VESTNIK ESPK LETO ! KOPER. 16. NOVEMBRA 1956 ŠTEV. 53 V S E B i M A Odloki in odločbe OLO — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada — Odlok o določitvi upravnega organa okrajnega gozdnega sklada Koper — Odlok o spremembi odloka o spremembi tarile občinskega prometnega davka — Odlok o ustanovitvi svetov za program filmov pri podjetjih za predvajanje filmov — Odredba o določitvi odstotka iz dobička kmetijskih zadrug, ki gre kot delež pri dobičku osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju — Odločba o potrditvi sprememb in dopolnitev občinskih statutov — Odločba o dovoljenju za ustanovitev Zadružne gospodarske poslovne, zveze v Kopru iu o potrditvi njenih pravil — Odločba o določitvi položajev v Komunalni banki Koper in o njihovi razvrstitvi v plačilne razrede — Odločba o prenehanju Dijaškega doma Zenske obrtne Šole v Kopru — Odločba o prenehanju Mladinskega doma v Kopru — Odločba o dopolnitvi odločbe o določitvi krajev, kjer so življenjski in delovni pogoji težki in v katerih pripada učnemu osebju poseben dodatek — Odločba o določitvi šolskih odborov vajehskih šol v Izoli in Postojni .— Sklep o odobritvi kotizacije Okrajni zadružni zvezi Koper Objave občinskih ljudskih odborov Občina Koper — Odločba o ustanovitvi posebne šole pri Bolnici za kostna in sklepna obolenja v Valdoltri Občina Ilirska Bistrica — Odlok o razpisu nadomestnih volitev Sklepi OLO o volitvah in imenovanjih Poročilo s XV. seje OLO Poročilo sveta za turizem Poročilo s sej svetov OLO Opozorilo Komisije za plače Prijave za strokovni izpit iz finančne stroke Register gospodarskih in zadružnih organizacij Skica Kopra z novimi imeni ulic Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo lete Odloki in odločbe OLO Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ter 2. in tl. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19.36) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada Odlok o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada (Uradni vestnik okraja Koper št. 44/56) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK O USTANOVITVI OKRAJNEGA CESTNEGA SKLADA 1. člen Ustanovi se okrajni cestni sklad za okraj Kopei kot proračunski sklad (v nadaljnjem besedilu *sklad<<). 2. člen Sredstva sklada so namenjena predvsem za vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo m graditev cest III. reda. 3. Člen V cestni sklad se stekajo: a) dohodki iz stalnih virov po uredbi o cestnih skladih in drugih zveznih predpisih; b) dotacije iz proračuha okrajnega ljudskega odboia, c) darila, posojila in drugi posebni dohodki. 4. člen 5. člen Okrajni cestni sklad upravlja Uprava za ceste OLO Koper. Odredbodajalec za predračun sklada je šef Uprave za ceste, računodajalec* sklada pa je računodajatec Uprav-ve za ceste. 6. člen Uporabo sredstev sklada nadzoruje načelnik tajništva za finaneg okrajnega ljudskega odbora. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956. St. 6467/1. Koper, 6. novembra 1956. Albin Dujc, 1. r. Na podlagi prvega odstavka 2. člena uiedbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov (Uradni list FLRJ št. 32-259/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 sprejel odlok o določitvi upravnega organa okrajnega gozdnega sklada Koper 1. člen Okrajni gozdni sklad Koper upravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo predsednik in osem člonov. Predsednika in Člane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor za dobo dveh let. Sef okrajne uprave za gozdarstvo je po svojem položaju član upravnega odbora. 2. člen Iz sredstev sklada se izplačujejo: 1 osebni izdatki za nestaine delavce Uprave za ceste; 2 izdatki za material za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo cest, prevozni stroški in stroški za vzdrževanje osnovnih sredstev; 3. stroški za začasne prostore in zgradbe pri delih na ^'Tltroškt za nabavo in vzdrževanje cestarskega oredja in cestarske opreme; . - „ 5. stroški za zimsko službo na cesta l m ijanje posledic eiementarnib nezgod. Upravni odbor sklada ima tole pristojnost: 1 sklepst o p ra vil in skiacia, s! sklepa o programu gozdnih pospeševalnih ukrepov a^prediaga letni predračun dohodkov in izdatkov sklada, 4. predlaga sklepni račun sklada za vsako leto, 5 določa pogoje, kako morajo posamezne gospoaarske in druge organizacije ali drugi koristniki uporabljati sredstva sklada, Stran 468 URADNI VESTNIK Štev. A3 18 novembra IBM 6 nadzoruje uporabo sredstev sklada. 7. obravnava vsa druga načelna vprašanja v zvezi a pestovanjem sklada in sklepa o njih. B. opravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem sklada. kakor to določajo njegova pravila. 3. člen Upravni odbor sklada dela po določbah uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov (Uradni list FLRJ št. 22-259 56). 4. člen Strokovno in administrativno službo za sklad opravlja uprpva za gozdarstvo OLO. Stroški za upravljanje sklada z izjemo stroškov za strokovno in administrativno delo po prvem odstavku te točke gredo v breme predračuna sklada. 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper. St. 01/2-1594/11-56. Kaper. 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 26. in 35. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O SPREMEMBI TARIFE OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA 1. člen 2. člen odloka o spremembi tarife občinskega prometnega davka (Uradni vestnik okraja Koper št. 44/56) se spremeni tako, da se glasi: «Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper.* 2. člen Ta odlok velja takoj. St. 01/2-2600/17-56. Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 63. člena Temeljnega zakona o filmu (Uradni list FLRJ št. 17/56) in 26. člena Statuta okraja Koper ter na predlog Sveta za kulturo in prosveto je Okrajni ljudski odbor Koper na seji obeh zborov dne 6. novembra 1956 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SVETOV ZA PROGRAM FILMOV PRI PODJETJIH ZA PREDVAJANJE FILMOV 1. člen Pri vseh podjetjih za predvajanje filmov v okraju Koper se ustanovijo sveti za program filmov, ki dajejo mnenje o predlogu programa filmov, ki jih namerava podjetje predvajati, lahko pa tudi sami predlagajo, da se posamezni filmi vključijo v program. 2. člen Svet za program filmov šteje od 5 do 9 članov. Člani sveta se imenujejo iz vrst prosvetnih delavcev in drugih državljanov, v svetu pa mora biti vsaj z enim članom zastopana tudi mladinska organizacija oziroma Društvo prijateljev mladine. * 3. člen Predsednika in člane sveta za program filmov ter število njegovih članov imenuje pristojni občinski ljudski odbor na predlog svojega sveta za prosveto in kulturo. 4. člen Predsednika in člane sveta za program filmov pri podjetju "Globus* Koper imenuje Občinski ljudski odbor Koper v soglasju s svetom za prosveto in kulturo OLO Koper. 5. člen Ta odlok velja z dnem ebtava v Uradnem vestniku okraja Koper. St. 94/1-3726/16-56. Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 75. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10/36) in 26. člena Statuta okraja Koper izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6 novembra 1956 ODREDBO O DOLOČITVI ODSTOTKA IZ DOBIČKA KMETIJSKIH ZADRUG. KI GRE KOT DELE2 PRI DOBIČKU OSEBAM. KI SO PRI NJIH V DELOVNEM RAZMERJU 1. Kmetijske zadruge smejo od svojega deleža na dobičku, to je od zneska, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku in tistega dela, ki pripada občinskemu proračunu, uporabiti za delež pri dobičku, ki gre osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju (plače iz dobička) naslednji odstotek: 1. KZ Brezovica pri Materiji, Postojna. Prestranek, Sečovlje, Ankaran—Škofije, Strunjan, Dekani, Marezige, Koper-okolica, Črni kal, Gračišče, Plisko vica, Skopo, Tomaj, Sežana, Štanjel, Hruševje, Hre-novice. Lokev, Senožeče, Rodik, Kozina, Materija, Obrov, Podgorje, Misliče, Hrušica, Podgrad, Slivje, Pivka in Bukovje.................................76 '/< 2. KZ Planina, Izola, Šmarje, Cežarji, Vreme, Brezovica pri Oprtalju in Ilirska Bistrica......60 '/* 3. KZ Sv. Lucija, Bertoki, Dutovlje, Knežak in Dolane ..........................................50 '/t 4. KZ Sv. Anton, Pregarje, Jelšane, Prem, Zabiče, Bač in Dolnje Košane........................40 % Znesek, izračunan z gornjim odstotkom, zajema poleg plač tudi prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. 2. Ta odredba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Štev.: 21/1-7960/1-56 Koper, dne 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. ODLOČBA Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) in 1. točke 26. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 odločil: 1. Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Izola, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Izola na svoji seji dne 13. septembra 1956, se potrdi. 2. Sklep o drugih spremembah in dopolnitvah statuta občine Koper, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 14. septembra 1956 se potrdi. 3. Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Piran, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 26. septembra 1956 se potrdi. 4. Sklep o spremembah in dopolnitvah občine Sežana, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Sežana na svoji seji dne 17. septembra 1956, se potrdi. 5. Sklep/ o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ilirska Bistrica, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 14. septembra 1956, s e potrdi. St. 01/2-2951/62-56. Koper, 6. novembra 1956 Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. URADNI VESTNIK Stran 469 Štev. 53 — 16. novembra 1956 Na podlag! 26. člena Statuta okraja Koper in 59. člena Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 41/56) izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 ODLOČBO O DOVOLJENJU ZA USTANOVITEV ZADRUŽNE GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE V KOPRU IN O POTRDITVI NJENIH PRAVIL 1. Dovoli se ustanovitev Zadružne gospodarske poslovne zveze v Kopru, v katero se prostovoljno združijo kmetijske zadruge z območja Okrajnega ljudskega odbora Koper. 2. Zadružna gospodarska poslovna zveza v Kopru je gospodarsko združenje kmetijskih zadrug. 3. Naloga zveze je, da s poslovnimi odnosi z združenimi kmetijskimi zadrugami dela za napredek kmetijstva in za socialistično preobrazbo na vasi. 4. Poslovni predmet zveze je: a) opravljanje raznih storitev kmetijskim zadrugam, da bi le-te mogle opravljati svoje kmetijske in druge dejavnosti; b) prodaja kmetijskih ali drugih proizvodov, ki jih zveza prevzame oziroma kupi od kmetijskih zadrug, ter prodaja predelanih ali dodelanih kmetijskih in drugih proizvodov; c) oskrba kmetijskih zadrug z reprodukcijskim in investicijskim materialom, ki je potreben za kmetijsko proizvodnjo ali druge dejavnosti kmetijskih zadrug; d) izvoz kmetijskih proizvodov ali izdelkov kmetijskih zadrug iz lastnih obratov ter uvoz kmetijskih, industrijskih ali drugih proizvodov, ki so potrebni za kmetijsko proizvodnjo. 5. Potrdijo se pravila Zadružne gospodarske poslovne zveze v Kopru, ki jih je sprejel ustanovni občni zbor zveze dne 9. avgusta 1956. St. 8464 1. Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 3. člena Pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev komunalnih bank in hranilnic (Uradni list FLRJ št. 27/54) v zvezi z določbami pravilnika o razvrstitvi položajev pri Narodni banki FLRJ v plačilne razrede (Uradni list FLRJ št. 52/52) in 26. člena Statuta okraja Koper izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na predlog upravnega odbora Komunalne banke Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 ODLOČBO O DOLOČITVI POLOŽAJEV V KOMUNALNI BANKI KOPER IN O NJIHOVI RAZVRSTITVI V PLAČILNE RAZREDE 1. Položaji v Komunalni banki Koper se razvrstijo v naslednje plačilne razrede: a) položaj direktorja Komunalne banke v VII. ali VI. plačilni razred, b) položaj pomočnika direktorja za gospodarski sektor v VIII. plačilni razred, c) položaj pomočnika direktorja za bančno-tehnični sektor v VIII. plačilni razred, d) položaj direktorja podružnice v X. do VIII. plačilni razred. 2. Položajne plače po prednji točki določa upravni odbor Komunalne banke Koper. 3. Uslužbencem pripada položajna plača samo za čas, dokler so na enem izmed položajev iz I. točke te odločbe. 4. Ta odločba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. junija 1956. Štev.: 8464 1 Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 48. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426 53) in 26. člena Statuta okraja Koper izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 ODLOČBO O PRENEHANJU DIJAŠKEGA DOMA ZENSKE OBRTNE SOLE V KOPRU 1. Dijaški dom ženske obrtne šole, ki je bil ustanovljen kot socialno vzgojni zavod s samostojnim finansiranjem z odločbo OLO Koper z dne 22. oktobra 1954 št. 1-411/1, preneha poslovati, ker se dijakinje preselijo v Dijaški dom Koper, ki ima dovolj kapacitete. 2. Premoženje, s katerim je do sedaj gospodaril Dijaški dom ženske obrtne šole, se prenese na Vajenski dom in na Dijaški dom v Kopru. Svet za šolstvo imenuje posebno komisijo, ki bo razdelila celoten inventar na oba domova. St. M/1-4672/5-56. Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Na podlagi 8. člena Zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26-91/54) in 27. člena Statuta okraja Koper izdaja Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 ODLOČBO O PRENEHANJU MLADINSKEGA DOMA V KOPRU I. Mladinski dom v Kopru preneha z dnem 31. oktobra 1956. II. Premoženje Mladinskega doma v Kopru prevzame Vajenski dom v Kopru, ki je dolžan sprejemati v dom prvenstveno otroke padlih borcev, žrtev fašističnega terorja in druge socialno ogrožene otroke, ki še želijo izučiti poklica v obrti ali industriji. III. Likvidacijo doma izvrši likvidacijska komisija, ki jo sestavljajo: Boris Borko, Ida Gec in Janez Žumer. IV. razreši se upravnik doma Crollini Elia. V. Likvidacijski postopek se mora izvršiti do 31. decembra 1956. Štev.: 8464/1 Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. ODLOČBA O DOPOLNITVI ODLOČBE O DOLOČITVI KRAJEV. KJER SO ŽIVLJENJSKI IN DELOVNI POGOJI TEŽKI IN V KATERIH PRIPADA UČNEMU OSEBJU POSEBEN DODATEK Na podlagi 1. točke Odloka o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS St. 38 54) v zvezi z določbami zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih Stran 47Ó URADNI VESTNIK Štev. 53 — 16. novembra 1956 ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z republiškimi predpisi (Uradni list LRS Št. 26,35) in na predlog Sveta za šolstvo ObUO Postojna in Sveta za Šolstvo OLO Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 6. novembra 1956 . odločil: 1. Za kraje, kjer so življenjski in delovni pogoji težki, je šteti tudi naslednje kraje v občini Postojna: Šmihel pod Nanosom, Orehek, Veliko Ubeljsko, Bukovje in Stu-deno. 2. vzgojnemu osebju, ki poučuje v zgoraj navedenih krajih, pripada poseben dodatek po odloku o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS st. 38/54). 3. Odločbe o priznanju in prenehanju posebnega dodatka izdaja starešina, ki je pristojen za postavitev, na predlog za šolstvo pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. Št. 04/1-8099/1-56. Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO Albin Dujc, I. r. ODLOČBA O DOLOČITVI ŠOLSKIH ODBOROV VAJENSKIH ŠOL V IZOLI IN POSTOJNI Na podlagi 8. in 9. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11/55) v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55) in na predlog Sveta za šolstvo je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora dne 6. novembra 1956 odločil: 1. šolski odbor Vajenske šole v Izoli šteje 9 članov. Od teh imenuje: 1 člana Okrajni ljudski odbor Koper, 3 člane zbori volivcev mest Koper, Izola in Piran, 1 člana učiteljski zbor šole, 2 člana-gospodarske združbe in organizacije in to: a) 1 člana Obrtna zbornica okraja Koper, b) I člana industrijsko podjetje vLama« Dekani. Ravnatelj šole je po zakonu član šolskega odbora, prav tako učenec, ki ga izvolijo učenci jz svoje srede. 2. Šolski odbor Vajenske šole v Postojni šteje 7 članov. Od teh imenuje: 1 Člana Okrajni ljudski odbor Koper, 2 člana zbor volivcev mesta Postojna, 1 člana učiteljski zbor šole, 1 člana gospodarsko podjetje ^LIP« Postojna. Ravnatelj šole je po položaju član šolskega odbora, prav tako učenec, ki ga izvolijo učenci iz svoje srede. Štev.: 8068,4 Koper, 6. novembra 1956. Predsednik OLO A)bin Dujc, 1. r. Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, v zvezi z 72. členom Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 41/56) in na predlog Okrajne zadružne zveze Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1956 sprejel tale s k 1 e p : 1. Odobri se kotizacija (plačevanje prispevkov kmetijskih zadrug in zadružnih podjetij Okrajni zadružni zvezi Koper) v naslednjih odstotkih: a) kmetijske zadruge 5%, od celotnega prometa, b) zadružna podjetja 1"/. od celotnega prometa. 2. Okrajni zadružni zvezi Koper se priporoča, da sredstva, pobrana s kotizacijo, ki presegajo planirane dohodke za leto 1956 v višini 36,640.000.— din, uporabijo za pospeševanje kmetijstva oziroma za investicije v kmetijstvu. 3. Tajništvo za finance izvrši ta sklep. St. 21/1-144.130. Predsednik OLO Koper, 6. novembra 1956. Albin Dujc, L r. OBČINA KOPER Na podlagi 4. in 30. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11/56), 8. in 24. člena Statuta občine Koper ter na predlog sveta za šolstvo, je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 28. septembra 1956 sprejel ODLOČBO O USTANOVITVI POSEBNE ŠOLE PRI BOLNICI ZA KOSTNA IN SKLEPNA OBOLENJA V VALDOLTRI. I. Ustanovi se Posebna šola pri Bolnici za kostna in sklepna obolenja v Valdoltri (v nadaljnjem besedilu ^Posebna Šola«) kot proračunski zavod ObLO Koper. II. V Posebno šolo se sprejmejo otroci, ki so v omenjeni bolnici na zdravljenju, III. Posebna Šola ima naslednje oddelke: a) nižjo gimnazijo, b) osnovno šolo, c) vrtec. IV. Posebna šola ima nalogo, nuditi šoloobveznim otrokom izobrazbo po programu, predpisanem za obvezno šolstvo, ter jih vzgajati v socialističnem duhu. Vrtec ima nalogo, da skrbi za telesno in duševno vzgojo predšolskih otrok. V. Posebno^ šolo neposredno vodijo šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj Posebne šole po določbah Splošnega zakona o vodstvu šol. Upravitelja posebne šole imenuje Občinski ljudski odbor. VI. Posebna šola ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru občinskega proračuna. VII. Ta odločba stopi v veljavo 1. oktobra 1956. Štev.: 4166/9-56 Koper, 28. septembra 1956. Predsednik Mirko Jeierčič, 1 r OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 20. in 117. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 31/53) ter 24. člena Statuta občine Ilirska Bistrica (Uradni vestnik okraja Koper št. 18 in 43/56) je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 29. oktobra 1956 sprejel ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV I Razpisujejo se nadomestne volitve v 4. volivni enoti občine Ilirska Bistrica, ki obsega vas Starod, ker je prenehal mandat Hrvatin Alojzu, odborniku Občin- * skega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, ki je bil izvoljen v tej volivni enoti. Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 2. decembra 1956. II Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper in na krajevno običajen način v 4. volivni enoti v Starodu. Štev.: 0P1-3675/2 Ilirska Bistrica, 29. oktobra 1956. Predsednik Anton Gustinčič, 1. r. Štev. 53 — 16. novembra 1956 URADNI VESTNIK Stran 471 Sklepi OLO o volitvah in Okrajni ljudski odbor Koper je na skupni seji obeh zborov dne 6. novembra 1956 na podlagi 27. člena Statuta okraja Koper sprejel naslednje SKLEPE : I. Izvoljen je bil Stojan Kocjančič, sodniški pripravnik pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, za sodnika o-krajnega sodišča v Kopru. II. Izvoljen je bil Albert Mislej, sodni reierctit pri Okrajnem sodišču v Postojni za sodnika Okrajnega sodišča v Postojni. III. Kot sodniki porotniki Okrajnega sodišča v Sežani so bili razrešeni: Anton Dodič. Ivan Dolgan, Ivan Magli-ca, Josip Kompare, Anton Škrinjar, Roza Sabec in Zmaga Vodopivec. Za sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Sežani pa so bili izvoljeni: Ana Boneta, delavka, Sežana št. 413; Kristina Fakin, učiteljica v Povirju; Ljudmila GoljevSček, nameščenka podjetja wMarmorindus«: Jernej Hreščak, uslužbenec ObLO Divača; Stane Kroteč, uslužbenec Bolnice TBC v Sežani; Ivan Kuret, delavec v pokoju, Žirje št. 7; Anton Kuštrin, delavec pri podjetju *Elektro-SežanaK; Leopold Lango, direktor hotela ^Triglav« v Sežani; Julka Lipanje, učiteljica na osnovni šoli v Sežani; Gabrijel Moderc, direktor podjetja "AvtoprevoZ", Sežana; Jože Renčelj, kmet, Dane pri Sežani