» koristi delav-»ga ljudstva. Delav-•o opravičeni do kar producira|o. Thi« paper ia devoted lo the intereeta of the working claaa. Work-#ri ara antltled to all what thev produce. ••eood-eiM* nait«r, Dac. e, IW7, »t »b* m«" offl • % i Ci, loaf o 111. u ud * i tb« Act of • Oiigr*.. of «Uroh ira ,ttV\ Office: 2146 Blue Uland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! na številko v oklepa|u-ki »e naha|a poleg vašega naalova. prilepl|e-nega «podal ali naovitku. Ako (¿41) |e številka teda) vam a prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Proel-mo. ponovita |o tako). Stcv. (No.) 240. Chicago, III., 16. aprila (April) 1912. Leto (Vol.) VIL boj za «svobodo govora na zapadu. i Diego, Cal. — Hoj, kš se bi-za svobodo govora, posta-vsak dan srditejši. Brutalnosti fljorizem. katerega se poslužu-5jiapiUli*li in njegovi hlapci ti /agovornikoiu svobodnega vora. presega že vse meje. Ta, jki svobotli reveže v nasprotna »bal. ne |> pozna v svoji ostudni ¡ji nobenega zakona, ('stavna jraneija s vol k k i,- sr je nadome Ha s krvoločno anarhijo policije posebnega " komite-ja stražar-1r". Ta komite sestoja iz naje profesionalnih pretepačev, ki z usmiljenja bijejo po nedolžnih ljudeh, ki sploh niso ničesar lagrešili. Ta tolpa smrtno sovraži vse kar je v zvezi z zavednimi delavci in zagovorniki enake svobode. Ves boj se je začel zaradi tega, ker si delavci niso pustili ineninič tebinič kratiti osebne svobode, katera je v konstituciji Z. Dr. vsakomur zajamčena. Ta opravičeni odpor pa je po-živinil in podivjal kapitaliste in njenove hlapce, ker so videli y tavednih delavcih svoje smrtne sovražnike. Zato hočejo s brutalno silo uniči vsakogar, ki se jim «tavi na pot. Vsakogar, ki se jim zdi količkaj nevaren, naložijo na avtomobil, ga neusmiljeno pretepejo ter peljejo daleč ven iz mesta. Takim irtvam prepovedo povratek v mesto pod smrtno kaznijo. Taka početja so na dnevnem redu. Več oseb je že bilo ubitih in Se več ranjenih. Veliko so jih te hijene po-■gbile za vse življenje. Položaj se :M vsakim dnem poostruje. Delavci na zapadu kar najod-ločnejše protestirajo proti takemu barbarizmu, ter poživljajo guvernerja. da naj vendar napravi mir. Razmere na zapadni obali so tako napete, tla lahko vsak čas izbruhne krvava revolucija. Poroča se. da je okrog 5«K) delavcev odpotovalo iz Los Angeles-a v San Diego na pomoč svojim bratom. NOV USPEH SODRUOA BER-GERJA. Washington. — Socialist, kon-gresnik Berger je dobil obvestilo od zveznega depart men t a za trgovino in delo, da je odlog, ki so ga izdale naselniške oblasti v Ta-coma, Wash., glede deportacije dveh ruskih političnih zločincev, razveljavljen. Revolucionarja, ki sta ušla krempljem ruske vlade iz Sibirije, se imenujeta Fitel Ka-gan in Vazilij Lačačov. Naselniške oblasti države Washington so iztlafe ukaz, da se imata omenjena dva beguna vrniti ruski vladi, ki bi jih gotovo dala usmrtiti. Berger je pa proti temu protestiral, ker naši zakoni dovoljujejo vstop političnim zločincem, kakeršna sta Kagan in Lačačov. To je že druga zmaga, ki jo je Berger dosegel v prilog ruskih političnih begunov. Zadnje poletje je izposloval vstop Teodoru Malkovu, katerega so hotele oblasti izročiti ruskim trinogom. Kagan in Lačačov sta bila obsojena v dosmrtno prognanstvo v Sibirijo. Oba sta zelo izobražena in sta privrženca Marxovih in Dawinovih idej. Nevedne in kapitalistični sistem zagovarjajoče oblasti v Tacomi so ju smatrale za anarhiste in ju zato hotele vrniti kot "nedobrodošle" tujce. Ta dva ubežnika sta se udeležila proti vladne agitacije in bila zato pregnana. ALI STE ŽE POSLALI NAROČILO ZA MAJNIŠKO IZDAJO "PROLETARCA", AKO SE NE, STORITE TO ŠE DANES. TA ŠTEVILKA MORA PRITI V AKO SLOVENSKO HIŠO. vaša DOLŽNOST JE, DA SE TO ZGODI. NA DELO! DO ZADNJE SOBOTE JE BILO NAROČENIH 2130 IZTISOV. MEZDNI BOJ AMERIŠKIH PREMOGARJEV. Indianapolis, 13. aprila. Splošno glasovanje premogarjev v ozemlju mehkega premoga je končano. Sicer uspeh še ni znan, a vsi uradniki United Mine Workers ot A. organizacije upajo, da bo večina premogarjev za sprejem pogojev, ki jilt je organizacija izvojevala. Izid glasovanja bo znam šele sredi prihodnjega tedna. Philadelphia, Pa., 13. aprila.— Pogajanja, ki so se pričela 10. t. m. med premogovnimi podjetniki in zastopniki premogarjev trdih premogovišč, se nadaljujejo, a tlo danes se ni doseglo še ni-kakega sporazumi jen ja. Zahteve premogarjev so: Enoletna delovna pogodba; oiemurni delavnik; pripoznanje unije, ugodnejše in hitrejše metode za poravnanje pravičnih naaproatev, in 20 odstotno zvišanje plač. V teh pogajanjih je zainteresiranih okrog 200.000 premogarjev. Soc. mayor izključen iz stranke. Lorain. O. — Tukajšnja socialistična organizacija «je zahtevala, da mayor T. W. Pipe, ki je bil iz voljen na socialističnem tiketu, odloži županske posle. Ker pa tega ni hotel storiti, je organizacija sama poslala odpoved v občinski svet. « Pape se ni hotel ravnati po navodilih socialistične organizaeije in je njene sklepe meninič, tebinič preziral. Odslovil je Urez vsakega vzroka direktorja javnih del George A. Storcka, ki je bil svoj čas tajnik soc. stranke za državo Ohio. Pape sicer pripozna, da je Storck zmožen za to mesto, a da ga je zato odslovil, ker se nista razumela, to pa zato, ker se je Stork ravnal po ukazih stranke, dočirn se Pape ni. Ker imajo kapitalistične stranke večino v občinskem svetu, odpoved najbrže ne bo sprejeta. Sicer je pa to za socialiste vse eno; oni so storili svojo, dolžnost ter javno pokazali, da soc. stranka ni odgovorna za Pape-ovo delo. EPOHALEN NAPREDEK SOC. STRANKE. Pretekli mesec marc je nov rekord za soc. stranko v Z. Dr. Na podlagi dohodkov za članske pristojbine je izdal narodni tajnik soc. stranke John M>NWork poročilo, ki kaže.-da je števSlo pristojbine plačujočih članov narastlo na 133 093. Socialistične literature se je v tem mesecu prodalo samo skozi glavni stan stranke za $3,474.91. Pred enim letom, t. j. meseca marca 1. 1011. je bilo v soc. stranki 83.030 pristojbine plačujočih članov. Stranka je torej napredovala v enem letu za 50.000 članov. številke govore dovolj jasno o hitrem razširjanju soc. idej. KOLIKO NESREČ SE ZGODI MED ŽELEZNIČARJI. Washington. — "V Z. Dr. je vsakih šest minut po noči in po dnevi ubit ali ranjen kak železniški uslužbenec: vsaki dve uri pa •eden ubit." Tako se je izrazil senator Chamberlain. Po njegovem izpovedanju se vsak dan ponesreči 240 železničarjev, od teb je 12 ubitih vsak dan. Te številke pač jasno kažejo brezobzirno gonjo za svitlim dolarjem v Ameriki. Anton Anžiček, tajnik društva "Slovenski Dom" št. 86 S. N. P. »T. v Chicago, lil., se je po francoski poslovil od svojega društva, to je, da je društvu otlnesel $20.20. A. Anžiček se je izdajal za socialista in svobodomi-sleca. Kdor ve za njegovo bivališče, naj to nemudoma naznani John Verderbarju. gl. tajniku S. N. P. J., 2708 S. Lawndale ave. Toliko v pojasnilo in svarilo sodru-gom! Sodrugi, delavci, proslavite 1. maj. 1*010 a d je tu; čas zopet nega prebujenja v prirodi, čas vstajenja začasno zamrlih prirodnih sil. Novo kipeče življenje vre z elementarno silo na dan vsepovsod. Višek te prirodne revolucije je mesec liuij. Tudi za velolni delovski proletariat je pomlad tu. Tudi on se prebuja iz spanja nezavednosti ter stopa v življenje z vehement-no silo po vsem svetu poti pritiskom vse osvojujoče sile duševne revolucije. Delavci, zavedajmo se te svoje moči! Pokažimo svojim kletitn sovražnikom