž Ul. Industria in Ponzianino; teče po imaginarni črti, ki veže hišo v Ul. Montecchi št. 2 s hišo v Ul. Rivalto št. I; se nadalju je po Androni dei Falchi, Ul. Conti, Drevoredu D’Annunzio, Ul. Gregoretti, Trgu Perugi-no in Ul. Retronio; se nada ljuje po Ul. Conti in čez Ul. Gambini in Donadoni pride do Ul. dei Porta; teče po tej ulici do meje zgoraj imeno-novanih okrajev. Volilno okrožje TRST XI Glavni kraj: Trst (Tribunal Trst) Obsega naslednji del ozemlja občine Trst: del mestnih okrajev Stara Mitnica in Sv. Jakob in predmestnih okrajev Kjadin, Carbola, Sv. M. M. Zgornja in Ročol. in ima naslednje meje. Začne z Ul. Redi; se nadaljuje vzdolž imaginarne črte, ki po Ul Redi gre čez hišo v Kjadinu št. 134 (ki je izven) in hiše v Ul. Eremo št. 60 (ki je izven) in št. 24; se spušča po Ul. Mameli, Ana-nian in delu Ul. Revoltella; od hiše št. II v poslednji ulici se veže po imaginarni črti s hišo v Ul. Settefontane št. 7 in gre po tej ulici do št. 73; od te hiše se veže s hišo v Ul. Ghiriandaio št. 38 in nato s hišo v Drevoredu Ippodromo št. 4; gre po delu obmejne črte hipodroma in pride po imaginarni črti da hiše na Reški cesti št. 43; teče nekaj po tei ulici do hiše št. 39, od katere nato po imaginarni črti pride do hiše v Ul. Costalunga št. 66 (ki je izven), se nadaljuje vzdolž te ulice do hiše št 63 in nato po imaginarni črti pride do hiše na Istrski cesti št. 132 (ki je izven); se spušča po tej ulici do Ul. Battera; teče po Ul. Battera do železniške proge in vzdolž te proge pride do UL P,m-ziana, se nadaljuje po Ul. Gavardo, Cancellieri ih Mansanta; se dviga po Istrski cesti 'n po Trgu Pestalozzi pride do Ul. Bergamasco; teče po tej ulici in na končnem delu te ulice se po imaginarni črti veže s križiščem med Ul. Con-ti in Ul. Tesa; teče nekaj po Drevoredu D’Annunzio in vzdolž Ul. Gregoretti, Trga Perugino, Ul. Conti, Gamb-ni in Ul. dei Porta, a od tuše št, 15 poslednje ulice s* veže v Ul. Redi. nadalJžre tzdolž državne meje'„i vzdolž meje, ki loči 9 p3d"‘ zovica od Gropade in c-gi-in okraj Sv. M. Magd- gonje od okrajev LonjeL ,p col, Sv. M. Magd. Zg°r?'trs*‘ Skedenj do hiše na^ po cesti št. 132; od te hise n*; imaginarni črti pride d° ' oil v Ul. Costalunga št. ®’> r hiše št. 66 (ki je t*»* ^ tej ulici se veže tako, “ jj 'št. Ul. Campanelle pf>. h’st 3® 40 (ki je izven) s hišo „ - . ces'-’ (ki je izven), na Resk' u]jce od hiše št. 43 poslednje jj > se veže po imaginarni Ul. Veltro na meji hi5°lu teče po končnem jpp spušča po Ul. Settefom* p« od hiše št. 7 te ulice „ gi!" imaginarni črti veze v Ul. Revoltella št. U i» vzdolž te*" ulice, "ul. >» in Mameli pride do gu- mo, gre nekaj po rl}el'j0 jev Kjadin in Vrdela °rf j«=v rvjauin m * -... ere ... tonde del Boschetto, jiis* Drevoredu R. Sanzio din--- fe y št. 7; se veže z Ul. JA ^gi ). iflj po tej ulici do št. tiž ^ uef izven) in od te hiše P0-) č-ginarni črti pride d*™ Cilino; teče po končne01 Ul. S. Cilino, po Ul. U' jit>' sa do hiše št. 42 in P? h0! ginarni črti, ki ve/e 38 ,, z Ul. Docce; od hiše sl'jjod ulice hrib3 'M Calvo pride do meje aa j jd Trebče; teče po tej nekaj po meji okra) vd nja do hiše št. 193 >n ‘ jrid po imaginarni črti C Skorklje pri hiši v Vi ,fiv stagneto št. 106 (ki )a.: teče nekaj časa po, ja Skorklja pri bisi jn»r Vemielli št. 82 P°.‘m,, V>cfit črti, ki gre čez hišo l delle Rose št. 30 l”A, seJji Moreri pri hiši št. I41' ' iiirt' že s potokom Rojan okraja Opčine. Volilno okrožje TRS1*" Glavni kraj: *** (Tribunal Trst) ^ Obsega naslednji del J lja občine Trst: gged predmestna okraiaond°iS in Sv. M. Magd. bP ,, ima naslednje meJe- fjst8^. Začne prt lesnem gi .. šču; teče vzdolž in*J či okraj Skedenj^e’(g. Carbola in Sv. Joliči-nja; se nadaljuje vz° v; i«a; -u —; cv ki loči okraj Sv., gv: Spodnja od okraj® T 0njc,rf' in Magd. Zgornje m deiC>L>l se nadaljuje vzdolz 0>j cijske črte med obč" in občino Dolina ter Jtlj, Milje; se zaključi * pC^i-morja, ki od izV c„eg4 Glinščice sega do le stanišča. Cle-n 2- Vfli^-Ta odlok stopi * v V1 na dan, ko se objav nem vestniku. dr. GIOVANNI PAl> a ’9St't V Trstu, 21. mai-ck jS*r Vladni generalni k A^r OBČINSKE )N POKRAJINSKE VOLITVE NA GORIŠKEM ,