Politične stvari. Skupno pastirsko pismo o ljudski šoli. Nadškof je in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospođu našem. Kakor Vam, preljubi v Gospodu, gotovo znano, izrekli smo škofje avstrijski, — dne 28. februvarja in 12. marca t. 1. — kar smo bili dolžni pred Bogom in pred svetom, in sicer na mestu, kamor nas je napotila državna ustava, t. j. v šolski komisiji gospodske zbornice — nujno potrebo, da se premene sedaj obstoječe šolske postave. Terjali smo, da se javna ljudska šola za katoliške otroke tako vredi, kakor se edino slaga z nauki naše svete vere. Toda komaj smo ta korak storili, že so nas jeli hudo napadati in nas še napadajo z mnogih stranij. Naše ravnanje se krivo razlaga in otemnuje v svojih resničnih in pravih nameuih. Dolžni smo toraj Vam in samim sebi in vsem sodržavljanom sploh, v skupnem pastirskem listu odkrito in naravnost o tem se izreči, da vsaj pravično in pošteno misleči ne bodo krivo umeli naših namenov in prizadevanj. Mi terjamo kstoliške ljudske šole; mi hočemo, da se katoliški otrcci tudi na javni ljudski šoli vodijo, vzgajajo in poučujejo po načelih svoje svete vere; mi zahtevamo, da ima toraj cela šolska uprava in vse šolsko delovanje primerno versko podlago, ter da jo preveva duh naše svete vere. Je li ta terjatev tako nezaslišana, da bi se zaradi nje dalo opravičevati ono silovito nasprotovanje, s katerim se vendar le pobija? Je li ta terjatev kaj novega? Ali nismo že leta in leta vedno isto terjali ter vse si prizadejali, da bi to terjatev dosegli ? In ali znabiti s tem razodevamo le svoje želje in zahteve ? Ne, preljubi v Gospodu ! Vi dobro veste, da nismo mi sami, ki to terjamo, ampak da so to želje in zahteve, katere goji in mora gojiti vsako katoliško srce. Pri teh zahtevah strinjamo se popolno z nauki in vodili vladarja naše sv. cerkve, našega sv. Očeta Leona XIII, kakor so jih izrazili ne le v svojih splošnih okrožnicah, ampak tudi v pismih, pisanih škofom posameznih dežel. Le čujte, kako opominjajo stariše celega kerščanskega sveta v svoji najnovejši okrožnici z dne 20. januvarija t. 1. „o najvažnejših dolžnostih kerščanskih državljanov"1). Čujte ukaze, katere so dali že prej francoskim, ogerskim in bavarskim škofom. V oni okrožnici opominjajo sv. Oče: „Po naturi imajo stariši pravico, vzgajati svoje otroke, ob jednem pa tudi dolžnost, skrbeti za to, da se vzgoja in pouk otrok vjemata z onim namenom, zaradi katerega so prejeli otroke od božje dobrote. Zato si morajo stariši goreče prizadevati in se truditi, da odstranijo v tem oziru vso krivico in da si vseskozi priborijo pravico, svoje otroke, kakor je njihova dolžnost kerščansko vzgojevati in je zlasti zavarovati zoper one *) Sapientiae christianae. nevarne šole, kjer bi se jim utegnil podajati strup brez-božnosti. Kadar se gre za pošteno izrejo otrok, ne sme-biti prevelik noben trud in nobeno prizadevanje." — Francoskim škofom so pisali sv. Oče 8. februvarija 1884 med drugim1): „Kar družino zadeva, je največje važnosti, da se iz krščanskega zakona rojeni otroci prav zgodaj poučujejo v verskih resnicah, in da se z verskim. poukom spajajo one vednosti, v katerih se mladina izobražuje. Eno od druzega ločiti se pravi zares hoteti, da bi otroška srca ostala vnemama glede svojih dolžnosti] do Boga. Tak učni način je kriv, in v nežnih otroških letih grozno poguben, ker dejansko privede do brezboštva in zapre pot veri. Dobri stariši morajo po vsaki ceni za to skrbeti, da se nauče njihovi otrcci, kakor hitro