svojo številno armado, koje ni več volja še naprej mirno brez ugovora hlapČevati. Pokažimo, tla se zavedamo ugrabljenih enakih pravic tlo prirodnih bogatstev, ki naj bodo izvor zemeljske sreče in blagostanja ve-solnega človeštva. Za to epohalno manifestacijo, za ta kulturni praznik mednarodnega proletariate je 1. maj že po naravi sami jasno določen in določilo ga je tudi delavstvo aa svoj dan. Zatorej, slov. ameriški sodrugi; zavedajte se svoje solidarnosti na dan 1. maja, pridružite se tudi vi milionskim armadam mednarodnega proletrfriata ter proslavite naš delavski praznik 1. maj kar najslavnejše. (Na poziv eksekutive J. S. Z. v A.) Uredništvo. CHICAŠKA POLICIJA V SLUŽ BI KAPITALIZMA. Chicaška policija je za vse drugo sposobna, samo za to ne, za kar je postavljena; posebno pa se odlikuje po sovraštvu do delavcev, zlasti* štrajkarjev. Kadar hočejo kapitalisti izvesti kako' lopovščino in kak skrajno podel čin v škodo delavcev, tedaj bodo samo policiji naznanili svoje želje, dobro vedoč, da nobeno početje ni tako ostudno krivično, tla bi se ga ti "varnostni organi" sramovali storiti, za primerno "napitnino" seveda. Nov dokaz za to trditev je dal tukajšnji sodnik Fry. ko je oprostil 14 štrajkarjev Illinois Central železnice, zoper katere je policija nagromadila cele kupe ob-tožeb. Ti štrajkarji in nekaj drugih delavcev so bili aretirani pred nekaj tedni brez vsakega povoda. Policija trdi, da so delali nemir in se nedostojno obnašali. Kako izmišljena je ta obtožba, kaže to, da je dal kapitan Alcock vse ne-štrajkarje v presledkih enega za drugim izpustiti, ne da bi njih proces prinesel pred sodišče. Vse štrajkarje pa je obdrlal toliko časa. da so njih prijatelji položili varščino zanje. A s tem se lopovščina kapitana Aleoeka še ne neha. Da bi bili arctiranci gotovo obsojeni, je hotel njih obravnavo prinesti pred mestnega sodnika, ki je slepo o-rodje kapitalistov okoli Illinois Central železniške družbe. Tem podlim nakanom so pa vsi arctiranci odločno ugovarjali ter so zahtevali poroto, dobro vedoč, da bodo brez usmiljenja, obsojeni ako pridejo pred mestnega sodnika. Kapitan Alcock se je moral hočešnočeš udati. Tzpovedbc posameznih detektivov so si tako nasprotovale, da jih je sodnik Frv zavrgel kot izmišljotine ter o prostil vseh 14 obtožencev ter tako javno obsodil brezvestno početje chicaške po-lieije. "Vroča" sufragetka. "Ali boš glasoval za žensko volilno pravico ali ne. Titako nikdar ne storiš tega, kar je prav, zato te bom jaz naučila nekaj. Tu imaš" _Po teh besedah je 32 letna Orače Ritchev šestkart ustrelila na svojega moža. Moža so odpeljali v bolnišnico, kjer bo najbrže okreval, ?eho pa v zapor. — Ta dvojica je živela v vednem prepiru. VZORNA SOLIDARNOST TUJERODNIH DELAVCEV. Indianapolis, Ind. 8. aprila. — Zadnji teden je stopilo na stavko okrog 800 izučenih in neizueenih mod I a rje v pri Mailable Iron Works, ker vodstvo iste ni hotelo ugoditi njihovim opravičenim zahtevam. Delovni oziroma plačilni sistem, po katerem se je ravnala ta kompanija, je bil pravi bič, ki je priganjal delavce hitremu delu, od katerega je vlekla samo kompanija velikanski profit. Uveljavljen je namreč bil tako-zvani premijski (nagradni) sistem, na podlagi katerega je mo-tllar dobil $2.00 na dan. ako je ulil kosov, sieer je dobil minimalno plačo $1.50 na dan. To bi nazadnje še ne bilo tako slabo; a delavec, ki je hotel dobiti dva dol. na dan, je moral vsaki dan uliti 133 komadov skozi dva tedna, ako le enkrat ni dosegel tega števila, je bilo vse njegovo "ekstra" delo zastonj, dobil je samo $1.50 na dan za oba tedna. In to še ni vse! Ker so bili delavci plačani samo za dobre ulitnine, so bili do cela odvisni od raznih nadzornikov, Ju -so hrez vednosti lahko zavrgli ulitnine kot skažene ter se tako pomagali izkoriščati delavce. Pred petimi leti so delavci pri isti družbi za enako tlelo dobivali $2.25 za vsakih sto nlitnin. Na eni strani se je količina tlela zvišala skoraj za polovico, na drugi strani se je pa plača znižala za neverjetno velike odstotke. In poleg vsega tega tudi visokost dnevne plače ni bila reskirana pred petimi leti. i Zaradi tolikih krivic je rastla nezadovoljnost z vsakim dnem. 31 marca je bila sklicana splošna seja v Haughville. na kateri je na poziv delavcev govoril socialist W. H. Henry. Ob tej priliki so bile tudi zahteve formulirane, namreč : 1.) Polna plača za vse delo. kakor so jo prejemali delavci pred petimi leti. 2.) Plačilni čas naj bo vsako soboto večer in ne vsaka dva tedna. 3.) Popolno označen je dobrih in slabih ulitnin. Zahteve so bile takoj drugo jutro izročena vodstvu, ki je imelo nanje odgovoriti do večera tega dne. Ker so bile zahteve odklonjene, se je vršil še isti večer shod. katerega se je. udeležilo iiad 600 oseb. Govorila sta sodrug Zimmerman in Slovenec sodrug Filip Ootlina. Ob tej priliki se je ustanovila neka unija teh delavcev, ki so bili tlo sedaj neorganizirani. Se ta večer je nad 300 štrajkarjev pristopilo v to unijo. Ta organizacija je značilna tudi po tem, ker se razlikuje od drugih unij v tem, tla je prava industrialna unija. t. j., da ni nobene razlike med izučenimi in neizučenimi, med to stroko in ono stroko. Za to gre v prvi vrsti zasluga socialistom, ki so vodili ves štrajk. Socialisti delajo na to, da bi se vse sedanje strokovne unije spremenile v in-dustrialne, ker šele potem pridejo unije do prave moči. V vodstvo te nove organizacije so bili izvoljeni zastopniki vseh narodnosti, katerih je sedem. Slovenci so v velikem številu zastopani. Toda kljub vsemu temu je vladala najlepša sloga med vsemi štrajkarji. Popolna zmaga. Indianapolis, Tnd. — Zmagali smo na vsej črti. Vse zahteve so naju ugodne. Zmago so Slovenci, kakor druge narodnosti, slavnostno obhajali. Vse se čudi naši tako hitri zmagi, zlasti zato. ker smo bili štrajkarji skoro vsi tujci in ker je bilo zastopanih sedem različnih narodnosti. Slovenci tvorijo večino. Takega veselja še ni bilo kot na večer zmage. V vsem ostane to veselje za vedno v spominu. Ves čas je vladal najlepši mir; niti ene aretacije ni bilo. Natančnejše v majniški številki. S soc. pozdravom. — Filip Oodina Nase nove zmage. Sheboygan, Wis. — Socialisti so se imeli borit i z "nest ran kar-ji" kakor inilwaiiúki sodrugi. V več wardih so se republikanci in demokratje združili proti socialistom. To nestrankarstvo je preprečilo, tla socialisti niso izvolili ponovno supervizorja Chas liur-hop-a, tudi soc. kandidat za aider-mana »Joe Baumgaertner je zaradi tega ostal v manjšini, ravno tako kandidat Kneevers. Izvolili pa so socialisti aider-mana v sedmem vvardu v osebi so-tlruga W. Brockmana in supervizorja Knocke. Socialisti bodo imeli v bodočem občinskem svetu dva alderinana, ker sodrugu J. Meyer-ju še ni potekel termin. Lansko leto je bilo 748 soc. glasov ; letos je pa to število narastlo na 1041. Ta napredek je smatrati tem večji, ker je bilo letos oddanih manj glasov kot lansko leto. Pri enakem napredku upajo socialisti dobiti vso mestno upravo v svoje roke v štirih letih. — Morgantown, W. Va. — Izid tukajšnjih obe. volitev je vse politike iz ne n a d i 1 zaradi številnih socialističnih glasov. Socialisti so sedaj na drugem mestu. Socialisti so zmagali v četrtem wardu. Vse stranke so se združile zoper socialiste v onih wardih, kjer imajo socialisti največ glasov, kljub temu sta dva soc. kandidata ostala v neznatni manjšini. Pred enim letom so socialisti dobili 107 glasov, letos pa knr 407; napredek