• Iji »1 or mu ki dnevnik »*Z4ruieiuh državah Vetja »a vm Ido . . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n vsa List slovenskih delavcev t Ameriki, The largest Slovenian Dally the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 1S7S NO. — Sm. 21. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office st New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. FRIDAY. JANUARY 24. 1930. — PETEK, 24. JAWAB JA 1930. VOLUME XXXVIIL — LETNIK XXXVIII. AMERIKA PRIPRAVLJENA NA RAZOROZENJE NARODI IMAJO RAZLIČNE POTREBE PRIZADEVANJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE BODO V SOGLASJU RAZ0R0ŽEVALE M0KRAČEV KAMPANJA SPOR MED DELAVSKE i MEHIKO IN FEDERACIJE B0LJŠEVIKI SPORA ZASTRAN OSTRE KRITIKE CHACA BODE | FRANC. LISTOV KMALU KONEC Prva seja razorožitvene konference je bila jako značilna. — Izjava načelnika ameriške delegacije, državnega tajnfka Stimsona. — Vae se je vršilo v najlepšem redu. — Nikjer ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka sovražnosti. ke pomoči od kongresa. WASHINGTON. D. C . 24. j an — Voditelji mokračev so sprožili gibanje za izvolitev državnih zakono-__________daj. ki bodo razveljavile sedaj obstoječe uhaške postave. LONDON. Anglija, 2 3. irnuarja. — Ameriški: . . . . . . ' ° ..... . .. Po njihovem mnenju bodo drzav- državm tajnik btismon je izjavil na prvi seji razo- ne zakonodaje rešile proh:bicijski kozitvene konference, cia Združene države lahko problem, ne pa kongres. skrčijo svojo mornarico. Po njegovem mnenju so izvedelo se je namreč, d- sta ✓ aKte ve raznih držav ednosne, in če bo našla kon- Hwvcr in n1e*ova kornisija kienca temelj za dogovor, bo Amerika takoj znat- ro skrčila svojo mornarico. Zaenkrat ni podal še nikake izjave glede mornariških zahtev Združenih drav, splošno je pa znano, da hoče imeti Amerika enako mornarico kot Anglija. Na prvi seji so delegati pojasrvli slališče držav, ki jih zastopajo. Nobena delegacija pa ni razkrila oblasti vršile policijsko deio. in v • - H7 i J 'več kot enem oeiru bi obveljal kra- ničesar glede tonaze. jevri «<«1 komu riluj. da bo profesorji p.ostovoij QQ oJ&tbcili. ttftl If" » "JULl . MILIJON DOLARJEV PRAGA. Čehoslovaška, 23. jan.— Najbolj srečna ženska v vsej Čeho-slovaški je kuharica Rozalija Po-žalik. ki služi pri nekem zdravniku v Znaimu. Ženska, ki je stara 45 k-t, rluži pri družini zdravnika žc dvajset- let in danes je dobila od iekega odvetnika v Združenih dr-iavah pismo, v katerem jo obveš-iajo, da ji je zapustil neki bratranec premoženuje, ki znaša milijon uneriških dolarjev. Ona pravi, da noče zapustiti službe pri doktorju in da bo razdelila zapuščino med revne kmečke sorodnike in da bo ohranila zase le majhen del premoženja. S0VJETI PROTI KULAK0M Predsednik centralnega izvršilnega odbora pra-vi, da je predpogoj komunizma socijalizem. MOKVA. Rusija. 22. januarja. — Predsednik centralnega izvršilnega odbora, Mihael Kalini n je izjavil, da je sovjetska vlada sklenila iz trebiti razred kulafcov (ruskih vele posestnikov) — Ne samo. da bomo iztrebili ve- ' Vl^ ^ petdnevni delovni, teden, leposestnike — je izjavil. — ampak ! Krajši delovni teden je zato po-uKladili bomo pot za čisti socijali- i trebeč, da se odpomore brezposel-zeiii, ustvarili novo družbo ter sled- | njič dosegh naš končni cilj — komunizem. Cilj popolnega komunizma bo dosežen, če bo vsak član družbe de- ■ lal prostovoljno po svojih zmožnostih ter si prilastil le toliko, kolikor potrebuje. Predno zamore obstojati resničen komuizem, meramo preživeti štadii socijalizma. — V dobi socijalizma bodo se j veda ostale razlike v bogastvu, to, da izkoriščanje potom posameznik.-. bo nemogoče, ker produkcijska rodstva ne bodo več privatna lastnina. ampak bodo last države. — Rdeče armade toliko časa n' ' bo mogoče odpraviti, dokler bodo topovi kapitalističnih dežel namerje ni naravnost na Sovjetsko Unijo. MEXICO CITY. Mehoka. 23. jan 1 Poslujoči zunanji minister Genaro Estrada je danes objavil, da je Me-■ hika prekinila diplomatske odno^a-j? s sovjetsko Rusijo. To se je zgodilo vsled protimehi-i ških demonstracij, ki so jih vp:i-zerdi pred kiatkim komunisti pred 1 mehiškimi poslaništvi v Washing-t nu, Buenos Aires in Rio de Ja-! nt-iro. Tozadevno uradno poročilo sc glasi: j Mehiška vlada prav dobro ve ; de. da so b.le demonstracije proti naiim ustanovam m narodni revoluciji zasnovane v Rusiji in vodens od tam. Znano je tudi, da komunistične skupine, ki vodijo to propagando ne delujejo neodvisno, ker je vsaka politična organizacija one dežele podvržena sovjetski vladi. Nadalje je izjav;! minister, da je poslanik v spremsevu svojega štaba že odpotoval iz Moskve. Tam je estal samo neki tajnik, ki nadzoruje arhive. Zaciiije dni so aretirali v Mehiki v^čje število komunistov. Z aretacijami se nadaljuje. Bolivija in Paraguay u klonili odloku razsodi -šča. ŽENEVA. Švica, 23. januarja. ~ Tukajšnji uradniki Lige narodov demnevajo, da se bosta Bolivija in Paraguay slednjič sporazumeli glede metode, kako uravnati sp mo obmejno vprašanje. Ker dosedaj dogovor ni bil mogoč, dasi je prebivalstvo zahtevalo miroljubno uravnavo, bo posegla vmes Liga narodov. Zadeva bo najbrž predložena svetovnemu razsr-i dišču in odloku tega sodišča se bo-' sla obe republiki pokorili. I Vlada republike BoLvije je brer. pridržka izjavila, da se bo zadovoljila z uravnavo haaškega razso- j dišča. Istega mnenja je tudi Pura-. guay le s to razliko, da zahteva, da b: v sporu posredovale Združene države, Mehika. Uruguay, Cuba j in Colombia. Če se ne 'cost a mo^li remiblikš f^orazumeti glede metod uravnave, b» treba dobiti tretjega posredovalca. Uradniki Lige naro;š »v vidijo le dve možnosti: ali naj se predloži vprašanje Ligi narodov, ali pa kaki pinameriški skupini, ki naj bi izvedla končno uravnavo. Francosko časopisje je pričelo dvomiti, da bo igrala na konferenci od kritosrčnost kako vlogo. PARIZ. Francija, 23. Januarja. -Francosko časopisje je danes v splošnem komentiralo omahljivo.^ petih sil, ki zborujejo v Londonu. Po štiri dni trajajočih dogovorili so prišli nekateri listi do prepričanja. da ni opaziti še nobenega važnega napredka. List Petit Parisienne pravi. — Pogovori med delegati razodc-! vajo veliko omahljivost, in delegati sondirajo drug drugega. j Francoski opazovalci so prepriča-I ni. da mora prevladati na konfc I renči teorija omejitev oboroževan temelječa na potrebah vsakega p. sameznega naroda. [ Najboj p.i kritizirajo poskuse, t bodo velesile zamogle doseči dr^' vor glede nekaterih manj.s.h k.iS gorn bojnih ladij, da pa ne bo rp!< no razoroženje uveljavljeno pn potekam prtih ali desetih let. nosti. Vsled namestitve novih popolnejših strojev je izgubilo na tisoče delavcev delo in zaslužek. POTRES V SAN FRANC1SCU £AN FRANCISCO. Ca!., 23. jan. Včeraj zvečer ob poldevetih so ču-ili prebivalci ob San Franciscu za-'.vu lahen potresni sunek. Istotako so čutili potres v rezidečnem delu mesta. East Oakland in Alamada Potres ni povzročil nikake škode. SMRT VSLED ELEKTRIČNEGA SUNKA OROŽJE PROTI TANKU LONDON. AngUja. 23. januarja Kot številni drugi taktiki skušajc tudi angleške armadne oblasti nai-■ i orežje. s katerim se bo mogoče uspešno boriti proti tanku, ki se je hitreje razvil v mirovnih časih kot pa tekom vojne. Orožje, s katerim se bo mogoče boriti proti tanku, mora biti zelo gibčno in premično. Tc je izjavil Sir Webb Gillman. član armadr.ega sveta. ŠPANSKI BRZOVLAK SKOČIL IZ TIRA TORREDON JIMENO. ŠRanska. 23. januarja. — Petnajst o eb j -bilo poškodovanih, dva med njimi r?sno. ko je skočil iz tira neki ek^-presni vlak med L;nares in Malaga. Poškodovane so prevedli semkaj ter jih zdravijo. Oblasti so prepričane, j c'a je nekdo namenoma položil na j tračnice skalo ter* povzročil nesre -čo. S3 NOYES V BARCELONI BARCELONA, Španska, 23. jan. Frank C. Noyes, predsednik Ass. Press je dobil danes povabilo od žu->ana mesta Barcelone, Barona de Viver naj bo jutri njegov častni £cst. Danes popoldne se je zasidral larr.ik France, na katerem potuje-i Mr. in Mrs. Noyes po Sredozem-kem morju, izven pristanišča. Obu >ta imela skrajno prijetno potovanje po Sredozemskem morje. n ADVERTISE "GLAS NARODA* LORD GLADSTONE BOLAN LONDON, Anglija, 23. januarja. Lord Gladstone, najmlajši sin slavnega liberalnega državnika, trpi n.* akutni bronchitis. Star je 75 let h bolezen se je pričela pred par dn~-vi. ko se je prehladlL Radi njegove starosti pa Je bolezen klju^ temu e>pasnj in bolnik mora ostati v postelji. NOV KABINET NA PORTUGALSKEM LIZBONA. Potugalska, 22. jan — General Domingos Oliveira katerega je včeraj naprosil predsedn;:: Carnvma, naj sestavi kabinet, ker ie ta poskus izpodletel Souzi, je ob-jav.l dovršenje svoje naloge. Novi ministrski predsednik je bil vojaški governer Lizbone. Rekel je. da ne bo skušal izpremenit! politike diktature, ki obstaja na Portugalskem. PET MRTVIH V ZRAČNI NESREČI Štirje carski častniki obsojeni na smrt. FLEMINGTON. N. J.. 23. jan. — M-letni Simeon Swift, ki je stano-al pri svoji materi, je bil včeraj b:t od električnega toka. Mladi •nož se je kopal v banji, ko je nenadoma padla v vodo električna peč Ker je voda dober prevodnik elek- ! morskem 'rike, je bila po zatrdilu izveden- ! nrtve jih agnoscirali cev smrt neizogibna. PARIZ. Francija, 23. januarja. — let oseb je bilo ubitih v zračni ne-reči, ki se je pripetila med Havrotn n Lille. Nesreča je bila posledica negle, kajti pilot, ki je moral v sili •ristati. se je prekucnil preko skal er obležal šestdeset jardov spodaj bregu. Ribiči so našli LENINGRAD. Sovjetska Unija, 23 janu?rja. — Danes so bili obsojeni na smrt štirje bivši častniki neke- i "" cantega pc£. «d^imi ,udi BUBQNSKA KUGA V HAAŠKA KONFERENCA ste-tnik Albert SchJler. Obtoženi so . bih, da so snovali monarhistično za JQQ J)£ JANEIRO ODOBRENA I roto. Peti obtoženec je bil obsojen | ---- --j na deset let ječe. Njihov namen je i RIO DE JANEIRO, Brazilija. 23. j BERLIN, Nemčija, 23. januarja. BERLIN. Nemčija, 23. januarja bil pomagati na prestol velikemu januarja. — V poročilu iz Sao Pau- Kancelar Mueller je izjavil danes, PREJŠNJI KAJZER SE T0ŽAR1 Neki zastopnik prejšnjega nemške- | knezu Cirilu. Pred sodiščem je iz-ga kajzerja je vložil tožbo proti javil Schiller, da je odločen nasprot-* lavnemu uredniku Morgenpost, ker , nik boljševizma. Vedel je, da ga bc Ta je list javno oblatil in ins uiti-! zadela smrtna kazen zastran njego-ral. Kajzer nima drugega dela kot: vega delovanja, pa je zadovoljen, prerekati se z listi, ki ne trobijo v ker je napram carju storil svojo njegov rog. M 1 dolino«! lo se glasi, da je umrlo sedem oseb za bubonsko kugo. Bolezen je izbruhnila v isti hiši, v kateri je že prejšnji teden razsajala. Zdravstvene oblasti so našle v hiši dosti podgan ter ukrenile vse. da jih pobijejo. da je vlada popolnoma zadovoljna z uspehi konference ter jo v polnem odobrava. Predloge, ki vsebujejo potrebne odredbe, bodo kmalu predložene nemškemu državnemu zboru, da jih potrdi. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VESUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo n v Italijo Din 500 .............. ....... 5 9.35 Lir 100 ....................... % 5.75 " 1000 .............. .......... S 18.50 200_______________ $ 11.20 - 2500 .............. ........ S 46 00 " 300________________ S 1G.Č0 " 5000 ............ ________ S 91.00 " 500 ______________ $ 27.40 H 10,000 ______________ _______ $181.00 L - 1000 _________________ % 51.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — - 60c; za $50 — $1; za $100 - - $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Izpacila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Barclay 0380 NEW YORK. FRIDAY. JANUARY 24. 1S30 The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A «C L A S MAIODV | "Glas Naroda" I f i ................. Ti ——^hJt Owned and PublW&ed by » SLOtmC PUBLISHING COMPANY (A Corpor*tfc»> Plan* BOmt, President Louis Benedlk. Treasurer : (Piece of business of the corpora Hoc and addresses of above officers:, m W W> Itiit. Iifiit ef M—halM. Hew Iwfc Ctty. N. Y ; -GUI NARODA" (Yelce ef the Pe*pl*i Issued FT'-rs Das Earept 9undi*£s_wEjd Holidays, C a <*ek> leto eelja Ust sa Ameriko Za Ne« York za celo leto ____.47 t* Kanado ------------------------- $« N ! Z» po i leta ..„. ____ _______$3.50 C| xjoi leta .....i ........... PMSfZa trioae: j^vo KJlo leto____.$7.U3 t* . i rt leta _________ ______ SI >8 * Z* po* icta. .....—...............J3.a*> Subscription Yearly tS.uo. Advertisement on Agreement. ' ONaroda" hhaja v*ik dar. ijfvssgm^ i^edtij in prasnikev. JCp brez p«Mipt-.3 d« r.t\>ke;ua tajnika IMvisa, naj sv registrira vse nedržavljam*. Ta »wlreiiba 1>i baje ziiatiio zmanjšala število neza- ponUmik Delavnici tajnik Davis >i ze vee let prizadeva doftcrj,] da I »i moral \>ak rieunt uraliziiau inozemer registrirati. Proti temir predlogu se je pa kmalu pojavila velika opozicija, na drti|fi strani je ]m imel predlog le ueznantuo število javnih zagovornikov. Sedaj je pa naenkrat dobil delavski tajnik mogočnega; pomagata. (> jr izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije izrekel za resist»arijo, s« dobili prost« p«t vsi javni in prikriti KtvrtKuiki delavskega gibanja. Policijska odredba, ki j«* veljala v splošnem za poni-j Levaluo, bo uveljavljena. Zakaj je zahteval izvršilni odbor registracijo? tavn- | prisi ljeni bodo vedno izpostavljeni temu nadlegovanju, j Kot se vrše -edaj proliibicijski pogoni, tako ers je bil stamkopiten in nazadnjaški, toda vse kaže. da ga je Green v teh dveh lastnostih visoko prekosil. PROSLAVA TISOCLETNICE S PRETEPI IN RANJENCI. Islandija Je mirra defceta. mkou Ae ni bilo slišati kaj razburljivega od tam. Nje tla so med najbolj | ognjenimi na svetu, saj so kar po- I auta i vulkani In vulkanskimi pojavi, toda nje pr«ft>ivaist*o slove po svojem mrzlem temperamentu. In vendar so imeli Islandčani te dni tudi svoj razburljivi intermezso. Po&tna uprava je bila izdala novo serijo znamk v proslavo tisočleid-oe islandske države. Pred poJtmm uradom v glavnem mestu aejkjavl- j ku se je zbralo na stotine filatelistov in prekupčevateer z jsiaftika-ml. ki so hoteli priti do teh znamk. Mastalo je prerivanje. Is prerivanja pretep. Is pretepa strahovit pretep s izgredi to ranjenci. Rezultat te tu t*. 