Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
♦ ♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦
I DELAVEC
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3 VI.
Letnik 1.
Maribor, dne 2. decembra 1918.
Štev. 8.
Naš položaj.
Če hočemo hiti odkriti, moramo reči, da vlada še precej nejasnosti “lede naše bodočnosti. Vemo sicer, da je Narodno vječ poslalo v Bel-grad 28 mož. ki naj s srbsko vlado vsr pripravijo za konstituanto in ta naj bi potem odločila med republiko ali kraljev no na najširši demokratski podlagi. — Tedaj pa hi bilo mogoče dvojno:	1.	ako	se	večina,	recimo	dvotretjinska
večina izreče za demokratsko kraljevino, potem bi bila stvar urejena in Jugoslavija bi ostala gotovo enotna in pod okriljem Srbije. Brez dvoma bi potem dobili od antante pri mirovnih pogajanjih politično podporo, zlasti proti Italiji, in razventega gospodarsko podporo, ki je bomo krvavo potrebni.
Zdaj pa vzemimo 2. slučaj, to je, da se večina izreče proti kraljevni, torej za republiko. V tem slučaju pa bi Srbija, ako bi bil ta predlog — kar je gotovo — proti njeni volji, tedaj bi Srbija najbrž rekla; dobro, mi smo lahko tudi sami. Dobili bomo itak Makedonijo nazaj in vrh tega nam bo antanta še priznala vse srbsko ozemlje: Bosno in Hercegovino, Bačko, Banat, tort j bomo dosti jaka in zalovoljna država, vi Slovenci in Hivati pa si pomagajte, kakor veste in znate. In verjetno je, kar se je že v časopisih omenjalo, da nas bo antanta kot nezadovoljneže in nehvaležncže iztočila kaki drugi velesili, najbrž Italiji, ki bi imela protektorat nad nami. Seveda bi bili Italjani tega zelo v seli. Saj vidimo, kako segajo po naši zemlji In antanta bo morala vendar tudi Italiji kot zaveznici napraviti kako uslugo in glej tu bi bila najlepša prilika, češ Slovenci in Hrvati kot majhna državica potrebuje nekega protektorja, ki jim bo malo 'pomagal.
Mislimo si lahko, kako nam bi Italjani pomagali. Saj nam že sedaj tako prokleto hitijo pomagati, ko nam kradejo vse, kar se da, ko nas zapirajo proti vsaki pravici, celo proti volji antante.
Kaj torej spoznamo? V prvem slučaju bi imeli pričakovati mogočno, enotno in edinstveno demokratsko kra jevino, v drugem slučaju pa eventualno slabotno republikansko državico pod protektoratom kake velesile. Ni moj namen, da propagiram za kraljevino, tudi za republiko ne mislim agitirati, dasi bi rad Dandanes namreč ne gre za to, ali hočemo to ali ono, nego nam se bo kratkomalo reklo: ali eno ali drugo, odločite se!
Aii se bGITlO torej odločili za slabotno republiko brez prave gospodarske sile, državo, ki bi bila sicer republikanska, a sicer nesamostojna, pod neko patronanco. katero bi naš protektor — Italija gotovo zlorabljal. Kako se najbiž Italjani
veselijo, ko vidijo našo neodločnost, in Nemci na drugi strani ravnotako; zato bi skoro radi z Italjani pili bratovščino, čes, dajva ga, kratkovidnega Jugoslovana, zato jih kličejo tudi sem v daribor —: seveda zastonj, če smo pametni, dokler ne bi bilo prepozno.
Iz vsega tega sledi, da moramo vzeti tisto •mr bo boljše in to je, čisto nepristransko presojeno, enotna, nedeljena, najsi bo tudi demokratska jugoslovanska kraljevina. Tudi za najhujšega republikanca je potreben tak kompromis, ako je v duši zaveden Jugoslovan, ne pa inter-nacijonalen republikanec, ki mu je več do republike, kakor do svojega naroda in to samo radi svojih principov. Jaz sem prepričan, da bi nemški socijalni demokrat, ako bi bil Jugoslovan, gotovo tako sodil, ker doslej je pri nemški socijalni demokraciji še vedno nacijonalnost zmagala nad inlernacijonalnostjo.