za 300%. — Aurora Springs, Mo. — Kljub temu, tla so se vse stranke združile zoper socialiste in da je bil volilni boj najsrditejši v zgodovini mesta, so socialisti zmagali z vsemi svojimi kandidati in sicer z veliko večino. — Superior, Wis. — Socialisti izvolili dva supervizorja v okrajni o<\bor in enega imajo že od prej; torej imajo sedaj tri. Havre, Mont. — Stari stranki sta se združili v meščansko stranko, a to ni moglo preprečiti, da bi socialisti ne izvolili enega aldermana. — Scammon, Kan. — Naše mesto je doseglo rekord z ozirom na socialistično moč, ki je tako velika, tla nasprotne stranke sploh kandidatov niso postavile, dobro vedoč, da je vsak poskus za zmago brezuspešen. To rudarsko mesto je le par milj oddaljeno od mesta Girard. kjer se tiska znani soc. tednik "Appeal to Reason", ki sedaj izhaja skoraj v polmilio-na iztisih. — Roundup, Mont. — Izmed treh aldermanov se je socialistom posrečilo izvoliti enega. Socializem veliko obeta. — Prontenac, Kans. — Socialisti izvolili dva člana mestnega sveta; tretji soc. kandidat je ostal v manjšini treh glasov. Nasprotne stranke so bile združene. — Allonez, Wis, — Socialist Erich Wiese je bil izvoljen za načelnika mestne uprave. Dobil je dvakrat toliko glasov köt skupni kandidat obeh strank. Lexington, Mo. — Socialistični kandidat za mestnega pravdnika je dobil 203 glasov več kot demokratski in republikanski kandidat skupaj. Holland, Mich. — Socialisti izvolili enega aldermana in konstab-lerja. Ryan, Iowa. — Pri zadnjih volitvah so socialisti izvolili mayor-ja in tri aldermane. Owattona, Minn. — Republikanci združeni z demokrati na protisocialističnem tiketu niso mogli preprečiti, da bi socialisti ne izvolili dva aldermana in enega člana šolskega sveta. Frazer, Iowa. — Mestna uprava je prišla v socialistične roke, ko so bili izvoljeni soc. kandidati za: mayorja, blagajnika, cenilca in štirje kandidati za council-mane. Brantwood, Wig — Socialisti zmagali z vsem tiketom. Krebs, Okla. — Dva soc. kandidata za aldermana izvoljena. Waahbun, Wia., je izvolil socia lističnega mayorja kljub združenju nasprotnih strank. Racine, Wig. — En soc. alderman je uspeh zadnjih volitev za socialiste. Flint, Mich. — Vsi soc. kandidati za občinski svet izvoljeni. Prejsni soc. mayor ni bil izvoljen, ker so se republikanci in demokratje združili. Staples, Minn. — Pri zadnjih mestnih volitvah sta bila izvoljena dva socialistična aldermana. Socialisti so zelo navdušeni zaradi zmage in upajo na.nove uspehe pri prihodnjih volitvah. ETTOR IN GIOVANNITTI ŠE VEDNO V ZAPORU. Lawrence, Mass. — Voditelja končanega štrajka tekstilnih delavcev Kttor in Giovannitti sta še vedno v zaporu. Aretirana sta bila, ker ju je sodišče smatralo za kriva pri umoru delavke La Piz-ze. Kakor so nekatere priče izpovedale, je nekdo izmed delavcev ustrelil v tla, a krogla je zadela na kamen, se odbila in zadela omenjeno delavko. Druge priče pa zopet trdijo, da je bila La Pizza žrtev milice. Jasno dejstvo je, da sta Etto in Giovannitti pri tem tako nedolžifa kakor kateri izmed nas, ki zraven nismo bili. Ker sodišče ni imelo druge obtožbe zoper ta voditelja, si je izmislilo to docela krivično pretvezo. Tukajšnji delavci se zavedajo, da sta oba nedolžna, a da jih je sodišče zato zaprlo, ker sta se borila za delavske koristi, ker sta pomagala do zmage svojim sodelavcem. Zato so začeli zbirati obrambni fond,* da ju oproste. Na predlog kongresnika Ber-gerja je dala soc. stranka $100 v ta fond. Ker je prišla prošnja tudi na naše uredništvo, apeliramo na naše čitatelje, da pomagajo svojim sodelavcem pri tem delu. Prispevke je poslati na: Textile Strikers' Defense Fund, Win. Yates, 0. Mason St. Lawrence, Mass. V strahu pred socializmom. St. Louis. — Sovraštvo do socializma in njegovih propagator-jev je prešlo v meso in kri našim kapitalistom in njihovim hlapcem. Za socalistfe je vsak korak prepovedan, pa naj bo sto in sto zakonov, ki ga dovoljujejo. Ako se gre zoper socialiste, tedaj ne poznajo nobene svobode, nobene konstitucije, ki garantira osebno svobodo vsakemu poštenemu človeku, pa naj bo socialist ali pa republikanac. Da je stvar res taka, je pokazal sodnik Kimmel, ki je osodil socialističnega govornika Cari Reevé-ja na $50 globe in mu ukazal mesto zapustiti samo zato, ker je na ulici govoril nad petsto ddfecfrn o socializmu. Sodnik ga j «Vprašal, ako ima dovoljenje otlmayor ja, a Leevč mu je odgovoril, da mu daje ustava Z. Dr. popolno dovoljenje za javen govor. Velik štrajk končan. Chicago, Tli., 15. aprila. — Štrajk tunajšnjih stavebnih mizarjev se smatra za končan. Včeraj se je vršilo splošno glasovanje za končanje štrajka pod pogoji da se zviša plača od 60 na 65c na uro, a tla štrajkarji odjenjajo od svoje zahteve glede unijsko izdelanega stavbenega materiala v toliko, da se bodo podjetniki držali te zahteve kolikor največ mogoče. .Dopisnikom. Da bo majniška številka tem zanimivejša, apelira uredništvo na vse zmožne čitatelje, tla spišejo kak primeren1 članek splošne vrednosti za majsko številko našega lista. Lokalnih dopisov brez večje splošne vrednosti ne bomo priobčili v tej izdaji, ker mora biti ta izdaja splošne vrednosti. — Zastopane morajo biti vsaj vse večje naselbine, kakor Cleveland, Milwankee itd. Uredniitvo. «PROLETAREC 'ust za interes k delavskega LJUDSTVA. •ZMAJA VSAKI TOREK. Laatsik ln iadajatalj; ««ifoslutaaska delavska tiskovna družba v Ckksfo. III. fcarocaiaa: Z« Amirico $1.50 srn calo lato, 75c M •oiitta. Za Evropo >2 u calo Uto. $1 aa pol lata. ' tui pO dogovoru Rti iprtmtnhi biraliita molu movvga munanUi tudi S T.i MI naslov. PROLETARIAN Owaid and pobliabtd Eveet Tuesday by loath Slavic Workmen », Publishinf Company Chicafo, Illinois. Glasilo Slovenske organizacije J u gosi. socialistične Zveza ▼ Ameriki. _ »oascairriON batu: United state* and Canada. »4.50 a year, 7Sc lor half y«ar. Foreign countriti $2 a year, $1 for half year. j«vaattsino rates on a£r*«m«nt. NASLOV «ADDRESS): "PROLEUREC" Hlue Island ave. Chicago, 111. Razredni boj v bljižni bodočnosti. I)a se razredni hoj vsak dan bolj 4>oostrujc, o tem med nami menda ni več dvoma. Saj je to tudi naravna posledica kapitalističnega razvoja, ki mora v svoji ekspanziji premagati vse, kar se mu proti vi in se v to svrlio poslužuje vseh sredstev, od katerih pričakuje željenega uspeha. Kapitalistični razred pa tudi prav dobro vč, da mu resna nevarnost preti le s strani delavskega razreda in da njegova denarna moč ne bo na vse veke mogla paralizirati naskokov združujoeega se proleta-riata. Ve pa tudi, da združevanje delavskih množic ne bo imelo le posledic v gospodarskih bojih, temveč, da se bo ta združena moč kmalu pojavila odločilno v zakonodaji, od katere je seveda odvisen tudi razvoj kapitalizma in sicer se toliko časa, dokler se naš današnji družabni red ne odpravi, odnosno ne nadomesti s takim družabnim redom, katerega smatra velika večina ljudstva boljšim in po katerem z vsemi silami stremi, To je dejstvo, o katerem bi bila vsaka debata odveč, kajti utemeljeno je v neizprosnih naravnih zakonih, ki se se nikoli niso ozirali na želje posameznikov ali pa posameznih razredov. Res je sicer, da se naravni razvoj nekoliko lahko otežkočuje in se mu umetno vsiljuje po vsem nasprotne smeri. Toda vsi dosedanji zgodovinski dokazi nam jasno dokazujejo, tla vsi taki poskusi niso nikoli imeli trajnih uspehov, temveč da je naravno določena smer ie vsikdar prodrla z elemeutarno silo vse, kar se ji