se zavedajo pameti, verskih zapovedij, in da se v šolah ne nahaja nič tacega, kar bi žalilo čistost sv. vere ali nravi. Da se pri pouku otrok skrbno pazi na to, ukazuje božja in natorna zapoved, in stariši se iz nobenega vzroka ne morejo odvezati od te zapovedi. Cerkev pa, ki je vsled oblasti, podeljene ji od božjega ustanovitelja, poklicala vse narode h krščanski modrosti, in ki mora enako skrbno paziti, v katerih naukih se poučuje njena mladina, je vsikdar odkrito obsojala tako imenovane mešane ali nevtralne (brezverske) šole in je očete vedno in vedno opominjala k čuječnosti v tako važni zadevi." — Na ogerške škofe se je obrnilo skrbno srce sv._ Očeta 1. 1886. s temle opominom2): Čas in javno življeDJe potem teži, da se trudijo premnogi z vso silo, odtegniti šolsko mladino čuječnosti cerkve in čez vse koristnemu vplivu sv. vere. Dogaja se večkrat, da podpirajo in zahtevajo tako imenovane nevtralne (brezverske) mešane ali svetne šole, in sicer z namenom, da gojenci dora-ščajo v največji nevednosti najsvetejših rečij in brez skrbi za sv. vero. Ker je to zlo bolj razširjene in večje, kot so nasprotna zdravila, zato vidimo priraščati zarod, ki se ne meni za duhovne dobrote, ki je brez vere, prav pogosto brez Boga. To veliko zlo odvračajte, častitljivi bratje škofje, z vso gorečnostjo in z vsem trudom od vaše Ogerske ... Z ozirom na prevažno reč moramo želeti in hoteti, da sv. cerkvi pri pouku mladine nihče ne brani izpolnjevati nalogo, dano od Boga, in ne moremo si kaj, da bi vas prav vroče ne prosili, svoj trud marljivo v to obračati. Med tem pa ne nehajte, očete zopet in zopet opominjati, naj ne puščajo svojih otrok v take šole, kjer se je bati, da zgube kerščansko vero, in trudite se ob jednem, da bodete imeli šole, ki se morejo priporočati zaradi temeljitega pouka in lepega obnašanja svojih učiteljev, in katere bodete vodili vi s svojo veljavo in s pazljivo svojo duhovščino." — L. 1887. pa tožijo sv. Oče v pismu škofom bavarskim3): „Cerkev ima sedaj pravičen vzrok zdihovati, ko mora gledati, kako se ji trgajo iz rok otroci v najnežnejših letih ter so prisiljeni obiskavati take šole, v katerih se spo- *) Nobilissima Gallorum gens. 2) Quod multnm diuque, z dne 22. avgusta. s) Officio sanctissimo adducti, z dne 22. decembra. ----- 198 ------ znanje Boga ali sploh celo nič ne uči, ali pa se ga uči le malo in še to pomešano s krivimi nauki." Zato je opominja, naj čujejo in skrbe, da ne bode mladina škode trpela na svoji katoliški veri in na svojih nravih v šolah, katere so ali sploh ali vsaj deloma odpovedale pokorščino sv. cerkvi. Glejte, preljubi v Gospodu, taka je sodba, take so bojazni, taki opomini in terjatve sv. Očeta glede na brezverske šole. Oni vidijo v njih veliko nesrečo za človeštvo ; vidijo, da iz njih prirašča mladina, ki ne pozna strahu božjega in ne more več prenesti nikakih nravnih mej; in ker ne more svojim željam ničesa odreči, da se lahko zapeljati tudi k političnim prekudjam.1) Sodba sv. Očeta in njihove bojazni so žal le preveč podprte in upravičene po žalostnih skušnjah, katere imamo tudi mi že priliko si nabirati; njihovi opomini veljajo toraj tudi nam. Terjamo katoliške ljudske šole tudi zato, ker vemo, da smo pri tej terjatvi v soglasji z Vašimi lastnimi željami, preljubi v Gospodu. Ali bi se ne morali čutiti hudo užaljene, ako bi mi hoteli misliti, da Vam je vse jedno, če postanejo Vaši otroci po vzgoji, katero jim daje šola, časno in večno srečni ali nesrečni? Ali ni govorila Vaša