št. 27; Albin Semolič delavec v podjetju; 'Avtoprevoz« v Sežani; Jože Stok, kmet v Sežani št. 39i; Milan Vran, kmet, Kazlje št, 52; IV. V upravni odbor Okrajnega gozdnega skiada Koper so bili imenovani: Za predsednika: Drago Dolinšek, predsednik Sveta za gospodarstvo OLO; za člane: Jože Baša, predsednik ObLO Postojna; Franc Bitner, vodja gozdnega revirja Pivka; Anton Bratuž, računovodja Uprave za gozdarstvo OLO, Ing. Jože Drnovšek, uslužbenec Gozdnega gospodarstva Postojna, Drago Grlj, odbornik Zbora proizvajalcev OLO; Franc Kralj, predsednik OZZ Koper; Milan Zakrajšek, predsednik ObLO Pivka ; Ing. Slavko Gabere, šei Uprave za gozdarstvo OLO, ki je član po svojem položaju. V. V komisijo za opravljanje strokovnega izpita za naziv logar in gozdni nadzornik za območje okraja Koper in Nova Gorica so bili imenovani; L Za predsednika: Ing. Stanislav Mazi, ravnatelj Nižje gozdarske šole v Idriji; 2. za člane Izpraševalce: Ing. Ciril Jenko, uslužbenec OUG Koper — za gojenje in varstvo gozdov; Viljem Kindler, šei revirja Ilirska Bistrica — za izmero lesa In izkoriščanje gozdov; Dr. Viljem Llpaj. predsednik sodišča v Postojni — za državno in družbeno ureditev FLRJ in u-pravno-pravno poslovanje v gozdarstvu. 3. Za tajnika komisije: Artur Knežaurek, šei revirja Postojna. VI. Razrešeni so bili dosedanji čiani upravnega odbora Bolnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu zaradi poteka mandatne dobe In imenovani v novi upravni odbor te bolnice naslednji člani: Leopold Cucek, načelnik oddelka za zdravstvo ObLO Koper; Anton Dulmln, uslužbenec Bo]nice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu; Rudi Kalčlč, uslužbenec OZSZ Koper; Kino Kocjančič, uslužbenec Bolnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu; Stojan Smerkolj, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru; Fani Stravs-Nataša, tajnik Okrajnega odbora RK Koper; Dr. Stanko Rupena, ravnatelj Bolnice za pljučno tuberkulozo v Ankaranu, ki je član po svojem položaju. Vil. Razrešena sta kot člana upravnega odbora Splošne bolnice Koper Milan Grlj iz Izole in Francka Šuštaršič iz Pirana, Za novo člana upravnega odbora Splošne bolnice Koper sta bila imenovana Milan Nardin, zastopnik Dnevni red XV. seje OLO, ki je bila 6. t. m., je bil obširen in pester. V začetku seje so se odborniki OLO seznaniti s poročiti Sveta za turizem in okrajne Uprave za gozdarstvo. V razpravi o turizmu so podrobno in kritično proučiti vprašanja, ki kvarno /vplivajo na to, za naše gospodarstvo zares pomembno dejavnost. Če bi hoteti imeti naše turistično področje urejeno tako, kot si želimo, bi za to cetotni okrajni in občinski proračuni ne zadostovati. Nakazanih potreb je bilo ogromno: sanirati je treba zgube, ki so nastale zaradi stabe letošnje sezone in ki jih je v glavnem treba pripisati epidemiji meningitisa, povezano s tem je vsekakor treba urediti javne komunalne naprave, marsikateri turistični objekt je potreben obnove in popravil, urediti je treba parke, obalo in še veliko drugih stvari. Toda, če bi tako delali, ne bi nikdar rešili bistvenega vprašanja turističnega prometa. Treba je vnesti v naše turistične obrate nekaj več prizadevnosti in domačnosti. Postrežba mora biti nekoliko boljša, solidnejša — to pa je možno samo z organsko rastjo teh objektov. Kolektivi naj si sami prizadevajo, da v okviru danih možnosti izkoristijo vse tiste drobne rezerve, ki jih je povsod še na pretek. Na prihodnjo sezono se morajo kolektivi pravočasno pripraviti. Pri teh pripravah pa je važno, da bodo upoštevali tudi zahteve domačega gosta, zlasti pa nedetjskih obiskovalcev in izletnikov na morje. Prenehati je treba že enkrat s staro miselnostjo, da se nek posel izplača šele tedaj, ko gre za najmanj pol milijona ali več. Izletnikom je treba nuditi vse, kar si po želijo, saj za to tudi plačajo, ni pa prav, da smo jih dosedaj puščali, da so si hrano in pijačo morali sami iskati pri okoliških kmetih, ker jo drugače sptoh niso dobili. Toliko imenovanjih ObLO Izola in Ernest Fabič, zastopnik ObLO Piran. v upravnem pododboru v Izoli se razreši Milan Grij, na njegovo mesto pa imenuje Milan Nardin. Vili. Razrešen je bil kot član sveta za pomorstvo in ribištvo OLO Ermin Skitek in na njegovo mesto izvoljen Franc Copi, direktor podjetja "Ribiče, Piran. IX. Razrešen je kot član komisije za uslužbenska vprašanja OLO Franc Copi in na njegovo mesto imenovan France Podinnšek. Okrajni zbor OLO Koper je na svoli seji dne 6. novembra 1956 sprejel naslednji S K L E P ; V šolski odbor Vajenske šole v Izoli se imenuje Bruno Lapajne iz Izole, v šolski odbor Vajenske Šole v Postojni pa Boris Plahuta, tajnik podjetja LIP Postojna. je teh drobnih poslov, pri katerih bi mogli mnogi najti izreden in dober zaslužek. Občinski ljudski odbori bodo morali v bodoče nekoliko pozorneje spremljati delo manjših in srednjih gostinskih obratov, da ne bo več toliko primerov, kjer mora družba dajati za kritje izgub, ki so v glavnem nastale zaradi malomarnega poslovanja. Nekateri odborniki so se v razpravi zavzemali tudi za oddajanje praznih poslopij, primernih za počitniške domove, kolektivom v Sloveniji. Le ti bi si objekte preurediti in s tem hkrati tudi reševali vprašanja, ki jih na primer občina Piran sama še nekaj let ne bo zmogla. Dejstvo je, da prazni objekti propadajo in z dneva v dan je škoda na teh objektih večja. Tudi v razpravi o poročilu o delu Uprave za gozdarstvo, ki je bila prav tako izredno živahna, so odborniki načeli vrsto vprašanj. Gozdarstvo je v povojnih letih doživelo večkrat močno preorientacijo in so ponekod sledovi prekomerne sečnje še precej občutni. Zlasti privatni gozdovi nimajo tistega prirastka, kot bi ga morali imeti. Zato je tudi nujno, da so gozdarski predpisi precej strogi. Med drugim je bito načeto vprašanje razmejitve gozdnih in pašniških oziroma kmetijskih površin in vprašanje sečnje za drva. Nekateri odhorniki so se pri tem zavzemali za ustanovitev posebnega organa, ki bi skrbet za praviino razdelitev lesa in drv in da se prepove izvoz drv tako dolgo, dokler ne bodo zadostili domačim potrebam. Po končani razpravi o obeh poročilih so odborniki OLO sprejeli več ustreznih sklepov, s katerimi bodo skršaii kritična vprašanja u rediti in njihove posledice ublažiti. Nato so odborniki OLO sprejeli nekaj odlokov, ki jih objavljamo v današnji številki Vestnika. Po XV. seja OLO Stran 472 URADNI VESTNIK Štev. 53 — 16. novembra 1S56 predlogu Sveta za gospodarstvo pa je bila sprejeta od!očba o dovoljenju za ustanovitev Zadružne gospodarske poslovne zveze in o potrditvi njenih pravil. Taka odločba je bila potrebna, kajti zadruge v koprskem okraju so se združile v poslovno zvezo, ki naj jim pomaga pri blagovnem prometu, skrbi za preskrbo zadružnih trgovin, organizira prodajo in skrbi za komercialno poslovanje ter za izboljšanje dela včlanjenih zadrug itd. V nadaljevanju seje sta oba zbora sklepala o gospodarskih zadevah. Sprejeli so