je umetno postavljalo na nje strogo začrtani poti. Tudi to ve ka pitaiistični razred odnosno njegovi predata vitel ji, ali vzlic temu se ne vtla usodi, temveč izumlja vedno novih sredstev, ki naj mu umetno podaljšajo dobo njegovega tuzemskega hiranja. Ne straši se pred nikomur in najbolj zavrženih sredstev se oprijemlje z vsepii svojimi strastmi, če pričakuje iu se nadeja, da mu ta sredstva podaljšajo življenje. Najbolj opazujemo to v državah, kjer je kapitalizem že prispel na vrhunec svojega razvoja in je vse njegovo mišljenje osredotočeno le na eni točki: so ohraniti na vrhuncu. Kakor smo že jjpri omenili, denarna moč zato ni dovolj zanesljiva sila. Treba je torej iskati še drugih moči in kapitalistični razred upa, računajoč na svojo denarno moč, s pomočjo slednje pridobiti se drugih, ki naj ga ščitijo v njegovem roparskem gnezdu napram napadom vstajajoče nove moči. Dokler razvoj še ni bil na višku in je imel kapitalizem poleg gospodarske premoči tudi usode držav v svojih krempljih, je bila stvar zanj kaj lahka. Meščanske vlade in zakonodajni za-stopi so mu bili brezpogojno podložni ki so imeli absolutno dolžnost skrbeti za njegovo vsestransko varnost. Toda časi so se spremenili in vzlic temu, tla do danes proletariat. nima še nikjer odločilne moči, je vendar že njegova moč tako narastla, da vsaj lahko energično vrši svojo nadzoroval-no nalogo in s tem otežkočuje tiste hlapčevske posle, ki jih je meščanstvo, na svojo lastno škodo, vedno opravljalo v korist kapitalističnemu razredu. Kapitalistični razred toraj čuti, da njegove koristi niso več dovolj varno čuvane, da naj jih čuvajo le države in meščanstvo in zato se pripravlja na samoobrambo. Ta pojav sieer ni nov, kajti pri nas v Ameriki, ki je priznano najbolj razvit svetovni del in poleg tega do kosti prepojen z demokratizmom. je pot samoobrambe že stara. Važno za nas pa je, da so se začela tudi že v staro Evropo importirati sredstva, ki so tam bila doslej neznana, ki so pa vsekakor uvaže-vanja vredna. Tozadevno prihajajo iz Angleške poročila, ki se pečajo s sklepom tamošnjih oderuhov in naznanjajo, tla so leti sklenili, da si poleg vladno organizirane "|>oli-cijske rezerve", ustanove še po zgledu Amerikancev takozvano "milivo". Naloira te milice bi bila, da v bodoče pri velikih stav- kah posreduje in jih s silo uniči. To dokazuje, da so se na Angleškem socialna nasprotstva že silno poostrila. Ta "prostovoljna policija", si je dala ime "narodnih konstablerjev" in izjavlja, da ima namen podpirati regularno policijo v časih iudustrialnih nemirov. Sestoji iz službujočih in častnih članov in imajo službujoči člani dolžnost v delavskih bojih direktno posredovati. Častni člani [ta imajo dolžnost skrbeti za potrebna sredstva in pokrivati izdatke za službujoče člane. Stroški bojo baje znašali 42 šilingov (1 šiling — $0.25 za moža. Osebe, ki bodo oskrbovala celo stotnijo 120 mož, (vštevši kapitana. 2 poročnika in deset seržau-tov) dobe poseben naslov in se bodo imenovali "Specijelni varnostni gospodje" izdatki za 0-premo ene stotnije bodo znašali 250 funtov (1 funt — $4.87. Poleg naloge."vzdrževati mir" v časih gospodarskih bojev, se bo pa lalrko^ike člane, ki v to privolijo/ uporabljalo» tutii kot stavko-kaze m ¿©'posebno v železniški in transportni službi ter pri izdelovanju plina, elektrike in vodnih naprav. Tako organizirana zasebna policija bo imela ttfrej, kakor raz-vidimo iz načrta, jako obsežen delokrog in da jo bode meščanska vlada v vsakem obziru podpirala, o tem pač ni dvoma. Sa.i nam je vendar znana posebna ljubezen, katere so stavkokazi že danes deležni. Vprašanje le nastane: Iz katerih krogov pa se bo tao taka organizacija izpopolnjevala iz vrst še nevednega delavstva. katero se že danes teoretično pripravlja v raznih "črnih" organizacijah za svoj bodoči Vpoklic". Iz naselbiiit Namen vseh revolucij v Meksi-ki je. prisiliti Z. Dr., da zasedejo Meksiko. Seidaj imajo Amerikan-ci invesrtiranih nad 800 mil ionov dolarjev v razna podjetja v tej deželi. Mil ioni ®o v nevarnosti, za ti*>če nedolžnih žrtev se pa nihče* ne briga. Denar je sveta vladar, a ne bo več dolgo, ker mu bo pravica vrat zavila. • • Predavatelj Ricker trdi. da bo pri jesenskih volitvah oddanih v Michiganu 50.000. v Indiani 50.. 000. v Oh i o 150.000 in v Pennsvl-vaniji 200.000 soc. gla-sov. Pred štirimi leti so jih vse Zdr. Dr. toliko imele. MILWAUKEE, WIS., 5 aprila. — V volilnem boju. — Volilni dan. — Novo delo. — Nedelja pred volitvami je bila pravi bojni dan. Pa kako tudi ne, saj smo bili na predvečeru odločilne bitke. Treba je zatorej bilo napeti vse sile za ojačenje naših vrst. Glavno delo tega dne pa je bila razde-delitev našega izbornega dnevnika "The Milwaukee Leader", ki je izšel v posebni zdaji za ta dan. Najvažnejši Članki v njem so bili tiskani v več jezikih. Na vse zgodaj sem šel v stanovanje sotlruga Mikkelsona, kandidata za 5. ward. Sprejemna soba je izgledala kakor kak "ko-mišn hauz". Tu je namreč stala cela grmada težkih zavojev, kojih vsak je vseboval 2(H) iztisov Milwaukee Leader-ja. Okrog te grmade je stala tropa premočenih mož in dečkov. Sodrug Mikkel-son je odd^l vsifkcmu en zavoj naših modernih "bomb". Brez vsake pripombe je vsakdo odšel na določen mu tlel mesta, kjer je polagal te bombe pred vsako hišo. Mene in šest hrvatskih sodru-gov je posebno obdaroval. Kmalu smo bili od dežja iu potu premočeni. Po cestah so nam tnožki časopise kar iz rok jemali, med tem ko j«* tu pa tam kteri sodrugov šel od hišnega praga z blagoslovom kake tercialke, ki mu je želela, da bi oslepel, ali da bi mu kamenje v želodcu rastlo. Tako smo razdali t* dan 100.000 bomb po celem mestu. . Ko je bilo to težko delo končano, razkropili so se sodrugi zopet na vse strani. Povsod je bilo polno dela. Slovenski sodrugi so agi-tirali za shod na vseh straneh. Povsod se je videlo neko postimo gibanje. Sodrugi in prijatelji so se pozdravljali kratko in veselo. Vsakemu je bilo videti na obrazu neka odločnost in veselje. Tako je nepričakovano hitro minul pred poldan. Kmalu pt> eni uri prihitel je sodrug z zahtevo, da se dvorana odpre, ker ljudje že čakajo. Ta vest, ki priča o velikem zanimanju za shod. nas je iznenadila. kajti do sedaj smo bili navajeni majhnega zanimanja za politične shode. Shoda samega ne bom na široko opisoval, ker nekaj tako im-portantnega. tako veličastnega, se ne da v kratkih besedah opisati. Shod je jasno pokazal, da stoji naša naselbina pred novo dobo, tla smo zagrebli vse stare nesmiselnosti in bedanije in da'smo začeli stopati po pravem potu. Našim sodru pom so se žarile oči; sprevideli so, da niso zastonj delovali. Množica, ki je napolnjevala dvorano do zadnjega kota, ni bila ona mrtva masa, kakor jo je navajen človek najti med Slovenci. Ni bila množica nemih po-ulušalcev, ki sedi na stolu in ploska, pa naj se ji govori kar hoče. Ti niso bili nič podobni rojakom v stari domovini, ki s praznim želodcem ploskajo mastnim se muli o m, ko jim pripovedujejo o novih topovih, kojih en sam strel stane 15 tisoč, ali o šrapnelih, ki na stotine ljudi naenkrat raztrgajo. To so bili delavci z jasnim pogledom, delavci, ki so se zavedati, tla je socializem naša rešitev. Kteri so bili ta dan v dvorani, bili so probujeni ali pa vsaj na potu probujenja. Posebno ob prhodu mayorja Krnil Seidl-a moralo je človeka veselje prešiniti pri vsem tem nepopisnem navdušenju, ki je zavladalo. Ploskanje ni hotelo dolgo pojenjati, vedno na novo so se vzdigovali