To je sicer proti njihovi teoriji, a v praksi je vedno tako bilo in to je dokaz, da je živ naroden jezik še vedno močnejši, kakor teorija na papirju. In ako bi nemški socijalist vedel, da mu gre zato, da reši svojo t, j. nemško narodno državo, bi eotovo napravil kompromis tudi med republiko in demokratsko monarhijo. Saj pa ne govorim samo našim jugoslovanskim soc. demokratom, temveč delavcem sploh, brez razlike strank, in verjamejo mi naj, da je neobhodno potrebno tako misliti in da bodo vsi naši kandidati za konstituanto vseh strank morali tako soditi in temu primerno delati, ako ne bodo hoteli. da bi jih nekoč preklinjali.
naj snujejo na strankarsko nevtralnem temelju.
Vsem, ki hočejo na tem temelju organizirati naš proletarijat, je naš list na razpolago, njim hočemo po svojih skromnih močeh pomagati. Nimamo namena delati niti odkrite niti ne prikrite strankarske propagande, truditi se hočemo, biti objektivni napram vsem političnim strankam.
Jeli pa načelo izvenstrankarstva stanovskih organizacij možno in praktično? Da se nam ne vidi to načelo samoposebi umevno, da pomeni skoro nek r.ovum v naši politiki, je značilno za abnormalne politične razmere, za idejno zmedenost politike v polupretekli dobi.
Nadalje prihodnjič.
Ntšemu razumništvu?
Da mine vsaka nezaupljivost glede namenov našega lit ta, podajemo sledeče pojasnilo: Kaj nas je napotilo k izdajanju lista? Zgolj skrb za dobrobit malega obrtnika, in zavest, da sedanji naš n rodnopolitični položaj zahteva brez odloga, da našega proletarca, telesno ali duševno roboto-jočega, organiziramo v narodnih organizacijah, in da mora biti v to svrho dobrodošla pomoč naj pride od katere koli strani, le da pomaga graditi, ne razdirati.
Zastopstvo stanovskih interesov, narodna in politična vzgoja delavstva je v prvi vrsti zadeva političnih strank iu stanovskih oziroma političnih organizacij Nujnejša od politično-strank ir.-ke "organizacije se nam zdi stanovska organizacija •delavstva tako z narodnega kot z delavskega stališča.
Baš tu pa se najdejo lahko vsi nhrodni delavci brez razlike strank k skupnemu delu, zakaj to bodi naše načelo: stanovske organizlje delavstva in malega človeka nasploh se
Političen pregled.
Angleški oficirji na Dunaju. (Dunaj,
23. nov.) Dne 22. novembra zvečer se je z dunajskega južnega kolodvora odpeljal poseben vlak z angleškimi oficiji, civilisti in francoskimi vojaki proti Trstu. Na kolodvoru jih je pozdravil dunajski vojaški poverjenik SHS Stefanovič v spremstvu profesorja dr. Breznika in nadp. Kngeiharta kot osloboditelje tlačenih narodov in jim je želel polno sreče na potu v bratsko zmagoslavno domovino. Dunajski južni kolodvor pač še ni videl takega prizora:	angleške in
francoske uniforme, odposlanstvo in kolodvorski oficirji SHS s trobojnicami. V žitvahnem razgovoru so stale te pestre gruče pred vlakom, navdušenje in veselje, se je bralo na vsakem licu. Angleški poveljnik Mister Brown se je v prisrčnih besedah zahvalil za prijazen pozdrav in nazdravil na slobodo velike Jugoslavije. Kot častno spremstvo je bil prideljen angleškim oficirjem od našega vo jaškega poverjenika stotnik fosip Novosad.