4* al mate dobil niti ene * i LOV ADRA V PARLAMENTU. Skupina mladih angleških narodnih poslancev Je po izvolitvi zahteval* od zborniškega predsednika, da jim omisli telovadnico, sicer ne bi bili v stanu presedeti dolgočasne in neskončne seje. Stari gospodje si t odmoriM pomagajo s cigaretami in pijačami. A novo pokolenje. ki ne pije tn ne kadi, zahteva drugih stvari. Po dolgem premišljevanju je upravitelj parlamentekega po-siopje Laasbury vendarle nabavil drog, konja, uteži in druge telovadne potrebščine. Poslanec Oldfiled je imenovan za vodjo parlamentske tetovadnkse te v odmorih vodi svo-ft> pristaše v veliko sobo, kjer si lahko urijo mišice. ADVERTISE in rCLAS NARODA" Smrtna nesreča v Ljubljani, j I . ,; 1 v H I' 4. januarja okrog 5.30 je bila ob-j vtščena rešilna postaja o težki nesreči, ki se je pripetila malo pred imenovano uro v delavnici pekovskega mojstra Vinka Požar j a na Zaloški cesti v Mostah št. 16. Telefoniral poziv se je glasil, naj organi rešilne postaje, nemudoma pri- j j-cjo z rešilnim avtom na kraj ne- j reve Ko so dospeli reševalci do; <■ - j^vo hiše. so našli v delavnici j « ali na tleh nepremično 20-letne- i i j ki .v kega pomočnika Antona j , :;.» ki ga je malo prej podrl j J.-u ^.-iOčniK je bil okrog 5.15 . i vsaj an jem kruha v peč -i. m je kakor že preje velikokrat, j , h -m-' no električno žarni- i ! i^ri fin posveti, d očim je k rabil železno kljuko i •; n c Toda — kakor i. ^e je Stamfel zgru- . • \ t pomoč sta mu ta- ,.ii.itela druga dva tamkaj za-<;tHUočnika Ivan Kaplan in • »ii CK*podanč. Videč, da se prvi i i.viuk n f;ane sta skiicaic vse r. -t nakar je nekdo hitel k le-Li?icau in obvestil o nesreči rešilno i ^itaja. Reševalci so skušali spravili ponesrečenca zopet k zavesti s aerje umetnega dihanja, kar pa i te jim ni posrečilo. Ničesar ni mo- j ^e? aoseči tudi medtem poklicani j zdravnik dr. Perko, ki je dal žrtvi i električnega toka več injekcip. Ubogi Anton Stamfel je bil mrtev. Pozvana kDmisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Avramovič in dež- j urni uradnik Kek. je ukrenila, da 1 se ponesrečenca prepelje v mrtvaš- ! nico k Sv. Krištofu. Kakor se je moglo ugotoviti, je prijel nesrečn; : Štamfel aa slabs pritrjeno žarnico -s potnimi rokami, pri čemer je prišel v kontakt z električnim vodom. Ker je istočasno pograbil z dru^o roko za železno kljuko, je šinil električni ;ok fantu v telo in ga stre-i sel tako mccno. da je bil na mestu | mrtev. Smrt je pospešilo dejstvo, j da je imel pokojni Štarofel zelo I- močno sr no napako. ŠtamfrI, ki je našel -cmrt tako , nepričakovano, sredi dela, je bil do-! ma iz Petrovpga vrha pri Šmihelu i na Dolenjskem. Tragična smrt mla- i j dega. pridnega in priljubljenega j fanta se je hitro raznesla po Vod-matu. kjer je vzbudial globoko coču j stvovanje in žalost. j Od ozeblin umrf. t < i Dne 9. januarja okrog pol 12. po-ucši je pričel k hlapcu Fr. Dreven-šku v, gostilni Boranič na Trža.sk* cc3ii mo'ki, star 35—10 let. ki je žc j večkrat tam v konjskem hlevu pre- . nočil. in prosil zop~t za prenočišče . v hlovu. Ker je bil videti popolr. - i | ma pij.xn in je drgetal od mraza j ] po celem telesu, se ga je Uapee u- j smilil in dovolil. Možakar je zleze: j k! ja.sli, še krepko potegnil žr,r»r»' j iz sU.klenice, nato pa trdno zaspal | Ker je tudi še dne 10. jan. ob 2 popoldne tam ležal, je hlap.?-.* ! ; končno pogledat in je videl, da je J ' n:oz v ilbsav^sti in da ima na no I j gah, na katerih je imel sa:no star. j razdrapme galose močne ozebl'nc | J* vil j 3 stvar rešilnemu oddelku ki j je neznanca takoj spravil v bolni .o i I Tudi tam se mož ni zavedei, kljub i | injekcijam, in je že istega večer ob j j pol a. umrl. V njegovih žepih niso i našli ničesar razen objave mari- ! borske borze dela. ki glasi na ime ! Fed. Mežič iz Podčetrtka in ki mu j daje pravico vožnje iz Maribora v Rogaško Slatino. Obcojcn gorenjski apaš. Polde Debsljak. komaj 30-letrfi postejač, veseljak in drzen vfomi-lee. doma tam iz Zgor. Bitenj pri Kranju se je moral skupno z elegantno opravljenim in skrbno negovanim muzikantom Lojzetom zagovarjati pred tričlanskim kazen- i skico senatem deželnega sod'šča zaradi mnogih tatvin in drznih vlomov. ki jih je lani od spomladi do poleti? izvrševal po raznih krajih Gorenjske, c sobi to v okolici Kranja. Odnašal je samo denar, srebrn in o ali druge dragocenosti V veseli druž < bi je denar razsipal. Na vlomilskih pohcdib je Poldeta spremljal veseli muzi kan t Lojze s svojo lepo harmonika, na katero je igral raz - j ue poskočne komade. Lojze se sicer dejansko ni udeleževal tatinskih o- ; peraeij drznega gorenjskega apacša Poldeta, toda bi je in direktne ude- 1 leten pri neki tatvini, ko je od Pol- . deta dobil bankovec za tisoč dinarjev ter ga skušal menjati. Lojse je Ml zato obtoden samo deležnosti , llwtJtl - Lani spomladi je bilo po mnogih krajih Gorenjske izvršenih nebroj tatvin in vlomov. Sum je pade! ni. Poldeta in tovariša. De beljak je tatvine le deloma priznal, večje pa zenikal. Ima na vesti okoli 15 večijh tatvin. Za torišče svejemu delovanju si je izbral Polde kraje okoli Kranja, kjer j c raznim kmetom in kmeticam pokradel in odnesel nad 8300 dinarjev gotovine v raznih bankovcih. Pri nekaterih kmetih je imel veliko srečo. Tako je Francetu Hafnerju v Spod. Bitnjah odnesel kar tri bankovce pc 1000 Din in 15 bankovcev po 1000 Din. Tudi drugim kmetom je pobral mnogo bankovcev. Pred sodniki se je Polde Debe-Ijak prav drzno zagovarjal. Polde Debeljak. ki je bil že ne-šteirltrat kaznovan, je bil obsojen na 2 leti robnje 'težke ječe). Njegov spremljevalec Lojze pa na en mesec težke ječe in hkratu na denarno globo 500 Din. ki je sedaj pri .s ,dbah zaradi deležnosti tatvine cblmatoma. Polde je izjavil, da se pritoži na vi.?jo inštencc. Lojzetu se je vštei . iskovalni zapor. Smrtna kosa. Umrl je v splošni bolnici Karel Vojir. Pokojnik je bil zelo izobražen goooenik ter je cd prevrata dalje sodeloval v opernem orkestru. — Po dolgotrajni bolezni je preminul na Gradišču pri Radovljici mizar Franc Resman, ki je bil zaradi svojega pripljivega in blagega značaja po vse d priljubljen. — V St.. Rupertu je umrl Lem Knez. — V Ljubljani je umrla Berta Coriary, nadučiteljica v pokoju. Aretacija iz Gradiške pobeglega mladeniča. Orožniki so aretirali 22-lctnega mladeniča Križnika zaradi tatvine neke ure. Ob tej priliki je priil^ nts dan. da je fant precej podvržen zanimanju za tujo lastnino. Tega tudi sam nič ne taji. Jaz odnesem tako-le sivar. kako; je ura. kar mimogrede. Zadnjič na-[ rimer se:n sv nil zapestno uro neki gospe kar med vožnjo na vlaku. Na hodniku je bila precej velika gr»> ea". je razlagal rani svoj žalosten p.lilic. Kc so pričeli Križniku preiskovati žepe in obistl, je prišla na dan še druga zanimivost. Fant je bil svoj čas obsojen na zapor v Gra-diški. Od lam pa se mu je pesr:-cilo pobegniti na italijansko ozem-\ffc. Vendar tudi tam ni opustil svo-nagnenja do tuje lastnine. Zato jr rreživel skoro leto dni .>o italijanskih ječah. PoLem pa re mu je zahotelo po domačiji in je u el na iug. stran. Preden po je prišel -v I. jub.'jano. ga je doleiel ? rok^ pravice i i med potjo in moral je za r~den dni na ričet. Fa>it je pr>p-sl-| no: a 5zgubljen Starši ro mu t>o m rli. sam pa r; potika zdaj po krivih p- tih. Najbolj prip :-;. Ijivo bi | b lc. de prid:; r i^di pokvarjenec v i o r-b ->' i š e v a I n i c o. ki ga bo rnorefa pr»-I V;*dj : n?7- pravo iSot. r Nesrečni alkohol. Žalosten dogodek se je odigral j it,- dni v Podre j ah v šmartenski o-! .ulici. Kr.ietski fant France se ga i .!■-• p- tcnc nacukal. potem pa začel .-a'iia - .Hi p j vasi in razbijati siji P- oknih. Kc pa so mu prišle v I roke vile. je skušali priti do ljudi in je bil seveda nevaren za vaščanc. Zaradi tega so vaščani navalili nanj, mu iztrgali iz rok vile in ga zvezali. Takega so izročili varnostnim oblastvom, ki so uvedla prcJ njemu sodno pestopanje. S pijanci bo treba postopati res na prav ri-gerezen način, da jih vsaj strah pred kaznijo preplaši pred sličnimi dejanji. Vlcm v Jenkovo zidanico v Jazbinah. Marija Jenkova iz Litije ima v Jazbinah vinograd z zidanico. Tam-i kaj hrani v zaklenjenem hramu še • ves letošnji vinski pridelek. Ko je prišla lastnica te dni \ zidanico, je ugotovila. da so obiskali zidanico delgeprstni gostje. Kakor se sodi po j vseh okoliščinah, so morale biti vlomilcem domače razmere znane. Na mestu kjer hranijo Jenkovi ključ od : kleti, so odprli'lino ter se polastili j ključa in potrebnega orodja. Vrata ; v klet, ki so zaklenjena s posebno ključavnico, pa so z vilami vrgli s podbojev. Žejni gostje so se gotovo do dobre nalokali dobre kapljice, ki si je tndi nekaj vseli s seboj. Po do- Iz Slovenije. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Uurcau j ' POSOJILNE ZADRUGE Pred šestimi leti je osmeriea poštnih uradnikov v Brockton Mass.< ustanovila posojilno zadrugo pod imenom ' credit union". — Začetna glavnica je znašala manj kot $20, ali to je bil pomemben začetek gibanja, ki se hitro in uspešno razvija povsod. Svrha te "credit union" je pomagati svojim čia-i nom v finančni stiski in s tem reči-| ti jih iz krempljev .skopuhov, ki , zahtevajo ogromne obresti za posojila malemu človeku, j Posojilno zadrugarstvo te vrste se j je najprej razvilo med poštnimi uslužbenci in je raslo med njimi do znatne veličine. 1 aprila lan-| skega leta je b:Io 16S "credit nions" poštnih uslužbencev. Število članstva je znašalo skoraj 20 000 in glavnica miljon in četrt. Osnovna ideja teea gibanja je tako zdrava in se je t:ko dobro izkazala. da je organizirano delavstvo sprejelo načeio takega zadru-garstva in razne velike delavske organizacije podpirajo razvoj tega zadrugarstva. Med njimi Brothe -hood of Railway Clerks je objavil, da je bilo lani -U lokalnih organizacij, ki so ustanovile posojilne zadruge. j Peter Zgaga j ! Verižnikova žena možu; Pazi. prosim, da danes zopet ne boš je-del z nožem. Kaj poreko naš! gest-' je? j — Nikar si ne beli glave, draga , ženica. Že 40 let jem z nožem, pa se še nikoli nisem urezal. I — Čez balkon ste slezli v spalr. ' cc, splazili ste se k pastelji 83-let-ne vdove, napadli ste jo in poljubil. Kaj lahko navtdete v svojo cu-' rambo? — je vprašal sodnik. , — Saj je sama ugasnila luč, go sped iodnik. Spiiiiist: — Duh vašega pokojnega moža vam ukazuje, da se nemudoma preselite. — Kaj? Ukazuje mi, pravite? — Potem pa že ni duh mojega moža. ' je rekla vdova. j r - — Ima vaš novi roman zapet s ten konec? so vprašali pisateij . j — Ne, junakinja se vrne k svojemu možu. * — P- jd: z menoj. Jelica. pokazen: ti zanimivo igro Ti b >š Eva. jaz pa Adam, — je rekel fantek dekli ji Kake to? Ti mi ciaš jabolko, jaz pa pc pojem. V zverinjaku je rekel vlomilec to varišu: Pojdiva. tu ni nič zanimivega Šele včeraj so naju izpustili 12 ječt in prav nič me ne mika gledati .skozi mrežo. — Si videla, kako je Ema koke tirala s poročnikom v sosednji loži — Nisem opazila — je rekla pri j a tel j ic a. -- Ne? Čemu pa liodiš v gleda iišče ? V — Ali ve stavbnik. da s< je ode podrl? — so vprašali zidarja. — - Mislm, da ve, ker je stai pcx njim. — Ali verjamete gospodična, d. bi brez športa ne mogel živeti? — Katere vrste sport pa gojite? — Nobenega pač pa linam trgo^ vino s športnimi potrebščinami. u. Predno se zaročiva, m i mora nekaj obljubiti. — Rade volje. Kaj p.; - — Da ne bos nikoli p ■< y. — Že tretjič se poročim v isti o bleki. Prihodnjič si dam nared novo. ali pa ostanem vdova. * Preiskovalni sodnik: — Gosjxx profesor, posebnih znakov, p.. !: terih bi spoznali zločinca, nam naj brž ne morete navesti. Priča 'slaven kirurgj - Pa - po Temu gospodu sem ši*-U ( . znaku ga ne bo težko spoznati. — Koliko so ti prisodili? — Samo štiri mesece, toda tu m tako ugaja, da bom najbrž še ka. priznal. * — Je učitelj klavirja še tu? Kuharica ' Menda bo še tu. kaj ti gospodične že pet minut ne slišim igrati. * Iz uradne kanadske statistike i< j razvidno, da je suha Amerika najboljša odjemalka kanadskega zganja. Kdo ve. kaj bo rekla Antisalonski liga na to? * Med Mehiko in Sovjetsko Unij v so prekinjeni diplomatski odnošaji Katera bo vsled tega bolj prizadeta? Mehika ali Sovjetska Unija" * Štirje bivši carski častniki so bil obsojeni na smrt. Etokazano jim je bilo, da so hoteli spraviti na prestol ruskega velikega kneza Cirila. Kako so vendar nekateri ljudje otročji in lahkoverni. Kaj ni dvanajst let boljševizma zadosten dokaz, da je carizmu \ Rusiji enkrat zavselej odklenkalo. prej izginile meje med posameznimi deli naše republike. Najboljče sreds'.vo za to bi bila odprava meja med historičnimi pokrajinami in Slovaško. To b: se dalo doseči potom upravne reforme. i:i bi spojila one dele države, ki žive v enakih ali vsaj sličmh razmerah. Nr Moravskem so kraji ki imajo v jezikovnem in fizičnim oziru ;nno se brieaia za stare meje Ur ats • in Srbijo. Kako daleč smo dane. zaostali za krepko enotnostjo bratskega naroda, enake krvi! Nismo napravili niti koraka naprej, pai pa smo se v slovaškem vprašanju z uvedbo pokrajinske ustave vrnili zopet v predrevoluc; «on rn;, mad žarsk štaeij." — jo imeli precej opravka predno m ukrrtili hudo Nežo. Kazborita Ame-xi.'iank.i i.e j v drl: na v. ■ pretoge in ni imela respc-ktE. niti pred stražnikom. P: tolažili so jo za rilo j.ie c:z ca .v nakai je morala slediti stražniku na policijo. Potisnili so jo v ob-• dežurnega uradnika, ki jo jo ra.-L-šal in jr bsodil zaradi i/zivanja na 50 globe. Zdaj je bil .. • 1 wen.i v streho. Vročekrvnih Doien.. k a j pastalr rdeča kakor kuhan lak 1» jt le niai manjkalo d j :c n: spu stila \r baj z uiiifor:iuianimi n.oz ! - ■ • ■:x i>-?iiciji. Denarja hi hotela ! izročiti. Morali so jo vtakniti v za-j por in ji denar šiloma odvzeti. 