169
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Pretekli teden so se v zbornici poslancov obravnovali dalje stroški za ministerstvo pravosodja. Prvič so na vrsto prišli stroški glavnega vodstva. Tschabuschnigg je bral odborovo mnenje, po kterem se je izbrisalo 21034 gl. Dr. To man vstane in govori z ozirom na ravnopravnost, da naj se kakor do leta 1860 tako tudi vprihodnje razglašajo vse postave v vseh jezikih pristno (polnoverno) in vredništvo državnega zakonika naj se iznova ustanovi.    Govoril je o tem takole:
jjV prevdarku „začasnih" stroškov in potrebšin za pravosodno ministerstvo se nahaja tudi potrebšina za razpušeno vredništvo državnega zakonika. Po prevdarku bi bilo misliti, da je tedaj tudi prestavljevanje državnih postav začasno. Potrebnost vreduištva prestav državnega zakonika, ki je do leta 1860 obstalo, razlagati, je komaj treba. Pravilo, da imajo vsi narodi enako pravico se postavodajstva udeleževati , da imajo vsi narodi enako pravico , te postave v svojem jeziku pristno zvediti, ker potem še le jim je mogoče, jih tudi spolnovati, to pravilo, mislim, je sploh spoznano.    Ako je tedaj vredništvo potrebno,   ne more se
imenovati začasno, — ako je res djavno, se ne more kot razpušeno navesti, — ako pa obstoji, se mora potrebšina za-nj tudi kot živa spoznati. Zato, da se imajo prestave postav za pristne (polnoverne) čislati, bi rad nekoliko malih racionalnih temeljev navedel, kakor tudi iz zgodovine in iz positivnega postavodajstva avstrijanskega nekoliko posnel".
Ko dr. Toman naveduje Zeillerjeve besede o lastnostih postav,   pravi dalje:   „Jezik je kaj  imeniten del.    Kako bi bilo pravilo, da se ne more nihče z nevednostjo postave izgovoriti, pri narodu mogoče, kteremu se postava oznanja v nemškem jeziku,   narod   ta   pa  samo   drug   nenemšk jezik ume?!    To   ne   bi bilo mogoče,   kajti od človeka, kteri ne ume postave, se ne more terjati, da jo pozna in pa spolnuje. Pa vendar tako zlo ni bilo s tem pravilom tudi v pretečenem stoletju ne,   kakor sedaj  v ustavni Avstrii.    Ze  ob  času Marije Terezije so se najvažneje postave v umljivem, dasi-ravno prostem jeziku nenemškim narodom  umljivo in zapo-padljivo razglaševale. Državljanski zakonik pravi v I. članu patenta, v kterem je bil razglašen, da gre zato, da se da narodom avstrijanskim narodna postava.   Narodna postava mora imeti lastnosti,   ktere  sem ravno   imenoval.    Dana je bila pač narodna postava, pa samo enemu (nemškemu) narodu.    Odtistihmai   pa  je   izrekla Avstrija osebo posamesno pa tudi osebo narodov za upravičeno, in odtistihmai ni več en narod, nemški sam, upravičen, temuč vsi narodi so taki in odtistihmai mora tudi v razglaševanju postav enakopravnost biti.    Ta pravica je   že leta   1848 obveljala,   zakaj s patentom   od   4. marca 1849   je   bil  zaukazan   državni zakonik v 10 jezikih,   in  izdajan je bil tako tudi do 27. decembra 1852.    Ko pa  je  svoboda   zginila,   so   zginili tudi pomočki za njih izvrševanje. Izdan je bil 27. decembra 1852 patent,   po kterem   se državni zakonik   ni več izdajal v 10 pristnih besedah, temuč samo v nemškem jeziku,   in samo postave,   ktere so zadevale   celo   cesarstvo   ali  pa   posebej kako posamno deželo,  bile so v deželnih zakonikih razgla-ševane.    Najhuje pa je nas Nemce  zadel  patent od 1. januarja 1860.    Ta patent  nas  je   postavil   za   celo  stoletje nazaj,   zakaj   po njem ni bila nobena postava več v vse jezike prestavljena,  ampak osrednjim ravnateljstvom je bilo prepušeno, ktere postave naj se prestavijo.   