Avstro-ogrski vjetniki v Italiji. Lugano, 27. novembra.) Število vseh vjetnikov bivše avstro-ogrske armade, ki se nahajajo v Italiji, se ceni na 700.000 mož
Meje države SHS. Proglas, ki so ga izdali Srbi na naiod v Subotici, naglasa, da sega država SHS od Soče do Vardarja, od Subotice do Prizrena, od Temešvara do Trsta,
Jugoslovanski škofje so sklenili na svojem sestanku v Zagrebu dne 27. nov. slovansko bogoslužje.
Slovenskim visokošolcem se omogoči vsled posredovanja študij na zagrebški univerzi. Predavanja se začno 8. januarja.
Zagreb, 30. nov. Bosansko hercegovski sabor se je izrekel za Srbijo in kralja Petra. (Opomba ured.: Po vsem tem je pričakovati, da se bode Dalmacija in da se bomo tudi mi s Hrvati vred pridružili, da ustanovimo enotno jugoslovansko državo.)
Nemčija v razsulu. Na skupščni badenske deželne uprave so sklenili, da se Badenska loči od Berolina. Tudi bavarska vlada je odklonila vsako občevanje z berolinsko vlado. Izvzemši Prusov vse nemško časopisje kliče:	Proč od
Berolina!
/
Maribor, dne 2. decembra 1918.
Mariborski delavec.
Štev. 8
Belgrad, 29. nov. Danes ob 10. uri dopoldne se je vršil v Belgradu v mestni posVe~ tovalnici prvi razgovor med delegati Narodnega veča in srbskim regentom Aleksandrom.
Italijanska nasilstva na jugoslovanski zemlji Laška vlada je prepovedala vse slovenske napise. Vojaki hodijo okrog iti mažejo slovenski napise Ker se jim ni posrečilo z lepa, dohiti naših ljudi za se, začeli so s silo. Zapirajo naše zavedne može in jih tirajo v Italijo.
Gospodarska meja na Štajerskem.
Maribor, 30. nov. Pri pogajanjih med zastopniki-Nemcev in generalom Maistrom so sklenil da bo naša gospodarska črta sačasno med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo čita Dravograd, Maren-berg, Lučane in Spielfeld. V Radgono pošljemo le našo posadko, ki bo nadzorovala izvoz živil iž slovenskih krajev v nemške.
Sprejet protislovanski zakon. Dunaj, 28, 'imv. Narodna skuščina Nemške Avstrije je sprejela včeraj lez Kemetier o pravicah državljanov, ki odreka vsem nenemškim prebivalcem volilno pravico. Sklenjeni zakon je vzbudil v celi javnosti težke pomisleke radi konsekvenc, ker bodo slovanske države, l odisi Češka ali pa Jugoslavija, v odgovor sklenile enake zakone proti Nemcem. Sprejetje tega zakona je bilo popolnoma slučajno. Od socijalnih demokratov je bilo navzočih le par zastopnikov, nemški nacijonalei pa so glasovali za zakon, ne da bi pri tem kaj mislili; tako se je posrečilo nemškim radikalcem spraviti ta zakon do veljave Namerava se z novelo spremeniti že sprejeti zakon.
Mariborske novice.
Obratno nadzorstvo v Ljubljani prevzame od 1. decembra naprej ves železniški obrat na progah južne železnice do Spielfelda, Do tja bodo vozili jugoslovanski vlaki.
Občinstvo opozarjamo, da podpira trgovce in obrtnike, ki inserirajo v našem listu, ker mi sprejmemo inserate le od narodnih tvrdk.
Slovenski penzijonisti. Na pristojne oblasti stavimo vprašanje, ali bi se nebi slov liski penzijonisti pozvali, da prežamejo začasno službo, dokler se razmere ne urediji. Če so marsikateri penzijonisti med vojsko pomagali stari korumpirani Avstriji s službovanjem, zakaj ne bi sedaj mladi Jugoslaviji.