1 "B-jjte se me", je kričala hud-j Neža. "še policijo boni zažgala!" I Neža sedi zaenkrat še v zaporu ' in zdaj čakajo na pahciji, kdaj b< [ pričelo goreti. -- Z LETALI NA SLAME j - Na Norveškem so napravili u dni poskus, ki se je polno obnese!. Organizirali so v glavnem mestu Oslu brodovje letal, ki je pol:telo nad obalo Zapadne dežele, da ugotovi, kako je kaj z letošnjim pohodom s lani ko v. Ko so se letaia vr-i niha, so lahko podala tako točne informacije o slaniških armadah ir. o smeri njih pohsda. da je ribiško brodevje napravilo tako dober lov. kakor še nikoli. V bodeče bodo letala na Norveškem stalne v pomoč ribarstvu. JAVNA ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujem tvrdki SAKSEK STATE BANK v New Yor-I ku, ki mi je tako lepo vse uredila, j da sc moji trije otroci brez vseh ne-! prilik prišli k meni iz starega kraja, me o vsem točno podučila tei napravila potrebne listine. To tvrd-ko, oziroma banko priporočam vsem rojakom širem Združenih držav in Kanade, da se je poslužujete v vseh slučajih, ki spadajo v njeno področje, ker bo vsak zadovoljen ^ postrežbo. Frank Mazovec, 1 rt 17 or. 01 XI ___T7__1. vr tr "Češke Slovo", glasilo čf.-.koblo-vaškega ministra zunanjih de: dr. Edvarda Beneša. je te dni priobčilo zanimiv članek, ki se ba\: s staro napako slovansko narodov, da se ne morejo med seboj : por--umeti. V članku prihaja na razmerje med Čehi in Slovaki ter piše: "Avstrija in Ogrska sta bili enako nasprotni stremljenju češki: in slovaških rodoljub'v. c: i st vzpostavit češkoslovaška vzajemnost. Prav tako sta sovražno nastopali tuai pro.i srbohrvatskemu in hrvatsko-siovenskemu zbližanju. Naloga obnovljenja českoslovasK ' države naj bi bila. da. čim prej odstrani vse zlo, ki so je zagrešil Slovanom sovražni Clemen;:, in soo1' vse. kai je bilo prej nasilno 111 na umeten način razločeno. Tej svr-hi bi lahko služila upravna reforma. ki bi bila temelj za narodno j edin jen je in bi spojila vse one ži;-lie. ki spadajo skupaj ne samo po svoji enaki duševnosti, kakor predvsem na temelju enakih življenjskih pogojev. Čehe so ločile od Slovakov pokrajinske meje med Mo-; ravsko in Slovaško. Jasno je bilo, da bi se narodno In državno edin-I stva najlaglje dosegle, ako bi čim mnevi Jenkove so obiska ii njeno zi-I danico vlomilci na dan svetih Treh I kraljev. Praznični tatovi so _e po-; iiužili še drugih dobrot, ki jih hra-j ni Jenkova shramba. Prizan.sli tu-d' niso škatli cig&ret, ki so bile r -menjsne za bolj poštene goste, Lu-j kor pa sc- bili vlomilci. Upati 10, da pridejo nepridipravi kmahi do za-; služenega ric-^ta. Huda Neia. An.eiikanka Neža. i-.i pr.ši t ;r An.enke lanske pomladi, .e je jela i doma na Dolenjskem dolgočasit-. 7. januarja ^ je piipeljala v Ljubljano. otepala pa ulicah ogledovala trgovske izlcžbe, nato pa zavila \ goftiinc. Naročila je četrtinko vina ga izp.la pogasi, skorj pobožno, na-• to po priklicala natakarico. "Plačam!" "štiri dinarje, prosim". Neža je naenkrat pogledala hudo, vstala od mize in zakričala, da - * n natakarica prav zaics prestra-šlie. "Kaj štiri dinarje? Dva dinarja bc dc-ta!" Natakarica je pogledala hudo ženske misleč da se šali. Videč pa. d? njeno razburjenje ne pojenja in da je položila na mizo res samo 2 dinarja, se je pričela razburjati tudi sama. Než?, je odšla in jo je natakarica fcemaj šc ujela. Pričeli sta se pregovarjati in je natakarica komaj dosegla, da ji je daia še ostala 2 dinarja. Neža je vsa razburjenja odhitela naravnost v drugo gostilno. Tamkaj je bila enaka komedija. Neža je bila čedalje bolj jezna , in razburjenju in ie obrala se nekaj gestilen. Slednjič se je prikazala tudi v znani gostiln: "Pri faj-mešuu", kjer se je zopet vsedla za mizo. Bila je oeivitino že nekoliko c krogla, a je vendarle raročila če-trtinkc. Izpila jc je ekero v dušku m zopet poklicala natakarico! "Dva dinarja dam'. "Ne, 4 beste dali', je velela natakarica. "Nak. samo 2 Din je vreden". "Pri nas se nič ne 'gliha'," se je , razjezila natakarica in zahtevala polio plačilo. Tisti hip pa se je Neža sprožila kakor mačka in skočila natakarici v lase. Nastal je pravcati boj, krik in vik. V vežo so prihiteli gostje iz sob. priskočile pa so tudi nekatere uslužbenke. Ljudje RAZMERJE MED ČEHI IN SLOVAKI •GLAS N A K O D A' NEW YOB K, tLDAV, JANUARY Z AMURSKO ŽELEZNICO V VLADIVOSTOK , JI Zaradi rusko kitajskega spora «e prekoaiblrsfca železnic ob rusko mandžarski meji ie od srede julija zaprta Kdor potuje na Kitajsko, ne more naravnost v njen severni del, ampak je primoran sesti na železnico in se peljati V* velikem o-vinku v Vladivostok Tam se lahko vkrca na pur ni k in pride čez Korejo v Oenian, aU pa se pelje čez Japonsko na Korejo in nastopi tkm vožnjo z vlakom v Mandžurijo. Ta ovinek stane dosti ča«a, a princa tudi koristi Potniki se vozi ne le sko zl nov« pokrajine, ampak se nauči oceniti tudi poltične napetosti in to, kar sledi iz njih v Mandžuriji, n« vzhodu Rusije. Am ursko železnico sc i. 1908 mcradlli Rusi. Vodili so jih pri tem oziri na Vladivostok. Kitajska vzhodna železnica se jim zaradi posebnega položaja ni zdela povsem varna in zgradili so zvezo, ki z njo lahko Bami razpolagajo Pri Koryrr.- skaji (vzhodno Cite, se razcepi glavni tir tran sibirske železnice in se dr 21 poelej smeri Am ur J a in U-surija proti Vladivostoku Ta del proge je dolg kakih 5000 kilometrov $es dan vozi železnica skozi gorov- j je In sumo. Pokrajina je popolnoma neobijudena. Samo tu m tam uzreS čuvajnico — edino sled človeka v teh odljudenih krajih. Tudi na postajah ni sledu o človeških naselbinah Nikjer ni kmetic, ki bi ti. kakor je na sibirskih kolovorih v navadi, ponujale kuretino, jajca, kruh, maslo in druge prigrizke. — Gozd ae vleče brez konca in kraja. In med gozdovi so velika močvirja, katerim se mora železnica vča-si ogniti v velikem loku. Tako je morala izgledati Nemčija za Taci -, tcvih dasov. In vendar: prišel bo čas, ko se bo vse to spremenilo v plodno zemljo, ko se bodo tod raztezal* rodovitne pokrajine in bodo vse tod bodra mesta in vasice. Ko mine gorovje, pridrdra vlak na široke ravnice rek, ki hite pro-t Amur ju. Pri Habarovsku mora Čez reko Hajlungkiang (Reko črnega zmaja). Potem zavije na jug hi teče vzdolž Usurija naravnost proti Vladi voistoku, najjužnejšemu mostu "Združenih ruskih socijaiistič-nih republik". Tukaj popotnik zavrže svoje obžalovanje, da mora po taksnem ovinku na Kitajsko. Razsvetli ga spoznanje, da je tu prav za prsv ž« na kitajskih tleh. oziroma na ozemlju, kjer se meša rusko, kitajsko, korejsko in japonsko prebivalstvo In kjer nastajajo bai zaradi tega napetosti in zmešnjave vredne vse pozornosti, ki prehaja ie naravnost med probleme Tihega oceana tega zglednega "morja odločitev . " Kako stoje politično in glede ljudstev stvari v Vladivostoku in njegovem zaledju Znano je, da se dobili v kremplje vso Vzhodno Si-) blrijo. Rdeča zastava se zopet vije : nad Vladivostokom. Toda bas pod zaščito te ^fleče zastave se razvija proces, ki postaja silno opasen ruskim sovjetom. To je korejsko j Naseljevanje. Korejci tvorijo v Via- j di v os Loku ln zaledju kakšno tretjino prebivalstva. Naseljujejo se kot kmetiči m napredujejo sijajno kot izvrstni vrtnarji. Seveda se idanes pridružujejo komunističnim orga- j nizacijam, kar jim samo koristi. — j Vprašanje, v koliko so prepričani, komunisti, ostane pri tem seveda odprto. S tem, da so člani komunistične stranke, dosežejo povsod samoupravo in druge pravice priključenih ^skupin. Tukaj žive znatno lažje in bolje nego doma, ker žive samo od dnine. Japonska pa nati-homa podpira to gibanje in izseljevanje in pošilja Korejce tako v ruske kakor kitajske kraje. Izven dvoma je, da mora, če bo proces t dozorel v tej smeri, enkrat priti do; vprašanja, kdo ima največ prav'c v deželi? Se več pravic kot J apen- j ci pa bi ob času takega razmotriva- j nja imeia Kitajci, ki jih ločijo od Korejcev še večja nasprotstva ne- 1 go Ruse Zakaj Korejci so se začeli v teh krajih naseljevati šele v novejšem času, medtem ko so bih Kitajci že pred stoletji tukaj. Prišli so sem na isti način kakor na Sune. ske otoke, na Straits Settlements ltd., torej ne kot kolonisti, ampak kot trgovčiči, podjetniki, posredc- j valci. Ozemlje Usurl je bogato ni neobičajnih produktih, ki se zlasti na Kitajskem drago plačujejo. Tu | rase in uspeva rastlina šen-šen, ka -teri pripisujejo čudotvorno zdravilno moč; tu so dalje gote, pridobiva se neke posebne vrste usnje školjke, kože in rogovje pantrij-skega jelena. Privlačna je poleg tega trgovina s soboljevino. Ponekod se bavijo Kitajci tudi s pridobivanjem zlata. Kitajci pa zaslužijo posebno pozornost tudi zaracii nekakšne vrste samouprave, ki so jo uživali že izza najstarejših časov. Se zdaj so tu čisto ločene stare kitajske naselbine. : - V novo nastalem Vladivostoku so ! Kitajci kmalu dosegli izredno po-; zlcijo. Za carizma jih je bilo v me-! stu kakih 50,000, danes pa je njih j število padlo in jih je samo še kakih 30,0000. Ker pa ima Vladivostok 107,000 prebivalcev, tvorijo Kitajci s Korejci <20,000 duš) približno polovico prebivalstva. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da živi v Vladivostoku kakih 2000 drugih inozemcev, v pretežni meri Japoncev. Šele ostala polovica prebivalstva je ruska. Nazadovanje Kitajcev v Vladivostoku je posledica sovjetske politike, ki je ukinila zasebno trgovino, uničila privatno pobudo in silno o- BODITE UDOBNI PRIŽGITE U LUČI! SVETLOBA JE POTREBA v vsakem domu, ne pa razkošje. Zakaj bi SKOPARILI S SVETLOBO? Električna luč je take poceni, da štrdite. če se je v izobilju poslužujete. Tok za svetilko 50 wattov stane samo en cent za dre in pol ure, po najvišji ceni v našem seznamu. MODERNA SVETLOBA odkriva lepote vašega doma. Doda jim svoj lastni kras In sijaj. MODERNA SVETLOBA vas ščiti pred padci in trčenji, posebno v slabo razsvetljenih sobah, kar povzroča 40% nesreč v domu. MODERNA SVETLOBA prepreča napenjanje oči, česar posledica so razne nevarne "bolezni, posebno med otroci in mladimi ljudmi OBILNA SVETLOBA, strokovnjaško napeljana, je POTREBA, ne razkošje. The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. — ■■■n ■■■—i i . n i ...ii. ti,,, i -i — . NEPOZNANI NAPOLEONOV NASLEDNIK" Beležen del mesta leži ob levem bregu Seine, med Francosko akademijo in Šmihelskim trgom. Njegove hiše, sanjajoče o večstoletnl preteklosti, odsevajo spodaj v reki. Prastara, zanemarjena bivališča, ki pa živo spominjajo na Medice j-ce. na šentjerneisko noč, na Henrika IV. Kako naj bi pozabile sara-hote. saj se dviga prav nasproti cerkve St. Germain a Auxcrois. čije zvonovi so dali v oni noči signal za iztrebljenje Hugenotov. Še danes ' Izvolite cigareto?" je vprašal gospod Laplancque. — Ker ne kadim sem hvaležno odklonil. "Korporal! ' je ponudil. Nič naravnejšega. da ljubi pozni naslednik "Malega kor-porala" izmed vseh izdelkov francoske tobačne režije prav najslabšega. . "Ali ste oženjeni?' sem ga vprašal. "Da, toda loeein*. In pri por..nil je ironično: "Bodite brez skrbi. To se ni zgodilo iz dinastičnih vzrokov. NAŠI INŽINIRJI ZA RAZ- VETUAVO bodo pregledali vaš dom, u-rad, tovarno, trgovino ter pomagali spraviti razsvetljavo do modernih standardov. Pu-služite se jih. Njihova služba vas ne bo nič stala. i sa isti zvonovi. Toda njih zvoki so da bi se poročil s kako avstrijsko danes drugačni. Stare hiše pa do- nadvojvodinjo". bro poznajo glasove in se stresajo Laplancque je zabaven mož. T » Temne, nezdrave so te hiše. Le ti- je dobro zanj. Do smrti bi mogel ! paje se more priti do ozkih stopnic, spati v Napoleonovi sobi, ne da bi V pritličju skoraj vsake teh hiš je ga posetila velika senca ter zmoti-j "knjigarna": zbirališče prahu in ia njegove misli ln sanje. Veliki dragocenosti. V eni teh "knjigarn" Korzičan je bdel tudi v sanjah in se je vzgojeval tudi Anatole France, j sanjal tudi v bdečem stanju. T j Tu je ona "Cite des Livres", odko- j je bila njegova posebnost. I.aplanj-' der je mogel njegov intuitivni duh qUe pa je normalen človek. Pcv-giedati tako daleč v čase. prečnež. Uradnik zemljiške kn-.- Danes vlada, v tem delu mesta zi- j ge, ICadar spi, pač spi. In kadar bc. . darsko kladivo. Novi Pariz podira j vedno dremlje, tu vse. kakor da bi se sramoval ve- , Zadnjega naslednika zqodovi:. -likih prednikov. Na oglu Rue de Re- J skega najemnika sobe v hiši ob Ru • vres, kjer so razdiralni podjetniki > de Revers se ni treba bati. Nike. r THE NEW YORK EDISON SYSTEM /^^t^^1—»t -»^z President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Ire. The United Electric Light ft Power Company New York A Queens Electric Light A Power Company The Yonkers Electric Light A Power Company je Rusom posrečilo ob istem času, težkočila življenske razmere prej ko Je mandiurska vlada lzgnaia " , . . . Francoze in Angleže po tajpinških upornikih, pridobiti Usuri. Kraji so prešli 1 1840 v rusko posest. Za Ruse je moral biti pravcati užitek, ko co jeli po teh krajih najprej tipa' U, potem pa raziskava ti. Slednjlt no odkrili krasno pristanišče ln so začeli zidati Vladivostok Posta vili so trdnjavo S tem so izvršili velikanski program, zakaj ie samo njeno ime pomeni: Obvladaj Vzhodi Ta luka, hkrati edino rusko pristanišče. ki ne zamrzne pozimi, je alia važna in ni treba vanjo nikoli prodirati z ledolomilcl. To Je edino izhodišče Sibirije, ki stoji tudi po prometu na prvem mestu med vsemi ruskimi lukami. Toda pod ca-ristlčno vlado nedvomno zelo važna postojanka je v zadnjih letin že izgvfbila nekoliko na svoji veljavi. Japoncem se ni posrečilo, da bi v svetovni vojni ln potem, ko, je Rusijo razorala revolucija, za-j sedli Vladivostok pod pretvezo varnosti in sigurnosti ondotnih svojih državljanov. To jim je prav tako izpod le telo kakor poizkus, da bij nost, da bi neorganizirani dobili sredstva, ki so potrebna ne le za življenje, ampak za prospeh vobče. | Kdor se ne postavi v vrsto, ne dooi ničesar. Pod temi razmerami se tudi Kitajci vklanjajo in romajo nazaj tja, odkoder so prišli njih pred-j nvki. Ko je pisec teh vrstic stopil na mali japonski parnik, da se odpelje v Gensan, se je na njem trlo kitajskega živi j a, ki se je trumoma vračal v domovino. Navzlic temu smo lahko uverjeni, da pomeni to izseljevanje kitajskega elementa odtod samo začasen umik. V Kitajcih namreč živi prepričanje, da je Amur naravna mejo med Rusijo in Kitajsko, zaradi čehar ima Kitajska pravico, zahtevati ozemlje Usure zase. Ta zahteva sicer še ni izrečena, postala pa bo aktualna, čim bodo notranje prilike na Kitajskem konso-lidirane. Prišel bo čas, ko bodo trčili drug v drugega ruski, kitajski, japonski in korejski interesi — in šnjim trgovcem Kitajski način živ- Pridružili se, jim bodo ^ Američa-ljenja, zlasti v inozemstvu, pa je v ni. Takrat bo samo od sebe vzniklo silni opreki s komunizmom in nje-i vprašanje: guvimi načeli. Tako na primer iz-i "Čigav J* Vzhod?" In nihče ne NEKAJ NAJZANIMIVEJŠIH REKORDOV Današnji svet ceni napredek po Moreniju. Na milijarde je že škode,! rekordih. Povprečneža zanima, da ' toda tudi vsi poskusi zatreti ogenj je ta ln ta letalec dosegel nebotič- so stali že mihjcne in vsi napori ga- posebno pridno na delu, stoji še ne- j dotakrijena toda neizogibni smrti zapisana šest nadstropna trhla hi- . ša. Stati bi mogla nepoškodovana še najmanj eno stoletje, toda pariška obč.na ne veruje v trdnost njenih temeljev, čeprav bi zaslužila to poslopje zaradi rne same sobn io usodo. Ta sobka je zgoraj v poleni nadstropju ... V to sobo sc- je leta 1775 pri - ;!il čuden najemnik. Mlad fant, rl:o-raj še otrok. BI i :-.iabot; n. ' ir komaj šestr.^ ; t 1' ' . :: : • 1 ■ n ni zelo ubes. II ni c?krbnik b: :::u pač ne bil oddal meblovane sobe. da ni imel mladenič na sebi porabnikove uniforme, da ni govoril tako zapovedovolno in predvsem, če ne bi bli plačal najemnine za tri mesece vnaprej. Skoraj dva leti je bival mladi vojak tu gori. Nihče ga ni posečal. ; Prijateljev ni imel razen antikvarja ne bo vznemiril Evrope. In nil i ne bo resen. Nikdar ne bodo ka: i hiše, kj"r je stanoval. Pa tudi v p. - gnanstvu ne bo umrl. Ostal b > t. - ren državljan, ki ne pri-ar-'ne niti muhi in prav zalo rv . !u ga hvalimo in postavi i:vmo za * \ učen -:m. Kaj-i hrt z k i enakih ne bi obst 'jaio r.i ta nobena hiša in nobena up *.\v b ni parlament in n- b n č . tudi ne svetovno čuJL" ip 1 LJUBITELJ STARIH GC i > i i i ( v pritličju, ki mu je redno izposoje-val knjige in trgovca v Rue de Re- no višino šele tedaj, ako je obenem šenja so brezuspešni. Požari na pe- i vers, ki mu je dajal na up sveče, potolkel dotedanjo največjo dose- trolejskih vrtališčih niso baš red- ' da je mogel čitati izpsojene knji- haja v Vladivostoku en sam kitaj-, ski listič, v katerem odmevajo komunistična gesla. In Se ta se ma- j lo člta in še manj uvažuje. Tudi j odstotek komunističnih strankar- J jev med Kitajci je silno nizek Lepe kitajske trgovine so danes izginile. Sovjetska vlada ie prodajo po-državila in Kitajci, ki so prej obvladovali visoke pozicije, so se morah zadovoljiti z nižjimi polo-, žaji. Postali so obrtniki, čevljarji, krojači, fotografi, brivci, čolnarji, nosači in podobno. Seveda so tudi tukaj možje na svojem mestu in skušajo izpodriniti Ruse, kolikor se le ti umikajo. Postbna krivica se je godila lmo-vitim Kitajcem v Vladivostoku spričo rusko kitajskega spora. Oblast je vrgla v ječo nad 400 imovitih ljudi. Ostale je vzel v zaščito nemški konzul v Vladivostoku. Kitajce pa izpodjeda tudi velikanska draginja, odnosno nezmož- ve, če se bo ta problem reševal s silo ah na kakšen drug način, ki noče imeti s silo nič skupnega. banovCevi koncerti. VRH NIC ANI *mo*ren* ljudje in korakajo _________ — ■ naprej po začrtani poti. Toda vsako pravilo ima tvoje izjeme, in tako &e je zgodilo, da se je bil pred davnimi leti izgubil VrhniČan sredi Pariza. To in ie marsikaj drugega je opisal J0ZE ZELENC-71re^o Arrikr*kein ' — Koledarju za tekoče leto. — Cena 50 centov.—Knjigarna Glas Naroda, 216 W. 18 Street, New York City . 26. januarja: Claridge, Pa. * 2. februarja: Moon Run, Pa. 23. februarja: Cleveland - New-burgh. Ohio. 18. maja: Chicago, HI., (Orchestra Hall). 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise nt: • Svetocar Bonovee, 442 National Ave., Milwaukee, Wis, ženo višino. Takisto ne pomisli nikoli na to, da je nekaj odstotkov ljudi, ki stalno stradajo, pač pa glad j zanj dobi šele vrednost pozornosti, kadar kdo ne gladu je takorekoc zaradi gladu samega, marveč je napovedal gladovno stavko ah pa se kaže kot umetnik v stradanju. Podobno je skoro v vsaki panogi, zato prinašamo nekoliko rekordov, ko-rostnih in škodljivih, slučajnih in nameravanih, ki so časopisi ob začetku novega leta ž njimi postregli senzacije željim ljudem. Rekord letalca. Pariški aeroklub je ugotovil, da je med vsemi letalci prevozil največ kilometrov ln prebil največ v zraku šele 32-letni Jacques Corsin. Ta je v 12 letih svojega poklicnega letalstva preletel 1,000.000 km in bil v tem času v zraku 6533 ur, kar znaša 272 dni in noči. Prevozil je pa na poletih kakih 10,000 potnikov in ni mel nikoli najmanjše nezgode. Najboljši njegov polet je bil, ko je ! preletel progo Pariz-London v eni i ki, toda takega obsega doslej še ni dosegel nooen požar Sedaj kopljejo 80 metrov pod zemljo predor, da bi v globini zadušili ogenj. Predor bo dolg 236 metrov in je do malega že gotov. Kadar bo predor dosegel izvrtano luknjo, bodo mehaničnim potom porinili vanjo poklopec iz velikih jeklenih plošč, pod katerim naj se zaduši ogenj v izvrstnem rovu. Podoben način gašenja je prvi v zgodovini požarov petrolejskih vrelcev. Največja naprava za tok visoke napetosti. Nedavno so bila končana dela pri stavbi obratovališča v Kelster-bachu rensko-vestfalskih elektra-ren. Pri tem je prišla prvič v pro-: met napeljava z 22,000 volti. Elek-| trovod sam je zgrajen celo za napetost 350.000. Naprava bo oddajala tok velikemu delu Južne Nem-| čije ter bo napeljana j stri j o. ge. V okolici so marsikaj šepetali o i mladem, suhem poročniku s svetlimi očmi. čigar soba je bila razsvetljena vse noči do jutranje zarje. Ko j je zapustil sobo. je bilo njegove ime — Napoleon Buonaparte — le malokomu znano. Knjigotržcu in trgovcu, ki sta zapisala njegovo ime : v svoje knjige in tako prehitela zgodovinarje. Njegovo ime je bilo seveda med dolžniki ... Napoleon II. je dal na čast svojemu predniku vzidati na hišo marmornato ploščo, ki pa je bila v času komune odstranejna in shranjena v kleti, dokler je ni nedavno hišni gospodar podaril muzeju Car-navalet. kajti 500 let stara hiša mora končnoveljavno izginiti * Obiskal sem sedanjega prebivalca nekdanje Napoleonove sobe. Menil sem. da je tudi ta mlad topni- VAS JEZIK PO VETO Ako vaš želodec ni v redu ali vnet, vam to jezik pokaže na okusu in zdravju in ta kliče po zdravilu, ki bo odpravilo to nevarnost. TRINERJEVO GRENKO VINO je uprav tisto zdravilo, ki ga potrebujete. Ono vredi vaš želodec in njega simptome, kot slab apetit, ne-prebavnost, glavobol, zaprtnico, nervoznost, zgubo spanca in občutek splošne oslabelosti. Njega vsebina (cascara in druga zdravilna, zelišča, ter kalifornijsko ru-deče vino) govore sami zase. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, HI. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime .............................. Ulica ............................ i<tt^ dfŽftVA 1 • --.m, ' i a- •-.. > 5&T uri in pol. Prvenstvo v reševanja ljudi imajo brez dvoma ladje angleškega reševalnega društva, ki so prošlo leto otele smrti v valovih 363 oseb oseb in obvarovale pred pot opij e- j njem 32 ladij. Od ustanovitve druž- j be je preteklo 106 let ln v tem času jo družbino brodovje rešilo življenje skupno 62,122 osebam, kar znaša povprečno po 11 rešenih oseb na teden. REDEK PRIMER POSELS&E ZVESTOBE. ški poročnik. Tako sem si domiš- celo v Av- 1Jal- Toda ne> Prav nič romantike! NajemniL in nedvomrno zadnji pre- _ j bivalec te sobe se imenuje Pierre ,, ^ pQ dolgem tkanju Iztakr.ili Laplancque. Prav dobro ve, da je nekega 28-letnega Ixmisa Gastor- Stare gosli, delo velikih mo kakršni so bili Amati Stradiva . a Guudanini. so zlata vredne. Tek \ zadnjih dveh let je bilo ukraden i, vedno na isti premeten način. wč takšnih dragocenih godal. Vijo -nist, lastnik dragocenih gosli, je prejel povabilo za koncert v k:it -remkoll mestu. "Direktor" filharmonije ali druge slične družbe lr.u je ponujal honorar. I. razred na železnici in hotelske stroške. V slučaju. da bi virtuoz ponudbo sprejel, ga je prosil direktor naj pride s tem in tem vlakom in v ta in ta hotel brez nepotrebnega predhodnega obvestila. Skoro vedno so u-metniki pristajali na sijajno ponudbo. Prihajali so v hotel in pri kosilu dobivali po postreščku pismeno obvestilo, da jih pričakuje direktor že zdaj: izplačal bo denar naprej in se domenil ž njim o sporedu jutrišnjega koncerta. Če je prišel vijolinist s taksijem v navedeno ulico, je izvedel, da tam nihče nič ne ve o kakšnem "direktorju". Zaslutil je prevaro, odhitel v hotel in se tam zgrudil v nezavest ali pobesnel: clrage gosli so mu bile med tem ukradene! Šele zdaj je imel nečuveno srečo Robert Crattly, lastnik nad pol milijona dinarjev vredne Stradivarke. Skrii je namreč po svoji navadi gosli pod pernico v postelji in jih "direktor" ni našel. Crattly je zadevo prijavil polinu. V Le Havreu, kjer se je to dogocii- nekoč stanoval tu sam Napoleon. | ^^ Priiavil je, da iera g0sli na r.e j "Gotovo ni plačeval tolikšne najem- --! nine!" je vzdihnil. Iz velike pietete Za današnje čase precej redko do prednikov ima v sobi dva sta-zvestobo do svoje delodajalke je po- ririska stola. V kotu majhno želez- kazala neka 23-letna Ana Ferchl-liinderjeva na Dunaju, ki je služila že več let pri lastnici trgovine z mešanim blagom Matildi Deraarleje-vi. Demarlejeva, ki ji je bilo 56 let. je trpela že dolgo vrsto let radi težke in bolestne bolezni. Ko se je vrnil te dni nje mož zvečer domov, je našel ženo v postelji in služkinjo v kuhinji mrtvi. Zastrupili sta se s Prvo mesto v zločinih. svetilnim plinom. V poslovilnem To žalostno slavo si je pridobilo pismu je dekle zapisalo, da ne mo-amerisko velemesto Chicago, kjer re več gledati, kako nje gospodi-se na dan zgodi po 80 zločinov (ro- , trPi in da pojde zato ž njo sku-pov, umorov, izsiljevanj, tatvin>, PaJ v smrt- tako da odpade na vsakih 20 minut l -- " po en zločin. Duhovnik — tihotapec. kem velikem parniku. Na polic Ji so dognali, da to ni njegovo prr,o ime. Zdaj deluje brzojav: drzni it se j-e namreč udejstvoval po \ h deželah Erope in Amerike. no posteljo. Skromno, siromašno, preprosto, kakor jo je imel Napo-leoon. Pierre Laplancque nima ma-melukov. Straži ga črn, Ilandrijski ovčjak. Sicer pa ni Laplancque v ničemur sličen svojemu velikemu "predniku". Rok ne drži na hrbtu. Tudi znamenitega kodra na Oclu nisem videl, kajti njegovi lasje o krajši od kratkih. Iskreno poved a-j Qd 10 do ^ soba aU no: Gospod Laplancque j.? brezup- no pleAast. Po poklicu je uradnik j zemljiške knjige. Torej vendar 1 kaj sličnosti z Napoleonom, ki ie; g i tudi imel mnogo opravka z i^pre- i ■ ; memtami lastninske pravice. Z raz- ! i Iiko — da so pod njim cela kraljestva zamenjavala svoje lastnike. Izpremmbe, ki jih je vknjižil z mečem v največjo zemljiško knjigo, v svetovno zgodovino. V letih svetovne vojne se je go- KREZPLACNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nau. i-ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. O la.-ue se za pojasnila v ljudski seli tv. ; 27, .East 41. ce la v pete?« /jutuJ v pondeljek in sredo ob 3. do 5., so- ba 413. Turška policija se je trudila že Največja nepismenost. : več let, da bi prišla na sled tihotap- Po podatkih ljudskega štetja iz ski tolpi, ki je uganjala tihotaplje-leta 1929 je v Turčiji na 740.000 štir- nje tobaka v velikem slogu. Končno jaških kilometrov 13 in pol milijo- , je odkrila nje glavno skladišče. Nana ljudL Od vseh teh jih zna čitati hajala se je v veliki mošeji, v Ber- i-sped Laplancque priboril do poroč- arabsko pismo le 10 in pol odstot- gaml, v vilajetu Aldinu. Na prižni- j nlka, torej točno do čina, v kate- 1 v . ka. Odkar pa so uvedli latinico in j ci, v mihrabu (molilni duplini) in ' rem se je pričela Napoleonova ka- j Kdor Jih hoče zdaj naro-se ne smejo izdajati več publika- j sploh na vseh najsvetejših mestih rijera v tej sobi. Kako dolgo bi mo- j za Je^0 ] 93 | ( naj nam VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE cije v stari pisavi, pa je pismenost padla globoko pod en odstotek. Najfinejši požar. Že osem mesecev traja požar na romunskem petiolejskem polju v mošeje, ki so se zdeli tihotapcem varni pred policij ki m nosom, je ta nos izvohal velike množine tobaka. Policija je ob tej priliki aretirala tudi poglavarja tihotapske tolpe, moftejskega imam a Sefketa. rala trajati svetovna vojna, da bi . ai • j 1 -t 1 1 gospod Laplancque napredoval do | posije 5 Un dobil bo knJ1- cesarja! Strašnp misel... Skoraj bi . ge pO poŠti, ko bodo izšle., bil poeabiL da visi na steni Napo-j .. M . , leonova slika nasproti predsedniku j Knjigarna L*las Naroda republike Doumergueu. ' . ti L A S N A K O U A" NEW YORK, FRIDAY. J AN VARY 24, 1930 J ____ - The LAKGLST SLU\ENK DAILY »n I . S. poučne KNJIGE i KNJIGARNA GLAS NARODA '"r^TT" 1 " 1 RAZNE POVESTI IN ! MOLITVENIKi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ROMANI ------- ----------------216 West I6th Street, New York f |K [ » -—-------------------- I MOLITVENIKI: ■ liarlja VaiUnM: s t platno * vezano.........•. • .K) ^ » fioo platno ..............1-W v usnje vezano ............1-5® S * dno uznje^vezano........ K 0*^1 fiaaovi: 's b t platno vezano ............ I.— j r fino platno vezano ........ 1 10 r usnje vezano ............ 1.50 H v fino usnje vezano........ 170 H i ^ Skrbi za duše: ji Mg ▼ lilitno rezano ............ A) ▼ fino | / v fino platno vezano...... 1.50 v fino usnj* vesano ........UtO i Z v.-besn Nai I »oni: / v usnje veza'io ............ 1.30 I v fin» a mu je vezano ........ 1.30 f KtKUu urea mala: v pletno iez»no ............ .ftO v (vluM ffK;in»i ............ 1,'JO J v fino nanje ve«....... .... 1.50 Hrvatski molitvenimi: f i ' f tjeh* »(»rosH, fina vey.........t.— , ^ t»n jfineJS« ve« ..............l.«*J . J- l^'.'ii r anr tj«.d« m, H;.« • I ", *)« jfluej-« «Vt'Z .............. 1 > i F.vonrer atbrilt, v Mata« ...... Soj' f'3 * vea ....................L—I4 %!'»iae, Da.!f;»*'j>a vez .......... IXi' [ 1, Angleški molitveniki: (za mladino) * ! ii lJ" h l'rayerlMM*k: v liarvM*te piauik*e vezano .. >3» j H v nets m t vezano ..........1.1® " t: Key of liruvtil: (] v usnje vezano ............. 70 |] v najfinejše usnje vezano ,...1.20 (j (Za mir aide) || I;| | Key of Heaven: v ftno usnje vez« no ........ 1JJ0 I (athalir Poeket Manual: v fino usoje vezano ........ 1.30 U« Marta: iS " BH 1 ( v fino anaje v emtio ........ 1.40 C C _ m < POUČNE KNJIGE: < Vheeediilk slovenski ............ .15 | lucbniu *l«ven*ho berita........t.— (Dr. K«ra) %mrrta« ta Auierikaaei (Trunk). .5— I %ar*(j*ka »luzn* ali aank kake ae naj Ktreie k ar. maAI...........Ii 1 »loj nalriijtvim beleznun .......75 1 Orknisfc« jeaera .................1JI 1 O««*/« Itvtoetdravuik. trd res. ..IM 1 ihmuUt 4ithtocdravmk. broA. ....L25 1 Domači zdrav rok »e Knalpu: 1 t nlo vez.............. . ...1.5® brn&traao ....................L t® | I» vessn« ................L— bralk« MTMbivina Hbfcaeet, Hrra- t*v ta Srb«* .3® ) Kaka aa pitane drisvljan Z. D. .23 J Kajign • Mm veteju .... M \ Hat. Katekisem ................ jS® ' LiiM-raUzemi .................... M Materija ta eneHiJa ............1*5 Matt: Materlnirtvo ..............1.—; ] Mlada leta 4r. ium Kr. Kreka 1 Miadeni^ea«. L ** ............................\ vi';«]« uirn«. II. it............. SA . (aba zvezka ttkupaj J®) Mlekarstva ......................1.— \r»i ko angteiki trtmmt ........1.4®, \ajb«((jta »lav. Kuhariea, «68 atr. ve*. ( Kalin-4-k) ...... ^...5. SaMveti »* Kk«M> i h dom. trd. rez. L—j] Naee cel**. slikami, Nnvodila za afHtcaavanje uŽituUi in »trur^nlti «ab ..........................1.4® Nem^bia br» i učitelja: 1. r M. Ros ........ BUNfll • •♦•••^»•♦♦••••••»»l»11,1" iA^fl •afaapvaaaoaaaaaaaa««* »m ii fte^P^'"«isJMT p * « v • ♦ • fVava I« revatwtja (Pftamlo .. Jt® PrjdMM^^tajdtejai utemelji n.- ^ .,•«■..,,.,.«••*•...». veaatfca • •.....Z. bmdlraa« • L 74 -t I Rakuna r r hramki in dinarski ve- ji Uavi ......................... .75 i 'i Seln^enie .................. 3% f Wfke Iz iirmlfttra. trdo re*an« .. *tO'i 81«% enaka narodna culadin*. j oltse^a 452 gtranl .............1^*0 j Spretna kuhar ira. trdo vezana ....1.15 Sveto Pismo M are in nore zaveze, i; lefto trdo vezana ..............3.— j Sadno lin« .....................40 j Spolna nevarnost ................25 , *adje t K*e>f»«diiijMtvu...........75 i (ena bnjit« in beril« laškega je- . zika ......................... Ji? t ('ved v KUamfij« : Agitatm (Kersniki bni........M ' j u r....................>»: Ar„< i»< Lu, iii ...................fiO i>«:, .a \»a3- , valka ............ ; Ik; .«v;ski biser ............... -35 - Itell t . » l i-M-ii ....................«0 ii,- ir n tna'1 JmmU —........ I. JK is. 1 vpjska ........ I \«j->iia. u -.iksini.....*5 l?f>i in xmaga. ;n>vot .......... Jift , iler.u -r fcJrjMiJr pri sv. ISuUu .. ..»U ^ " !, .ru na VtllU.pt vojvode.......CD N tt«y, rouian .................... .€"» , Bu'-oUa v ...................10 ^ IViike ♦ M jrtja Kmetova* ....... IWitiia ilminik ................ .€0 darov i .................. .5"» Be?ja pot na Amarno goro.......20 > U«žja pot na ltlcdu .............2«. ? * Cankar: j Grešnik Lenard. hrufi... .7® Mimo iivtkiOa ...... Mrtvo mest« .........75 l^imflntit'-ne duše ...........6* „ * Cvetke .................................................25 Cesar Jožef U...................-34 ' Cvetina Rorosrafska ........................-50 | Carovniaa .........................................^5 Čebelica ........................ ^5 Crtiee iz iivijenja aa kmetib--------.25 1 Drobiž, in razae povesti ! »Pisal Mil^lnstd .............. -60 j Oarovaaa, z*.-duvlntka povest .. | Uekle Eliza .....................4® j Dalmatinske povesti .............33 j Dolga roka .................... j D« Ohrida ta BitoUa...........70 ItaU t orožjem ................ M \ Dm Kitat I« La Manbe.......... .40 ] Dve oliki, — Njiva, Starka — ] (UrRko) .................... JI j I i en OrSennska .«....••••.•.. J® j Duhovni boj ........................^t Dedek Je pravil: Marinka in ikra- teU*kl ....................... j Elizabeta .....................- ^5 Fabijota an rerkev v Katakombah .45 1*rtu Tppfik iltaafaka zgodba .............. ' Pca IKavolo...... Oezdevnik (2 zvezka) ...........1.2® Uospodarira sveta..................40 Oodrevski katekizem ............ .35 Gostilne v stari Ljub liani------ .6® Grška Mitologija .............. L— ' I J5 H atili M ura t (Tolstoj) ........ Hektorjev meč..................„ .5® »Hudi časi. Blage du4e, veseloigra .75 . Helena ( Kmetova) .............4® Bud« tireadno (II. rv \ ........ ^5 Humoreske, Groteske ln Satire, vezano ..................... brtAnm ............................®® ' Hči ......................1.— : Iz d- /'^le potrehpt ............... I/;et g. D.oička................1.3® I ; I*h »ni sp.si dr. 11 (»olefua......00 I Iz tajuo-ii prirtMl«.............. J® f I< modernega »veta. trdo vez. 1^0 j Ij^rarke Sn^raao ............. Igraler ........................ .7."^ JagTije ........................ «30 Janko in Maka (»i otroke).....30 j Jermtf Ziuae. va#. Med plaz««!.. Jutri L zrezek ......... M i Kaka sem m Jas likal I (Aleioree) II. sr............. M 1 Kak« aam sa Jaa likat (Aleaoreei 12L seem* ........ M > Konjaka brata, pove« ta mlaljo- nor r Koreji .............. JM * Naj s* J® Markara —j-**...... JK ^ HabaAkJ ««••••••*««•»•»««••••*■•• JMI Lriier pot, roman (Bar) trd. ve«. L10 S k rižev pot patra Knptjeaika .30! iaj m Je izmislil dr. Oka.......45! vraljerif berač ................................** evstikovl zbrani sipsl ......... JO 5 . zr. Pesmi — Od« ta elegije — Sonet Je — Romaaee, balade te ^ legende — Totaspi (I^evstik) . rv. Otročje Igre v pesmrah — !§ Različne iioezlje — Zabavljlce in puSlce — Jeza na Parna«, — IS Ljudski Gals — Kraljedvorskl ro> ! kopis - Tolmač (Levstik) .. Trdo vezano..........L— . zr. Slika Levstika la njegove " kritike ta polemike............ .3® * !s Jabljanske slike. BlSnl lastnik. Trgovec, K-j.pčtj8kl stražnik, U- , ra > I" da ijrilK .................... ->5 . • .1 eem. '/. .rka povesti za • L: •li-illuo .............35 ^ > 1 ... ra? i-'m!' |t '.iti .............. .nos, hutBrn!(.li ...H5 iariil. ki izmira ............... vas. »T. "»vo življenje .......................j68 »b 50 letni« i Dr. Janeza L Krek® .25 lukenj pragozda .....................81 ihlkritje .\merike. trasti ln zanki ................ .35 *ater Kajetan .................. 1.™- j Mngvinski »tok ................ 'os est e sedmih obešenih ............i >avira kladiva .............. J5Q ^aLirki Iz Rata (Albrecht) .... .35 'ariški zlatar .................. ■ 'rihajač, povest .............. JO ^otigaler ...... ............... j Povesti (Kuhar) ................ M Povesti. j>esuii v prozi (Baudelaire) « trdo vezano.................. 1-—- Plat zvona .................... .4® Po strani klobuk ............... -55^ Pri strica ...................... M j j Pr§l bwji ••«*«••••••••••••••• ^^ Pairia, povest la Irske JnaaSke do- dobe ........................ -3® P« gorah In dolinah ............ Pel litra Vipavca .............................60 Poslednji Mehikanec ...........-3® Pravljice H. MaJar ...................JI Predtrtani. PreSern In Črug\ svet. nikl ▼ gramofonu ............ .35 ; Prigodbe čebetiee Male, trda m...le-| Ptiee selivke, trda rez.......... 75 Pred nevihto .................. JS' Pravljice in pripevedke (Ko^utnik) j X. •*•<«••»•••*•••■••«• -40 2. zvezek .................. .4® Popotniki ............................................JO*1 1'ozitava B«ga .....................................30 Pirhi .....................................................30 Povodenj .............................................50 Praski jndek ....................................J65 { Prisega Huron^kega glavarja . ...30. prvie me«l Indijanci ........................50! Preganjanje indijanskih utisjonar- Jev .......................... -30 [ i Potop. f. z'*. ....................&— p,:< on, n. XV....................3.— s <<*'.« sko|>.ii > ..........5.5^] ri»i!:atii lin! .buržani ....... KinUdo liinaldim .............. JiO ( U ' jtuon .......................C0 : Itofm (l^rusee) .............L— j ILiMji, ir. a vez .................75 lldnuii trrh sre .................1 Rdeča in bela vrtnica, opvest .. JO RdKa megla ..............................-70 Rdeča kokarda ..................1^3 Slovenski taJJire« .............................4® Hwfiki lOFS^id S^dmkMri .Solace ta sence ...................j65 Skozi fifarne Indij« .......................J® i Sanjska knjtfc*. mala ...............C® Sanjtata hnjten Aratahn------*.".*."..LS0 Spaka. hmsrcskc, trda ves .... JO DP"Tll^il»I4jiV.......L£5 i Sredo/imei, trt. v??z..............€<>'š brofi. .......................š Strahote vojne ................ JO ' Štiri smrti. 4. zv............... J2»J , Smrt pred hišo .................65 Stealer r Afriki .............. Jo s Strni* iz Judeje ................ .75 Spomin znanega potovalen .... 1.50 s Stritar Jeva Antbologija broA .. .So j Sisto Šesto, povest la A bruce v .. JO Siti medvedjega loven. Potopisni ro ; man.....................................3) Strie Tomova kočn ............. JM S študent naj be. V. zr........... J5 , Sveta Notburga ................ .33 Spisje, male povesti ...........* .35 Svitanje (Govekar; ............1.— S Stezosledec ..................... JO Šopek Samotarke ................ J5 Sveta noč ..................... J® Svet!<»be in sence .............. 1.-0 Slike (MeSko) ................... S HAKESPEAREVA DELA: Machnet. tnlo vez. ............ ^0 bro^irurj....................70 ^ ..iT Otbelo ..........................« U S4.f1 noei ......-........*'M T n SPI.DSNA IvNJIZHA: {T \ T tsj. i. Poletne J\ i-I.isj-.'. i/bran-.- j.*-ml, 1>4 .-'r., !\ ' ................................... 5. < J ».Ml iU*!.l) taOspod I ".•'»•: in '/.• i a in nj» so\a druiina - . • : • L. 7- s Trn- Ti 1. broširano .................^P s:. d. - i»' Lj;i!M'f.i:nui,;-t .. j ^ >-r. 7. \n:.;. r.- ^iove pripovedke. • y«it .-i-■ vc n -: lit , ptir.*iila ) * • 'i.JU . br ............:J,T>I * \\ v. A' , s: v. !: :...........75j^ .St. flTitaV. p^-f/dr. riie f Uu.- o- iijty ;;i7 -irui . I#1,.>. ........ .7U ^ Iv St. tr.. rt. ....... t St. lL1. « F'ratj >Ti !us! 1 .MngOvnl p. :rm m?; [>ravl«i<'a v 4. ' J .U. »: ;ji '.'! • i r br.-> ........ Jts 3 št. i:: i\. M C..!-^. Nailexda >'j Nikolajev na, t< uian. posloieuil U. Žun, 11X. ttnoš......... št. 14. .l>r Kari EugliS) Denar, -d nar«i«lno.i:<>»ip(idarakl spis. i«oslo-venil dr. Albin O^rria. 136 str., '3 ti ros. •«••■»•**•*•*••••••«••••• .8-' 2 št. 15. Edmond in Jules de Gon-eourt, Renee Mauperin, .........4(' \ St. 10. t Janka Samec) Življenje, \ 1 pe«ml. 112 str., broti..........45 j i > Št. 17. (Prosper Mnrlmee) Verne duše r vieah, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 atr............. J® St. 18. (Jaroei. Vrchlicky) Opo- J roka lukovškega grajščaka, vose-< loigra v enem dejanju, poslovenil \ j dr. Fr. BradaP. 47 str^ broS. .. .S3 ; Št. 1». (Gerhart Hauptinan) J topljeni zvon. dram. bajka v pe-i tili dejanjih, poslovenil Anton Fuji tek. 124 stra^ brmfi. ...... J® ; j St. (Jnl. Z«'jer) Gompači ln Kumura^uki. Jaionski roman. 1» i f-eiy-ine prevel dr. Fran Bra- 1 da'-, 154 str., bros..............45 t St. 21. (Fridnlln Žoina) Dvanajst 1 krttkočasnlh zgodbic, II., 73 str. br<»:3..........................?5 Št. SI. (T'.Ktoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................60 St. ITI. (STfh<.U'.'S 1 Antigone, Salna igra fw^luv. G. Golar, 00 str., Iimfirnno .....................3(> jftt. 24. T.. Bnlvrer) P slednji j dnevi Pompejev, I del, 355 str.. - br.-'......................... Št. "J."*. Poslednji due vi Pompeja J II. de! ...................... J>0 i št. i L. Andrejev) Črne mi- ■ I ske, i«o?li>v. .Tti^iji Vidmar. KJ str. hrov..........................35 1 ! 1 S . 27 iFi-an Hrjnvee) Brerpo->ei,-iest in problemi *>!irbstva za t brezpo^r'ne. l»nvS....... .3." •J.S t T :rzan sin epi p........ ► Tc.r?;in >in opice, tr, vez. ...1.2-1 i št. ,11. Roka rok«.............. -25 I st. Živeti ................. ■ št. 35. t<;ai "Sab ) Voj--I i na i Jugurio, pcok- j b r. 123 strani, bro^. .......... JSfr . št. 3d. t Ksuver 51eM:o) LisiUI, ' M! strn i. ...................«5 * Št. 37. rb iitr^f živali...........30 * s . Tir/»p. in svet ........1- — 5 št, v •;. I^i Bohcine .......... > šf. 46. Magda - .10 9 šr 47. Mist- ril dnSe............1-— • Stev . Is?. Tar^anove živali .... JO ' Stev. Taržapev sin ........ JO ' Tarzanov sin. trd. ves......L20 •i Št 4fi. Tarz:m*rvin. tM v.-z____1.15 ' Št. 50. Slika De Graye..........1 JO i Št. 51. Sloy. balade in romane« JO . iH. V meteža................L— t . 55. Namišljen i bolni k ...... - 56. T« ln onkraj Sotl« ---- .3® \ t. -TT. Tarzanova mladost, / trd. Vi..................1.20 ev. 58. Glad (Hamsun > .....HO . (Dostojevski > Zapiski iz I mrtvega doma, I. del ..........L— ^ ev. 00. (Dostojevski» Zapiski iz mrtvega doma, II. L (Golar) Bratje in sestre .75 Z . 61\ Idi jot, I. del. (Dostojevski) .00 3 . 63. Idijot, II. del...........!»«» - :. 64. Idijot, IIL del.......... JM 1 ev. 05. Idijot. IV. del ....... Vsi 4 deli ..............3J5 1 . 06. Kamela, skozi uho »Ivanke, veseloigra .................15 1 oven tki pisatelji II. zv. Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2.3i j iovenski pisatelji IV. zr. Tavčar: ^ Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni I bog, Pomlad ...............2.5® .1 - j ik za fronto ....................0 ^ atič, iJVvki, trd. vt-i..........7."» ^ ri indijanske povesi i...........MO t unel, si«-, roman ..............1.-0 renniki oddiha .................Ml nrki r«red Dunajem ...........-i0 } igro v i rolije ................ 1.— ri ic-ftende o razpelu, trd. vez. .. . - ., tsot' in epa uoe 1 uaiie) ve/.. taa!a i.^iaja ....___— . -««*• Z11 eti.i t>< «• l i >. ...................1/-0 il.........................i.10 j II!..........................!.V> 1 K .n .'! ■ 1 M\! i'.v.i ........ rs« / ....................I.M ( r»Jl ■ \u ■ Ha! i" <" * „............1.2.1 gor jem zakotju . .......... J5 ftU\ pn. ,ku «)kros sveta. 1. d'-l .'Mi 2. > <>j?,ka. na Turškrm ............btl elLki inkvkiior ................!.— * » ra (Waaltiva), bri>š..........35 , i'n;ca r»!»ali«a, roman, 2 knji^ri 1.50 o tnir a'.i poganstv«, L zv... 55 , t!a>-tiv je sla, III. zv ...... .3-» rliijr, (lt:ibiudr^;iath Tagore). trdo vezano .................75 t-ructrano ...................'"><■ o j ska 11a Bttaanu, k slikami ..25 ? olk spokornib in druge povesti 1.— Trdu vezano ...................L25 atetin Vodnika izbrani spisi .. .30 odnik svojemu narodu .........25 odaikova pratika 1. 1927.......50 odttiaova pratika 1. 192S.......30 odnikl in preporoki ...........] ladka in Metka .............. -50 misel smrti ...................CiO adnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 a kruhom, povest .............35 adnja kmečka vojslni...........75 iadnja pravda, broš............50 !g«tl6vina o nevidnem človeku .. J5 maj iz Bosne .................70 latarjevo ilato .................'JO a miljoni .....................no a miljoni .....................55 Ivljenje slav. trpina. Izbrani spisi AleSovee, 3. zv. aku[>aj ........1.5® r Vesti sin, povest .............. .25 latokopi „.......................20 'enini nase Koprnele .......... .45 'mote In konee gdč. Pavle.......45 'lata vas ...................... JO !birka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Hbirka narodnih pripovedk: IL del ........................40 Znamenje Mirih (Doyle) ....... .50 Zgodovinske anekdote ...........30 fj ognjem in mečem ..............3.— Zločin in kazen ................1.— Zgodbe Napoleonovega buzarja .. .00 Zgodbe zdravnika Muznika.......76 Z naših gora ...................1.— Zvestoba do groba ..............1.50 Zlati pantar ....................00 Železna resta .......... ......1.25 CBIRKA SLOVENSKIH POVESTI . L zv. Vojnomir ali poganstva .... J5 zv. Iludo brez dno .......... J5 J. zv. Vesele povesti ............ J5 I. vz. Povesti In slike .......... J5 i. zv. Študent naj bo. N*£ vsakdanji kruh...................... -35 SPISI ZA MLADINO: • HiASGU Z. zv. trdo vezano, pripovedke in pesmi ........................ JO 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ JO i. zv. trdo »ezano. Vsebuje 8. povesti ........................ J® j. zv. trdo vezano. Vinski brat .. JO 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... «5® IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .6® Cjran de Bergerne. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano .......................... Edela, drama v 4. dej........... J® Marta, Semenj v Richmond u. 4 dejanja ...................... JO Ob vojski. Igrokaz t 6tirih slikah JO Tončkove saj ne na Miklavžev vete .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. J® R. r JL drum* v 3 dejanjih ■ predigro, (Čapek), vex. .......... .4.1 Revizor, s. dejanj, trda vezana .. .75 l jetnik rare vine, veseloigra v 2. Uvjnajih .................................. Veronika DeseuUka. trda vez ____1J0 Za križ iu svobodo, Igrokaž v 5. dejfinjlb ...................... ,35 ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .... .0% 5. zv. Po 12 letib. 4 dejanja .. .00 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1,— 3. snopič. Mlin pod remi jo. Sv. -.Neiia, Sanjo ...................60 i::. sn. |nc. Vestafka. Smrt Marije device. Marijin otruk .........30 p 11. snopič. Sv. Boštjan, Junaška ^ dekli t. a. Materin b!azn«dnv.....30 15. >nop:6. Turki pred Dunajem, '' Fabjola in Neža ............ .30 .20. snopih. Sv. Jtis-f; Ljubezen Ms- M I rijinega otroka .............. .30 f 11 PESMI IN POE2IJE: j j Akropoli s in Piramide .........HO (< broiirano....................SO Azazel, trdo vez.................|._ I.alade in romance, tnia vez......i.?r> j. Bob fa mladi 70I1. trda ver.....4C Gregorčičeve poe/ije ............ ^0 ^ tiuder: 1'ored uarvdnih pravle o Vrhkem jezeru. iA. 1'untek) f- Trdo ve^jn.i ................7,-, .. Kra^uljebi U tvn • .............fir, % tnlo vezano .................HO c Moje obzorje, Miaiiul) ............1.15 , .Narodna pesmarica .............4'» v Narics »»iruiieii 1. t>r>.5........... Jiti Primorske pe-tni, ((iriidtn), vez. J5 Slntne t Albreht* br<'š............3®. Pohorske poli Milaseri broA. .... .30 Pre>ernaie poe/ije ............. .00 '» 1 Oton Zupaučič: Ciciban, trd. vez..............r>" s Sto ui;ank ....................5« 1 n , \ zarje Viiktve. trd. vez ....... \ i je! ira. I'fsmi za mladost .... .CO ^ ZtonČkf. Zbirka iK-snij za sl.-ven- 1 sto mladino. Trdo v«»zano.....1H> . Ziatoro«^. pravljice, tnla vez.....f»0 1 Sloieti-ka narodna lirika .......I > 11 ^fl PESMI Z NOTAMI: * NOTE ZA KLAVIR ] i Pn vei«* 1 Klavirski album ..... .""i '» * l*av«*it"> Sloveu-ii.i kora«'*ni< n . . - " j, 1 Adamie • Tri ~k!:idl«. ...... ">*♦ J 11'remerl • Tri ^holl«- ........ ; i 1'arnni » 11» ia l.jubi ana. vui-- k r * t Parma • Pozdrav Goi-onj-kej ^ vahVk .................75 .. I 1 ' K O VE liISMI S SPREM Lj E VANJ 1 M KLAVIRJ V ) Aibum slov. narodnih pesmi f >; i Pre lovec) ............................ •• ' Sest narodnih pesmi 3 .Vmeriška slovenska lira (Holuiar) 1.— 0 Orlovske himne (Vudopiveci ....1.20 10 molkih it- mešanih zborov — ( f) t Ada tn 10» ...................45 MOŠKI ZBOR i 0 Trije moški zbori (Pav«?) — 0 Izdala Glasbena Matica .........40 ? 0 Narodna nagrobnica (Pav«£) .. .';"» - Gorski odmevi (Laharnar/ 2. z v. .15 SAMOSPEM: u _ Nočne pesmi. (Adamiči .........1.25 ^ 0 Štirji samospevi, izdala tjla>bena 1 0 Matica .......................45 5 Naši brni ni ..................... .50 MEŠANI ZBORI: 5 Planinske. II. zv. fLabarnor> .. .45 5 Trije mešani zbori, izdala Glasbe- 5 na Matica ....................45 5 ; ( R.VZNE PES5II S SPREMLJEVA-3 NJEM: A! ' Domovini. (Foesteri ............ -10 Izdala Glasbena Matica Gerske cvetlice (Labarnar) Četvero in petero raznih glasov .... -45 Jaz bi rad rudečih roč. mo3ki zbor 2 bariton solom in prijedbo za dvosi>ev ...................... .20 V pepelnični noči (Sattner), kan-0 t an ta zn sf»Ii, zbor in orkester, izdaljt Glasbena Matica .......75 ( P Dve pesmi (PreJovee), za moSki >n zbor ln bariton solo............ .20 Kupleti (G rum >. Učeni Mihec,—• Kranjske šege in navade, Ne-zadovljstvo. 3 zvezki pkupaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) .....10 ^ PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Ilubad ...3.50 4. Koroške slovenske narodne J® -pesmi (Svlkarfttt) 1., 2., !n 3. SO zv. skupaj ...................L— M MALE PESMARICE: 30 št. 1. Srbske narodne himne .. 1J5 ■Št. la. &to čutiš. Srbim tuzni .. .15 B® št. 2. Zrhtjski Frankopan ..-».... .15 St. 10. Na planine ..............15. 45 Št- 11 Zvečer ........................la 75 Št. 12. Vasovalec ..................15 ' Narodne pesmi za mladine rovaik) 3 zvezki skupaj ........ <5® Slavčefc, zbirka šolskih pesmi — iMed\ed> .................... .2» Voja-kr narodne perm« (Ko-I) .. ..'0 Narodne vojaške «PorJan?lč> .. »Pregelji .................... I in, *rt>-:Vii-kjt, v. ivczp » cku* psj ...........................2.— Troslasni mladinski rhori: Mešani in moški zbori. »Alj i^! — 3. cvexek: lS.ilw 1IS; ii videlo I»oJ: Xa dan: Dlrna ......... 5. zvezek: Job: V mreku; I>neva uaiii iirii'i'lji hr; '/. Teneeui t*-zu ovenčani slavo; Triglav ...... .40 ki hiši ............ 0 CERKVENE PESMI: Domači gla»i, t', rkvene f tehtni za uieSati z'xc....................1.-— 1'*. Tan t um Ergo. (Prem-1* .... -i® Masne pe^nii fa mešau ibor. — (Sattneri ................... I? Pause Untnia laiitiuu Erg« Ge- . uitori. Al ............ .5f 12 Pange Lingua Tantum Eri:© <»e- nitori .......................... Hvalite Gospodu v njegmih svetnikih, na f-a-t svetniki tu. 1 i'reiuri 1 __...............40 10 olihajiluiii iu 2 \ ia I prr«a. Srcu Jt7«si»cnm. <<;riiui> .......W in honor<-m St. Jo<«ephi — i P<4»icimlk) .................. .10 K>rie ...........................f) iv svetemu iie!>njeniu telesu — i FnBrster) ....................10 Sv. Nikolaj ..................... NOTE ZA CITRE: K".'«! -k I*-duk » igiaiija na tiri a! i. i \ . ...........; » Buri pridejo, k- r.-ni'-a ...........?3 • NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne p<-smi fa tiunbu- rx-ki f!»or in iic-tje. (ISajitk) ..1.3 1 Boni >el na planiiu-e. 1' b uri !ev unr. ]>e^n»i. tBajuki ..........L— N> Gorenjskeni je fletn« .......... L— RAZGLEDNICE: New vorške. Ba/lifne, du at .....15 \ elikuiMtČne, božične in novoletne d neat .........................43 I/ raznih sfovetibkih krajev, du- at .4v Narodtm iio^a. du- at ............ .4® ►o-atu /.ne jn> .................®3 PROROKOVALNi: KARTE — $1.—. ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija .... l.S"J Stenski fendjevid Slovenije *m tn^W1-j nirn jmHrju s platnenelml prt-gl- j bi ............................7.5* Zemljevid Jugoslavije .......... Zemljevid: Slovenske di-žele ln... I »trn ........................ J" Pregledna Karta Slovenija.......4 • Pokra j ni rorni zemljevidi: (ioretijska .....................I1 Slovenske Gorirc, dravsko ptuj- >knpn'je ......................3' Ljubljanske in mariborske i»blasti ^ » ! Pohorje. Koxjak .............. S« ' Oljska kotlina. Spodnje sloven sko |M)-avje .................. ' Prekini tr je in Medumurje.....3» Kamniške olatiine. (;orenj««ka i n vri na in ljubljansko polje .. .SO „ (anada .........................4) t Zdruieiuh držav, veliki .........4 1 Mali ..........................Ii ) Nova Evropa .................. -50 '1 Alabama, Arkan»*^. Arizoua, j Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, v^aki ...... JLS j Zntl jev id!: j Illinois, Pennsyliania, 5unne«©-u ta, Mirhiiran, Wisconsin, We>t Virginia, Ohio, New York — vwa- ! ki po .........................10 Velika steuska mapa Evropa ....S.— 5 _ 5 Saročilom je priložiti denar, Ž>&-disi v gotovini, if>~>ney Order a'i poštne znamke po 1 ali 2 centa Ce pošljete gotovino, rekcmandiraji• 0 • ! pt^mo. 5 Ne naročajte knjig, katerih ni « ceniku. 1 :0 Knjige pošiljamo poštnine proste . "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., * New York f PRAV VSAKDO - I Z kdor kai iace; kdo. 2 .0 I kaj ponuja; kdor kaj 1 f kupu i«; kdor kaj pro-1 - j da i a : prav vsakd I iS priznava, da imajf 2 J5ii ^Aidovit uspeh — i S l MALI OGLASI | m Naroa« ! ■ mmm mmmmmmrnJ l a k N A it O I) A' NEW YORK. FRIDAY. JANUARY 24. 1930 The LARli 1ST vssi&m KRATKA DNEVNA ZGODBA BRUNO PROCHASKA SI.OVLNL DAILY -- 'I 1 ■ ■ J-. „ ' ' - !■ in r. s. a. V DŽUNGLAH DEMONA Cha Kam Hoa ' * "la . Naš rojak g. inžeiger . Ferdo čudna naravna tvorba na tem kra-Lupša. siamski vseučiliški pre- ju' sor in državni svetnik, pri po- J o demonu Chao Kam Ho nam j veduje naslednjo zanimivo je pripovedoval v šatorišču v Ban, 0 četr. je oče govoril v materjo. i.i bile popolnoma jasno, ker so bile njegove besede bolj podobne mrmranju. Na koncu pa je rekel s povzdiKnjerim gladom nekaj taka ajnega. da so se čudili vsi. ki sc ga poznali zadnjih sedem ali osem ift Dejal j< materi: — Pustiti me že pri miru s te- ii.l ljudon! Vsi imajo maslo na glavi. j Otroci so mahoma postali pozor- vi! ni Napeli so sluh. — Eva, ali si slišala, kaj je rekel? — M slo na glavi! ..... Maslo je rekel" - Na glavi, je dejal! To je bilo najnovjše in najlepše, kar so kdaj slisali v hiši iz-za počitnic, ko je bila počila vodovodna cev Vendar stavek ni bil pc xlnorna jasen. Zakaj je oče dejal: Pusti me? Razpusti se vendar maslo! A to nič nt de. Otroci vedo. da niso dolžni vsega razumeti, kar slišijo pri odraslih. Glavna stvar je maslo. i. na glavi! Koiosaino! Eva in Helena sta brž zaključili prepir, ki bi bil skoro izbruhnil mtd njima Objeli sta se in sta jokali in -e smejali hkrati. Oče ju je vprašal: Kaj pa ime ta zopet? Maslo na glavi. ha. ha? - Vsi imajo maslo na glavi. hi. hi! Maslo na clavl. maslo na glavi. maslo na glavi, fl Hura! maslo na glavi! Oce je hotel nekaj reči, o otroci 1 • x opemnili. ua so slisali ta stavek iz njegovih ust.... Postavil te je v strogo očetovsko 1>020: Meni je to dovoljeno, ker sem v;, oče in vem, kaj je prav. Vi pa nt veste, kaj je prav in kaj ua-sohe Sploh tega ne razumete. But- Otprav smo butci, to kar si dejal, pu vendarle nekaj pomen.* Nesmisel je dejal oče. A ! (k naj obrazloži otrokom to t\ar'> Bognie, ni lahko rešil takega. vprašanja. Na koncu se je oju-načil m rekel: ;;1|9H HI — To ne pomeni ničesar! T i ko, samo za šalo — O, za šalo pa nisi dejal, saj ■ i se drža' hudo resno! ■ Ali m is lis, da se mora človek n dno režati? — je* nahrulil hčer-| ko in jezno zaloputnil vrata za seboj Odtlej so imeli otroci novo, ne L". - . i rpno igro. Zarana, kakor hitro se1 r.e zbudili iz »panja, so se pozdrav-i Ijali k klici: MASLO NA GLAVI t H » — Eva. ti imaš maslo na glavi f glavi — s tem si človek ustvari Sto kilogramov! 1 spoštovanje in poveča ugled. Pozno — Helena, ti imaš maslo na sta to spoznala. A vendar ne pr:-glavi. Tisoč kilogramov! ; pozno. Delj k< do tisoč niso znali šteti. D:, česai odrasli ne vemo. vedo tam se je zanje končal vsak ra- pogostokrat otroci. In ker niso tako čun. Zato pa 50 vzeli v besedo izprijeni kaker mi starci, poveilo znance. vsakemu v brk. kar mu gre. — Teta Barbara ima maslo na j glavi! Kalata ob večernem ognju sivolas Karenec J a To pravljico, ki se j* ohranila mea njegovim rodom in izvira brez dvom« iz prazgodovinske dobi*. Pravljica pripoveduje, da je pred davnim časom živelo v tem gorovju pleme črncev, ki e bivalo po brlogih in lovilo divjačino. Temu plemenu je bil poglavar Kam H >. ki se je hranil s človeškim mesom Njegovo bivališče ji* bilo v podzemski jami najvišjega vrha. v ho i Stric Andrej ima maslo na gla- Šlo je kaker v litanijah. In ka- \ kor niz biserov so se vrstili odlič-niki. tfkšni, ki so jih poznali in i takšni, ki so o njih komaj kdaj sli- j šali. Vsi, vsi imajo maslo na glavi: V šoli so otroci preiskali součen-cem in sošolkam glave, da se prepričajo, če nimajo masla na gU- POSLEDICE PRETIRANE OMIKE Na to vprašnaje tednika Diman-che Illustre se je smelo odgovoriti ! kvečjemu s 30 vrstami. A. Cauvin | je to storil takole: BoEsuet, Montesquieu. Volney so v i. Nato "so prišh do ^jueka^a nam Pokazali* veličino, razpad in j imajo maslo na glavi samo odras- razsulo bivših promet: Tebe. Mem- . ,. tis, Babilon. Atene. Rim so Lzmeno- 11 1 i udje. Ni .rajalo dolgo, pa so sli otroci j ma nosiU Plenico in jo izpustili obisk V na l*a" Pt> Prvotnem sijaju sta Indija in Kitajska opešali. Je Ti torej z očetom in materjo na j-tricu Adolfu. Roditelja sta jim za- mi ii u Auuiiu. ivuuncija oia jiuj tu- , bičala, da morajo molčati kakor! P*dec neizbežna posledica dviga?, mumije. Molčali so res - do slo-1 " :'e' Isti nastajajo le v| vesa. Tedaj pa jih je nekaj pičilo istih Polnostih, usoda, ki je otao-. in ko jih je striček uščipnil v lice, se iztegnili do njegovega ušesa ter mu pošepetali vanj: Striček ti imaš pa maslo 1 so bile omejene, ker je bila njih ve jala stare civilizacije, ne tlači vec sodobnega sveta. Omika je neloč- j Ijiva od znanosti: a nekdanje omike I da že v svojem načelu omejena, zvezdoznanstvu je bilo njih nebo omejeno z nebesnim svedom; njih otroci utegnili to pobrati in konč- j matematika je vsebovala zgolj arit-o vznejevoljen vprašal: , metiko in geometrijo: njih filozo- fija se je neumorno sukala v t na glavi i Stric je osupnil. Njegov poklic jt i biia politika. Pomis'lil je. kje bi bi- j no vznejevoljen vprašal Kdo vam je pa to povedal? j Naš očki! ...... je dobil odgo- stem metafizičnem krogu; zatvo- ' rili so si bili dohod v eksperimen-' talne vede, ko so pobožanstvili n-«--ravne sile. podvržene na ta način muhavostim višje volje, ue pa zakonom. Določivši mejnike antičnem vci Buo mu je. kakor da mu je vzelo sapo. Vsi imajo..... se je napel zarekla Helena. Podoba je bilaT da striček to že ve Kratko in rezko se je zadri nad otroci. — Zbogom! — in treščil z vrati, da sta se Helena in Eva spustili v dir po stopnicah za očetom in materi o Oče ni dobil boljše službe, zaradi katere je bil prišel k stricu prosit posredovanja. svetu, je slednjič Herkul izrekel besedo njegovega propadanja: Nec plus ultra. Dalje ne gre! Omika nalikuje zrakoplovcu: -* dvigati se mora, napredovati; ak'_ se ustavi, pade.... Kolumb. Magellan sta podrla Herkulove stebre. Kopernik. Golilei sta razdrobila 7 nebt?-ikih krogov in nam pokazala ne- Otroci pa so postali še bolj ne-|Skori£ni prostor. ugnani. Vsakomur, kdor je prišel v hišo. so povedali, da ima maslo na glavi. Tako so zvedeli to pc r-.sti mlekar, pek, klebasičar, slaščičar, urar.lelektričar. instalater za radio, mehanik, ki je popravlja pi- Stari empirizem je Bacon nadomestil z eksperimentalno znanostjo. Naposled je Descartes stri tesni kalup, ki je dušil človeško misel ter je otvoril brezmejno torišč-. Zato nas sleherni korak naprej salni stroj, stavbai. prodajalec av-, vee ne približuje neprestopnim m?-tomobilov in gostilničar. Nazadnje; temveč širi naš obzor. Zado- so se spravili t 'o na visoke civil- ičale so ^^ nekatere nove sile, ne dostojanstvenike, ki so imeli v da se je prekucnil stari svet. So pa javnem in političnem življenju druge, neštete, čijih neskončni zgodbo iz svojih bogatih doživljajev in vtisov s pohodov pa notranjosti Zadnje Indijer Prekoračili smo nekaj gorskih grebenov in dospeli po trudapol-nem pohodu v kazensko naselbino Ban Kalata, važno postojanko za karavanski promet iz Siama v Birmo. Odtod smo prišli v ozem -Ije, kjer gospoduje gorski demon Chac Kam Ho. Le počasi se je mogla pomikati naša karavana ob poteku. ki je z-divjo silo drvil čez vanj pa sta čuvala velikanska be-skainata tir- Džungla je bila ob la kača Ngu phi. pisan in orjaški obeh straneh mestoma tako gosto ^ tiger Soa pni lok. zarastla. da nismo videli niti vodij V te kraje so se pozneje v seve-v i30toku, dasi smo hodili skoro tik' ra priselili Karenci. Bavili so se * struge. Večkrat smo morali potos pridelovanjem riža. ki ca črnci ni-prebresti, da smo mogli napr°j. so poznali. Kam Ho je s svojimi Kadar smo bili sredi potoka, smo divjimi tolpami plenil po naselb.-imeii pred seboj krasno sliko. Skozi nah in ugrabil vse. kar mu je pri-temni cblok rastlin se je zrcalil i šlo v roke. Marsikatera žena se m i bistra voda. iz katere se je tu pa je morala vdr.ti in marsikateri me/ tam zasvetil zelenkast odsev. Čez je padel kot psev .?h ljudcžr cv potok je bilo treba skakati od ska- Kam Ho in njegova drhal sta bil . Ie do sklale. drugod smo bredli vu- strah Karencev do čez kolena. Marsikatero nepri- Nekcč ;e divjale ugrabil : jetnost in težavo smo merali pre- hčerko k renskega potlavarj^ S: -magati na tem potovanju. Naši slo- naga, Naradi po imrnu n č ini pa vsega tega niso občutili: e- vedel v t.vo« podzemski dom. Bil,-nakomerno in mirno so sc pomika- je znana ko' najlepša r! >-. vka li naprej, trgali spotoma z rilcem Njen sivolasi oče si v obupu ni zn. 1 veje na desni in levi in jih nosili pomagati; puiil si je la ai jok 1. v svcie žrela. Prišel pa je v hišo mlač-nič i • sosednega karenskega roku. jx- :me- Po strmem pobočju smo poča.-i nu Radi. in se ponudil Sriru-^u, <" prišli na vrh gore Do i Kam Ho. reši devojko in ubije nasilne'-. Oko se mi je ustavilo najprej na ljucožrca Bi! je krepak, p^-um visoki razjedeni skali, ob kateri mu je iskril v očeh. lice nr.: - bila naravna kamenita stavba. l;i reio in prsi so se . ■ r se je videla od daleč, kakor bi bi- stal pred nesreča:: lo nekdo posadil velikanski lonec Vzel je ščit. ne :a; no tri ogromne kamne, nekako ta- ir ostro bodalo i? bam':u.- i. ] ko. kakor delajo domačini, kadar je odpravil v gore. Torbo : je kuhajo riž. Pravljica pripoveduje polnil z rižem in na solncu posuše- da je tu ognjišče, kjer kuha demon nim mesom, da se oo z njim pre- Chao Kam H o človeško meso. Ne- življal. če ne bi našel divjega sadja k-i sto korakov stran od karavan- in korenin. ske peti je studenec, kjer zajema Že nekaj dni je blodil po džung- vedo. Iz tega studer.cn ima voda li. Utrujen je sedel kraj gorskega svoj podzemski odtok in se spaja studenca, ir katerega je pil liladiv* nekje z gorskim patakem. čigar vedo. Ko je hotel naprej, je za- šumenje se sliši iz prepada. Kai pazil zlato ptičje pero. ki je ležaio V H f» 7*A i rt m ne Wadvse zanimiv ki razkriva razn,cre»v ka- V-lCz^Cll IVAdi lili UC« terin živi prebivalstvo Centralre Amerika.-- Članek je napisal za * B Slovensko - AmerikanskiNaročite en izvod še danes znani rojakI, FRANK OKLESEN ki je bival več let v onih nih krajih. .J • tn. *f>. t- '"fr, ^Ic lv' ■ ' ko,/-v, ""o, "> To, , ' On °t»a. f 4 sO 0f>Jn/ * Jn Kr - — ver efc cfjvf Jo jf tjAr ^V t WU& Knjigama "Glas Naroda" 50c 216 V« 18th W <2'"4> New York, N. Y. poštnina plačana .__ ____________ na zemlji. Pobral ga je in občudoval. Takrat pa je tih za njim v vejah nekaj zašumelo. Mladenič je ozrl in zagledal prelepo devojko. ki je stopila :z džungle Bila 'e vila Theva Karnika Iskala je ^Into pero, ki ga je bila malo prej izgubila. Mladenič ji sa je rad vrnil \ Vila si ie iztrgala iz glave las in ga dala mladeniču, ceš. naj ga hrani, ker mu za varstvo pr«d strašnim Kam Ho NV.'o << -zi:mila. Džungla, po kateri j- Rau; piv chral pro ..i najvišjemu grebenu, jC pc tajala vedno ?x)lj gosta Hodil je i:i hodii. dokler ni prsšel na r.iailmt Jicavo. Ob nespretnem r jc .' trlela pečina. \ kateri -e j: videla Lenina duplina. Ko je pn-h 1 oliže. je v svoje veliko začudj-ni? z.ipazJ, da. leži v duplini vel -kar.ska o la k č B:! e tako; u-vtrjen. da je tc N'.u pr: pj- san. o itateri je bila med Karcr -i ii.2::rjcna ;;fs\oii 'a. ca . uva pod-i aifcr ; /c. i . .odi.?o v b.v .l. .. ljudožrea. Mladenič je obstal, n .-pel iok. pripravil zas'rupljenu pš:-co in ? oprezno 1 a.. Lini j ča je dvignila glavo, oči -o se ji ra- i •.vetile kaU'-r ::. l p-, -^i r: v -cnil. .-ari.:!. - i. vic t A " ' t .• ' , .t • '. • i-i! Int. :, , JViiautri: ji nameni JO.i in sp..'-z.i p'i . l»i e cbT. .a * kov;vrgla proti »j m * .i ud: r z rCj>o;n. pt j kali. Udare.- je bil tako . .len. da te cakrhnii i 1 :k - ixno m zaprle ./I:o Sirup ptiec p . • 1 k- preden • dcsc- " - u Uverjen. cla je pravi I !■ 701 Radi pc skalnat- r :n i* --al podzemcl. -keja . jc odmikr.ti k?.mcnje. a mu j? C obha.. nad naravi: . n:o . r irrr c: " težišča kamenja r. mo rl r.-' niti. Ko 'e odmakr.il na ■ < men. se nv+ lapr'. \ 1. ' tranjest Rorc Brez pomisleka je ;" op^l v ?:.-. -ni rov. Dul^o je i: r. ^ail. i.o je p:i tel v bajne razsvetljeno ran.-v k teri j- ležal orjr ;ki tiyer S.> phi lok. Ko je tiger zagled.il r.il :- deniča. se je pognal in divje zarjovel. oči »o mu zažarele. z repo' • je mahal sem in tja Mladenič je o pravem času pripravil lok in psi-co. ki jo je sprožil v trenutku, ko se je tiger sklonil, da bi v divjem skoku planil nanj Zastrupljena pšica je pcgodila tigra v žrelo, du se je zgrudil na tla mrtev Radi je sel naprej n prišel v veličastno dvorano, polno dragocenosti in zemeljskih /skladov. Srch dvorane je sedel na kožah divjin zveri K?m Ho: krog niege *o bUt mlade deklice, s katerimi sc jf kratkcL-asil Med njimi je bila tu-ui Naradi Kam Ho je t>J ene pol-t. m skoraj nag, le t koli ledij je nosi! kopardovo keto. Ko je uirl mladeniča. je naglo dvignil in vrgel suliec proii njemu. Radi ie spretno nastavil ščit. ob katerem se je sulica zlomila. Selaj je divji Kam Ho plani! proti njemu, da bi ga pobil na tla z grčavim batom. Mladenič je mirno pjcakal. potegnil bambusovo tocl !o in ga med spopadom porinil divjaku v rce ča je padel mrtev po tleh. Njegova Kri ^e je razlila po dvora- Tako je pogumni Radi rešil ka-renske devojko Narado in vse dru-.< 'i-ar^len :le<>... e Hud« br.: duhi nasilneža p' še vedno ne na »de miru. Od roda do roda .>:ras: kc: demon Chao Kam H po «or ohranjeni prastari nazori naših prednikov, ki so se prav malo £ poznali v naravoslovju. Se lani j? ra zmeša rila v vinogradu služkinja nedolžnega kuščarja, češ. da se bo jeseni v gada prelevil. Istega pomena je menda pregovor: kogar gad piči, ae še kuščarja boji! . Lt "ti i. a * h a at «» n h" NEW YORK. FRIDAY. JANUARY Z4, 193t --1---B~ INajdenlca i V DEŽELI VZHAJAJOČEGA SOLNCA % Tbc LARli EST SLOVENE DAILY In l'. S. .1 ROMAN IZ fJVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. MyW'ii'w^' i Nadaljevanje! Ni dežele na svetu. ki bi očitova-la toliko romantike in poezije kakor Japonska. Povzdlg Japoncev v kulturnem življenju jih ni prav nič odtujil njih narodnim šegam in o-b.cajem. Ostanki stare kulture so i se ohr ntti do današnjega dne de- UP u- Mladi pastor nI odmaknil eni obraza sestre o^i. tk*lim je čitala to in ntei, kar Je pisano tukaj. je tako gido.... Jaz in Hanon sva f tj*' » tunina! On pa ruxe. da bi o tem že govoilii! Njegove stariše je ti''t.- .-< k pcluffoma pripraviti! — je izgovoiila. v.-,a .>olzna. Bila je namreč popt^lnoma iz .^ebe. AH le to reMuca. mala^ je vpra .al Kristel. ljubezni poln. Obli rn le m« ,ai ravnati z neizkušeno sestrico Kdo ve. kaj vse ji je lia-tvcr,» L'a nr. c m v tviji net.ol/noMi je ona seveda vrjeia. Dh„ Krusu i. fcaj pa mi&liš drugače? Odkrito m poltem* ga je Ebba pogledala. Kot roeae solziee so se še vtdno oprijemale solze njenega lica. P* znal je .svojo .-t stro. Govorila je resnico, tista in nedolžna je bila, kot nedolžnost sama in rad:tegfa ji m smel niti očitati, niti jo sva-1 riti. Kajti kaj je namreč vedela o življenju, ko je vendar vzrasla k majhne vasice, »krbno zastražena od starišev! K toki žilnimi besedami ji je obrazložil, da so starimi sicer docri ii velik dušni, da pa ne morejo n.kdar dovoliti zaroke r.ju edinega sinj t njo! Oni ž« le le ,-tanu primernih zve? za svoja otroka! Njegov gla.k • je ticit! in zatlnje betfde so zvenele posebno turobno. Ah, Kru»el, - je ihtela s« itra — Hanno mtsli drugače kr>t nje-to/i stari.-i. - Tudi Inga. • Iuga ljubi namreč tebe! Madi pa: ter j< zard» 1. — Ltba, kako prideš na to? Kaj takega t iovt k hitro zapazi, Kri.štel! Kako me je vedno iz-pr t evala p< t* bi' In zakaj je tako nerada v Draždanih ter si vedno : i fcili rop« t na s-voji grajic.ni v Rpinshagen u ? Le radi tega, ker si li tukaj! Paster Je odklonil to t izmučeno kretnjo. Vt mlade čeklice zvarite skupaj romane ter uživate pri tem, da ^;»m<' d< zlvitt! CuUte .se srečnim v nesrečni ljubezni! Pazi, pri-t tiju oo prišlo namreč naenkrat t poročilo, da se je zaročila s ka-»tanoVhkim tovarišem! Ebba pa je živahno zmajala z glavo. - To je izključeno! Predobro namreč poznam Ingo! Pastor pa se nt uklon:! njenim besedam. Krog njegovih izrazitih nie je poletel mučen utis. Prijel je Ebbo zopet za roki. In ti, mala Ebba. mi moraš obljubiti, da se boš umikala grofu H nnu Relnsfaagenu! Hodi z njegovih poti! Ne spravljal se ljudem v u.^ta. Nicrsai bo-j tazdrubljivega in obenem nedomestljivega ni kot je d**ul:5ka ce.st! Varuj tudi navideznost! Ne veruj njegovim obljubam! Čeprav je morda zaljubljen vate, ne more misliti resno na poroko ln ljubimki vnjt ti more le škoditi! Njegova ljubica vendar nočeš postati'* — Otrok, ti >e ne poznaš sveta ter moških! Besede brata so padale kot udarci kladiva na njeno srce. KritUlove besede to bile zanjo kot evangelij in upoštevala jih je tudi toliko. V £edanjtm ^lučoju pa ni nikakor poznal Hanna. Hanno jo je ljubi! ter nuaiii to tudi resno. Na en ki at pa so jo obšle nenadne bojazni. Kaj, če bi imel Knstel prav? Takoj pa je zavrgla to misel. To n. sm« lo biti. pri več dobro je namreč poznala svojega Hanna! Kristel je pobežal lice Ebbe, — kajti smilila se mu je. Hanno Reins-hr.gen ni imel nikakor prav. da je zmotil duševni mir Ebbe in radite-ga M' je pričel srditi nanj. Mogoče pa bi bilo vseeno dobro, če bi Ebba od#lu za m kuj a. Tako pestii vtisi bi navalili v Draždanih na uj -no dust.