In tako se je zgodilo, da se je enemu ravnateljstvu ta postava, drugemu pa druga za prestavo zdela ugodna; tako so najvažneje postave neprestavljene ostale. Zavoljo tega je moj častiti tovarš Pražak 12. julija primerno interpelacijo (^vprašanje) zastavil, na ktero je  Nj.   eksc. gospod minister Lasser 12. avgusta 1861  tako odgovoril, da je res potrebno, da se svobodna in pravu narodov primerna   postava od  4. marca 1849,   ktero sem gori  navedel,   sopet  v veljavnost  dene,   da   pa  temu okoljšine časa  in  osnova   srenj   še   zdaj   nasprotujejo.    Ne verjamem ,   da to more veljati,   ker je  ravno patent od 4. marca 1849 prestavo deržavnega zakonika v 10 jezikih za-ukazal; mogoče nam bo vendar tedaj danes to, kar se je takrat dve cele leti godilo.    Za to pravilo   govori  tudi   oktoberski diplom, po kterem,  kot podlagi našega ustavnega življenja, se ima v deželnih arhivih   v deželnih jezikih shraniti.    Dosledno se morajo   tedaj vse ustavne  postave v vseh jezikih pristno razglašati. Toraj je brez odloga treba, da vlada predloži  dotično   postavo   državnemu   zboru;   zavoljo   tega  na-svetujem k 3. odstavku 1. dela, namreč osrednjega  ravnateljstva, to-le: „Izreče se upanje, da bo vlada v prihodnjem državnem zboru predložila postavo zastran razglaševanja državnih postav in razpisov in zastran vredbe vredništva državnega zakonika".
Upam, da bo slavni zbor, kteri je obljubil, da bo vedno branil prava vseh narodov, v tem primerljeju moj predlog podperal in vlado nagovarjal, da pride dotična postava v zbor, zakaj če se v posamesnem in malem zedinimo, se bomo mogli v velikem in celem porazumeti".
Minister Lasser je zadovoljen s 1. delom Tomanovega
predloga, le predlog zastran vredništva zakonikovega naj se se odloži, in tako je bil tudi dr. Tomanov predlog od večine državnega zbora sprejet in prevdark stroškov za glavno vodstvo z 175015 gl. potrjen. Za najvišo sodnijo so bili stroški določeni na 304510 gl. Pri tej priliki je prišla beseda na to, kakšni uradniki naj služijo pri tej visi sodnii. Dr. Tašek iz Češkega s še 13 poslanci onega odbora se potegne za to, da naj se pri oddajanju teh služb gleda tudi na češko in marsko deželo, na Šlezijo, Galicijo in Bukovino. Na to Črne besedo poprime in zagovarja enake pravice za Dalmacijo, Primorsko, Krajnsko, Štajersko in Koroško. Govoril je vrli domoljub več kot celo uro in spri-čal z živimi dokazi potrebo, da tudi slovenskemu narodu se mora pravica zgoditi. Predsednik Hein ga je večkrat ustavljal, ker predolg mu je menda bil popis trpljenja slovenskega naroda ; al kaj more Črne za to, da je zgodovina ta tako dolga; Črne se ni sprehajal v občnih frazah, ampak na beli dan je stavil djanski naš dosedanji žalostni stan, s kterim je dokazal potrebo premembe v pisarnicah in šolah in podpiral svoj predlog. (V prihodnjem listu bomo prinesli izvrstni govor od besede do besede.) Na to vstaneBrolih in odbija „fremde Wunsche und Ervvartun^en" dr. Tašekove, pri kterih bi se zgubila zbornica v labirint besedovanja, da bi ne mogla niti najti za dnarne predloge. Gospod Brolih menda misli, da je deržavni zbor le „buchhaltung-au, ki ima gole številke pretresovati, in je čisto pozabil,) kako je ravnal tudi prvi pomoženi državni zbor. Crne-tovega govora, pravi, ni razumel. „Pravo!" so mu klicali nekteri levičniki strani, al dr. To man vstane in se čudi, kako de Brolich, ki veliko bliže Črneta sedi, ga ni razumel, ker ga je vendar on dalje od njega razumel in ž njim čutil, ko mu je velika zgodovina trpljenja slovenskega naroda iz domoljubnih prsi kipela, da slavno ministerstvo in cela zbornica sliši marsikaj kar še ne ve. — Govoril je še Tscha-buschnigg kot poročnik odborov; potem se je glasovalo: padel je predlog Tašek o v in Černetov!