poroštvo za investicijski kredit za gradnjo lesenih ribiških ladij v znesku S3 in pol milijonov dinarjev za podjetje nlris<* v Izoli. Soglašali so tudi s prevzemom poroštva za investicijska po-sojila podjetju ^Topol«, Ilirska Bistrica 16 milijonov 663 tisoč dinarjev, vinogradniškemu posestvu Črni kal milijon 867 tisoč dinarjev, podjetju &Iris«, Izola 45 milijonov dinarjev in poroštva za posojila občinskim ljudskim odborom. Potrdili so tudi predlog poroštva oziroma za soudeležbo Vodni skupnosti za zvezni natečaj za investicijski kredit za melioracije in predlog za poroštvo za posojila kmetijskim organizacijam. Zatem so odobrili predloga Sveta za družbeni plan in finance o določitvi odstotka za plače tovarni furnirjev in lesnih izdelkov &To-pola v Ilirski Bistrici in odstotka za plače iz dobička nekaterim kmetijskim zadrugam. Sklepali so še o odstotku za prispevke kmetijskih zadrug Okrajni zadružni zvezi. Nato je bil sprejet še predlog Sveta za družbeni plan in finance o prevzemu poroštva za dopolnilni o-bratni kredit osem milijonov dinarjev za Mlekarno v Sežani in predlog Komisije za predpise za določitev položajev in plačilnih razredov v Komunalni banki, Koper, V nadaljevanju je Svet za prosveto in kulturo predlagal ustanovitev Svetov za program pri podjetjih za predvajanje flimov. Ustanovitev takih svetov bo vsesplošno krotsinlejODGpe! viredlok rdogcv koristna, podjetja bodo imela svetovalca pri izbiri programa, gledalci pa bodo Čestokrat obvarovani pred ceneno piažo. Sprejeta sta biia tudi oba predloga Sveta za šolstvo za ukinitev Dijaškega doma Ženske obrtne Šole v Kopru in za ukinitev Mladinskega doma v Kopru. Sprejet je bil še pravinlik o plačah v Reševalni postaji, Sežana in prediog Sveta za družbeni pian in finance o virmanu v ietošnjem o-krajnem proračunu. Potrjen je bi! tudi letošnji plan dohodkov in izdatkov Komunatne banke, Koper in sprememba skiepa o povračilu stroškov odbornikom in članom kolegijskih organov za delo v ljudskem odboru. Ob koncu seje pa sta oba zbora sklepala o nekaterih volitvah in imenovanjih. Okrajni odbor je nato na ločeni seji sprejel Odiok o kategorizaciji cest IV. reda v občinah Postojna in Pivka in Odločbo o določitvi krajev, kjer so življenjski in delovni pogoji težki in o določitvi posebnih dodatkov učnemu osebju. Nato je sprejei Odločbo o določitvi šolskih odborov vajenskih šol v Izoii in Postojni in imenoval čiane teh šolskih odborov. Zbor proizvajalcev je na svoji io-reni seji potrdi! zaključne račune za preteklo leto za podjetje aPla-ma«, Podgrad, Zadrugo pristaniških delavcev, Koper, Obrtno podjetje ^Elegant«, Koper, Opekarno, Ilirska Bistrica, obrtno podjetje ^Mata oprema«, Izola, Valjčni miìn, RÌ žana, aMehanotehnika«, Izola in aStil«, Koper, s pripombo, da se upoštevajo navodila Komisije za pregled zaključnih računov. Poročilo Sveta za turizem s Predsednik Sveta za turizem OLO Jože Žižek je poročal- na XV. seji OLO 6. novembra letos o delu Sveta —iz poročila povzememo glavne misli: Naš okraj je med najpomembnejšimi turističnimi področji v Jugoslaviji. Da je naša ljudska oblast pravilno ocenita pomen turizma za gospodarstvo našega okraja, nam zgovorno potrjujejo številke p investicijskih sredstvih, vloženih v turistične objekte. Mnogi naši turistični objekti so dobili nov zunanji in notranji videz, toda kljub visokim investicijam še niso rešena vsa pereča vprašanja, ziasti pri komunalnih ureditvah. ZANIMANJE ZA NASA LETOVIŠČA JE VEDNO VEČJE Zanimanje za naše turistične kraje je iz leta v leto večje doma in v tujini, višek smo dosegli v preteklem letu, ko smo imeli na področju okraja vsega skupaj 62.358 gostov s 183.492 nočninami, zlasti inozemskih turistov. Na to so brez dvoma vplivali ugodni pogoji našega trga, kakor tudi ugodna zamenjava tujih valut. S tem v zvezi velja pripomniti, da povečan dotok turistov ni bil zabeležen samo v obmorskem pasu, temveč tudi prav tako v ostalih turističnih predelih. Samo en podatek: Postojnsko jamo je obiskalo lani kat 204 tisoč turistov, medtem ko je bilo pred vojno najvišje doseženo število 48 tisoč. Spričo takega dotoka turistov je v sezoni leta 1955 primanjkovalo ležišč, kljub temu, da so bili zasedeni tudi vsi počitniški domovi in camping v Ankaranu. Lansko konjuktumo leto v turizmu pa ni koristilo zgolj gostinstvu, temveč tudi trgovini, prometu, obrti in drugim gospodarskim dejavnostim. Kot negativni pojav prav s tem v zvezi je treba omeniti padec v kvaliteti gostinsko-turističnih uslug. Podjetja niso spoznala, da je solidnost na j cenejši pogoj za uspeh tudi prihodnje sezone. DELO SVETA ZA TURIZEM Septembra lani je bil osnovan Svet za turizem OLO Koper. Med njegovimi prvimi nalogami so bile priprave za sezono 1956. V tem so mu pomagali Gostinska zbornica, tržna in sanitarna inšpekcija. Odpraviti je bilo treba številne higiensko-tehnič-ne pomanjkljivosti, izboljšati kvaliteto uslug in preskrbo gostinskih podjetij. Svet je ustanovil po občinah posebne komisije in tudi predlagal ustanovitev občinskih svetov za turizem, V letošnji sezoni sta bila odprta dva nova hotela: uGaleb« v Kopru in n Zor ax v Izoli. Hotelska zmogjivost je tako narastla na 758 sob s 1.562 ležišči. Sem niso všteti številni počitniški domovi, ki so imeli 350 sob s 1.075 ležišči. Svet za turizem je priporočil občinskim ljudskim odborom, naj ugotovijo število privatnih sob, ki bi prišle v poštev za oddajo turistom; pred vojno je bilo samo v obmorskem pasu približno dva tisoč privatnih ležišč. Svet je zbral podatke o sestavu gostinstva po sektorjih lastništva. Razvidno je, da pride na 100 obratov splošno družbenega sektorja 83 privatnih in 38 zadružnih gostinskih o-bratov. V obmejnem področju, ki pride v poštev za promet po Videmskem sporazumu, je gostinska mreža še zares slabo razvita. PROBLEMI IZRAZITIH SEZONSKIH OBJEKTOV Poseben problem predstavljajo hoteli in gostišča v izrazito sezonskih krajih: Portorož. Ankaran itd. V treh mesecih rednega tujskega prometa (junij, julij, avgust) morajo ustvariti podjetja v teh krajih finančna sredstva za vse leto. v hudih škripcih so ta podjetja, če glavna sezona ne da predvidenih rezultatov, kot je bil primer letos. Kritične presoje je potrebno vprašanje, kako naj si taka sezonska podjetja zagotovijo vsaj delno obratovanje tudi v izvensezonski dobi in tako obdržijo potrebni kvalificirani kader. Rešitev tega vprašanja bi bila koristna ne samo podjetjem, ampak tudi občinam, za katere so taka podjetja pogosto finančno breme. Koncentra- cija takih podjetij pod eno upravo se dosedaj ni pokazala kot najboljša rešitev. MALOOBMEJNI PROMET Število obojestranskih prehodov čez mejo po določbah Videmskega sporazuma vedilo bolj narašča. To $e kaže zlasti v prometu našega turizma in gostinstva. Potrebno bi bilo izboljšati gostinsko omrežje v sežanskem obmejnem pasu in urediti menjalno službo na področju Divače. Razen tega bi bilo potrebno odpreti tudi blok pri Lipici, ki bi služil za prehod motornih vozil, ker so v bližini turistične točke kot Škocjanske in druge jame ter kobilarna v Lipici. To bi bila pomembna gospodarska pridobitev divaške občine. Pristojni organi so mnenja, da bi bil ta blok potreben, vendar pa bo treba zagotoviti sredstva za gradnjo obmejnega objekta. Svet za turizem je tudi predlagal, naj bi odprli menjalnico v Lokvi in Lipici. POČITNIŠKI DOMOVI Majhna zmogljivost in razmeroma visoke cene naših hotelov so vzpodbudile delovne kolektive k ureditvi lastnih počitniških domov. V obmorskem pasu imamo sedaj 37 takih domov. Registrirani so kot gostinski o-brati zaprtega tipa, vendar se je pogostokrat dogajalo, da so nudili usluge tudi gostom izven kolektiva, s čimer so oškodovali naše gostinstvo. Proti takim nepravilnostim je Svet ukrepal skupno s tržno inšpekejio in občinskimi ljudskimi odbori. Svet za turizem je naklonjen počitniškim domovom in podpira njihovo ustanavljanje. Pozdraviti je treba iniciativo nekaterih podjetij, da zgradijo nove domove in ne adaptirajo samo starih zgradb; Železarna Jesenice ima namen zgraditi svoj počitniški dom v Valdoltri. CAMPING IN SOTORISCA Zanimanje za letovanje pod šotori je vedno večje, zlasti pri mladini. Na našem področju je bil lani urejen camping v Ankaranu. Posluževali so se ga domači in tuji turisti, praksa pa je pokazala, da od teh gostov na- Štev. 53 — 16. novembra 1956 sa trgovina in gostinstvo nimata posebnih koristi, kar gre na račun slabe organizacije preskrbe in pomanjkanja iznajdljivosti pri uslužbencih teh dveh dejavnosti. Vprašanja šotorišč postaja že pereče. Lani je bilo samo v Valdoltri 13 taborišč raznih organizacij in je tam letovalo nad pet tisoč otrok. Letos so bili ti prostori prazni, v glavnem zaradi karantene, ki jo je zahtevata e-pidemija meningitisa. Za prihodnje leto je treba določiti mesta za taborišča in poskrbeti, da bodo ustrezala sanitarnim predpisom. TURISTIČNA PRESKRBA Izkušnje v dosedanji preskrbi gostinskih podjetij so precej slabe. Celo v sezoni nam je pogosto primanjkovalo osnovnih potrebščin. Zgodilo se je, da so morala podjetja Iskati ribe in zelenjavo daleč od tod. Svet za turizem si je prizadeval stanje izboljšati s priporočili kmetijskim zadrugam in podjetjem za promet s sadjem in zelenjavo, toda žal ni dosegel posebnega uspeha. Zato se namerava za prihodnjo sezono lotiti posebnih ukrepov. PROBLEMI TURISTIČNIH OBJEKTOV Pomanjkanje investicijskih sredstev za razvoj turizma so občutili v vseh občinah, najbolj pa v piranski. Prav piranska občina je dala nad 10 miiljonov dinarjev za ureditev in vzdrževanje raznih turistčinih objektov, ni pa zmogla urediti kanalizacije. To je eno najbolj perečih vprašanj podedovanih neurejenosti in vir težkih posledic za naš turizem v obmorskem pasu. Med svoje glavne naloge šteje Svet za turizem tudi skrb za smotrno izkoriščanje investicijskih sredstev in realno iskanje lastnih možnosti v samih podjetjih. Naioga občinskih ljudskih odborov, v sodelovanju s krajevnimi in turističnimi organizacijami, pa je, ureditev raznih turističnih, usiužnostnih in olepševalnih objektov. SEZONA 1956 V nasprotju z lansko sezono je bila letošnja sezona zelo kritična. Vzrokov za to je več, tudi objektivnih, posledica pa je, da sp zašia mnoga turistična podjetja v hude finančne težave. Prizadeta pa so bila tudi podjetja drugih gospodarskih dejavnosti, ki imajo zvezo s turističnim prometom. Svet za turizem je skupaj z Gostinsko zbornico analiziral stanje in predvidel najnujnejše ukrepe za ublažitev posledic. Na priporočilo Sveta so občinski ljudski odbori po temeljitih razpravah znižali dajatve gostinskim podjetjem. Nadaljnji korak je bil zmanjšanje števila zaposlenega osebja. Pozitivna stran letošnje sezone je bilo izboljšanje higiensko-tehnične zaščite in pravilnejši odnos strežnega osebja do gostov. Nekatera podjetja so tudi sprejela predlog o uvedbi poskusnega procentualnega načina nagrajevanja, ki se je izkazal kot zelo spodbuden. Ta novi način nagrajevanja je zdaj pred končno analizo. STIKI S CARINO Na svoji poti k nam pridejo ino-zemci najprej v stik s carinskimi organi. Zato je Svet za turizem navezal stike s cariniki za sporazumno reševanje probemov. Prvi predlog je bil, naj bi organizirali za carinike v takoimenovani mrtvi sezoni razne jezikovne tečaje. Od dobrih stikov s carinskimi organi si obeta Svet odpravo nerodnosti in pomanjkljivosti, ki so bili kamen spodtike tujih in domačih turistov, kakor tudi izboijšanje težav, ki jih imajo cariniki na močno prometnih blokih, kjer jim sedanje pretesne stavbe onemogočajo redno delo. ZNI2ANE CENE ZA PRIHODNJO SEZONO O znižanih cenah je naš Uradni vestnik že pisal. Cene bodo povprečno 30'/t nižje od lanskih. Istočasno je bilo doiočeno, da traja turistična se- URADNI VESTNIK zona ob morju od 15. junija do 15. septembra, v notranjosti pa od l. julija do 31. avgusta. Turistični delavci v vsej državi skr-be zdaj za priprave za prihodnjo sezono. Navodila za priprave in izboljšanje stanja v gostinstvu je izdal zvezni Sekretariat za blagovni promet. DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Vprašanju delavskega samoupravljanja v gostinskih obratih je posvetil Svet za turizem letos še premalo pozornosti. Prav tako ni imel Svet zadostnih stikov s turističnimi društvi in organi družbenega upravljanja, kar bo treba v bodoče popraviti. Stran 473 NA&I POTOVALNI URADI Priznati je treba, da si naš potovalni urad H Adrian ustvarja temelje za dober obstoj. Svet si je zadal nalogo, da bo podpiral njegove koristne težnje in skrbel za sodelovanje gostinskih podjetij in potovalnega urada. Razen potovalnega urada *Adria« imamo v Kopru še poslovalnico Put-nika, kar vsekakor ne more škodovati. Ob koncu svojega poročila je tovariš Žižek poudaril prizadevanje Sveta za turizem, da bi si osvojil čim-več izkušenj turistično razvitih dežel in da bi tako čimbolje opravil svoje naloge. Obenem je pozval odbornike OLO, naj s svojimi pripombami dopolnijo poročilo in podajo predloge za bodoče delo. Svet za gospodarstvo Na 30. seji, ki je bila 9. novembra, so Člani Sveta za gospodarstvo sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru izvolitev Sveta za stanovanjske zadeve in ustanovitve Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo. Razen članov Sveta so se seje udeležili tudi predsednik in podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora, predsedniki občinskih ljudskih odborov občin Koper, Izola in Piran ter referenti za komunalna vprašanja teh občin. V imenu okrajne komisije za stanovanjska vprašanja, sta poročala Gino Gobbo in Marko Rainer: Stanovanjska izgradnja predstavija za na-naljnji gospodarski razvoj ključni problem ne samo v Kopru, temveč na vsem področju okraja, še posebno pa v obalnem pasu. Da bi uspešno usmerili razpoložljiva sredstva pri gradnji stanovanj ter jih čim ekonomič-neje uporabili, je potrebno preiti k organizirani dejavnosti, ki bi lahko v tehničnem