-, da bi bila gotovo potisnjena v ozadje misel na Hanno-ja. Njena ljubezen do njegu ni bila ničesar drugega kot romantična sa- ; njarija. cd enoličnosti vaškega življenja! To ostane med riama, Ebba! Starišem ne poveva ničesar o tem' pismu Ti pa bc razumna, kaj ne? Boli me, da sem ti moral storiti zlo,: mala .»estriea. Kdo pa je mogel pisati pismo? Piav gotovo prihaja od Lote Mahler, — je hitro pripomnila Ebbu. Ničesar pa ji ne moremo storiti. V pismu ne stoji ničesar žaljivega... Pomiri se. Kristel. Ona je ztlo zlobna ter bi jo le zelo veselilo, če bi Ji ti kaj očital. Prignala pa ni nikdar, da je bila ona povzročiteljica tega pisanja. Prav gotovo ima dosti prijateljev v mestu, ki bi gotovo to radnjt preskibeli Ustvarjena bo jatnott, Kristel! Zaenkrat pa se ti vahvahm. da mi nisi mogel zaupati nilt-sar slabega in da me ne smatraš za lahkomUUjeno in zlobno ... — Draga, mala Ebba, ti vendar veš. da si mi najdražja in da smatram za svojo sveto dolžnost obvarovati te vsega zlega! Jaz bi govori' tudi s Haraiom Reinshagenom! Ne, ne, za božjo voljo, ne, Kristel! — je ugovarjala ter zardela oa sramu. Vse to je bilo tako nežno, da ni preneslo nikake dotaknitve. Pritajeno je ickala ter polotila giavo na prsa pastorja, ki ji je nežno gladil njene svetie lase. Njegove oči pa so zrle žalostno skozi okno na zajezeno polje, kot da vidijo v daljavi nekaj lepega, nedosegljivega. * Za gof-po Lene ni bilo ničesar nadalje sumljivega, ko je prišel naslednjega de zgradu Reinshagen služabnik s pismom za gospodično, v katerem je presil za obisk Ebbe, ker ne mere služkinja iti v vas radi icvmatizma ter bi se rada z Ebbo dogovorila vsakovrstne stvari. — Gotovo boš fcla. Ebba. — je rekla gospa Lene. — Takoj po kosilu t rdšla ter se lahko vrneš k kavi. ko se bo stemnilo. Mogoče ti bo ; priAel Kristel nasproti. Ebba je po- tala čudno bleda ter je hotela izprva ostro ugovarjati, j l;-Jti takoj je vedela, da Je Hanno položil služkinji te besede v usta. Ki- 1 t[ pa se je premislila. - kajti sedaj se ji je nudila prilika, da mu po- | v o anonimnem pismu na Kristela. za katero je moral na vsak način; v; deti. To plamo jo je zasledovalo noč in dan ln potrebovala je vse samo- j ci rambe. da at- ni izdala, kako nesrečno ln ponižano se je čutila prav zapruv v svoji notranjosti. Čim bližje je prihajala Ebba gradu, tembolj počasni so postajali njeni koraki. Zdelo se JI Je, kot da vse svinčene uteži na njenih notah. Česar ^e je bala na poti ter obenem želela, se je dejanski zgodilo. ! ko Je prišla v park. Hanno ji je namreč prišel nasproti. Njegove oči so i zadostno žarele, kakorhitio Jo je zagledal. Nosil je kožuhast lovski jopič in na prsih mu je vksel daljnogled. — Jas sem te videl ie cd daleč, draga, ko si prišla iz vasi. Vsaki . tvoj korak sem zasledoval Pri tem Je pokazal na svoj daljnogled. — V avojem veselju sem »topil bližje in sedaj sem tukaj! Kako počasi si hodila! Ali ae merda bojiš svojega Hanna? KJcne?r. odgcvora ni niti pričakoval. Vzel Jo je enostavno v svoji: raki let Jo poljubil na svet« lica. ki so se nekoliko umikala. , (Dalje prihodnjič.) J" 1 '' - loma zaradi vere, deloma iz tradicije. Ci lo evropski Japonec je podvržen vražam in zvesto drži ii tualnega postopka, preden prime za delo. Isto stori tudi potem, ko je delo končal. Baš ti ost n ki stare japonske kulture obdajajo Japonca z dihom romantike. Nam Ev- odloži teža sv o j eg telesa na bla-z.nah. s katerimi so podložene klopi. Okolu peči posede vsa družba cepe v kroga in japonski go titeij ponudi najprej grenek čaj. Zabava je zelo enolična in ne teče gladko, temveč se zatika. Gostitelj pazi na to. da tujec cim manj izve o njem in Japonski. Na neposredna vprašanja odgovarja po o-vinkih in zelo nedoločno. Japonca n :nreč ljubi nepomembno zaba- j vo. ubijanje časa in govori o nevaž-nin hi brezpomembnih stvareh. Id evropskega gosta utrudijo. Vsemu dejo med njim idi klice visok^a ro-ru in čisti. To so dekleta, ki so jih starši kot mlade deklice prodali v čajame. kjer so dobile poduk v ' glasbi in lepih umetnostih. Meatem ko se razlega glasba. Japonec pozorno posluša govor muzike pri tem pa kadi pipieo, čije glavica je m~j tako velika kakor konej clo veškega prsta. Preden se gost poslovi, mu eo.*.ti-telj razkaže še svoj vrt, ki stoji po- j lega hiše. V njem rasto pritlikava' Kretanje Parnikov — Shipping News — ropcem manjka prilagodljivosti, da kar pove. pa skuša dati.čimbolj vrbi popolnoma doumeli psiho izven- j ceno barvo, da na ta n čin zataji evropskih ljudstev. Japonska in svejo osebnost. Nesan. mlajša slui -njeni hokus-poskusi so nam ugan-. kinja, ki opravlja naj-iižja opra- ka, ki je bomo nikoli razrešili do vila v hiši. prinese po čaju ni čr-kraja. In sicer uganka, spričo ka-; nem lakiranem podnosu celo seri-i pričakovanje ter hrepenenje drevesa, tam so majhna jezerca,1 umetne rečice, majčkeni mostički.j pisane loke. katerih se Japonci troško veseli. Iz papirne hiše se med tem še vedno razlega godba, japonske melodije, iz katerih vre melanholij^, neizpolnjena ljubezen iu 29. januarja: WaahiriKtun, Cbnt> .rt, at< u jn -- l:-rlin. Cherbourg. Brrm^n 31. Januarja: Rr«m*-ri »"h»-rlvv;r|f. Lrrnfn • ►lymiae, CherUmrK lu.ma. N'^i-at. t>!«iv» KANSAS Glrard, Agnes MočalL. Kansas City. Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. černe. Kitzmiller. Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Ualumet, M F. Kobe Detroit, J. Baricn, Ant JanezltJ MINNESOTA Chisholmn Frank Gouže. A Pa • lan Frank Pucelj. Elv. Jos J Pesnil Fr Rokula Eveleth. Louis Oouze Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John Povšt Virginia Era» k Hrvatie^ Sheboygan. Joh*- Zorman West A'Us. Frank Kknk MISSOURI St. Lajuis. A Nabrgoj MOaNTANA Klein, John R Rom Roundup. M M Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick 1. f»Si..»r jd St 1.. mis. t«»ttrjr I t.i ruk v;rie l"r»»-ja»-r.t l;w»>rli C<>«rliuuii. I'.rr-mm Allt-rn-t • k*. Kou.njfn*- »ur M«r februarja- I»rr-.J, II, Itoulusnr JI«-r. lit ..tfD 7. f«rb<-v »rja: i> 4»? Ki..in t. l> ivr« , februarja: j A'tuit»r.ia. Chprhount Mi!wyukrt», CH«;it,..urjf II nhurx C uie ilrjinlr. Naj^'lt. H. f«Oruir,j | ,\;ii.r. ,i I'tu-rl. ir^ Hf,ni-n 11. februarja: j lluciK-tirii, »'rt-inm ' 1* feb'uif|» liaturiiu. lr^t 15. febf, if,s 1 i«*l*uL* . < ui| Hj t-jnt n J»i.,< . tt j-k i, lit . u. c .. 19. t> b'Uir I Vn.-i.' ru t:ar>!inc. It -ft*. l«r«- | Trn i K febri. jr ■ a tojU^it. »ur Mi-t, Itreirtcn ! 2> t.Oruarjj Mil jt-st i. . »-(.. i «- .tirh- , If «mni l'<4«il» .r(f, I r-Ii,.n * - " ! »-hru^ru ml 0.-II. jrjf. Hanitj'.jfg I Zf t* fir,, »rja j «;•-..(tir- SV :-»..i n. «*h~rt.r»ur*. Itn-n i Uur* I2r Tebry jr |,i tere nas obletavajo najrazličnejše predat ave. Te stvari skušamo doumeti s čustvom, z r zamo.n pa ne moremo zapopasti. Kakor nobeno ljudstvo v Evropi je Japonec gostoljuben in rad odpre svoje duri tujcu. Doma pogosti povabljenca kakor more ln človek. ki pride v japonsko hišo, za-trdno sklene, da bo gostoljubnost tzKori.stil do skrijnosti — samo zategadelj. da bi kaj več izvedel o jo svojevrstnih jedi v majhnih sko- j delicah. ki izgledajo zelo čudno ia i tulj. vabljivo. Ta mnovrstnost jedi . e nekakšen hors d'oevre. samo s tj razliko, da se) te jedi napravljene n; japonski način. Na pladnu so ribe. pripravljene na najrazličnejše načine, japonski raki, najukusnej-ša vrsta jastogov in trukemomo, o-parjeno sočivje. suho in svežo sadje. Vse to čak"; v skodelicah, ki jih nenehoma podajajo v krogu. Kasarno Japonska je za n-s uganka. n;e-ki leta od cvca na svet in se nasrka iz vsake čašice medu, pri tem pa je zaman trud vsakouar. r ga je squs 1 ujeti. NAJNEVARNEJŠA STRUPENA KAČA dt'^e!i in ljudeh. A Japone • je zvit ( k^r garniramo pri nas jedi ter m '.••! o sebi .n domovi-1 zaradi optičnega učinka, delajo tu ni. Go.'.a sprejme z v l:ko pohvo,-, lo. poje :nu naravno.,t himne, ki veljajo evropskemu napredku in njegovemu genijalnemu duhu. Tudi mu glasno stiska roko ter na t * način izpričuje, kako zelo spostu'e in ceni belo kožo njegovih rok. i:i velja na Jap-bj satana, je pri isti priliki najb"-že mislil na " kraljevsko kobro", ki ponn. Stvar pa je pri njih| -Se najstrupnejša v kraljestvu kač. g?.rnirajo vse jedi z rižem Kobre se dele na več vrst. Ena h bolj strupena od druge, a kralje"- iudi J ta. da A medtem ko p:i nas odrinemo do datek h kraju, velja riž na Japon- kobra prekaša vse. Ta kača je skem za sveto jed in ga je treba po- . pametnejša od drugih in kadar u užiti do zadnjeg". Namestu našega jedilnega pribora uporabljajo Japonci palčice. Treba pa je že velikanske spretnosti. da se Evropec privadi temu načinu zavživanja jedi. In medtem, ko se uri v tej tehniki, občutno trpi razgovor. Tu poseže vmes s pravo angelsko potrpežljivostjo obrisan, najstarejša služkinja v hiši. Vredna je res vsega občudovanja ko nevtrudno pripoveduje o svoji domovini in mladih letih. Nepopisno je vztrajna in njeni beseda poživlja družbo. Pri tej priliki izve gost za marsikaksno podrobnost iz življenja japonskega ljudstva. In kar gosta skoro osupne, je. da živita gospodar in posel v naravnost _ . , . . . .,...! prijateljskem razmerju. Služkinje Tujec, ki stopi v japonsko hiiso.i . , . x , . , i e stanejo ponavadi do konca svoje- sezuje v predsobi čevlje in natakne sorije, slamnate sandale. Hišni gospodar ga nato vljudno prosi, naj CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane ammo $2— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City tanejo ponavadi ga življenja pri hiši. i Glavna jed je riž. k njemu ser-virajo zopet, ribe. posebnost obroka pa je jegulja, ki jo ponudijo na koncu. Potem pa nalijejo v skodelice čaja. da se posoda nekako u-mije in očisti, zakaj od riža se ne t me zavreči niti rižek. Evropec se najbolj čudi japonski navadi, ki naj izpriča, da mu ",e jed posebno teknila. Začne se ob-lizovanje in mlaskanje in čim glas nejše se razlaga, tembolj je dokaz gospodarju, da je povabljenec res imenitno pogostil. Japonci so v mlaskanju dosegljivi mojstri. Ko se seka. brizgne v rano vee strupa, kakor ie pri drugih kačah v navadi. V Indiji bi kobri 1 thko rekli tudi "smrt", ker umre tamkaj letn i i 20.000 ljudi za njenim pikom. Vzli. temu pa navezujejo domačini nanjo strašno praznovernost, name-stu. da bi jo z vsemi močmi preganjali in pobijali. Mnogi domačini celo krmijo te ostudne živali. Človek si težko predstavlja kaj strašne j šega od razjarjene kobre. Njene divje plamteče oči. na-breknjeni vrat. ostro sikanje, ki .;e sliši vč ".si 75 čevljev daleč, živo se bleščeče barve njene kože, vse to mora navd :ti človeka z razumnim strahom. In res nalikujejo nekatere risbe na kobrini glavi mrtvaški lo- Med vsem kačami je kobro najtežje ukrotiti. Njena divjost se celc po dolgoletnem ujetništvu prav nič ne zmanjša. K sreči njena strup- -na zoba nista posebno dolga, a kar zgrabita, ne spustita iziepa. Po prvem ugrizu pošast še nekajkrat za- 1 hlasta, da se zobje globlje zader- -jo. obenem pa vsakikrat brizgne v rano kapljico smrtonosneg i strupa. Kobrin strup takoj uniči živčni sistem žrtve in smrt nastopi v 5 minutah, najkasneje pa v 24 urah kjer je pač rana in kakor je gio-bek Kraljevska kobra ima majhno glavico v primeri s trupom. Koža je olivno zelene barve na hrbtu gostje namlaskajo in obližejo. jih Pa Podolg^m vleče temnozelena vodi gospodar v sosedni prostor. J ponska hiša je namreč tako urejena. da samo premakneš steno i z papirja, pa si tu ali onstran stene v večji ali manjši sobi. Tukaj že čakajo gejše v krasnih kimonah. Odkod so prišle? Gostitelj jih je n">jel v čajarnah. Prišle so z instrumenti, posedle po preprogah in začele zabavati goste. Začne se godba. Gejše niso. kakor često mislimo pri nas, dekleta veselja. Često se naj- proga. Ta kača je gotovo najinte-ligentnejša v vsej družini kobr. Za hrano ji večinoma služijo druge kače; živi v Indiji, na južnem Kitajskem in na Malajskem otočju. NEW YORK Gowanda. Karl Sternlsha Little Falls, Frank Maslc OHIO Baiberton, Jonn Balant. Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Xarlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math Slapnik. Euclid. F Bait Glrard. Anton Nagode Lorain. Lmuis Balant in J KU'nse Niles, Flank Kogovšek Warren. Mrs F Rac ha r Youngstown. Anton KikelJ. OREGON Oregon City. J Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge !■ rank JakSe Bessemer. Louis Hribar Braddoek. J A Germ. Broughton. Anton ipavec Claridge. V Jerin. Conemaugh. J. B^ezovec. V. Ro-vanšek. Uraiton Fr Machek Export, G. Pr^vič. Louis člč, A Skerlj. Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamtn Oreensburg. Frank Novak. Homer City ln okolico, Frank Fe-renchack Irwin, Mike Paushek ft DNI PR UP OCEANA Nilkri J4a in najbolj u)oct9vtni« na tjromnlh •irnl«lh: 1LE I>E FRANCE f. br.; 1. mar 11 P. M.i -1 P. M.» | PARIS 21. ftbruarja; 21. mart-a i (iitimcl VukA J» » p<>««-bn> laUai a vmiii; m , I .at ud-baoati -- F In iSavn* fraatt)f»» kuttlDjA !ir»t«o Disk* c«' ^ Vfrtiajt* k*ter«(»koi , ^ FRENCH LINE Y^H^C ®TATe »TKta* I >1 III lllW I ' MM VOt* K s Y Kako sc potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je nanruj.n p<;to/«U v Jupan- kraj. je putr*bno, da > po- . učen o potnih listih, prtlja&l h drugih stvareh, Valed nase dolgoletne izkušnje Vam m) camorenio dati najboljša puiasnila ia priporočamo »fdns ie prvovtatue b»-*o-{larDike. DRUŠTVA] KI NAMERAVATE PRIREDITI 3 m VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila aamo vaae članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, kat_reca prejemate, j« razvidr.o, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte teraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem alede-čih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana. A- Hochevar Sao Francisco, Jacob Latiahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Culi«, John Germ, Frank Jane&h. A. Saltid. Sahda, Louis CosteUo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis. Lovls Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago. Joseph Bllah, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Bpillar. Cicero. J. Fabian, joliet, A. Anzelc, Mary Bambici', J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Aogustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek la Joefce Zelfpc, Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetas. Krayn. Ant. Tauteij. Luzerne. Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meaaow Lands. J. Koprivšek. Midway. John 2ust. Moon Run. Fr. Podmllšet Pittsburgh. Z Jakshe, Vine. Arh in U. Jakoblch. J. Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd»rc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. ln okoli'*), J. Skerlj Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovan Wlllock. J. Peterne'. Todl nedriavljani um«??}« potovati v stari kril oMst, toda tirrskrhcti si morajn dovoljenje «a rto^.iiev i Return Permit) lz Waah-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemofoče priti naxaj tndi v teku 8. meseni in !*ii ae ne pošiljajo več v start šene in neporočeni otroci Izpod „ . „ . . w j 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni Rock Springs, Louis i-JCber. ! ' ___ _ . . . *lo prve polovice kvot«. Do dre*« Diamond vlile, F. Lumbert. . , .. , . polovice pa s c opnriienl lene ' in neporočeni otroci Izpod ti. leta • onih nedrzavljanov, ki so kili po- stavno pripuščenl v U* dežcH za tui-obračajte mm Vsak zastopnik izda potrdilo ra