vest, ki Vas je nagibala že nekaj let sem, da ste terjali po katoliških shodih in z raznimi dopisi in peticijami za svoje otroke katoliške šole? Iq dotični sklepi drugega splošnega avstrijskega katoliškega shoda v aprtiu in maju preteklega leta, niso H zvest odmev iste terjatve Vaše vesti? „Glede na to", tako so se soglasno izrekli vdele-ženci z živahnim odobravanjem navzočih in z mnogobrojno izraženim pritrjevanjem tistih, ki so bili zadržani -— „glede na to, da je pravica starišev do vzgoje njihovih otrok nedotakljiva, da, njihova najsvetejša pravica; da je družina v najtesnejši zvezi s cerkvijo; da je po namenu, odkazanem od Boga samega, naloga sv. cerkve, učiti in vzgajati narode, in da ima le cerkev za to potrebna sredstva in veljavo ; dalje glede na to, da vsled naših družabnih razmer ogromna večina prebivalstva za dostojno vzgojo in izo-miko otrok potrebuje pomoči ljudske šole, da je toraj ljudska šola za družino, za cerkev in državo največjega da, odločilnega pomena ; in slednjič glede na to, da je prisilna šola postavno vpeljana: (glede na vse to) so katoličani po vesti dolžni in zato opravičeni, za versko vzgoja mladine kot najsvetejšo pravico terjati od države ono poroštvo, ki je pri sedanjih razmerah potrebno in se ne da doseči drugače, kakor edino s tem, da se zopet vpelje verska šola/ (Dalje prih). —- 199 -— (* Navedeno pismo francoskim škofom. ---- 205 ---- Politične stvari. Skupno pastirsko pismo o ljudski šoli. Nadškofje in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospođu našem. Glejte, preljubi v Gospodu, v tej izjavi nahajate navedene vse vzroke, ki Vam ne nalagajo le vestne dolžnosti, ampak Vam dado tudi pravico, terjati versko šolo. Vi, katoliški stariši, ste pravi in prvi odgojitelji in učitelji svojih otrok. Božja postava in naturni red sta Vam podelila to mesto z njegovimi dolžnostmi in pravicami. Nobena posvetna moč Vas ne more odvezati od dolžnosti, da vzgajate svoje otroke, ni nobena sila Vam ne more vzeti te pravice. Zaradi izpolnjevanja te dolžnosti bodete se morali nekdaj zagovarjati pred božjo sodbo, in te odgovornosti ne morete odvaliti na nikogar drugega. Vi sami bodete prejeli večno plačilo za izpolnjevanje te dolžnosti, Vi sami bi morali tudi nositi kazen na njeno zanemarjanje. Šola je po svoji nalogi odločena v to, da starišem odvzame en del njihove dolžnosti pri vzgoji otrok. Toraj morajo stariši neprenehoma hrepeneti po tem, da se vzgoje njihovi otroci v šoli v njihovem duhu, to je katoliško, kakor bi se morali vzgojevati v domači hiši. Če se gre toraj za katoliške stariše, šola ne more in ne sme otrok nič drugače vzgojevati, kot v smislu starišev, to je katoliŠKo. Gotovo, preljubi v Gospodu, se ne sme prezirati, da ima tudi država svoj del pri vzgoji mladine in da more toraj tudi poudarjati svoje pravice. Ni nam na mislih, te pravice kratiti ali tajiti; a nasprotno prav odločno zavračamo sumničenje, s katerim se grdijo naši nameni. Radi priznavamo, da so dandanašnje razmere take, da se tudi na šolskem polju skoraj ne more pogrešati vporaba sredstev državne moči. Toda, naj ima država pri šoli še toliko pravic, te pravice gotovo nima vzgojevati katoliškega otroka v nasprotju z željami in dolžnostmi katoliških starišev. Nikdar država ne bode mogla take pravice pokazati; in ravno tako si ne more take pravice lastiti, ne da bi žalila naturno pravico starišev. Sodite sedaj sami, preljubi v Gospodu ! Če je vzgoja Vaših otrok Vaša Vam najbolj lastna pravica; če kot katoliški stariši svojih otrok ne morete in ne smete dati drugače vzgojevati, kot katoliško; če Vi en del svojih pravic in dolžnosti j pri odgojevanju svojih otrok izročite šoli, ter jo postavite za svojo namestnico ; kaj morate Vi po vsem tem zahtevati od šole? Nič manj kakor to, da se Vaši otroci v šoli vzgojujejo po katoliški veri, t. j. da se vpeljejo v katoliško-versko življenje in dejanje, da se navajajo katoliškega mišljenja in delovanja, z eno besedo, da je vzgoja katoliška. In to morate še toliko odločneje terjati, ker morate pošiljati svoje otroke v šole, katere ste dolžni po državnih postavah Vi vzdržavati. Temu nasproti se po pravici in vesti tudi ne more ugovarjati, da Vam je po postavi svobodno, ustanavljati si katoliške zasebne šole. Čemu bi morali prevzeti dvojno breme, katerega ne morete nositi? Ni li velikoveč pravično in prav, da tisti, ki žele neversko šolo, tudi sami nosijo njene troške ? So torej tudi Vaše pravice, za katere se potezamo s svojo zahtevo. V Vašem imenu, v imenu cerkve, kateri otroci pripadajo po sv. krstu, v svojem lastnem imenu terjamo katoliške šole, ker so naši pastirski skrbi izročene neumrljive duše. Mi izpolnjujemo s tem svojo najsvetejšo dolžnost, katero nam je naložil božji Zve-ličar glede Vas in Vaših otrok rekoč: „Pojdite in učite vse narode . . ¦ naj izpolnjujejo vse kar sem vam za-povedal." !) Ko pa zahtevamo katoliške šole, ne segamo ne na stareje podlage, niti ne poudarjamo potrebe kake nove, ker menimo, da je moremo zahtevati tudi na podlagi obstoječih postav. Že povod k našemu postopanju nas odveze vsakega zagovora proti sumničenju, kakor da bi hoteli zopet uvesti razmere one dobe, katera ni imela v rokah sredstev sedanjega časa. Vladi Nj. veličanstva našega presvitlega cesarja zdelo se je potrebno, državnemu zboru predložiti nekatere premembe sedanjih šolskih postav. Narejene izkušnje, strokovnjaške sodbe, mnogostransko izražene želje so namreč vlado napotile, da je začela premišljevati, če ni potrebno pretresati šolske postave. Ali s tem ni bila tudi nam škofom dana prilika, vdeležiti se tega pretresanja ? Tudi mi imamo dvajsetletno izkušnjo z novo šolo, tudi mi mislimo, da smo upravičeni izreči strokovnjaško sodbo na polju, ki obsega nravno-versko vzgojo, saj dan na dan slišimo glasove in nujne želje svojih vernikov, ki se združujejo z našimi. Bi li ne smeli pri tej priliki spraviti v razgovor svojih izkušenj, svoje sodbe, svojih in Vaših želja V In ako dano priliko v to porabimo, ali zaslužimo potem očitanje, da nepremišljeno razburjamo duhove? Tudi Vi ste sodili na svojih shodih in v svojih peticijah, in prav tako je sodil lanski katoliški shod pri svojih posvetovanjih in sklepih, da „se more šolsko vprašanje vsestransko in temeljito rešiti le po postavo-dajalnem potu/ Ta misel vodila je tudi nas. Mi se hočemo poslužiti le pravice, katero ima vsak državljan, in nastopiti le pot, katero nam je odkazala postava. Pretehtali smo toraj od c. kr. vlade nasvetovane premembe šolskih postav, a prepričali smo se, da se ne ozirajo na vse izkušnje in strokovnjaške sodbe, in da ne ustrezajo Vašim in našim željam. Zato smo si šteli v svojo dolžnost predlagati, naj se premembe vrše v širjem obsegu, da se tako zadosti pravičnim zahtevam. (Dalje prih). *) Mat. 28, 19. 20. ------ 206 ------ ----- 213 ----- Politične stvari. Skupno pastirsko pismo o ljudski šoli. Nadškofje in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusa Kristusu Gospodu našem. Je li to kaj čudnega ? Ali pa so li naši nasveti pretirani, brezmerni, kakor pravijo ? Kaj pa terjamo z Vami vred, preljubi v Gospodu? Terjamo, da se za katoliške otroke napravijo katoliške šole : da v njih poučujejo verni katoliški učitelji ter oskrbujejo vzgojo in pouk po naukih naše sv. vere. Tudi postava, sama pravi, da je namen šole ta, da se vzgojujejo otroci nravno-versko. Če hočejo imeti te besede kak pomen, ne povedo nič drugega, kot to, da mora šola na otroke vseskozi vplivati nravno-versko, da mora biti učitelj sam nravno-versk, da mora imeti svojo nalogo in učiteljsko svojo dolžnost za nravno-versko; zadnjič, da morajo tudi knjige, ki se rabijo v šoli, služiti nravno-verski vzgoji. Tudi šolski red, pridejan k šolski postavi, priznava kot vodilno načelo za pouk, da morajo biti posamezni predmeti mej seboj v jednotni zvezi. To pa ni nič drugega, kakor da mora biti tudi veronauk z drugimi učnimi predmeti v tesni in stalni zvezi, in da se veronauku pri drugem pouku nikakor ne sme nasprotovati. A, je li tudi v resnici tako, kakor postava in šolski red ukazujeta? Le ob kratkem hočemo opisati pravo stanje naše sedanje šole. Veronauk ni vodilni temelj in vodilno pravilo naše sedanje ljudske šole, ampak le eden izmed mnogih učnih predmetov in še to brez potrebnega števila učnih ur. Drugi predmeti so brez vsake zveze z veronaukom in se žal pogosto lahko obravnavajo na tak način, ki ne pospešuje nravno-verske vzgoje. Verska vzgoja šolske mladine je omejena na tako pičlo mero pobožnih vaj, da se v otroških srcih ne more vzbuditi gorak verski čut. Veronauk in pobožne verske vaje niso pridržane neoviranemu cerkvenemu vodstvu, ampak podredjene so svetni oblasti kot zadnji odločilni razsodnici. Na izobraževanje učiteljev nima cerkev rekli bi nikakega vpliva, pri njihovem nastavljanju pa je čisto izključena; in tako se zgodi, da se katoliški otroci pogosto poučujejo in vzgajajo tudi od oseb, katere so katoliški veri ali tuje ali sovražne, iu katerim je toraj nemogoče, da bi katoliško vzgojevale. Lahko bi ta opis še nadaljevali, toda rečeno zadostuje popolno, da si pojasnimo nasledke, katere so napravile take šolske razmere. Spoštovanje do cerkve, ljubezen do vere, pojavi verskegi življenja se zgubljajo bolj in bolj; domišljavost in prevzetnost, lahkomišljenost in površnost, zaničevanje vsake božje in človeške veljave pa silovito raste. Ali se bomo temu čudili in je li drugače mogoče, če se sicer katehet trudi po dve uri na teden, da polaga otrokom na srce strah božji in vero na resnice od Boga razodete, in da jim vceplja krščansko čednost, če pa se nasproti v več kot dvajsetih šolskih urah na teden more vplivati na otroke tako, da se versko spoznanje in versko življenje ne le ne okrepi, marveč — bodisi brez namena, bodisi z namenom — omaje? A, preljubi v Gospodu, svoje notranje žalosti pri teh razmerah ne moremo popolno in jasno izreči; nečemo vračati trdih besed, ki padajo z one strani čez nas in našo zvesto duhovščino; preveč spoštovanja imamo do Vaših otrok, kakor da bi hoteli rušiti v njihovih srcih veljavo njihovih učiteljev. A to ste iz naših besed pač povzeli: mi ne moremo dati katoliškim starišem poroštva, da se bodo njihovi otroci vzgojevali katoliško v ljudski šjli, kakeršna je sedaj ia prav tako malo Vam moremo reči, da smete v tem oziru biti mirni zaradi težke vestne dolžnosti in težke svoje odgovornosti pred Bogom. Naj nas sicer dolže, da nameravamo ljudsko omiko nazaj potisniti, veronauk na škodo drugega pouka raz- širiti ter vednost in znanje zanemariti. Na tako obdol-zevanje lahko odgovorimo. Ne, motite se, porečemo svojim nasprotnikom prosto in odkrito: le naredite otroke tako modre, tako učene, tako zvedene, kaKor je le hočete in morete; samo naredite je tudi bogaboječe in verne, pobožne in krepostne. Nočemo kratiti njihove izomike, njihovih vednostij: česar se bojimo, je njihova polovičarska izomika brez verske podlage, katera je stori le prevzetne, domišljave, ošabne in nezadovoljne. Zato terjamo katoliško šolo, ki nam edina daje porcšt\o, da bode mladina dobila nravno-versko vzgojo, in po kateri edini bodo otroci zmožni, da porabijo svoje znanje zares v korist sebi in bližnjemu, in tako, kakor je primerno njihovemu časnemu in večnemu namenu. Mi terjamo pa katoliško šolo tudi v imenu svobode, ustavno nam zagotovljene za našo vest. Član XIV. temeljne državne postave z dne 21. decembra 1867. se glasi: „Popolna prostost vere in vesti je vsakemu zagotovljena" Se li ta prostost po sedanji ljudski šoli varuje in brani? Katoliški stariši so prisiljeni svoje otroke zaupati šolam, v katerih se katoliška vera popolno preživa, izvzemši nekoliko ur veronauka. Zraven tega so drugi učni predmeti izrecno razglašeni kot popolno neodvisni od vsacega cerkvenega vpliva, kar se zdi žal skoraj kakor povabilo, naj se pouk uravna tako, da se s tem še bolj oslabi že sicer tako majhni vpliv svete cerk\e na otroke, in da se razodete resnice božie izpodrivajo iz srca in življenja. Ne, ne brezverska (brez-confessioneina) in ne medverska (interconfessionelna) šola, (ki ob jednem hcče vstreči vsem veram skupaj), se ne strinja z načelom, priznavajočim svobodo vere in vesti ; kakor obstoje razna veroizpovedanja jedno zraven drugega in kakor jih postava priznava prav po razlo-čilnih njihovih posebnostih, tako to načelo dosledno zahteva tudi šolo zraven šole, razno po raznih veroiz-povedanjih. Združiti vse v jedno šolo nasprotuje pravno vsem veroizpovedanjem. Vsakemu dati svoje, se more le tedaj, ako se ločijo in vravnajo posebne šole za posebna veroizpovedanja. Ali ni tedaj s strani političnih strank neznosno trinoštvo, siliti otroke k pouku, ki nasprotuje verskim načelom in verskemu prepričanju njihovih starišev? Ali pa naj le nevera uživa prostost, da se more vera in bogočastje pobijati in izpodrivati? Mi zahtevamo le pravo prostost tudi za vero in bogočastje, in ne moremo umeti tistih, ki prostost in svobodnostne naprave tako visoko cenijo ter s tako lepimi govori proslavljajo, ki se pa le tedaj ne morejo povzdigniti do tega visokega stališča, ampak precej padejo nazaj na nizko polje prenapetosti in zatiranja, kadar se gre za vero in bogočastje. Zato kličemo vsem možem cele Avstrije, ki zares ljubijo svobodo : Nikar ne pridržujte še dalje katoliškim starišem pravice da dado svoje otroke vzgojiti po svojem verskem prepričanju! Nikar ne zatirajte svobode s tem, da jo pustite hirati neveri na ljubo l (Konec prihodnjič.) ------ 214 ----- ------ 221 ------ Politične stvari. Skupno pastirsko pismo o ljudski šoli. Nadškofje in škofje avstrijski vsem vernim svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu Gospodu našem. (Konec.) Mi zahtevamo katoliško šolo za katoliške otroke! Čuli ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je zaradi tega očitalo, da zahtevamo, naj se povsod napravijo le katoliške šole. Nam je li pač treba zagovarjati se proti temu očitanju? Mi smo katoliški škofje, mi zastopamo pravice katoliške cerkve; mi razpravljamo želje katoliških starišev ; smo li kot katoliški škofje tudi poklicani in opravičeni, zastopati terjatve in želje svojih neka-toliških sodržavljanov ? in ali ni z druge strani jasno, da se verske šole ne morejo napraviti samo za katoličane, da se ne bi ustanovile ob jednem tudi za neka-toličani ? Znabiti bi bil marsikdo rad videl, naj bi se bili ozirali tudi na druga vprašanja, ki se stikajo s šolskim postavodajalstvom. Mi nismo vnemami nasproti tem vprašanjem in nočemo prezirati pri nobenem lastne mu upravičenosti, toda ne mešamo jih v naše čisto cerkvene terjatve. Mi sledimo opominu našega božjega učitelja: „Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to vam bo privrženo",l) in se držimo kot škofje katoliške cerkve načela, katero uči svetovni apostel: „Tu ni Juda, ne Grka, ampak vsi so eno v Kristusu Jezusu."8) Mi smo zastopniki cerkve in moramo politiko prepustiti onim, ki so v to poklicani. Imamo pa to jedino prošnjo do Vas : naj gredo Vaši nazori in želje in napori v posvetnih stvareh še tako daleč narazen, dragi katoliški kristjani, nikar ne spravljajte zaradi tega v nevarnost verske vzgoje svojih otrok ! Tega Vas prosimo pri Vaši ljubezni do Vaših otrok pri ljubezni do Vaše cerkve, pri ljubezni do Vaše domovine ! Glejte, preljubi v Gospodu, to so pojasnila in opomini, katere smo Vam hoteli za sedaj dati glede ljudske šole. Mi moramo tako govoriti pri svojem izveličanju! K temu nas veže opomin apostolov: „Zarotim te pred Bogom in Jezusom Kristusom, ki bode sodil žive in mrtve; oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali nepriložuo ; prepričuj, prosi, svari z vso potrpežljivostjo in modrostjo; ker prišel bode čas, ko zdravega nauka ne bodo trpeli, temveč izbirali si bodo po svojih željah učitelje, ki ušesa ščegetajo; in odvračali bodo ušesa od resnice ter se bodo obračali k basnim. Ti pa čuj, vse pretrpi; opravljaj delo evangelista, izpolnjuj svojo službo/'3) Naša sveta služba zahteva, ne molčati, kjer je dolžnost govoriti, in to dolžnost nam nakladajo nevarnosti, ki prete sv. veri. Mi dvigamo svoje roke proti nebe8om ter spričujemo pred Bogom in vsem svetom: Mi nočemo in ne moremo mirno gledati, ko peša verski čut, ko prodajajo pobožni nravi, ko izginjajo najdražji, naj-neprecenljiveji zakladi v avstrijskem katoliškem ljudstva! Pa tudi Vi, preljubi v Gospodu, morate izpolniti resno dolžnost; Vi morate sodelovati, da dospete do tega namena, do Katoliških šol za svoje katoliške otroke. „To se da le po postavodajalnem potu doseči", tako se je izrekel lanski katoliški shod in je dostavil vroč opomin na vse katoliške državljane, „uaj izpolnjujejo svojo volilno dolžnost, naj se vdeležujejo volitev v postavo-dajalne skupščine ter naj delujejo na to, da bodo le taki možje izvoljeni, ki dado dovolj poroštva, da bodo svojo moč zastavila za versko šolo." Nič druzega ni treba, kot da Vas spomnimo na ta opomin ; temu opominu nam ni treba ničesar dostavljati. Le ravnajte se po njem ! Postavite skrb za srečo svojih otrok pred vsem druge ozire in bodite edini, da izvolite le take zanesljive katoliške može v svoje zastope. ki si bodo šteli v svojo prvo in najvažnejšo dolžnost, z vsemi močmi delati na to, da se vresniči v šoli nravno-verska vzgoja. *) Mat. 6, 33. *) Gal. 3, 28. ») II. Tim. 4, 1—5. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen božja in občestvo svetega Duha bodi z Vami vsemi t Amen. Dano binkoštno nedeljo v letu zveličanja 1890. (Sledi 35 podpisov.) ----- 222 -----