Kar pa se v tej seji ni doseglo za našo reč v najviši sodnii, se je doseglo drugi dan, ko je prišlo posvetovanje o deželnih sodnijah na vrsto. Dr. To man poprime besedo in nasvetuje, naj slavna zbornica izreče pričakovanje, da bode vlada pri viših in nizih sodnijah vseh v tem zboru nadomestovanih dežel le takem uradnikom službo dala, kteri zraven tega, da so za tako službo pripravni, tudi jezike deželne popolnoma znajo. Dr. Toman je podpiral ta predlog z izvrstnim govorom, ki ga bomo tudi celega v prihodnjem listu natisnili. Za Tomanom govori dr. Waser in potrjuje Tomanov predlog, pa pristavlja še, da bi se nizi sodniški vradniki bolje plačevali; to podpira tudi Rechbauer, Riehl, Sartori. Škof L i t vi n o vi č iz Galicije poprime besedo in glede na svoje rojake Rusine z iskreno besedo podpira Tomanov predlog. Tudi ta govor ves bomo prinesli prihodnjič kakor govor g. ministra Lasserja, ki je danes slovesno besedo izrekel, da je vlado trdna volja, da dobijo vsi narodi svoje pravice; glasoval je za Tomanov predlog, ko ga je v nekterih besedah nekoliko premenil in ga je večina zbornice tako sprejela. V te vesele pomenke je le edini Deschmann vrinil neprijeten glas. Govore zoper Tomana ga je pa nehote podpiral, ker si je dokazati prizadeval, da oni sodnik, o kterem je Toman govoril, ni nemške besede prav zapisal. To je pač dosti očitno, da bi ne bilo potem tiste zmešnjave, ako bi bil sodnik pisal slovenski zapisnik. In ravno to hoče Toman. Dalje je Deschmann še trdil, da zbornica poslancov ni pravo mesto za razsodbo to, ali je jezik slovensk že sposoben za vso sodniško obravnavo itd.! Vidi se iz tega, da je Deschmann dosleden v svojem uporu zoper narodne pravice naše. Al le to ga prašamo: če nimamo besed za pisanje, jih tudi nimamo za govorjenje;   tedaj   zaprite   vse kaneelije
170
naše, in ne pustite naših ljudi k nobeni preizkavi, k nobeni pravdi, k nobeni ustmeni obravnavi; saj so rautci, saj nimajo besed! —
—   Presvitla cesarica je zdaj v Raichenau-u v doljni Avstrii, pa žalibog! ni tako zdrava kakor smo pred mislili in vsi srčno želeli.
—   Po ces. ukazu se bojo male loterije (Lottoko-lekturen) prihodnjič ravno tako oddajale kakor trafike tobaka, namreč po očitnem razpisu, da se vsak, kdor jo želi dobiti, pismeno oglasi in ponudi za-njo , kar misli. Vendar ostane za zdaj še udovam mož, ki so loterijo imeli, po ces. patentu od 5. avgusta 1806 še ta pravica, da dobijo loterijo pred vsakim drugim, ako ponudijo toliko kot drugi.
Stajarsko. Znani gornje-stajarski vremenski prerok wSchOkelprofet" prerokuje konec tega mesca veliko vročino, prve dni rožnika veliko hudega vremena s točo, potem pa celi mesec deževno mrzlo vreme. — Njemu nasproti pa prerokuje francozki Gravier celo poletje toplo in suho vreme, nikoli dežja dolgo, večkrat pa blisk in tresk. — Kteri teh prerokov slamo je, ali pa oba?
Laško. 13. dan t. m. je prišel cesarjevič Napoleon v Neapolj. Ko se je s kraljem prikazal na balkonu, je zbrana množica kričala: wVRim! Živil kralj!" Časnik nea-politanski pa dva dni potem piše, naj Lahi zavoljo Rima nikar preveč ne tišijo , ker utegne še dosti vode v morje steči, preden se to zgodi. — Sv. Oče so 13. t. m. dosegli starost od 70 let.
Nemčija. Iz Berolina 18. maja. Nemška vlada kurhesenska je z vlado našo v hudem razporu. Naša vlada trja, naj kurhesenska prekliče zoperostavno volitev deželnih poslancov; če ne stori tega, bo z vojaško silo pritisnila. Do 13. t. m. se ni še vdala. — Kupčijska zveza, ki jo je unidan sklenila naša (pruska) vlada z francozko, prizadeva diplomatom veliko skrbi? ker mislijo, da ta kupčijska zveza utegne biti prva stopnja politične zveze in ves nemški bund prekucniti.
Turško 17. maja. Črnogorci so trdnjavo Niksič, ktero so Turki trdovratno in kervavo branili, 13. dan t. m. z naskokom vzeli in 800 vjetih Turkov v Cetinje terali.