in družbenem oziru prevzela odgovornost za to delo. Po podatkih, ki jih je zbraia komisija, bi bilo potrebno Investirati za najnujnejšo sanacijo Kopra nad eno milijardo dinarjev, za sanacijo Izole 900 milijonov in za Piran 800 milijonov. Razen tega pa kažejo sedanje razmere v gospodarskem razvoju še znatno večjo potrebo po sredstvih za gradnjo novih stanovanj. Po oceni komisije bi Koper potreboval v petih letih nad dva tisoč novih stanovanj, upoštevajoč le najnujnejši kader, ki ga bo potrebno namestiti v zvezi z družbenim razvojem. Podoben razvoj pričakujemo tudi v drugih občinah okraja. Poročilo obravnava tudi finančna vprašanja, ki so v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Razpoložljiva finančna sredstva, ki se ustvarjajo z M*/« prispevkom od plač, še zdaleka ne zadoščajo za vse potrebe ter bo zato treba najti načine in vire drugačnega finansiranja v obliki dotacij, dolgoročnih kreditov, zlasti pa angažiranja sredstev, ki jih imajo gospodarske organizacije in posamezni državljani. Ta sredstva bo treba čim smotrneje uporabiti. Poročilo ugotavlja, da je bila gradnja stanovanj na našem področju dosedaj predraga in nenačrtna. Z dobro pripravo programa, pravilno izbiro načrtov in uspešnim nadzorstvom gradenj bi stroške lahko znižali za 20'h. Komisija je proučita organizacijo in delo Zavoda za stanovanjsko graditev v Ljubljani ter je predlagala, da bi ustanovili na področju našega o-kraja tak zavod. Z izkušnjami ljubljanskega zavoda je seznanil člane Sveta njegov direktor ing. Leo Ska-berne. Obrazložil je organizacijo ustanove, način finansiranja gradenj, obliko povezave z obtastvenimi organi ter odnosp z investitorji in interesenti za stanovanja. Poudaril je zlasti uspehe, ki jih je Zavod dosegel pri organiziranju zadružne graditve stanovanj s tem, da je pomagai interesentom s pripravo samega programa, izdetavo načrtov, urejevanjem pravnih in finančnih vprašanj ter oddaja del in nadzorstveni. Delo Zavoda ima študijski in operativni značaj. Rešuje projektantske probleme pri funkcionalnosti stanovanja, obravnava ekonomiko stanovanjske graditve ter pospešuje čim ekonomičneje konstrukcije ter uporabo novih materialov. Operativa Zavoda pa v povezavi z investitorji nadzoruje potek gradbenih del. Razprave o poročilu in o predlogih so se udeležili številni člani Sveta in povabljeni zastopniki občin. Glede na značilnosti našega področja in njegovega predvidenega razvoja so zlasti poudarjali naslednje okolnosti: l. Stanovanjska graditev v našem okraju ni potekala dosedaj dovolj načrtno. Zlasti niso bila rešena kompleksna vprašanja urbanistične ureditve obalnega področja. a. Gradnja stanovanj je temeljila dosedaj skoraj izključno na proračunskih dotacijah in sredstvih okrajnega in občinskih kreditnih skladov. Sredstva, s katerimi samostojno razpolagajo podjetja in prihranki posameznih državljanov niso bila angažirani v zadostni meri za ta namen. 3. Vskladitev investicij za gospodarske objekte z investicijami za družbeni standard ni bila proučena, zlasti v perspektivi nadaljnega razvoja. 4. Poleg graditve novih stanovanj je treba pregledati obstoječe stanovanjske hiše v obalnih mestih ter začeti z adaptacijami, ki bodo, ustrezajoč zahtevam sodobne stanovanjske kulture, povečale naš stanovanjski fond. V tem pogledu morajo občine koordinirati delo urbanističnih, sanitarnih in gradbenih organov. 5. Zadružni in individualni graditvi stanovanjskih hiš ni bila dana zadostna pozornost, ker ni bilo organa, ki' bi vskladil interese posameznih graditeljev. Člani Sveta so soglašali s predlogom, da se ustanovi v Kopru Zavod za stanovanjsko izgradnjo, ki bo vsklajeval vsa vprašanja stanovanjske graditve po smernicah Okrajnega ljudskega odbora. Kot družbeni organ, ki bo vodil politiko stanovanjske graditve naj bo izvoljen Svet za stanovanjske zadeve. Na prihodnji seji OLO bo Svet za gospodarstvo predložil ustrezne predloge. Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzornd službo naj bo finančno samostojni zavod z nalogo, da proučuje ppgoje sodobne stanovanjske izgradnje in sestavlja ekonomske analize, vskladuje načrtno gradnjo stanovanjskih naselij, zbira znanstvene izsledke in rezultate s področja stanovanjske izgradnje in skrbi za njih praktično izvedbo, in vodi evidenco zemljišč, ki jih občinski ljudski odbori določijo za stanovanjske namene. Poleg tega bo Zavod pospeševat praktično uvajanje sodobnih metod pri gradnji stanovanj. Zavod bo tudi pogodbeno prevzemal za ljudske odbore, gospodarske organizacije, zavode, ustanove, zadruge in druge pravne usebe. izdelavo programov ter iz-cteiavo načrtov stanovanjskih hi& in tudi vse posle investitorja. Stran 474 URADNI VESTNIK Štev. 53 — 16. novembra 1966 Svet zn pomorstvo in ribištvo porta Maga po morju in se je sostata s predstavniki večjih izvornih podjetjih. Člani komisije smatrajo, da so že danes dani pogoji, da se det pomorskega prometa z neposrednega zaledja usmeri preko Kopra, zlasti zaradi razbremenitve reške iuke. Komisija je predlagala, naj bo v Kopru čimprej organizirana Uprava iuke, katere naioga bo predvsem kompieks-na organizacija pomorskega prometa v sedanjih možnostih. V Kopru je treba ustanoviti tudi Pomorsko agencijo. Komisija je nadaije mnenja, da so dane možnosti za specializacijo koprskega pristanišča za izvoz lesa in Opozorilo komisije za plače Po odloku Zveznega izvršnega sveta in po Odredbi o pogojih, ob katerih se stroški za službena potovanja deiavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij priznajo za materiaine stroške (Uradni i. FLRJ št. 42/56), morajo direktorji gospodarskih organizacij vsake tri mesece poročati delavskemu svetu o potovanjih v tujino. En izvod tega poročila posi j e jo podjetja tudi Okrajni komisiji za piace v gospodarstvu. Poročila morajo obsegati podatke o pogojih, na podlagi katerih se je dovolito potovanje v tujino in obračun izdatkov, kakor predpisuje omenjena odredba. Okrajna komisija za piace je do sedaj prejela samo eno poročilo o potovanju v inozemstvo. Mnoge gospodarske organizacije in podjetja v izgradnji teh poročil ne dostavljajo, čeprav je znano, da so potovanja v tujino biia o-pravljena. Komisija za piače opozarja gospodarske organizacije na dolžnost poročanja o potovanjih v inozemstvo. Izdatki za dnevnice in stroški prevoza po omenjeni odredbi se priznajo za materiaine stroške od 1. okto- Register gospodarskih in zadružnih organizacij SPREMEMBE Zadr b I 54/2 KMETIJSKA ZADRUGA z omejenih drv. Ta probiem bo treba podrobneje obdelati v sporazumu z zainteresiranimi podjetji. Ze sedaj so podane možnosti za redno progo za Pirej, nato pa se bodo s skladnim razvojem vseh prometnih in luških siužb iahko izkoriščale druge linijske in transportne iadje tudi v drugih smereh, v prvi fazi zlasti v območju Sredozemskega bazena. Po temeljiti razpravi so Čiani Sveta sklenili imenovati komisijo z nalogo usmerjati vsa dela v zvezi z razvojem pristanišča. S tem v zvezi je tudi sklep članov Sveta, ki je bil sprejet na skupni seji s Svetom za urbanizem, da se celotno področje severne obale Kopra proglasi za iuško področje. bra letos, če gospodarska organizacija predlaga dopolnitev in spremembo tarifnega pravilnika in če so te spremembe in dopolnitve sprejete do 36. novembra letos. Ce bodo izdane pritrditve po tem roku, se bodo priznati omenjeni izdatki za materialne stroške s prvim dnem naslednjega meseca po pritrditvi sprememb in dopolnitev. Po odtoku o uporabi dela dinarskih sredstev, doseženih z izvozom blaga, in dela prihrankov, doseženih pri obračunu uvoznih in izvoznih razlik pri cenah (Ur. 1. FLRJ št. 11/56), uredijo gospodarske organiza-, cije v svojih tarifnih pravilnikih način delitve sredstev, ki pripadajo iz dinarske protivrednosti za tuja plačilna sredstva gospodarski organizaciji za povečanje plač delavcev in uslužbencev nad plače po tarifnem pravilniku. Ta sredstva se smejo uporabiti za povečanje plač le tedaj, če izplačuje gospodarska organizacija, ne upoštevajoč te zneske, deiavcem in uslužbencem celo piačo v višini tarifnih postavk po tarifnem pravilniku. Sicer mora vplačati te zneske v celoti v svoj rezervni sklad. Na 12. seji, ki je biia H. oktobra, so čiani Sveta razpravljali o programu obnove operativne obaie in lu-kobranov, o načrtih za ureditev severne obaie Kopra, o vzpostavitvi pomorskih zvez z Dalmacijo in o organizaciji tovornega prometa v koprskem pristanišču. O načrtih za u-reditev severne obaie Kopra so člani Sveta razpravljali skupno s člani Sveta za urbanizem. Predsednik Sveta Franc Potočnik je uvodoma poročal, da je Pomorska oblast severnega Jadrana na Reki izdelala program obnove obale, v katerem so na našem področju zapo-padena naslednja dela: nadaljevanje del na lukobranu in izkopu luke v Izoli, popraviio iukobrana in iuške + stavbe v Kopru, dograditev pomola v Portorožu, zavarovanje obale in izkop luke v Piranu. Skupno je s tem programom predvidenih v letu 1657 del za 66 miiijonov dinarjev. Za leto 1958 predvideva Pomorska oblast še dovršitev Iukobrana in popraviio iuke v Izoii ter zgraditev nove stavbe za pristaniške urade v skupni vrednosti 43 milijonov dinarjev. Za na-daijna leta je predvidena še obnova pomola v Strunjanu. Razen teh del so še nekatera nujna dela, ki bi jih morali opraviti v prihodnjem tetu. Svet bo morai poskrbeti, da se vključijo v program in se zagotovijo potrebna sredstva za obnovo pomola pri Turistu Ankaran, bagriranje koprskega pristanišča, zgraditev iučice v Portorožu za manjše plovne objekte, poglobitev dostopa k siadišču v Luciji in popravilo kamenometa v Kopru. Člani Sveta so sklenili predlagati kot najnujnejša dela v letu 1957: obnovo Iukobrana in izkop luke v Izoli, popravilo Iukobrana, bagriranje luke in zunanjega dela operativne o-bale v Kopru, obnovo pomola v Portorožu, popraviio kamenometa v Piranu in zgraditev pomola pri Turistu — Ankaran. Svet je pooblasti! predsednika Sveta in dr. Koršiča, naj tak prioritetni red za prihodnje leto utemeljita pri Pomorski oblasti. Na podlagi sklepa zadnjo seje je bii predložen Jadranski linijski plovbi, ki vzdržuje obalni promet na našem področju, predlog, naj v prihodnji poletni sezoni uvede direktno progo, ki bi povezovala Koper in druga pristanišča z ah o dno-istrske obale s Spiitom in drugimi dalmatinskimi lukami. Predstavniki Jadranske linijske plovbe so ugovarjali, češ, da bi uvedba teh linij vnesla precejšnje spremembe v dosedanji sistem brzih prog, ki imajo svoje izhodišče na Reki. Podjetje pristaja na uvedbo dveh tedenskih prog Koper— Pula—Mali Lošinj—Zadar, kar pa ne zadošča za vključitev zahodne-istr-ske obale v prometni sistem celokupne jadranske obale. Čeprav na Reki šele proučujejo in pripravljajo ptov-ni red za prihodnjo sezono, je treba že sedaj poskrbeti uri pristojnih zveznih in republiških organih, da pridemo do neposredne zveze s pomorskimi srdeišči južnega Jadrana, kar narekujejo gospodarski interesi. Zatem so bili Čiani Sveta seznanjeni z ugotovitvami komisije, ki jo je imenovala Trgovinska zbornica LRS za organizacijo tovornega prometa v koprskem pristanišču. Komisija je proučila podatke in ankete Trgovinske zbornice LRS o vprašanju trans- jamstvom POVIR Nov član upravnega odbora je: Roman Stok, Povir, predsednik. Upravičenca za podpisovanje sta: Roman Stok, Povir, predsednik, Pavla Rebec, Povir, članica u. o. Izbrise sedosedanji predsednik Ivan Mahnič Zadr h 1 33/2 KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom IZOLA Novi člani upravnega odbora so: Nikolaj Valente, Izola, Vodovodna ul. 2, Jožef Delošte, Izola. Viližan 11, Armando Sakolič, Izola, Ulica Bo-nio 12 ter namestnika: Franc Grbac in Drago Cerkvenik. Izbrišejo se člani upravnega odbora: Jožef Repič. Josip Veskovo, Drago Cerkvenik in namestnik Marij Žaro. V neposredni dejavnosti zadruge so: a) Trgovina v Izoli, Ul. Degrassi 5: nabava in prodaja vseh vrst blaga in orodja, potrebnega za kmetijstvo, gospodinjstvo in o-stalo gospodarstvo; b) Trgovina v Izoli, Ul. Viezzoli 4: nabava in prodaja vseh vrst blaga in orodja, potrebnega za kmetijstvo, gospodinjstvo in o-staio gospodarstvo; c) Trgovina v Izoli, Ui. Besenghi 48: nabava in prodaja sadja in zelenjave; č) Trgovina v Izoli, Ul. Pitoni: nabava in prodaja sadja in zelenjave; d) Trgovina v Maliji 41: nabava in prodaja mešanega blaga; e) Trgovina v Kortah, Zadružni dom: nabava in prodaja mešanega blaga; f) Gostilna KZ v Kortah, Zadružni dom; prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter mrzlih jedil. Zadr b I 35/2 KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom SENOŽEČE Novi člani upravnega odbora so: Jože Zelen, Senožeče 81, predsednik, Emil Čehovin, Potoče 5, Jože Gustiša, Dolenja vas 43, Anton Erjavec, Senožeče 134. Pavel Pavli, Senadole 5. Upravičenci za podpisovanje zadruge so: Jože Zelen, Senožeče 81, predsednik, Anton Može, Senožeče 42, upravnik, Anton Erjavec, Senožeče, član u. odbora. Izbrišejo se nastednji člani upravnega odbora : Andrej Ferliga, Jernej Pegan, PRIJAVE ZA STROKOVNI IZPIT IZ FINANČNE STROKE Po 19. čienu Pravilnika o strokovni izobrazbi uslužbencev finančne stro-dela v zvezi z dohodki, carinami in računovodstvom (Uradni list FLRJ st. 23/54) obveščamo uslužbence, ki morajo opraviti strokovni izpit za nazive davčnega izvršitelja in računskega režiserja, da bodo od 10 do 15. marca 1957 strokovni izpiti za navedena naziva. Izpiti bodo pred okrajno komisijo v Kopru, m eu Program strokovnega izpita je dotočen v navedenem Pravilniku v 8. in 16. členu, odstavek a) za davčnega izvršitelja in v 8. in 10. členu, odstavek ci za računskega režiserja. '"Mmvm e; Prijave morajo prizadeti postati do 1. januarja 1957 na naslov: OLO Koper, komisija za opravljanje strokovnih izpitov finančne stroke Vzorec nri javt m ostata pojasnila doblj. prMadeti pri tajniku izpitu, kn^isit. v nalitem odseku OLO Kaper. ' v perso- 05? 03 B ES'MA n ULU* a