Slovenska gimnazija v Mariboru. S J. dec t. 1. se je izvršila ločitev nemških in slovenskih razredov. Odslej se bode v vseh predmetih poučevalo v slovenskem jeziku, v višjih razredih se bode poučevala tudi srbohrvaščina. Nemške paralelke ostanejo kakor so bile, samo slovenščina postane obligaten predmet. Radi pomanjkanja šolskih sob se preselijo nemški razredi v stari muzej, Elizabetna c. 16. — Objednem s temi spremembami se je ustanovil tudi 1. razred slovenske realke, ker se je oglasilo zadosti učencev. — Torej zelo lep napredek! Celotna gimnazija in 1. razred realke ostane pod vodstvom dosedan-j ega ravnatelja. Višji nadzornik je postal dr. Poljanec.
Dvojna mera. Poroča se nam: Imela sem ptilijco opazovati, da dobijo v pekarnah gotovi v mariborski mogotci drugačne hlebčke Čeravno nisem imela prilike pokusiti, kakšne kokovosti je te druge vrste kruh, vendar si mislim, da peki tej gospodi ne dajo slabejšega ampak boljšega. — V Mariboru bo tieba železne metle, da se odpravijo te krivice. Nemške socialdemokrate pa vpozarjamo na to ijubeze i, ki jo kažejo maribor. ki mogotci nun delavcem.
Delavci, širiti naš list! Zahtevajte ga povsod! Naznanite nam vaše želj« in zahteve!
Promet na železnici je zopet normalen, kljub temu, da še nekateri od nemškega socijal-demokratiega vodstva zapeljani železničarji in delavci 'strajkajo Danes Vj-uraj so stali v Studencih na. vseh. uj;o?.h, ki peljejo k delavnici, gg. vpditelji mariborske liemčurske soc.-demokracije in so odvračali može, ki so hoteli iti v delavnico od ckela Opozarjamo 'tlezničarje na oglas Narodne vlade. Bodite pamet i, ne dajte se hujshati; sicer boste posledice neprijetno občutili.
Železničarsko konzumno društvo je v ! soboto razdelilo brezplačno svojim strajkujočirii ne.niškim pristašem živež, za približni' 500 k. (sto je hotelo tud včeraj zjntraj storiti. Sled lega je naše vojaštvo zasedlo magacine, da zbrani to krivično razdeljevanje. Mi jugoslovanski železničarji zahtevamo, da se vodstvo trgovine izroči zanesljivim rokam.
Improvizacija.
Hrvatska pomoč v prehrani Slovenije.
Zagreb, 28 novembra 1918 Včeraj je izdala Narodna vlada SHS v Zagrebu na intervencijo tukajšnjega posredovalca za prehrano Slovenije g. Adolfa Ribnikarja dovoljenje za nakup in izvoz enega vlaka dopitanih svinj (okoli 90") iz Slavonije za slovensko ozemlje. Prašiče sme kupovali prehranjevalni urad Narodne vlado SHS v Ljubljani v sporazumu s prehranjevalnim uradom v Zagrebu po lastnih organih. Najvišje cent za nakup prašičev so uradno .določene maksimalne cene s katerimi so pokriti produkcijski stroški (8 do 9 kron za 1 kg žive teže). Ni pa izključeno, da se bodo prašiči dobili tudi cenejše, ker znaša ponekod tržna cena v S avoniji za cn kilogram žive teže celo le 4 krone'. Z <>zirom na velikanske prometne težkoče po hrvatskih železnicah, ki bi sicer onemogočale zv z-blaga in z ozirom na to, da jo pomanjkanje po žabe i v slovenskih kfAjih naravnost katastrof- lno, bo prehranjevalni urad v Ljubljani sam organiziral izvoz prašičev iz Slavonije in bo v to svrho poslal tja posebni živinski vlak z vsem potrebnim osobjem. Po mnenju poverjenika za p elvano g. Edo Markoviča, ki je Slovencem zelo naklonjen, naj bi bilo prvo ovoljenje izvoza prašičev za s okensko ozemlje le prva pomoč v skrajni sili. Pozneje, zlasti ko stopi v življenje nova organizacija za nakup živine pri Narodni vladi SHS v Zagrebu, je i pati na tako velik’dovoz pnži"ev, da bodo po re*-ščine slovenskega ljud tv i, v koliko se tiče potrebščine masti in slanine, krite v najboljši meri.