glasovi kakor silen vihar; ženske so vihtele robce proti njemu in ga pozdravljale. Njegov govor je bil kratek, n jedrnat. Povedal je zlate besede, ki bodo obrodile sadove. Tudi, sodrug Zavertnik je spretno porabil to priložnost ter govoril rojakom na srca, tla naj spoznajo sedaj rešilno pot in obenem svojo silno moč. Pa tudi v drugih ozirili je bil shod koristen. Rojakinja gdč. Zavertnik je razprodala za $8.50 brošur in pridobila deset novih naročnikov za "Proletarca". Ta shod je obiskal tudi naš okrajni organizator sodr. K. T. Melms. Pozdravil je v kratkih besedah navzoče iu jih spodbujal k delu. Sodrug Mance pa je govoril o delovanju soc. administracije. Tako se je ta čez vse sijajni shod končal za nas z velikim uspehom. Soc. ktab štev. ".7 pa se zahvaljuje vsem onim, ki so s svojimi prispevki pomagali, da se je dvorana plačala in tako obvarovala klub pred prevelikimi stroški. Nabralo se za na ; jn ho bili pripravljeni za čaio piva nas prodati. Tako je minil ta velepomemben dan. Zmagovalci mu o mi. Vstavljajo nas lahko, a premagati nas ne morejo. Fovo delo. < \'a zadnjem shodu so naši roja Vi pokazali, da se politično še za-iH.jo S. hočemo delavci zmagati, moramo Bergerju poslati pomočnikov —- Zato vsi na delo. v novi boj! F. N. t'Op. ured.: To poročilo nam je došlo. prepozno za zadnjo številko.) ter tako pomaga buditi rojake k napredku. Slovenci se še vse premalo zanimamo za izobraževalna društva, dasi nam manjka izobrazbe ob vsaki priliki. Narod brez -izobrazbe je mrtva" masa, katero se lahko proda tistemu, ki najbolje plača. Vsak milwauski rojak mora bi ti član in podpornik tega društva. Rojaki, na dan s svojo zavednostjo! John Krainc. Milwaukee, Wis. — Tukajšnje Slovensko Delavsko Izobraževalno Društvo — "Čitalnica" — priredi dne 21. aprila kegljanje pri P. Ocvirku, 274 Grove St. Vablie-ni so vsi roiaki. Pripravi i enih je osem krasnih dobitkov. Čisti dobiček je namenjen za nakup novih knjig. Vsak rojak se mora zavedati velikega kulturnega dela. ki ea vrši to društvo; zato je pa dolžnost vsakogar da to prekorist-no dništvo po možnosti podpira Bisbee, Ariz., 5. aprila. — Ker še ni nihče poročal iz tega kraja v " Proletareu", hočem jaz napi sati par vrst o tukajšnjih razmerah. Delavske razmere tukaj niso ugodne. Mesto šteje kakih 10.000 prebivalcev, kojih do malega so vsi delavci. Pač pa nikakor ne trdim. da so vsi vposleni. Gotovo se nič ne motim, ako trdim, da je več kot ena desetina, t. j. 1000 delaželjnih mož brez dela. kruha in strehe. Kako podlo ravna tukajšnja Copper K. Co., naj vam zadostuje, ako povem, da je kapitalistični list, last te družbe, prinesel vest, da bo kompanija v kratkem rabila 15.000 delavcev. Dosti brezposelnih je verjelo tem lažem in sedaj so tu brez dela in sredstev za nadaljne življenje. To nad vse podlo početje ima namen, privabiti dovolj delavcev v ta kraj, ta ko da kompanija ni nikoli v zadregi zanje; zraven tega pa ima kompanija še dmg dobiček, t. j., 'la se njeni delavcu ne upajo zahtevati večje plače, ki so tu v pri meri z draginjo sramotno nizke Stanovanje in hrana se skoro ne dobi za manj kot $34 na mesec. Da pa delavci ne morejo kljub vsemu temu izkoriščevalnemu sistemu nič storiti. j«> vzrok to ker niso organizirani. Med tukajšnjimi nidarji ni nobene unije. Ko bi bili delavci dobro organizirani, bi jim ne bilo treba tako ponfcno prenašati vse številne krivice. Na poti iz Oreeon City sem se ustavil tudi v Califomiji, ker sem često slišal, da je ta država dobra za brezposelne. Toda v svoje lastno razočaranje sem se prepričal, da je Kalifornija prenapolnjena z brezposelnimi delavci. Ob železniških progah jih je toliko kakor buč ob zeljniku. Celo nekateri slovenski časopisi pisarijo o velikih dobrotah Kalifornije za brezposelne delavce ter tako pomajrajo raznim kapitalističnim oderuhom mhožiti žrtve, ki se dajo preslepiti tem sleparjem. Tako je na primer neki Lipovšek poročal v "Glas Naroda" razne laži o razmerah v tej državi. Ko sem se pa obrnil nanj mi je povedal, da je bilo to poročilo le šala. To pa nikakor ni šala, ampak največja lopovščina. Tn Majntška izdaja. Da tudi mi slovenski socialisti dostojno počastino mednarodni delavski praznik ter tako pokažemo svojo solidarnost z milio-ni zavednega proletariata po vsem svetu, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" v slavnostni obliki, kakor običajno, in sicer na osmih straneh. Slavnostna številka izide 30. aprila. Uredništvo »ploh jamči, da bo prvomajska slavnostna številka "Proletarca" nudila najbogatejši material za propagando razredne zavesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo slovenskega delavca v Ameriki. Vse-bovala bo tudi raznovrstne današnji družabni red karakiterizujoče slike. * Uredništvo in upravništvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo največ mogoče —drugi del naloge morate pa izvri-šti vi, sodrugi. Na delo takoj, vsi! Ne zamudite niti minutel Majska številka mora v roke slehernemu slovenskemu delavcu v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo socialistični klubi in napredna društva! Od vas pričakujemo najboljših uspehov. Ta Številka mora iziti najmanj v 10,000 iztisih. Ne čakajte z naročibami da zadnjega. Do 27. aprila morajo biti že vsa naročila v upravništvu. Naročite takiVj"! V^vsako večjo naselbino mora najmanj 1000 iz-tiaov. Cene so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1.;50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 izitisov $10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00. Izpolnite ta kupon ter pošljite nam! ker je omenjeni rojak vojak Z. Dr,, je dal sebi kakor svojim so tovarišem žalostno izpričevalo. Zatorej na podlagi izkušenj svarim rojake, da ne hodijo v Ca liforuijo za delom, ker je tam že trikrat preveč delavcev. Arizona je zelo gorata dežela, a kljub temu ima zelo slabo vodo, dočim imajo gorate dežele navad no dobro vodo. Delavci imajo svo je "kempe" postavljene po hri bih, na katerih visijo kakor la stovke na zvoniku. Ako izbruhne ogenj so ljudje brez moči; njih najboljše gasilno sredstvo je ka menje, katerega je v izobilju. Ka pitalisti se za delavce sploh ne brigajo in njih varnost jim je špouska vas. Sicer bi bili pa kapitalisti iz svojega stališča nespametni, ako bi se brigali^ ko vidijo, da je delavstvo še tako zaslepljeno, da se ne zaveda svojih pravic in svojih k(»risti. Mesto, da bi svoje kori sti izročili v zaščito političnim za stopnikom iz svoje lastne srede, zastopnikom, ki bi varovali in po speševali blagor delavstva, so pa delavci še tako zelo nezavedni, da izročajo svoje interese svojim največjim sovražnikom — kapitalistom ; kar pomeni ravno toli ko, kakor če bi pastir izročil vol kii svojo čredo v varstvo. Cesto slišim, ko se delavci pogovarjajo. da Tafta ne bodo volili ampak Roosevelta, ki je še slabša politična zgaga kakor pa Taft. Tako si hočejo delavci po magati iz luže v mlako. Pri taki nezavednosti ni prav nič čudno, ako se delavcem slabo godi, ako jih kapitalisti izkoriščajo do ko sti. • Tukajšnji sodrugi se trudijo, kolikor je, v njih moči, da bi ne-zavedneže privedli do spoznanja. V mesecu marcu smo imeli štiri shode, ki so bili dobro obiskani Nastopili so izvrstni govorniki. Upati je, da bo socializem zelo hitro napredoval v tem kraju, ker kapitalisti le preveč grdo ravnajo z delavci. Slovencev tu ni ravno veliko, a dovolj jih je za ustanovitev socialističnega kluba in podnižnico Jugosi. Soc. Zveze. — S soc. pozdravom — John Koželj, član kluba št. 40. TRIMESEČNI RAČUN JÜOOSL. 80 OIAU8TIČNE ZVEZE, od I. Januarja do 31. marca 1911. DOHODKI. Januar. Preño* od decembra............$212.23 Člaiinke knjižice............. ' 1.H0 Prispevki članov ............. 115.20 Krititanov fond............. Ö4.Ö0 Kajsuo . ..................... Tinkoviue................... to5 Znaki......................' 3.50 Februar. Olauttke knjižice....... Prispevki članov ... .».. Krititanov fon6 .00 .00 1 .55 I .06 ,25 Februar. Kent.................... Stranki za člauttke marke,. Stranki za znake.......... Poštnina .... ............ Doplačilo tajniku........ Tiakovine............... 1'rad ne |»otrcbSČine ... ... Kare in telefon............ Stranki za čl. knjižice.... Izmena čekov........... $132.27 5.00 60.00 14.00 7.00 I 10.00 48,25 7.77 2.40 1.60 .45 I -- Alix, Ark. — Kakor povsod, tako je tudi v našem mestu veliko brezposelnih delavcev. Oni. ki so uposleni, delajo sicer vsak dan. a kljub temu ne svetujem nikomur hoditi sem za delom, ker jih čaka na vsako izpraznjeno mesto najmanj deset. Pred kratkem nns je obiskal neki socialistični kandidat iz T,os \ngeles-a ter je govoril v Union dvorani. Govoril je o današnjem lelavskem položaju, o zavednosti in moči delavstva, ako se organizira in zdmži na političnem po-ju. Predočil nam je v jasni luči. cako izkoriščajo kapitalisti de-avske mase noč in dan. Povedal je tudi, da je samo od delavcev odvisno, kedaj se bodo vse velik»' trivice odpravile. Pred kratkem sem dobil od Proletarca pet listkov za list Pro-ctarec. Do sedaj sem prodal šti ri, petega, pa žal, ne morem prodati; sicer bi pa že prodal pa so mi to naši črni krokarji preprečili. Sicer me to prav nič ne straši, kajti jaz sem prepričan, da storim najboljše delo, ako agiti-ram za "Proletarca", ker vem, da ta list vedno prinaša koristno »erilo za našega delavca in da je ta list zvest zagovornik naših de-avskih koristi. Vedi, delavec, da so socialisti tisti, ki hočejo tvojim sedanjim izkoriščevalcem vzeti oblast iz rok ter jo tako obrniti, da bo te->i v korist in ne v škodo, ki bo ebe varovala in ne lene in brez-lelne kapitaliste. Delavci, agitirajte za "Proletarca". stopajte v vrste organiziranega delavstva ter tako pomagajte zrušiti današnji kapitalistični sistem. S soc. pozdravom — J. Prudich. Marc. Stranki za članske marke.. Tiskovine............... Doplačilo tajniku......... Poštnina ... ............. Stanarina . . . ............ Stranki za znake.......... l'ra*ine potrebščine....... Kare in telefon*........... Stranki za ('-lanski» knjižice Skupni izdatki Dohodki ....... Izdatki ........ $156.47 . 00.00 8.35 . 10.00 5.60 I 5.00 . . 7.40 2.10 2.65 I 1.60 $102.70 .$391.44 . $851.16 . 391.44 V blagajni due 31. marca 1912 $459.72 Kristanov fond znaša ........ 405.61 Prebitek..................$ 5-^.11 Za nadzorni odbor: Alex Vladi v, 8. r. Joseph Krpan, h. r. VSEM TAJNIKOM IN ČLANOM JUGOSLOVANSKE SOCIA. LISTIČNE ZVEZE NA-ZNANJE I Vse tajnike klubov Jugoslovanske socialist, zveze, kakor vse posameznike, ki imajo opravka s glavnim tajnikom Zveze se obvešča, da se je unad Zveze preselil iz 1830 So. Centre Ave.f na 111 N. Market St., kjer se nahajajo novi prostori ckupne stranke. — Vsled tega naj se v bodoče (od 1. aprila naprej) vse Zvezi spadajoča pisma in pošiljatve pošiljajo na tale naslov: SOUTH SLAVIC SECTION, Socialist Party, 111 N. Market St. Chicago, 111. Vpoštevajte to, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Fr. Petrič, tajnik Zveze. UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA", 2146 Blue Isl. Ave,f CHICAGO, ILL. Sodrugi:—Pošiljam ...... za»............iztisov Majske Številke "Proletarca". Ime ............................................. Naslov............................................... Naznanilo. Čitateljem in prijateljem Pro letarca po vzhodnih državah na znnnjamo, da jih v kratkem obišče sodrug in nas zastopnik FRANK PODBOJ, ki je pooblaščen pobirati narofc-nino, sprejemati oglase, prodajati knjige i. t. d. Rojakom ga kar najtopleje priporočamo. Najprvo obišče naselbine v Pennsylvaniji. Uprava "Proletarca". ZASTOPNIKI "PROLETARCA" Za La Salle, ni: John Rogelj, 121fi 3rd Street. Za Springfield, 111.: Frank R re gar, Za Superior, Wyo.: Lukas Grosser, Box 341. Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej iu. tri ponj! Ako ga imate, vzemite kakor hitro mogoče druzega. De lavec brez volilne pravice, je Čol. nar brez vesla. Kdor bi lahko vo. lil in ne voli, je zločinec, ker je kriv, da drugi trpe zaradi njega Človek, banka, agentura ali pa kompanija, ki je za vsako storjeno delo drago plačana, se ne mora izdajati za dobrotnika naroda; — dandanes so celo nebesa za denar na prodaj, koliko bolj so za denar na prodaj "šifkarte". Listnica uredništva. • Suhlet, Wvo.. G. F. — Vaše- . * ... j-ga spisa pri najboljši volji ni ino*- goče priobčiti, ker ima premalo jedra. Sicer je veliko besed, a povedanega je malo. Spis bi bil dober za kak "vie blat". Primera je bolj klaverna. Pa drugič! Na svidenje ! • Citatelji vedno in vedno pozabijo, da se list tiska že v ponedeljek in da je petek zadnji dan za dopise; v nujnem slučaju tudi sobota. • Dopisnike opozarjamo, da nam pošljejo novice dokler so "nove", za "stare" se čitatelji ne zanimajo. • čitatelji naj vzamejo na znanje, da je naslov za upravništvo in uredništvo Proletarca še vedno na 2146 Blue Island Ave. Preselil se je samo urad Jugoslov. Soc. Zveze. • Sodrug Mike Kulovie iz Chi-cage je zopet podaril eno knjigo za slov. knjižnico v Chicagi, in sicer "Žrtev razmer". STE ŽE SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-piajo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 2146 Blue Island Ave., Chicago, III. Trgovci knjig dobe popust. Še danes naročite en iztis slavnega romana "JUNOLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. Kdorkoli bo poslal na Cunard Steamship Co. Ltd. 21—24 State Street, New York, ali cor Dearborn & Randolph Str., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., znamko za en cent, bo dobil knjižico važnih ' in-formacij za potnike, kakor tudi slike glavnih krajev na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem ter Avstriji spolh. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE sliks. 173 Reed S t. MILWAUKEE, WIS. ZA MILWAUKEE, WIS. WM. BLOEDORN priporoča Slovencem HARMONIE HALL-O Vogal Ist Ave. in Mineral Street Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je iz-vrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau-kee, Wis. Ako hočete res dobro in po meri narejeno OBLEKO obrnite se na rojaka: Kirchgessler & Ermenc ki tudi popravljata, čistita, peglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno. Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. : 291 6rove St., Milwaukee, Wis. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Sodrug Milwaukee, Wia. LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro ealoženi SALOON. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠLJAN-A 229 -Int Ave. MILWAUKEE, WIS. 4 POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali že veste kje je dobiti najboljše mes po najniiji ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici FerRo Bros., 270—1st Ave. in Park SI. ; • ** dobiJ« najokasnejfi* svoie in prekajene KRANJSKE KLO S^Sat«^™-^1"10 ^ krv*ve <*®tt»*«fs iidelka tcr najoku*nej*e PREKAJENO MESO; v*e po najnižjih ccnnh » J Pridite in prepričajte s« sami o naiih cenah kakor tudi o k*kovo«ti naArga blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naA* g**lo. Ne pozabit« nas torej obinkati v nafti novi mesnici v Joe. Tratniko-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. ........... Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds. : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik : FRANK STARCiC, Box 489, Frontenac, Kana. Zapisnikar: louis BREZN1KAR, l. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenaa, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša saino eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. SPREMEMBE PRI KRAJEV- NIH DRUŠTVIH V MESE CU MARCU 1912. Novo pristopli člani: K društvu št. 14. Mihael Plahu-. ta; k društvu st. 13. John Beden-ko; k društvu št. 48. John Inkret. Suspendirano društvo zopet sprejeto: Društvo štev. 6. Yale, Kans. Prestopli člani: Od društva štev. 1. John Trlep, John Bervar, Peter Daladio, Jos. Jerman. Pri druš. št. 2. Konrad in Johana Ressel, Ferd. Krempuš, Joh. Krempuš in Mihael Pfene-berger. Od druš. št. 3. Martin Widemsek in J. Žužman. Pri dr. št. 4. Matija Skalet in E. L. Par-menter. Pri druš. št. 7. Anton Divjak. Pri druš. št. 9. Fr. Rogel, Fr. Aleš. Geo Požun in John Tomšič. Pri druš. št. 10. Matija Jane-žič, Ant. Kaus, And. Žnidaršič, Frančiška Trček in M. Bele. Pri druš. št. 11. Fr. Coloznl, V, Krai-ner, Nik Tomas in J. I>ognar. Izključeni člani: Od druš. št. 1. Frank Rossman. Jacob Stokinger in Filip Kolar. Od druš. št. i. John Gustarin. Od druš. št. 7. Andrej Podlesnik in Anton Malis. Od druš. št. 9. Alois Vozel. Od druš. št. 11. Vin. Per-par, John Svaicer in Seb. Schii-ffer. Od druš. št. 16. John Bogataj, Kari Kol ari'' in Jos. Trdin. Od druš. št. 19. Fr. Krivz in Fr. Breznik. Umrl član: Pri druš. št. 1. v Frontenac. Kans. Modesta Kornella, umrl 1. marca t. 1. v starosti 43 let. Fzrok smrti, — ponesrečen v rovu. obraz je postal bled in oči je imel na pol zaprte. Dvignil je svojo roko in jo tresel, potem je pa začel počasi, z odločno zaupajočim in močnim glasom: — ('as bo prišel, ko se bo ljudstvo ljubilo med seboj, ko bo drug proti druzemu kot zvezda, ko bo vsakdo poslušal svojega tovariša kot godbo. Svobodni ljudje bodo hodili po svetu, veliki ljudje v svoji svobodi. Hodili bodo z odprtim srcem, srce vsakte-rega bo prosto tuge in žalosti, radi tega tudi ne bo v njih prostora za hudobije in škodoželjnost. In nič ne bo na svetu, kar bi zamo-glo ločiti srce od pameti .Življenje bo takrat dobrota za človeka. Dvignilo se bo do nedoglednih vi-za svobodne ljudi do ga. Pa je odšel . . . mislil sem, da domov ... A Isaj je stopil k meni . . . Malorus je vzdihnil. — Nihče me ni ¿e tako podlo razžalil kot ta pes. Mati ga je molče prijela za roko in potegnila k mizi; poarečilo ae ji je, da ga je posadila na atol. Sama je aedla poleg njega, ramo ob rami. Pavel je stal pred njim in mrko grabil po bradi. — Dejal je, da nas vse poznajo, da nas imajo orožniki vae zapisane in da nas polove še pred prvim majem. Nič mu nisem odgovoril. smejal sem se, a v srcu mi je kipelo. Začel je, da sem pameten človek, da mi ni treba po tej poti, da naj raje . . . Prenehal je in si obrisal obraz z levico; njegove oči so suho žarele. — Razumem! — Da, raje je dejal, naj ato-pim v službo zakona. Malorus je zamahnil z roko in potresel krčevito stisnjeno pest. — Zakona ... Ti prokleta duša ! — je siknil skozi zobe. — Če bi me bil udaril v lice, lažje bi mi bilo ... in tlldi njemu nemara. Ko pa mi je pljunil svojo smrdljivo slino v srce, nisem str-pel. Andrej je krčevito iztrgal svojo roko iz Pavlove in z gnjusom je dejal: —- V lice sem ga udaril in odšel .. . Zdaj pa mu je vzad Dra-gunov tiho rekel — ali si mi prišel v roke? — Čakati je moral za oglom . . . Po kratkenv molku je Malorus nadaljeval: (Dalje prih.) zlatenici in drugih bolezni želodca, jeter in čreves. V lekarnah — Joa. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, Illinois. ZA CLEVELAND IN OKOLICO j« zastopnik Proletarca A. Gradi-iher, 1158 E. 61. Str. Poobkičen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se Proletarca. Prehlajenja se lahko kn^bite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj a 4'Pain Expel-ler", kakor je popisano v knji žici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se iahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 cen-i„AW„ tov steklenica, treba pa je paziti | CARL STROVER na to, da je varstvena znamka a ridrom na kartonu in na atekle niei. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220y2 drove St.. MILWAUKEE, WIS. Attorney at Law Zastopa ni vseh sodiščih. Dr. W. C. Ohlendoiî, m. d. Zdravnik «a notranje bole««. ■ ranocalnu. ^^fff■ •" Isdravniika preiskava breipfci^ . čati j. 1« sdravila, l92i Blu, ^¡fe Ave., Chicago. Ureduj»* el^J/f** Pol.; od 7 do 0 sveč er. liven (V. ^ živeči bolniki naj püejo .loveu.ko CÄfi ALOIS VANA ^ — izdelovatelj — sodovicc, mineralne vode in runih neopojnlh 1837 So. Fisk St. Tel. <;ÄIial lM4 __§t. sobe 1009 ....................................E WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Slovenci/ obiskujte PARIS' RESTAVRACIJO I. STRAUB URAR h 1010 W. 18th St. Chicago, ni In* vaéjo salogo ur, varižie, nov Ln (irogih dragotia. Isrrèaje | vsakovrstna popravila v tej «tsoki m Mio nizki 1914 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianias. Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. Odprto ponoči in podnVvu. ROJAKI sav IZ GLAVNEGA URADA A. S. B. P. D. Frontenac, Kans., 8. aprila — Naznanja se vsem članom in članicam, zgoraj imenevanega društva, izid splošnega glasovanja, radi znižanja, sprejemne pristojbine od 16 do 40 leta, samo na eden dolar. Glasovanje bilo je sledeče: "Za znjižanje vstopnine na $1.00 je glasovalo 15 krajevnih društev ,enoglasno. Pri društvu št. 8 je eden član nasprotno, ostali člani pa za znižanje glasovali. Cenjeni sobratje: Pri splošnemu glasovanju, pokazalo se je, da vam je vsem pri srcu razvoj ter napredek naše organizacije. Seve pri tem nesmemo misliti, da je vse storjeno. Vsak člani naj se potrudi, ter naj privede novega člana k našemu društvu, le tako nam bode mogoče dospeti do za-željenega cilja. Vseh krajih združenih držav, ki se nahaja 10 naših rojakov, združite se, vstanovite novo podporno društvo ter istega priklo-pite k A. S. B. P, D. v Frontenac, Kans. Bratski pozdrav John Čeme. gl. tajnik. MATI. Soi-ialon. roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j. (Dalje.) ~ Na poti naprej mora človek pogosto delati zoper sebe. Vse je treba žrtvovati, celo srce... Življenje Jrtvovati, umreti za stvar —- je lahkot Žrtvovati je treba, kar je človeku dražje od življenja... le tedaj vapeva kar ti je najdražje, tvoja reanica! ... Oatal je sredi sobe. Njegov vseh višav, ki se dajo doseči. Potem bomo živeli v resnici, v svobodi in udobnosti. Smatrali bodo za najboljše one. ki bodo v svoja srca vtisnili svet in katerih ljubezen bo najčistejša; oni bodo najboljši, ki bodo najbolj svobodni; v tem pa je udobnost. Življenje bo takrat veliko in veliki, nedosežni bodo ljudje, ki bodo živeli to življenje. Odnehal je. da ojači samega sebe. In zibajoč se kot žvenkelj zvona, je pridjnl z močnim glasom. ki je prihajal iz globočine njegovih prsi: — Radi življenja sem pripravljen za vse. Iztrgati si hočem svoje sree in pohoditi z nogami, ako je treba! ^ Njegovo lice se je treslo vsled razburjenosti, po njem so padale velike težke solze druga za drugo. Pavel je dvignil glavo in ga pogledal z bledim obrazom in široko odprtimi očmi. Mati se je dvignila izza mize. Čutila je. da raste in prihaja nekaj velikega. — Kaj pa je, Andrej? — je vprašal Pavel mehko. Malorus je zmajal z glavo, napel se je kakor struna in dejal gledaje na mater: — Videl sem . . . Vem . . . Mati je vstala in skočila k njemu, trepetajoč po vsem telesu; pograbila ga je za roko — skušal je izviti svojo desnico, ampak ona jo je krčevito držala in strastno zašepetala: — Moj ljubček, bodi tiho! Moj dragi . . . Nič ni . . . nič ni. Paša! • —- Potrpite! — je zamolklo za-mrmral Malorus. — Povem vam. kako je bilo . . . — Ni treba! — je zašepetala mati in vsa v solzeh gledala nanj. — Ni treba, Andrjuša . . . Pavel se je počasi približal in je z vlažnimi očmi ogledoval prijatelja. Bled je bil in smehljaje je potiho in počasi dejal: — Mati se boji, da si ti . . . — Ne bojim se ... Ne verjamem ! Če bi videla — ne bi ver ie-la! — Potrpite! — je dejal Malorus. ne da bi se ozrl na nju, in skušal oprostiti roko. — Nisem jaz ... a preprečil bi bil lahko. — Pusti. Andrej! — je dejal Pavel. Malorus je skk>nil svojo glavo k njemu in tiho, pretrgano dejal : — Nisem hotel, ti veš, Pavel. Zgodilo se je tako: ko si ti odšel naprej, a jaz sem ostal z Dragu-novim za oglom — je Isaj prišel izza ogla . . . stopil v stran meril naju z očmi in smejal Dragunov je dejal — vidiš! Vso noč me zasleduje . . . Potolčem SODRUGE IN PRIJATELJE opozarjamo na MAJNIÖKO IZDAJO PROLETARCA, ki izide 30. aprila t. 1. v VVaukeganu! Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnich-ii, 714 Market Street, Haukegan. Pri njemu je vee najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. POZOR! SLOVENCU POZOR! S A L O O N s modernim keglji&en Svete pivo e eodčkih in buteljka* in druge raanovratne pijače te/ unijak. saaodke. Potniki <£>be ¿«dno prw* Sižč« aa nitko ceno. Postrežba točna in ia borna. V s* m 81 o t nn c en» in drugim 8lova»o«> ee topio pripuroča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr« A v«. Chicaji Pollsckov SALOON Navadne metode. Nevrjetno je. da najde vsaki nov način zdravljenja, tudi če je nasproten vsem izkušnjam zdravstvene vede Svoje pripadnike, ki smešijo vsak drug način zdravljenja. Nekteri od teh so zdravljenje z mrzlo vodo, elektrika, masaža, dijeta, posebne vaje, su-geriranje, krščanska veda itd. .Vektera od teh zdravljenj so dobra za gotove bolezni ali sama ali združena s kterim drugim načinom zdravljenja, dočim so druga nesmiselna ali' celo nevarna. K sreči pa večina ljudstva zaupa v stara zdravila, ki so skozi leta vedno zadovoljevala, kakor Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino v boleznih prebavnih organov. Ni treba ničesar druzeea poskušati pri nerazpoloženju, zgubi teka. zabasanosti, glavobolu, ner-voznosti in neuraleiji, slabosti. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairave to*i vino, pivo in i*anj« prve vrst«. Smodk« prvo kvalitete ao n« prod.j. Za m n< «obrnjen poaet ae priporoma rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laatnik. 1237-lst St., La Salle. Ill To« vae, goatilni podrejeoe pdjafc Me priporoča rojakom aa obtfaa afcfafc PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kjer a« toti'dobre rina In inporflrano pilzenako pivo. Prodaja vina na *alone in na drobno. Ant Schnabl9 1 cor. Trumbull ive. ii 26, Str,, Chicago, III. Dobra domača kuhinja. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. I m portirane cigare in cigarete. V*» pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, 1246 W. 18th St., ' Chicago, ni. **» Poldruga* AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejia in najcenejša nara-brodna črta ca Slovence in Hrvate Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brsi. poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Cesar Franc Jožef I, odpluje prvič is New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Yorka ob «redih ob 1 popoldan in iz Trwta ob soboti h ob 2 popoldan proti New York®. — Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno rassvetjavo in ao modema urejeni. —Hrana je domača. — Mora*, riji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite sc na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Zaatopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi! cago, m. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE,, KENOSHA, WIS Telefon 1199. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACIJ A IN POOL TABLE 1816 So. Centre Ave. M. A, Weisskopf, M. 0, S ZDRAVLJENJE V 5 DNEH likalen zdravnik Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Aahland Ave, Tel. Canal 476 Chicago. Ill Already a m / ou! ^¡222222222222222232^ Srečen sem, ker JfSMflB scin poslušal vas svet in se zdravil z Dr.Richterjevim Pbih-Expellerjepti- Ozdravel m o jo bolečin v grlu in križu, da so počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte so ponaredb. 25 in 50c. steklenice. r. AD. RICH TER O CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y. Dr. Rlrht«rjn*o Congo Pilul* okjtajo. all 50c.) « '22ZZZ2227ZZZZC Varicocele Hydrocele i BREZ NOŽA IN BOLEČINI n.l.^aViD\V8a?e«a' kl0r,trpi na Varicoeeli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moških. w«mTntSrihKk<\^ dai!a ti8tim' ki 80 izda,i ie svote zdravni- kom ne da bi bili ozdravl.eni in moj namen je, pokazati vsem ki »o bili zdravljeni po tacati h zdravnikov,' brezuapeiio1, da >osedu^m £ ja edino sredstvo, s katerim zdravim vspeSno J p ... Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad m govorite zaupno. Govorimo vi« jezike. Dobili boste najboljše nasveto m prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moSkib. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprillke v jetrih. (Za neuapetno zdravljenje ni treba plačati) TAJNE moške bolezni ljuba nafo a. beleim v ledicah in jetrih j zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA. naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejfti metodi Zastrnplienle in vseh drugih kožnih I bolezni, kakor priiče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni! beli tok, bolečine v osa-[ ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal-| __no. (Preiskovanje brezplačno) (Nasveti zastonj.) ■ Clark Str. DR. ZINS, 183 med Randolph in Clark _______ _ Odprto: 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nad^IJah od 8 «Jutr.^ do4~p®p. Chicago! Gotov ----------1 m j rzrzrsrrrrr» rzzzzzzrzrz£rr22« TISKARSKA DELA izvršuje točno v vaeh jezikih Jugoslovanska zadružna Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So Centre ave. Chicago, III. Tiskovine za družtva, pismen papir, kuverte, vstopnice, progra.T.i, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vizitnice itd., se izvrlujejo hitro in solidno. Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno, Upraiajte vedno preje *a cene predno naročate drugje, Naie cene so imeme. L Hranilna vloga v tej banki je varna investicija. Nosi 3% obresti in je Rotov denar kadar rabite INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. 22 letno poslovanje. V soboto večer odprta od 6. Varnostni shrambeni do 8- ure- predali po $3.00 na leto. 1 i» ...................... „J JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA GLAVNICA SOUTH SI \Vir COOPERATIVt: PKIMim INCORPORATED Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu piodjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANk PETRICA, 1830 S«. Ce«lre Ave., t CHICAGO. IL L. $10.000.00