Mast in olje se še vedno d' bijo, lj ■ celo brez k, rte.
Razne novice.
Naslovi odpravljeni. Narod a vlada SHS v Ljubljani je odredila, da se odpravijo v i nazivi kakor visokorodje, blagorodje Ud. rabijo se samo nazivi: gospod, gospa, gospodična. Naslovi na oblastva: slavni, visoki so tudi odpravljeni.
Zadnja poročila.
Podgorica, 29. novembra. Velika narodna skupščina, ki se je dne 27. t. mi sestala pod predsedstvom Save Cerviča in tajništvom Vukotica je soglavno odstavila kralja Nikito in vso kraljevsko dinastijo Petrovič-Njegoš ter proklamira-la popolno ujedinjenje Črne gore s kraljevino Srbijo pod kraljem Petrom.
Zagreb, 29. novembra. Iz Belgrada poročajo, da je Nikola Pašic imenovan zopet za sibskega ministrskega predsednika in mu je poverjena n loga, sestaviti nov ministrski kabinet. Pašic bo sestavil novi kabinet iz vseh srbskih sirank. Prva naloga novega kabineta bo, da izvede dogovore z delegacijo S. H. S. Dogovori se bodo vršiti v mestni hiši v Belgradu. Predposvetovanja so se danes že vršila.
Raznašalca za naš iist iščemo. Oglasi se naj v trgovini g. Weixl na glavnem trgu.
Inserati za naš list se sprejemajo in plačujejo v trgovini g. Weixl na glavnem trg« st 22.
Hrvatska Matica izda letos v rednem izdanju sledeče 4 knjige: 1. Kemija živih biča (bitij); 2. Narodne pjesme knj. VI. 3. Car Emin: Pod sumnjom. 4. Čorovič: U celijamo Članarina je povišana in znaša za Slovence 8 K s poštnino in zavitjem vred. Naročila sprejema ustmeno in pismeno (po dopisnici) poverjenik za Maribor, prof. Iv. Favai, Bis-markekova ul. 17 Knjige izidejo začetkom 1919.
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami's pohištvom ali brez njega in kuhinjo iščeta z^i takoj zakonca brez otrok. Ponudbe na upravo
Močni čevlji
(Goisstrer) še zamenjajo za živež (moko, slanino). Cvetlična ulica 27, vrata št. 7.
Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije
Vilko Weixl
Maribor, glavni trg 22
priporoča v-akovrstne božične novoletne in druge razglednice, papir, božične okaske jaslice, knjige s povesti za mladino in odrasle, knjige z podo-banci, albume, igrače i. t. d.
Zaloga vsakovistnih oblek za moške in fante v veliki izbiri po zmerni ceni. l očno izdelovanje po meri	1
Ignac Božic, krojač, Togeltholfova cesta Sl. 34.
Slovenske gostilne v Mariboru:
Narodni dom
Meden in Goleč na Tegetthoffovi cesti, -ter
Rapoc na Tržaški cesti.
Špecerijska trgovina
Vilko Berdajs, grajski trg v gradu
priporoča dobro kislo zelje in repo, semena in drugo mešano blago.
Jože Ulaga, Tegetthoffova ulica,
priporoča blago na obleke z,i moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago ter kravate, koli rje in srajce!
Trgovina s papirjem
Ivanka Weixl, gospodska ulica 33
piiporoča božične in novoletne razglednice, papir in druge pisarniške ter šolske potrebščine-
Urar Franjo Bureš, Tegetthoffova cesta 39
prevzame vsa popravila.
Učenec ali učenka in prodajalka
se sprejme v trgovini s papirjem in galanterijo Vilko Weixl, glavni trg št. 22.
Štampilje
vsakovrstne po izredno nizkih cenah. Vilko Weixl, trgovina s papirjem, Maribor, glavni trg 22.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru.