a Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Tudi letos je Aeroklub "Milan Bonšep" pripravil na vzletišču v Zavrstniku pri Litiji srečanje letalcev in modelarjev z radijsko vodenimi modeli. Tako se vsako leto spomnimo našega vzornika, rojaka in izjemnega pilota Milana Borišpa in počastimo obletnico prvega velikega dosežka jugoslovanskega ter s tem slovenskega jadralnega letalstva na I. svetovnem prvenstvu v Qerebru na Švedskem 1950. Takrat sta Milan Borišekin Maks Arbajter zasedla 3. in 4. mesto in bila v skupnem seštevku ekipna svetovna prvaka, daleč pred vsemi ostalimi reprezentancami. LETALSKI PRAZNIK V ZAVRSTNIKU Letos je potepal v Gornji Radgoni jubilejni 40. mednarodni kmetijspo-živilspi sejem, pije bil odprt od 24. do 31. avgusta. Na sejmu se je predstavilo 1480 razstavljalcev iz 21 držav. SEJEMSKA DEJAVNOST BBS8F Toda letos je bilo še bolj svečano. Litijski aeroklub, ki nosi ime našega vzornika, je po 55 letih delovanja - in to kar uspešnega - v nedeljo, 08.09.2002, prvič v zgodovini kluba pripravil letalsko in modelarsko srečanje na vzletišču ZAVRSTNIK - LITIJA. Vzletišče ima od 24.05 2002 obratovalno dovoljenje. (Nadaljevanje na strani 10 povezovanje novih načinov poslovanja. Velika priložnost se kaže v različnih oblikah medpodjetnišpega povezovanja, kj temeljijo naspupnem interesu povezanih partnerjev. Le ti z medsebojnim prenosom znanj, izkušenj in poslovnih povezav, povečajo konkurenčno močna trgu, stopnje inovativnosti ter dodano vrednost, LOKALNEM par neposredno vpliva na rast in razvoj podjetij terna splošno gospo- NTVOJU MATIH PODJETIJ NA Tudi v Sloveniji je že oblikovano nekaj podjetniških povezav oziroma grozdov, v katera so vključena podjetja različnih velikosti in dejavnosti. Tovrstne aktivnosti povezovanja so se začele organizirano odvijati tudi v sektorju malega gospodarstva. V okviru projekta »Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji«, ki ga financira Ministrstvo za gospodarstvo, prek mreže lokalnih centrov pa ga izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG). f Nadaljevanje na strani JJ Med množico razstavljalcev sta se s svojim programom predstavila člana Območne obrtne zbornice Litija podjetnika »RAF« Rafko Voje s.p., Zgornji Hotič in KOTLARSTVO GODEC, Marko Godec s.p., Jevnica. RAF, Rafko Voje s.p., se je predstavil s programom mešalnih zajemalk za beton (evropski patent za princip mešanja), za katerega je dobil zlato medaljo radgonskega sejma, in planimo nagibno desko za traktor, za katero je prejel srebrno medaljo radgonskega sejma. Kotlarstvo Godec, Marko Godec s.p., se je predstavil s programom kotlov za destilacijo, dopolnjeno z elektronsko regulacijo, kotlov za predelavo mleka - sirni kotli, namiznih kotličkov in kotličkov za kuhanje hrane. Iz uredništva... V uredništvu tokrat skupaj z Vami, bralci in bralkami, občani in občankami, nestrpno čakamo pravih volilnih nagovorov. Na drugi strani se že odkrivajo nova imena, ki se podajajo v politiko. V aktualnem članku Kako bomo volili pa je gotovo koristna informacija in razlaga preferenčnih glasov. Namignili ste nam, da Vam je všeč »ezoterični« kotiček, zato na strani 4 nadaljujemo s temo o škodljivih sevanjih. V ospredje smo postavili prispevek o bodočem gerontološkem centru, ki naj bi celovito oskrboval naše starostnike. Jasno je, da je nujno potreben, kje in kako bi deloval, pa je predmet mnogih bodočih analiz, kot je zapisal avtor prispevka. Naše strani so obeležili tudi različni krajevni prazniki in pestro športno dogajanje, polno informacij pa prinašajo še razpisi in seveda oglasi, brez »katerih nam živeti ni«. Andreja ŠTUHEC V osmih dneh je sejem obiskalo 145.000 obiskovalcev, kar je bilo nad pričakovanji. Zadovoljna sta bila tudi naša razstavljalca, kajti njuna lepo urejena razstavna prostora sta bila dobro obiskana. Rosana ŠKULJ Utrinek iz Zaijavelih trobent ZGODILA SE JE S M B E RIA Tradicionalno druženje glasbenikov različnih generacij, ki je bilo tudi 14. septembra letos na ulici pred dnevnim barom Lap, je po moji oceni bolj kot kadarkoli prej doseglo svoj namen. Prav je, da cilj takšnih srečanj ni le nostalgična retrospektiva litijskega rocka, saj da takšnim prireditvam veliko širšo dimenzijo in težo tako sodelovanje že uveljavljenih glasbenikov izven okvirov naše občine (letos Mef), kot tudi predstavitev bolj ali manj znanih aktualnih lokalnih rock skupin. Prav tako pa je nastop na Zarjavelih trobentah tudi priložnost in odskočna deska za nove, še neznane skupine. Letos prav gotovo ne moremo zaobiti dejstva, da so Mihael Molka, Čarman Jr., Dejan Baš in Iztok Kirm fantje, ki so se na koncertnem večeru predstavili pod imenom Syberia, svojo priložnost z impresivnim nastopom v polni meri izkoristili. ( Nadaljevanje na strani 7) Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA 2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net Leta minevajo, tapo mladim pot starejšim - le s to razlipo, da so prvi v ustvarjalnem obdobju, drugi v zasluženem popoju s sadovi minulega dela. GERONTOLOŠKI CENTER ZA DOBRO IN VARNO STAROST Raznoliki so naši spomini - včasih obdani z radostjo, drugič z nostalgijo. Obstaja pa skrb, kako ohraniti zdravje in varno zavetje posameznika v družbi. Kako resničen je pregovor, ki pravi: “Kar si v mladosti sejal, to boš v starosti žel. ” Da bi bila ta žetev za vse generacije, ld se upokojujejo, obilna in kvalitetna, moramo tudi v naši občini poskrbeti za gradnjo novega specializiranega doma za starejše ljudi, imenovanega gerontološki center. Takega doma v Litiji še nimamo. Potrebe so resnično velike. Starostna doba ljudi se podaljšuje zaradi boljših življenskih pogojev in kvalitetnejše zdravstvene oskrbe. Gez 2 leti se bo potreba po specializiranem domu še povečala, saj v naši občini živi kar 2474 ljudi, starejših od 65 let. Hkrati pa ta podatek jasno in nedvoumno opozarja, da moramo zastaviti gradnjo in doseči raven sosednjih razvitejših občin. (-------------------------—\ [ Nadaljevanje na strani 4 J RKS - Območno združenje Rdečega križa Litija obvešča vse občane, da bo potekala KRVODAJALSKA AKCIJA v občini Litija v mesecu oktobru 2002 in sicer: v torek - 01.10.2002 od 7.00 do 15.00 ure in v sredo - 02.10.2002 od 7.00 do 15.00 ure v prostorih Zdravstvenega doma Litija. Vljudno vabljeni! OZ RK Litija LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS v Šmartnem Z novo nastalo situacijo delitve občine Litija, v še eno novo nastalo občino Šmartno, se je tudi na novo ustanovila politična stranka LDS v Šmartnem. LDS stranka v Šmartnem želi delovati strpno, konstruktivno, z naprednimi mislimi in dejanji. Zavzema se za razvoj kraja in podeželja v katerem živimo in delujemo. Zavedamo se moralnih in duševnih obvez, kakor tudi vrednot človeka vrednega življenja. Vabimo vas, še posebej mlade, ki ste takšnih in podobnih misli, ki želite biti konstruktivni, ustvarjalni, liberalni, da se nam pridružite. Sedež stranke LDS v tem mandatu je na sedežu podjetja KOVIKOR, Dvor 19,1275 Šmartno pri Litiji, e-pošta: kovikor@siol.net, fax: 01-89-87-324. Trenutno zastopamo LDS: predsednik: Martin Knez, podpredsednica: Karmen Grom, sekretar: Lovro Peterlin. Martin KNEZ Projekt obvoznica Šmartno gre naprej SLS. Slovenska ljudska stranko x, v v v i i i ■ i- Mnogi so se ze spraševali, kako kaj napreduje projekt obvoznice Šmartno. Da se končno nekaj vendarle premika, priča tudi dejstvo, da se v državnem proračunu vendarle namenjajo za ta projekt določena sredstva in sicer prav na pobudo poslanca SLS — Francija Rokavca. Izvajalec oz. realizator tega projekta je Ministrstvo za promet, Družba za državne ceste, ki je z javnim razpisom izbralo podjetje ACER d.o.o., da izvrši študijo različnih možnosti izvedbe obvoznice. Na podlagi tega je bilo pripravljeno gradivo s katerim seje na svoji seji seznanil tudi svet krajevne skupnosti Šmartno. Svet KS Šmartno je po tehtni razpravi vseh prisotnih podal predloge in pobude na predlagano gradivo. Tako je predlagal, da naj se kot prvo upošteva možnost, ki predvideva potek obvoznice po trasi, ki jo predvideva že ureditveni načrt Šmartna s priključkom na obstoječo caesto pod »Krznarjem«. Obenem je predlagal, da se predvidi možnost za priključitev lokalnega prometa (Valvazorjeva, Cerkovnik, Pungrt) ter ureditev povezave na obvoznico iz smeri Zavrstnika. Kot druga možnost pa je bila izpostavljena možnost poteka obvoznice povsem okrog Šmartna (od Jezov proti Šmartnem, naprej nad mesarijo in tovarno IUV); na katero pa so bile podane iste pripombe kot na prvo ter dodatna pripomba za priključno cesto iz smeri Črnega potoka (Vintarjevca). Vendar se pri tej zadnji možnosti rešuje le tranzitni promet in ne tudi lokalni promet. Omenjene pobude in pripombe bodo posredovane na izvajalca t.j. podjetje ACERd.o.o., ki bo pripravilo končno študijo, katera bo v nadaljevanju osnova za pripravo idejnega projekta s katerim pa se bo srečala že nova občinska ekipa. Po planu DDC-ja naj bi bilo to že v prihodnjem letu. Rajko MESERKO Spoštovana državljanka, spoštovani državljan! Naše življenje je odvisno od neštetih okoliščin, ki nas oblikujejo in vplivajo na naš razvoj. Pri vsem tem pa je neizmerno pomembno, da ohranimo svoje bistvo, svoje srce in dušo in tako izstopimo iz sive množice. Zavedati se moramo, da so naša življenja in prihodnost v naših rokah in da moramo narediti najboljše po svojih močeh, da bomo živeli nadvse lepo in ponosno. Obljubljam vam, da bom kot predsednik države Slovenijo vodil iskreno in jo predstavljal kot državo delovnih in ponosnih ljudi. Seveda pa potrebujem vašo podporo, saj lahko le s skupnimi močmi dosežemo najvišje cilje. Pridružite se mi pri doseganju najboljšega za Slovenijo in Slovence. Za vašo podporo in razumevanje se vam iskreno zahvaljujem. Dr. France Arhar NAVODILO ZA ODDAJO PODPISA: na priložen obrazec ali na obrazec, ki je na voljo na Upravni enoti na ustrezna mesta vpišite svoje podatke (brez podpisa), • če ste obrazec dvignili na upravni enoti, vpišite tudi ime kandidata - Dr. France Arhar, • pojdite na Upravno enoto ali njeno izpostavo, kjer imate stalno bivališče in poiščite okence za zbiranje podpisov. Ne pozabite vzeti s seboj osebnega dokumenta (veljavna osebna izkaznica ali potni list ali vozniško dovoljenje), • pred uradnikom podpišite obrazec, • podpisani in potrjeni obrazec vložite v priloženo ovojnico, ga izročite predstavniku Odbora dr. Franceta Arharja ali pa ga s priporočeno pošto pošljite na naslov: Odbor dr. Franceta Arharja, Slovenska c. 54/IV, 1000 Ljubljana. Podpis je možno oddati samo na naveden način! Za vsa pojasnila se obrnite na telefonsko številko:. 01-230 63 00 ali elektronsko pošto: info@france-arhar.com V pričakovanju vašega podpisa, France DOBRAVEC, vodja Odbora dr.Franceta Arharja PREDVOLILNO OGLAŠEVANJE V ČASOPISU LITIJSKI OBČAN Predstavitev kandidatov ter njihovih političnih programov bo mogoča tudi v oktobrski (predvolilni) številki Litijskega občana (Zakon o volilni kampanji - u.L. RS št. 62/94 in 17/97) V oktobrski številki časopisa bomo politični propagandi skupno namenili največ 5 strani, ki se bodo jasno grafično ločevale od ostalih. Cena za cm2 je 110,00 SIT + DDV, oziroma je možen 10 % popust za zakup vsaj polovice strani ali 15% popust za zakup celotne strani. Korak naprej" za vse generacije Območna organizacija Litija bo še naprej delovala po programu Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Še posebej bomo pozorni na nove zamisli majskega kongresa v Postojni. L Med pomembnejše cilje dela v litijski občini štejemo vse tisto, kar bo uresničevalo hitrejši gospodarski razvoj občine. Med poglavitnimi so: - čimprejšnja konkretizacija dolgoročnega razvoja občine Litija, - nujna stabilizacija občinskega proračuna, ki mora zagotoviti realno gospodarjenje in takoj zaustaviti prekomerno vnaprejšnje zadolževanje, - sodelovanje pri novih investicijah v gospodarske naložbe, kjer občina lahko konkretno pomaga, - bolj pospešeno pridobivanje novih vlaganj v gospodarske naložbe tako iz privatnih kot državnih virov - smotrnejše gospodarjenje z občinskim premoženjem. 2. Na področju drugih dejavnosti bomo posebej podpirali: - premišljen program investicij v otroškem varstvu in šolstvu; pri čemer bomo upoštevali uravnoteženost investicij tako ekonomske moči občine kot tudi primerno krajevno razporeditev in obnovitev oz. adaptacija OS v Litiji (Enota s prilagojenim programom in zaščititi objekt proti potresom), - zagotoviti pogoje za vključitev otrok v predšolsko varstvo in doseči republiško povprečje, - tehtno premišljen cestni program, - vodovode naj postopoma prevzame v upravljanje KSP Litija, - urejanje odpadkov po sprejetem načrtu, - nadaljnji razvoj zdravstvene in lekarniške dejavnosti in podpirali njuno sedanjo organizacijo, s poudarkom na preventivni dejavnosti in razvoju patronažne službe, - sodelovali pri uresničevanju ideje za izgradnjo genterološkega centra v Litiji; pri čemer se zavzemamo za čimprejšnjo določitev lokacije in sprejem dolgoročnega programa, - vse oblike kulturne dejavnosti v občini. Sem štejemo tako amaterske kot profesionalne organizacije, - usposobiti in modernizirati kulturni center pri ZIK-u v Litiji kot osrednji kulturni prostor, - razmišljanja in načrte za večji razvoj turizma v občini. Na tem področju je veliko idej, ki bi jih bilo potrebno urediti po prioriteti, - pobude, ki bodo omogočale ljudem čimbolj urejeno in varno življenje s poudarkom na ureditvi mirujočega prometa in mestnih ulic (vodovod, čistilna naprava, kanalizacija) s celotno infrastrukturo. Ivan GODEC JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1800 OD 700 DO 1200 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki e LITOŽELEZNE PEČI 6% • VELUX od 5 do 15% • JELOVICA 6% • FASADA JUB 10% • VODOVODNE BATERIJE ARMAL IN LNITAS 5% • OSTALO BLAGO 4% - NAKUP NAD 5000 SIT UGODNO LAMINAT NA KLIP - HRAST^ BUKEV TALNE KERAMIČNE PLOŠČICE ODTOČNE CEVI STIGMA BARVE JUB, BELINKA SANITARNA KERAMIKA inker, strumica, dolomiti, roča GIPS PLOŠČE - KNAUF IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA V TREh dNEh VAM koMplETiRAMO CENTRALNO INSTALACIJO Po več kot pol stoletja bodo, na podlagi referendumskega izida v letošnjem aprilu in zakona o ustanovitvi občine Šmartno, izglasovanega v slovenskem parlamentu v juliju, v šmarski občini spet volitve: tokrat za svetnike in župana. Lokalne volitve bodo hkrati s predsedniškimi volitvami 10. novembra. Neodvisna lista občanov: »LISTA 2003« Občinski svet občine Litija je na svoji avgustovski seji določil, da bo občinski svet nove šmarske občine štel 16 svetnikov, občina pa bo razdeljena na tri volilne enote: vzhodna (po številu občanov največja) enota zajema kostrevniški, jablaniški, cerovški, gradiški in primskovški del (6 svetnikov), centralna enota zajema šmarski in ustjanski del (5 svetnikov), zahodna pa vintarjevški, Javorški, zavrstniški, štangarski in gozd-reški del (5 svetnikov). To slednje (tri volilne enote) je bila vsekakor modra poteza svetnikov, saj omogoča enakopravno vključitev okoliških vasi in trškega dela Šmartna v organsko celoto. Meje enot se kratko malo ujemajo z mejami krajevnih skupnosti; večja izjema je le Zavrstnik, ki je trenutno še v okviru KS Šmartno in bo verjetno kmalu (če se bodo - in verjetno se bodo - Zavrstničani tako odločili) samostojna KS v sklopu zahodne volilne enote. Litijska občina je že pred reformo lokalne samouprave in prvim ustanavljanjem novih občin leta 1994 izkazovala opazen zaostanek za ostalimi slovenskimi občinami, po osmih letih in dveh mandatnih obdobjih pa se je ta razkorak še povečal. Razlogi so verjetno in gotovo tudi objektivni, še najbolj pa subjektivni. Preveč je bilo neplodnega merjenja moči in premalo tvornega sodelovanja. V teh letih se je namreč pokazalo, da so se nove občine relativno hitro »ujele« in dobro delajo z vidnimi rezultati. Dovolj je, če pogledamo le nam najbližje in zato ustrezne za primerjavo. Izid referenduma je bil tokrat prepričljiv, saj se je kar 65 odstotkov volivcev odločilo za korenito spremembo. Močan pečat tako dobremu izidu so dali predvsem mladi, ki jim kratko malo ni več vseeno, kje bodo zaposleni in kje in kako bodo živeli. V tem so bili prepričljivi tudi okoličani Šmartna, ki so dosegali najvišje odstotke za ponujen preobrat, zato je tudi odločitev o treh volilnih enotah izrazita prilika zanje. Marsikaj je sporočila tudi kratka anketa, objavljena v občinskem glasilu. Njen rezime sporoča, da si občani nove občine želijo drugačnosti dela in predvsem novih, svežih moči. Prisotna je bila celo bojazen, da se stare manire ne bi spet ponovile. Predvsem to in zakon o lokalnih volitvah ter praksa, ki je uveljavljena tudi v vrsti drugih občin, so bili vzgibi za idejo, da se tudi v novi šmarski občini, ki bo zaorala v ledino, oblikuje lista neodvisnih kandidatov za svetnike kot predstavnike območij treh volilnih enot. Iz omenjenih treh volilnih enot smo se iskali in zbrali naslednji kandidati. Vzhodna enota: Ani Golob (Dvor), Damjan Golob (Mala Kostrevnica), Petra Kovačič (Primskovo), Agata Lambergar (Gradišče), Igor Možina (Velika Kostrevnica) in Ivana Poglajen (Cerovica). Centralna enota: Marjeta Kogovšek (Šmartno), Franci Rovšek (Šmartno), Anton R. Šinigoj (Ustje), Srečko Vavtar (Ustje) in Lea Pikovnik Zaman (Mala Kostrevnica). Zahodna enota: Tanja Grabnar (Volčja jama), Jani Hostnik (Brezje), Renata Resnik (Zavrstnik), Andrej Štritof (Črni Potok) in Leopold Ulčar (Gozd-Reka). Kriteriji, ki smo jim sledili, so bili: ali mladost ali izobraženost ali spoštovanost v svojih sredinah. Osrednje vodilo je tudi bilo, da sta enakovredno zastopana tako moška kot ženska populacija. Za tiste, ki morda vseh ne poznate, povejmo, da je naša povprečna starost okrog 35 let, da je naša povprečna izobrazba nekje med višjo (VI) in visoko (VII). Iskali smo torej ljudi, ki delajo na odgovornih nalogah. Devet nas je takšnih, ki smo (ali bili) zaposleni v Ljubljani: na ministrstvu, meštni upravi, bančništvu, šolstvu, industriji, prometu in inženiringu. Ostali delamo na odgovornih mestih v industriji, vzgoji, še študiramo ali smo samostojni obrtniki in kmetje v domačem kraju. Vse te izkušnje so porok za naše zavzeto delo v bodočem občinskem svetu ter v odborih in komisijah, ki jih bo imenoval občinski svet. volilna zakonodaja torej omogoča neodvisne liste Kandidatov, ki pa morajo svojo vlogo opreti na potrebno število zbranih podpisov v podporo kandidatom z liste oziroma listi kot celoti, torej »LISTI 2003«. Po normativih je za naš primer potrebno v vsaki volilni enoti zbrati 15 podpisov, skupno torej 45 podpisov. Za te podpise se bomo potrudili predvsem sami, se pa s to uvodno informacijo o listi obračamo tudi na Vas, spoštovani volivci, da nas tudi Vi podprete s svojimi podpisi, ki jih potrdite na izpostavi Upravne enote v Šmartnem na Krajevnem uradu ali na Upravni enoti v Litiji (v času uradnih ur: ponedeljek, sreda, petek). Tam dobite obrazec, ga vpričo uslužbenca izpolnite in podpišete (s seboj imejte osebni dokument) ter tako overjen dokument izročite enemu od navedenih kandidatov. Ta zadnja informacija bo koristna tudi za vse tiste, ki bi želeli dati podporo za kandidaturo za župana ali za predsednika države. Kratko malo za vse kandidate, ki bodo takšno Vašo podporo iskali. Ko bo mesec naokoli, se bomo bolj podrobno predstavili, mnogo bolj pomemben pa bo seveda program, ki ga bomo skupno izoblikovali in zagovarjali in je dejansko že v nastajanju. Predstavili ga bomo na načine, ki bodo takrat optimalni, predvsem pa najcenejši. Naših plakatov gotovo ne bo, ker pač nismo »organizacija z žiro računom«; končno je za to tudi škoda denarja. Se pa bomo odzvali v medijih, ki jih ta prostor premore, in na zborih krajanov, ko/če bomo tja povabljeni. Pomembnost in drugačnost te liste bo tudi v tem, da bomo volivce nagovarjali, naj v primeru odločitve za našo listo poleg liste obkrožijo tudi enega kandidata s te liste, ki mu dajejo prednostni (preferenčni! glas Menimo namreč, da moralo v bodočem svetu šmarske občine dobiti mesto tiste/i. ki med volivci uživalo naivečio podporo. Ani, Damjan, Petra, Agata, Igor, Ivana, Marjeta, Franci, Anton R., Srečko, Lea, Tanja, Jani, Renata, Andrej, Leopold. GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 umnomrmneue Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodna in montaža sekcuskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat Vsebino je potrebno oddati do 10. oktobra 2002. In bREZplAČNO doSTAViMO NA doM. www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si KAKO BOMO VOLILI! Desetega novembra bo javnost odločala o vplivnosti programov oseb, ki stojijo za njimi, tudi o nas. Volitve so se v bistvu začele že 4. septembra. Z omenjenim dnem so se začela vsa formalna opravila, ki so povezana z njimi. Priprava kandidacijskih list, prijavljanje kandidatov, zbiranje podpisov, predstavljanje programov in ljudi, ki jih zastopajo. Predsednika države volimo po večinskem volilnem sistemu. V kolikor v prvem krogu nobeden od kandidatov ne dobi zadostnega števila glasov (50% in en glas) se v drugem krogu pomerita kandidata, za katerega je v prvem krogu glasovalo največ volivcev. Enak sistem velja tudi za volitve županov. VOLITVE občinskih in mestnih svetnikov potekajo nekoliko drugače. V občinah, kjer imajo manj kot 3000 prebivalcev bodo volitve potekale po večinskem sistemu. Število svetnikov je določeno v občinskih statutih, je neparno in se giblje med 7 in 11 članov. Tudi v ostalih občinah, v katerih domuje več kot 3000 ljudi, je število svetnikov predpisano s statutom, člani občinskega sveta pa se volijo po proporcionalnem sistemu. PREFERENČNI GLAS Sedanji proporcionalni volilni sistem se razlikuje od prejšnega. Tako volivec lahko svoj glas nameni tudi posameznemu kandidatu, za katerega meni, da bo uspešno zastopal njegove interese. To je tako imenovani preferenčni glas. Vendar opozarjamo, da posamezniki lahko oddajo samo en preferenčni glas s tem, da obkrožijo zaporedno številko izbranega kandidata na posamezni listi. Glasovnice, kjer bodo volivci obkrožili eno listo, posamičnega kandidata pa izbrali na drugi listi bodo neveljavne (18.čl zakona o lokalnih volitvah. (Npr. obkrožili ste listo LDS, preferenčni glas pa ste dali kandidatu na listi DESUS) takšna glasovnica je neveljavna. Da bi bili preferenčni kandidati tudi izvoljeni, mora na posamezni listi od vseh veljavno oddanih glasov, najmanj 25% glasov pripadati posamezno izbranim kandidatom. Med posameznimi kandidati bodo izvoljeni tisti, ki bodo prejeli največje število preferenčnih glasov, v kolikor bo le to presegalo 10 odstotkov vseh glasov, ki jih bo dobila lista na kateri so zastopani. PREFERENČNI GLAS JE TEŽJI OD LISTE Mandati se najprej razdelijo med kandidate, ki so prejeli zadostno število preferenčnih glasov, pod pogoji kot smo jih opisali zgoraj. Na mesta, ki ostanejo še nezasedena, pa se razvrstijo ostali kandidati po vrstnem redu, kot so bili predstavljeni na posamezni listi. Vendar naj še enkrat poudarimo, da posamezni kandidati, ki niso presegli praga 10 % vseh zbranih glasov na listi, ne morejo biti imenovani na mesto svetnika, četudi je lista skupaj dobila več kot 25 odstotkov preferenčnih glasov. Ciril GOLOUH Kmetijsko gozdarska zadruga Litija TRGOVSKI CENTER KGZ Litija » mmsmmm AGROMARKET r ... ■ ■■ .! t:.j i-l-fttHTf r:: MVM- TAJFUN TROSILEC HLEV. GNOJA T6 - 36 179.255 SIT 694.430 SIT NA ZALOGI SEMENSKA PŠENICA -mm -mmm m mmu SEMENSKI JEČMEN = MO® NA ZALOGI RAZLIČNE VELIKOSTI PO UGODNIH CENAH Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure sobota: od 7. do 12. ure Telefon: (01) 8984 017 CENTER ZA RAZVOJ LITIJA POVEZOVANJE MALIH PODJETIJ NA LOKALNEM NIVOJU Nosilec inicialnega projekta je Center za razvoj Litija za območje občin Dol pri Ljubljani, Hrastnik, Litija, Moravče, Radeče, Trbovlje in Zagorje. V projekt pa se aktivno vključujejo tudi Območne obrtne zbornice in Gospodarska zbornica. Cilji projekta so naslednji: - identificirati mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike, ld so zainteresirani za medsebojno povezovanje in sodelovanje po sistemu grozdov, - identificirati že obstoječe povezave na lokalnem nivoju z vidika možnosti oblikovanja grozda, - na osnovi izraženih interesov oblikovati pilotne grozde in postaviti akcijski načrt za delovanje v prihodnosti. V mesecu juniju smo organizirali predstavitev projekta lokalnemu podpornemu okolju za območje sedmih občin. Vodstvo nacionalne institucije PCMG je podalo izhodišča k projektu, njihov zunanji svetovalec Davide Branco pa je predstavil izkušnje o povezovanju v Italiji. Predstavniki območnih obrtnih zbornic, občin, tehnološkega centra, podjetniki... so pozitivno razpravljali o smotrnosti povezovanja malega gospodarstva. Naslednja faza projekta je bila izvedba anketiranja zainteresiranih podjetij. Glede na poslana informacijska pisma s prijavnico za sodelovanje smo pričakovali večjo zainteresiranost podjetij. Bolj učinkovit način komuniciranja je bil osebni kontakt in posredovanje telefonskih ali osebnih informacij preko Območnih obrtnih zbornic. O povezovanju malih podjetij so govorili tudi na delavnici 24. septembra, ki je odprla vprašanja o prednostih povezovanja pri poslovanju. Več informacij v naslednji številki Litijskega občana. Saša GRADIŠEK Center za razvoj Litija vabi v torek, 1.oktobra 2002 ob 16 uri v sejno sobo Predilnice Litija na delavnico UVAJANJE ELEKTRONSKIH TRŽNIC V MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA, ki jo bosta vodila predstavnika Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo iz Ljubljane. Tematika: S Kaj elektronska tržnica v osnovi ponuja: kataloško prodajo, dinamično trgovanje in storitev oskrbovanja v verigi. 0 Prednosti trgovanja preko e-tržnice za mala in srednja podjetja: enostavnejši in cenejši prodor na nova tržišča, hitrejše pridobivanje novih kupcev in prodajalcev, večja razpoznavnost podjetja in cenejše oglaševanje podjetja Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, Tel.01-899-02-98, e-mail: Dcl@litiia.com Obvladovanje komunikacije s poslovnimi partnerji je pomemben element v poslovanju. O tem smo prepričani tudi na Centru za razvoj Litija, zato vas vabimo na dvodnevni seminar »USPEŠEN PRODAJNI POGOVOR« ki bo potekal v sejni sobi Predilnice Litija, v sredo 09.10 2002 in četrtek 10. 10. 2002 od 11.00 do 19. ure. Vodil ga bo gospod Marko Černetič iz podjetja Business success.ki ima na tem področju bogate izkušnje. Teme seminarja so: osnove komunikacije,oživljanje starih kupcev, suvereno dogovarjanje terminov za sestanke, odnos do kupca, reklamacija, obdelava prvega ugovora, konkurenca, razlogi za spremembo cene,kako uspešno zaključiti prodajni pogovor. Cena seminarja je 45.000 SIT z DDV, z vključitvijo v Vavčerski sistem svetovanja imate možnost 50% sofinanciranja. Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, Tel.01-899-02-98, e-mail: Dcl@litiia.com PROMOCIJA ZDRAVJA V LOKALNI SKUPNOSTI V sklopu priprave izvedbenega dela Lokalnega razvojnega programa občine Litija, je v četrtek 12.92002, Center za razvoj Litija organiziral okroglo mizo z naslovom Možnosti skladnega lokalnega razvoja z vključevanjem prevendvnih programov na področju zdravega načina življenja in odvisnosti. Mag. Tatjana Buzet! z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota je kot primer dobrejirakse predstavila pilotni projekt z naslovom Živimo zdravo, ki poteka v Pomurski regiji. Njegov namen je oceniti vplive na zdravje ljudi ter voditi skladnejšo razvojno politiko na področju zdravega načina življenja, v prvi fazi vlagati v zdrav način prehranjevanja in aktivnega gibanja. Okrogle mize so se udeležili predstavniki večine lokalnih institucij in društev, ki že izvajajo posamezne preventivne programe. Iz pogovora je bilo razvidno, da občani premalo ali celo niso seznanjeni z možnostmi vključevanja, zato smo se dogovorili, da se v krajši brošuri predstavijo vsi preventivni programi, ki se izvajajo v litijskih institucijah in društvih. Njihovo skupno sporočilo je bilo, da je potrebno osveščanje o zdravem načinu življenja sistematično širiti že v predšolskem obdobju in ga nadgrajevati vse do pozne starosti, zato si ta problematika vsekakor zasluži mesto med razvojnimi projekti Lokalnega razvojnega programa. Saša GRADIŠEK Podjetja, društva, sam. podjetniki in razne ustanove POZOR! izdelava ŠTAMPILJK vseh velikosti in oblik! v* Bi "| COL; Rok izdelave 2 do 3 dni! -► LASERSKO GRAVIRANJE na različne izdelke in na željo naročnika: relamni napisi, tablice, plastični ali leseni obeski za ključe, pisala, steklo (kozarci, pepelniki...), za športna društva različne plakete in kolajne z vašim logotipom ter še veliko drugih izdelkov. Vse informacije lahko dobite na tel. št.: 01/ 898-38-43,899-53-53 ali se oglasite v Tiskarni ACO v Litiji, Cesta Dušana Kvedra 39. M SEAT Leon. 250.000 SIT ugodneje. SEAT Toledo. 300.000 SIT ugodneje. Ponudba velja za omejeno količino vozil letnika 2002. Naj zmaga najboljši! SEAT Leon, dinamičen športnik, in SEAT Toledo, eleganten samozavestnež - 5ERT zmagujoča dvojica, ki zna prepričati. Tudi cenovno. Carcommerce Ljubljanska 16,1270 Litija Tel: (01) 898 04 40 Litija je prava mala zaspanca. To ni le moje mnenje. Takšen ali podoben zaključek sem slišala že iz ust mnogih, starejših, mlajših in celo tistih najmlajših. V MESTU SE NEKI DOGAJA Gremo donskej ven? Pa sej se nič ne dogaja. Toje odgovor številnih, ki si zabave zelo želijo in se prepogostokrat odločijo za posedanje/popivanje v gostinskih lokalih. Rje pa je prava, kvalitetna zabava? Kino, gledališče, koncert... ogromen strošek, ki si ga lahko privoščimo mogoče enkrat mesečno. Marsikdo je s tem zadovoljen. Mladinci pa potrebujemo večjo dozo zabave in to večkrat mesečno, večkrat tedensko, mogoče vsakodnevno... Ostanejo pa nam računalnik, televizija in gostilne. In odločimo se za gostilne, ker potrebujemo družbo vrstnikov, pogovor, stik in dotik., tega pa nam avdio-video-www naprave ne nudijo, tako kot nam gostilne ne nudijo kvalitetne zabave. Litija že vseh petdeset let nujno potrebuje mladinski center. Tega pa ni. Zakaj? Ker o ustanovitvi mladinskega centra odločajo starejši moški v kravatah, ki mladinskega centra ne rabijo. Mi mladi pa MC rabimo včeraj. Ker ga najbrž kmalu še ne bo, smo mladi sami našli alternativo. Mladi forum Litija in društvo mladih, klub Baza, sta najela bivšo slaščičarno (pri mostu). Prostore bomo z malo denarja, močno voljo in velikim navdušenjem opremili. In seveda se bomo zabavali, družili, pogovarjali, spoznavali... Prirejali bomo tematske zabave, igrali družabne igre, gledali filme, se ukvarjali s športom in šahom, jedli bomo bolgarsko hrano, predvajali diapozitive, poslušali cigansko glasbo... skratka vse kar si bomo želeli. Mladi smo polni raznovrstnih idej, osvobodili jih bomo in jih uresničili. Kaja MLAKAR-AGREŽ ES. V imenu vseh mladih, ji jim bodo novi prostori omogočili lepšo in bogatejšo mladost, se zahvaljujem Joži Ocepek za spodbudo, za pomoč in zato, ker je ena redkih, kj nosi kravato in vseeno razume nas mlade. SEJEM RABLJENIH UČBENIKOV V soboto 7.9.2002, seje v športni dvorani v Litiji odvijal sejem rabljenih učbenikov, ki so ga organizirale članice OOMLD Litija (mladi liberalni demokrati in demokratke)■ Glede na to, da so MLDjevke šele začele delovati in so se tokrat prvič podale v organizatorske vode, so bile s sejmom več kot zadovoljne. Bil je zelo obiskan. Prišlo je veliko tistih, ki so svoje učbenike prodajali in še več tistih, ki so jih kupovali. Lepo je bilo videti vesele obraze mladih, ki so odhajali z ‘novimi’ učbeniki. Veseli pa so bili tudi vsi, ki so s prodajo svojih učbenikov zaslužili kak tolar. Na koncu smo bili zadovoljni vsi. In ker so učbeniki aktualni po vsakem 1. septembru, vam MLD kliče se vidimo prihodnje leto. Vesna KAPLJA ELEKTRO 4 T< m tc »elektroinstalacije »elektromehanične storitve GSM: 041-901-972 Tel.: 01/8983-376 (TD J TONE TOMC s.p. Laze pri Gobniku 2a, 1274 Gabrovka (ED t Nadaljevanje s 1. strani GERONTOLOŠKI CENTER ZA DOBRO IN VARNO STAROST Zato je odločitev Občinskega sveta Občine Litija v mesecu juliju 2002, da odkupi zemljišče ob Ljubljanski cesti v Litiji kat prvi korak na dolgi poti gradnje gerontološkega centra. Kar nekaj časa bo potrebno nameniti analizi in različnim variantam idejnih projektov, ki bodo najbolj odgovarjali našim potrebam. Za boljšo predstavo navajam nekatere dejavnosti, ki jih bo izvajal novgerontološki center: - institucionalno domsko varstvo relativno zdravih starejših ljudi (ccačOmest), - dnevno bivanje (varstvo in pomoč preko dneva), - različne dejavnosti in službe, ki bi bile oiganizirane v centru za celotno območje občine, - prehrano in dietno prehrano za širše območje Litije (tudi z dostavo na dom), - zdravstveno in socialno oskrbo na domu, - službo za pomoč na domu (za približno 50 oseb), - razvedrilne dejavnosti, - odkup ali najem varovanih stano-vanj v velikosti 25 do 48 m2 (z uporabo servisnih uslug). Pri razvijanju vseh teh dejavnosti pa je težnja, da starejši človekostane čim dalj časa doma v svojem družinskem okolj u, da ohrani svojo neodvisnost, vitalnost in aktivnost Kako zagotoviti potreben denar za gradnjo gerontološkeka centra? To vprašanje nima enoznačnega odgovora. Več virov bo potrebno zagotoviti in s tem je povezanih več lastnikov. Osnovni lastnik bo verjetno Občina Litija. Kakorkoli razmišljam, zaključek je jasen: pot bo dolga in naporna. Potrebovali bomo ogromno dobre volje, vztrajnosti in enotnosti vseh sodelujočih, zlasti še novo izvoljenih občinskih svetnikov, župana in strokovnih institucij. Za zaključek naj le dodam svojo izkušnjo: če bomo zastavili skupne napore tako, kot smo jih pri gradnji gimnazije v Litiji, potem lahko upamo na uspeh. Jože GROŠELJ, predsednik ZDU Litija “NAŠA KULTURA” Litija gradi obrtno cono ob Ponoviški cesti! Po dolgih letih so se uresničile zamisli o obrtni coni ob Ponoviški cesti. Zrasel je že prvi objekt, vendar pa ne daje nikakršnega videza, da bi se v njem opravljala obrtna dejavnost. Presodite sami ali se bo v objektu odvijala obrtna dejavnost ali bo hlev? Litija gradi mrliško vežico Po 100 letih bo končno Litija dobila novo mrliško vežico. Ni naključje, da se prav letos gradi, saj so pred vrati volitve za župana in v občinski svet. Toda zanimivo bi bilo vedeti kolik0 projektov je bilo poslanih na javni natečaj za izvedbo prepotrebnega objekta in kolik° se je na javni razpis prijavilo izvajalcev? Litija letos praznuje svojega Abrahama. Človek bi pričakoval, da bi vsaj za ta jubilejni dogodek mesto za malenkost spremenilo svojo podobo. Hiša sredi starega mestnega jedra, v kateri so še stanovalci se razkazuje z vsemi svojimi čari revščine. Ali odgovorni ljudje to sploh vidijo, to je veliko vprašanje? Tekst in foto: Ciril GOLOUH ODKRIVANJE ŠKODLJIVIH SEVANJ V avgustovski številki Litijskega občana smo se seznanili s problematiko škodljivih sevanj. Dejstvo je, da je ta sevanja zelo težko meriti z eksaktnimi metodami, saj so mnogo šibkejša od zemeljskega magnetnega polj a, ki »jih pokrije«. Uradna znanost se z geopatogenimi sevanji kljub temu, da je že laiku jasno, da »nekaj na tem je«, v glavnem ne ukvarja, zato je raziskovanje in odpravljanje teh sevanj prepuščeno v glavnem iznajdljivosti entuziastov. Med njimi pa se žal najdejo tudi takšni, ki bodisi zaradi neznanja, bodisi zaradi želje po lahkem zaslužku izrabljajo lahkovernost ljudi, ki se nanje obrnejo v želji po zdravem bivalnem okolju. Zanimivo je tudi dejstvo, da ljudje od radiestezistov, zlasti tistih, katerim je radiestezija postranska dejavnost, v glavnem sploh ne pričakujejo etike, oziroma tega, da jim bodo nekaj naredili za majhen denar, ali celo brezplačno. Obratno! Cim se pojavi kdo, ki za svoje delo ne zahteva velikega plačila, ga začnejo gledati sumnjičavo in imajo pomisleke o njegovi strokovnosti. Pa vendarle tudi takšni radiestezisti niso tako redki. Ezoterična etika namreč veleva, da naj zdravilec, ki ima dmgvir zaslužka, zdravi brezplačno!!! Da pa ne bi bili odvisni le od radiestezijskega odkrivanja škodljivih točk v bivalnem okolju, pa si tokrat oglejmo, kako lahko na podlagi reakcij fizičnega telesa in z opazovanjem živali, rasdin itd. ugotovimo, kako zdrav je prostor kjerspimo oziroma preživimo večji del dneva. V raziskavah škodljivih sevanj v Evropi prednjačijo Francozi. Ti so ugotovili, da poleg tega, da se človek, ki dlje časa spi na mestu takšnih ali drugačnih škodljivih sevanj, zbuja utrujen, če pa je izpostavljenost sevanjem večletna, lahko celo zboli za rakom. Raziskovali so celo odziv posameznih organov na škodljiva sevanja, ld je takle: - Ledvica: Delujejo intenzivneje. Tisti, ki imajo ležišče nad podzemno vodo, ponoči pogosteje vstajajo, ker morajo izprazniti mehur. Razlog močenja postelje pri majhnih otrocih je pogosto vpliv škodlj ivega sevanja v predelu trebuha. - Črevo: Odzove se tako, da imamo v spodnjem delu trebuha večkrat občutek napetosti, pogostejši so tudi vetrovi. - Jetra in vranica sčasoma oslabijo. Da se izpostavljenost škodljivim sevanjem odraža na jetrih, so vedeli npr. tudi keltski druidi, ki so se o tem ali je nek prostor res dovolj »čist« in primeren za svetišče prepričali tako, da so preiskali jetra živali, ki je pred tem leto dni živela na tem prostoru. - Živčni sistem: Nevroze, kronična utrujenost, moralna nestabilnost, bolečine v hrbtenici. Reakcije živali na škodljiva sevanja: - Psi in miši se mest, ki škodljivo sevajo izogibajo, mačkam in mravljam (zlasti velikim črnim), pa takšna mesta ustrezajo. - Neko rastlino običaj no insekti napadejo šele tedaj, ko je že oslabljena zaradi tega, ker se nahaja na mestu škodljivih sevanj. - Zajcem izpada dlaka, imajo počasnejše gibe, obolevajo na kosteh, kardiovaskularnem sistemu... Kokošim pa izpada perje, v skrajnem slučaju pa zbolijo celo za levkemijo. Reakcije rastlin na škodljiva sevanja: - Škodljiva sevanja ustrezajo koprivam, na takšnih mestih pa se zelo hitro posušijo zimzelen, bršljan, begonija, hruška, sliva, glog, ribez... - Zelenjava v shrambi, izpostavljena škodljivim sevanjem, oveni bistveno hitreje kot sicer. - Na drevesih, ki rastejo na škodljivih mestih, sopogosto velike izrastline, mah in lišaji pa rastejo zelo visoko in po celem drevesu, ne le po severni strani. Če je drevo posajeno na geopatogenem mestu, pa samo išče bolj zdravo cono, zato so večkrat zaznavni nenormalni nagibi in krivljenje debla in vej. Znanih je še nekaj načinov ugotavljanj a škodljivih sevanj v stanovanju: a) Test z moško praprotjo - Moško praprot sesekljamo in jo damo v cca dvajset večjih posod z vodo. Te posode nato razporedimo po stanovanju. Po štiriindvajsetih urah je v posodah, ki so stale na mestih škodljivih sevanj na videz enaka količina vode, praprot pa je spremenila barvo v kostanjevorjavo. V posodah, ki so stale na mestih, kjer škodljivih sevanj ni, je navidez nekoliko manj vode, saj jo je vpila praprot, ki je ostala zelena. Pri tem poskusu je ključnega pomena, da resnično uporabimo moško praprot. b) Test s tranzistorskim sprejemnikom - Sprejemnik nastavimo na minimalno jakost in se z njim gibljemo po stanovanju. Mesta, kjer je sprejem boljši, sogeopatogena. Sevanja vplivajo na spremembo naravnega električnega polja, ki znaša povprečno 90 do 100 V/m. Meritve s sprejemnikom so manj zanesljive v zgradbah iz armiranega betona, ki same po sebi zelo znižajo to naravno polje (Faradayeva kletka) in so zato zelo nezdrave. c) Zanimiv pa je tudi električni test - Ta test je opisal dr. C. Larvaron (1951). Na roke si je s trakovi, prepojenimi z vodno raztopino soli namestil elektrode. Ta tokokrog je napajal z baterijo 1,5V in vanj priključil mikroampermeter in reostat in sicer tako, da je bil kazalec instrumenta v sredini številčnice. Ko je stopil na geopatogeno mesto, naj bi telo reagiralo s spremembo upornosti telesa, kar se je odrazilo na mikroampermetru. Žal iz njegovega opisa nisem uspel razbrati, kam točno je priklopil baterijo in instrument (verjetno bi nam elektrotehniki lahko ponudili odgovor na to vprašanje). Ker pa se z radiestezijskim nihalom rad poigra tudi marsikateri »navaden smrtnik«, morebiti ne bo odveč navedba ugotovitev angleškega arheologa Toma Letherbridga. Ta je namreč ugotovil, da se radiestezijska nihala odzivajo na določena sevanja glede na različno dolžino vrvice nihala. Tako nihalo, katerega vrvica je dolga 26,5 col (cola je 2,54 cm), zaniha, kadar ga držimo nad tekočo vodo, če je vrvica dolga 14 col, bo nihalo nad kremenom itd. Tadej PRETNER Naslednjič: “KAJ JE REIKI?”, avtorice Zdenke OMAHNA September 2002 N O VICE / J/NENJA 5 Tista nuna, ki je izstopila iz svojega reda, tista nuna, ki se je zavzemala za slovensko Razkrizje in tista, kije to poletje dvignila precej prahu s svojo knjižno uspešnico Križ na prsih. v Odkar je izšel njen knjižni prvenec Križ na prsih, so mnogi težko pričakovali obljubljeno srečanje z njo. V Litijo je prišla 21. avgusta v okviru promocije knjige, srečanje z njo v litijski knjižnici pa je prineslo mnogo več kot le seznanitev z njenim pisanjem. Knjigo in hkrati Vidino življenje je spretno na poetičen način predstavila vodja knjižnice Joža Ocepek, občinstvo v nabito polni kletni dvoranici knj ižnice pa je željno srkalo vsako besedo, vsako toplo misel, ki jo je gostja izrekla. Toliko topline gotovo niso pričakovali, toliko neposrednosti, neprikrite prijaznosti in ganjenosti (solze v Vidinih očeh). Saj so vedeli, da je prijazna oseba, pa vendar - presenetila je s svojo prisotnostjo, ko jih je na čudovito preprost način naredila za svoje bližnje prijatelje. Pa kako čedna je, je šel čez usta pridušen šepet. Beseda je tekla o otroštvu, o Vidinem zorenju, hrepenenju, pomembnih odločitvah in končno o postopnem streznjenju v sponah klera. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi knjige, občinstvo pa je želelo več - spoznati, zbližati se z avtorico in ta jim je gotovo ustregla. Vprašanja o tem in onem, bolj ali manj osebna, so kar deževala. Da si obiskovalci želijo ponovnega snidenje z njo, je bilo očitno, da domov ne odidejo brez njene knjige, pa tudi. Založba Gyrus, ki je knjigo izdala, je poskrbela za to, Vida Žabot pa jih je rade volje podpisala. Z Vido Žabot se lahko »intimno« seznanite tudi sami - knjiga Križ na prsih je več kot počitniško branje in vas še vedno pričakuje v vaši knjižnici. A. ŠTUHEC Še nikoli nisem nikogar slišal, da bi komu, ko ga je hotel užaliti ali ponižati rekel: »meščan«, ali »tisi en navaden meščan«! Nekateri ljudje, če želijo nekoga prizadeti, ponižati ali onečastiti, velikokrat uporabljajo izraz »kmet«! Kadar pa se jim ta beseda ne zdi dovolj ponižujoča, da bi z njo povedali tisto kar mislijo, pa rečejo: »ti si en navaden kmet«, če pa tudi to ni dovolj globoka žalitev pa rečejo »kmetavzar«. To besedo povedo kot neizpodbitno ugotovitev. Se nikoli nisem nikogar slišal, da bi komu, ko ga je hotel užaliti ali ponižati rekel »meščan«, ali »ti si en navaden meščan«! Še nikoli nisem slišal za izraz za meščana, ki bi bil soroden oziroma primerljiv s tem grdim izrazom »kmetavzar«. Mogoče je to zato, ker se nekaterim zdi, da je biti meščan nekaj, kar se ne da prizadeti, nekaj kar odrine vse slabe misli, nekaj tako plemenitega, da enostavno ne trpi niti ene slabe misli, kaj šele grdo besedo. Kot, da pomeni biti meščan nekaj več. No kaj pomeni biti kmet? Kdo je kmet? Kmetje človek, ki živi v skladu z naravo in jo čuti z vsem svojim bitjem. To je človek, ki živi od narave in za njo. On ne potrebuje budilke, ker se v vsakem času leta zbudi ravno takrat, ko je to potrebno. Niti prezgodaj, niti prepozno. Najprej nahrani živino in šele nato je sam. On sigurno ve, da bo njegova dmžina jutri lačna, če danes ne bo poskrbel za potrebe svoje živine. Spremlja ritem narave in v vsakem času leta daje zemlji tisto kar potrebuje in z enostavno zahvalnostjo vzame od nje tisto kar rodi. Če se zgodi, da zaradi kateregakoli vzroka, propade celotna letina in se ves njegov napor pokaže neuspešen, on ne obžaluje. Nadaljuje s svojim delom, da ne bi zamudil s posevkom za naslednje leto. Za naslednje upanje in naslednjo nesrečo. In kakor se ne pusti zavesti s praznimi obljubami, tako se ne vda težkim nesrečam. A kaj pomeni biti meščan? Kdo je meščan? Meščan je človek, ki se kljub temu, da ne more zaspati in kljub temu, da se ponoči prebuja, niti s pomočjo budilke nikoli ne zbudi ob pravem času. Brezvoljen hodi v službo, ki seje niti malo ne veseli in jev bistvu niti ne razume. Opravlja jo le zato, da mu ne more nihče očitati, da ni zaslužil svoje plače. Po službi se odpravi domov in preostanek dneva preživi ob časopisu in pred televizijo. Kljub temu, da ne ve kaj bi sam s seboj in kako bi zapolnil svoj prosti čas, nima časa za nikogar drugega, niti za nič drugega. V primeru kakršnihkoli problemov se zelo hitro prepusti malodušju in neumorno kaže s prstom na vse tiste, ki jih je določil za krivce svoje situacije. Razumljivo, to je povsem enostaven in površen prikaz kmeta in meščana. No, v njem je vsekakor tudi del resnice. Povsem jasno je, da obstajajo različni kmetje in različni meščani in, da se niti ene skupine ljudi ne da dati na isti imenovalec. To je razlog več, da ne uporabljamo nekaterih nazivov s katerimi želimo nekoga užaliti ali uničiti. Lahko bi se zgodilo, da s tem, ko želimo nekoga užaliti, njemu izkažemo čast, sebe pa izbrišemo z liste ljudi vrednih spoštovanja!!! Stjepan LICE Prevedel in poslal: RavnikarTOMAŽ, Vače KMETAVZAR Še pomnite, tovariši...tisto prijetno starejšo ženičko, ki je v že kar polpretekli zgodovini polepšala marsikateri sobotni dopoldan marsikateremu izmed Vas? Omenjena gospa je namreč ponujala in prodajala sadje in zelenjavo na legendarni lokaciji pred Restavracijo Pošta v bližini železniške postaje. Vendar so to le lepi spomini na čas, ko je v našem mestu, vsaj za silo, zadeva še nekako funkcionirala. Tudi prek tržnice. In od takrat konec! Samo tržnice? Sicer Lilijani nis(m)o prenehali uživati sadja in zelenjave, pa vendarle se lahko le z nostalgijo spominjamo tistih družabnih srečanj, ki niso bila namenjena le kupovanju — bilo je nekaj več. In ravno za to gre; naše mesto potrebuje ne le sadje in zelenjavo, potrebuje nekaj več! Zal smo spriča obstoječih tako družbenih kot političnih razmer že vsi nekoliko (preveč!) apatični. In se ravno zato veselim dejstva, da imamo v našem mestu ponovno svojo tržnico. Kjer bomo ne le kupovali, temveč ponovno srečali svoje prijatelje, znance...če hočete tudi sovražnike. In z njimi, po opravljenih nakupih, zavili v najbližjo gostilno na kavo, sok, pivo ali špricer, kakor je pač komu volja. Vse v smislu reka starih Latinov, Tržnica - pogled v prihodnost? ki krasi fasado starega litijskega hotela: DE GUSTIBUS NON EST DISPUTANDUM (in četudi ob tem zanemarimo, koliko Litijanov sploh pozna pomen tega reka, kakor tudi dejstva, da smo v Litiji pred skoraj 100 leti že premogli hotel). Litija potrebuje svojo tržnico. In še marsikaj drugega! Pa vendar, veselim se vsakega, še tako majhnega premika naprej. Najprej, vprihodnost! Marsikdo od Vas bo s cinizmom sprejel dejstvo, da moramo v prihodnost korakati skozi prizmo tržnice, vendar le-ta v tem kontekstu sploh ni najpomembnejša; pomembno je dejstvo, da se v mojem mestu nekaj dogaja. Nekaj, kar bo v prid prodajalcem in kupcem, saj si to vsi skupaj zaslužimo - pa čeprav prek kislih kumaric in krompirja. Prav tako ne gre spregledati dejstva, da tovrstna ponudba zopet postaja vse bolj željena hrana na krožnikih (pre)mnogih Litijanov. Ali smo postali mesto »vegijev«? Malce dvomim, ampak to je že druga zgodba... ZAL! Srečno, tržnica, in predvsem srečno, Litija! T. B. Razvitje prapora KO društva izgnancev Dole pri Litiji Večino potrebnih sredstev so prispevali člani krajevne organizacije, ki jih je okrog 200, nekaj društvo in del občina. Tako se je v vrsti ostalih praporjev zaiskril tudi njihov. Navzoče je pozdravila podpredsednica društva ga. Ivica Žnidaršič, kijev svojem govoru, polnem zanesenosti in čustev, poudarila pravice iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja. T rud ni bil zaman, vendar mesečne rente in odškodnine ne smejo biti samozadostne, da bi tonilo v pozabo vse tisto gorje, ki so ga izgnanci pretrpeli v medvojnem času. Sledil je kulturni program, nastop harmonikašev, pevske skupine Izgnanci, učenca podružnične šole in pozdravni govor dosedanje predsednice KO ge. Meri Vresk. Poudarila je zagnanost in hkrati veselje, ker se jim je uresničila želja, da so današnjo prireditev pripeljali do konca. Navzoči pa smo občudovali njeno zagnanost pri delu in ji zaželeli še veliko zdravih let. Jožica VRTAČNIK Tokrat že četrtič so se zbrali na športnem igrišču za osnovno šolo v soboto 7. septembra 2002. Program je bil celodneven in se je začel ob 11. uri z razvitjem prapora KO društva izgnancev Dole pri Litiji, ki se ježe januarja letošnjega leta odločila, da bo svojo 10-letnico delovanja zaokrožila z razvitjem. SATVAD VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA TV ANTENSKIH IN KABELSKIH SISTEMOV TER VIDEO IN AUDIO DOMOFONOV Zdravko Kadunc s.p. Gradiške Laze 33 1275 Šmartno pri Litiji Tel.-fax: 01/8979-059 Mobitel: 041 638 250 rpmm Poslovna enota TSC LABA d.o.o. Ponoviška 11 b, 1270 LITIJA Tel.: 01/899 52 14 fax: 01/899 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si V OKTOBRU 1555 POPUST NA GOTOVINO 1« POPUST NA KARTICO michelin, pirelli, toyo, sava, kormoran, oz, msw Jesen je pred vrati, mi smo že pripravljeni na zimo! Poletni kulturni utrip Gradu Bogenšperk Za leto 2002, ki je četrto po vrsti odkar z gradom Bogenšperk upravlja Javni zavod Bogenšperk, lahko že sedaj rečemo, da je po ponudbi in vsebini kulturnih dogodkov najbogatejše dosedaj, dodaten čar in potrditev tega pa daje tudi zelo dober obisk kulturnega dogajanja, ki ga organizira zavod. Da bomo lahko govorili o bogati kulturni sezoni je dala vedeti že uvertura v letošnje kulturno poletje, ko se je predstavila gledališka skupina iz Krke na Dolenjskem. Slednja se je 14. junija v atriju gradu predstavila z veseloigro »Življenje onkraj«. Predstava, ki je bila uvod letošnjega festivala Bogenšperk, je pokazala primernost grajskega atrija tudi za tovrstne izvedbe kulturnih prireditev. Prvi vrhunec prireditev letošnjega poletja, ki so potekale pod okriljem zavoda je bil vsekakor nastop ruskega zbora »Pravoslavni pevci« iz Moskve, ki se je zgodil v petek 19. julija v cerkvi Sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. Zbor je bil ustanovljen predvsem za izvajanje stare ruske cerkvene glasbe, ki izvira iz 16. in 17. stoletja. V prvem delu koncerta so predstavili izbor najbriljantnejših primerkov psalmov od enoglasja, do zgodnje polifonije in kompozicij od 17. do 20. stoletja. Drugi del programa je vseboval pesmi iz bogate ruske narodne zakladnice. Zbor »Pravoslavni pevci« odlikuje izjemna muzikalnost in bogata vsebina, izjemna atmosfera ruskega duhovnega življenja ter visoka profesionalnost Prireditev smo organizirali v okviru sodelovanja z Imagom Sloveniae in ob finančni pomoči Občine Litija. Ob koncu meseca julija smo bili priča dvema dogodkoma, ki sta predstavila kulturno ustvarjanje naše mlade generacije. V četrtek, 25 julija, smo bili v Galeriji gradu Bogenšperk priča otvoritvi umetniške instalacije »Operna galerija« avtorja Roka Rappla. Rok je uspešen študent Glasbene fakultete Janačkove akademije muzičnih umetnosti v Brnu na Češkem, smer operna režija. Dosedaj je sodeloval v študentskih predstavah v Komorni operi v Brnu (režija - scena -kostumi: »La serva padrona« (G. B. Pergolesi), »Lamor generoso« (A. Scarlatti) in v glasbeno - gledaliških projektih: »Pelleas et Melisande«, »Macbeth«. Sedaj je v zadnjem letniku študija in že pripravlja diplomsko nalogo na temo opernega odrskega oblikovanja. Avtorski projekt »Operna galerija« Premiera je bila leta 2000 v Brnu na Češkem v sebi združuje klasične in moderne elemente glasbenih, gledaliških in likovnih umetnosti in tako predstavlja sodobno obliko Gesamtkunstwerk-a. Navdih za svojo instalacijo je Rok našel v operi »Rusalka« češkega skladatelja Antonlna Dvoraka (1841-1904), katera je bila krstno uprizorjena leta 1901 v Pragi (libreto Jaroslav Kvapil). Glasba te opere je predstavljala s svojevrstno pravljično atmosfero sestavni del instalacije. Že dan kasneje v petek, 26. julija, smo bili priča prvemu samostojnemu koncertu vokalne skupine Pavza. Mlada vokalna skupina iz Šmartna pri Litiji je začela delovati pred petimi leti kot dekliški kvartet, ki se je skozi leta precej spreminjal. Po dveh letih se je skupini pridružil tenorist, čez nekaj mesecev pa so si dekleta zaželele še več moške družbe. Tako so nekaj časa delovali kot septet (treh fantov in štirih - že »sestavljenih« deklet). Približno eno leto pa skupino sestavlja osem članov.Radi prepevajo popularne popevke, evergreene pa tudi popevke malo starejšega datuma, črnske duhovne, kdaj pa kdaj (če tako priložnost nanese) pa posežejo tudi po narodnih ali umetnih skladbah. Ob koncu meseca julija pa se je za tri torkove večere na grad preselil letošnji Študentski festival Brežice. Festival je svoje poslanstvo začel pred petimi leti ravno na gradu Bogenšperk, in lahko rečemo, da je svoje mesto na Bogenšperku — glede na odziv publike — v letošnjem lem dokončno uresničil. V treh večerih so se nam predstavile sledeče zasedbe, 30 julija so se predstavile najboljše študentke mednarodnih mojstrskih tečajev, ki so potekali v okviru letošnjega Festivala Brežice. Teden kasneje se nam je predstavila zasedba Akademia muzyczna w Krakovvie iz Poljske, zadnji koncert letošnjega cikla pa je pripadel umetnicama Akademije di mušica antica Bolzano v Italiji. Ob koncu meseca avgusta (27.08.2002) pa smo bili zagotovo priče vrhuncu letošnjih kulturnih prireditev v Občini Litija. Ob sponzorstvu slednje seje navdušeni publiki na prostoru pred gradom v soorganizaciji Imaga Sloveniae predstavil svetovno znani zbor Donskih kozakov. HSHBHi O veličastnosti dogodka vedo največ povedati tisti, ki so se ga udeležili. Dovolj je le kratek komentar velikega števila obiskovalcev: »Želimo si še več tovrstnih dogodkov.« Da se je vse našteto lahko zgodilo, gre predvsem zahvala Občini Litija, ki je večino dogodkov s finančno pomočjo pomagala uresničiti. Ne gre pa zanemariti mdi soorganizatorjev, pod katerim okriljem se je odvijal del dogodkov in sicer: Festivala Brežice in Imaga Sloveniae, vse skupaj nam daje zagotovilo, da bo grad Bogenšperk mdi v prihodnje osrednje prizorišče naj večjih kulturnih dogodkov v tem delu Slovenije In seveda še čisto za konec - vabljeni na kulturne dogodke na grad Bogenšperk, ki so še pred nami—od Jesenskih serenad pa nenazadnje do Božičnega koncerta ob koncu leta. PeterAVBELJ Na počitnicah z društvom »Prosti čas« Poletje je čas dopustov in počitnic, a ne za vse. Prizadevni organizatorji Društva »PROSTI CAS« Šmartno so letos že drugič organizirali in izpeljali dve počitniški letovanji za predšolske otroke in šolsko mladino. Morske radosti je na počitnicah v Seči pri Portorožu v dveh izmenah uživalo kar 86 otrok od šestega do 18. leta starosti. Posebej zanimivo j e bilo v prvi izmeni, saj je z nami letovala tudi skupina šestih gluhonemih fantov in deklet, gojencev Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljene. Srečanje z njimi je bilo za vse nas svojevrstno doživetje. Teden dni zelo pestrih in aktivnih počitnic v Bohinju pa se je udeležilo 17 udeležencev. V obeh krajih sta bila naša gostitelja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer so nam nudili vso potrebno oskrbo. V Seči so otroci največ časa seveda preživeli v in ob vodi. Izbirali pa so lahko še med številnimi športnimi in drugimi dejavnostmi. Vsak dan so potekale športne igre (košarka, odbojka, namizni tenis, badminton). Učenci so organizirano odšli na rolanje, v fitnes, na daljše in krajše sprehode, z ladjo so se popeljali po Piranskem zalivu, šli so mdi na izlet v Portorož, ogledali so si vrt kaktusov, se učili angleščino, sodelovali v številnih ustvarjalnih delavnicah -skratka nikoli ni bilo dolgčas. Bohinj s svojo okolico ponuja povsem dmgačne počitnice. Za vse udeležence tabora je kolo postalo osnovno prevozno sredstvo. Popeljali so se na nekaj izletov po okolici, peš osvojili Vogar, ogledali so si slap Savica. Po jezeru so se vozili s kajaki, najbolj pogumni pa so se v njem mdi kopali, čeprav temperatura ni dosegla 20 stopinj. Ljubitelji skal in plezanja so večino popoldnevov preživeli na plezališču, kjer so se urili v športnem plezanju. Nadvse imenitni pa so bili večeri ob tabornem ognju, ki vesele druščine ni samo grel, ampak so si na njem pekli komzo, hrenovke in druge dobrote. Vsi, ki smo spremljali učence, tako v Seči kot v Bohinju, smo z veseljem ugotovili, da je udeležencem čas na počitnicah prehitro minil, da so bili zadovoljni s ponujenimi dejavnostmi in da so stkali številna nova prijateljstva. Želimo si, da bi s tovrstno obliko aktivnega preživljanja prostega časa nadaljevali mdi v bodoče. Naš cilj ostajajo cenovno ugodne in vsebinsko bogate počitnice pod strokovnim vodstvom, za kar pa potrebujemo sredstva, s katerimi pokrijemo razliko med ekonomsko ceno in ceno, ki jo plačajo udeleženci. Veseli smo, da so se naši prošnji mdi letos odzvali nekateri sponzorji, s čimer so omogočili brezplačno letovanje na morju dvema otrokoma, ki jima starši takšnih počitnic ne bi mogli plačati. Iskrena hvala vsem! V prihodnjem lem pa si želimo, da bi mdi Občina v večji meri kot doslej finančno podprla naše programe. Danica SEDEVČIČ DAN KS DOLE V soboto 7.9.2002, je bilo Športno igrišče na Dolah spet polno obiskovalcev. Tisti, ki so se udeležili prireditev ob »Dnevu KS«, so prav gotovo prišli na svoj račun, saj so se organizatorji za že 4. prireditev zapored še posebej potrudili, med ostalim so pripravili še prvo uradno srečanje konjenic na Dolah pri Litiji. Program prireditve se je letos začel že ob 1L uri z razvitjem prapora KO društva izgnancev Dole, ob 14. uri je sledila otvoritev novih prostorov za Krajevno skupnost in Upravno enoto Litija, nad novo Pošto na Dolah. Po kratkem kulturnem programu v izvedbi pevskega zbora »Zlati žarek«, je prostore o tvoril župan občine Litija g. Mirko Kaplja, otvoritve so se poleg domačinov udeležili še predstavniki Pošte Slovenije, med njimi direktor PE Ljubljana g. Evgen Zadnik in poslanec v državnem zboru g. Tone Anderlič. Po ogledu prostorov, so se udeleženci odpravili na športno igrišče pri Osnovni šoli Dole, kjer se je začel osrednji del prireditev. Rok Valenčič in oglar And s svojo gospodarico so predstavili stojnice in udeležence sejma domače obrti in dobrot. Letos je 4. sejem na Dolah bogatilo kar 12 stojnic, ki so TSC LABA d.0.0. organizira TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV (1. stopnja - odrasli) Vse, ki bi se radi naučili plesati foxtrott, cha-cha, rumbo, sambo, tango, jive, valček in ostale plese, vabimo, da se udeležite plesnega tečaja s pričetkom 7. oktobra ob 19. uri v prostorih TSC LABA. Pred prijave sprejemamo do 4. oktobra, informacije na telefon: 041/747-890 ali 041/761-791. predvsem predstavljale Dole, ter nekaj sosednjih Krajevnih skupnosti. Sledil je prihod konjenic, ki so se postavile v pozdrav tisočglavi množici obiskovalcev. Letošnjega srečanja se je udeležilo 45 konjenikov iz Valvasorjeve konjenice (ta nas je obiskala že 4. leto zapored), Turnške konjenice, Konjerejskega društva Šentrupert in nekaj konjenikov iz KS Dole. Žal pa se srečanja zaradi posebnih okoliščin ni mogla udeležiti Jesenjska in Kumska konjenica, zato pa so se nam pridružili njihovi predstavniki v večernih urah. Sledila je predstavitev prikaza starih opravil in obrti, tako so se nam predstavili Dolski Oglarji z sestavljanjem kope, predice študijskega krožka iz Sopote so nam predstavile prejo volne, kovač Vinko Groznik iz Šmartnega nam je pokazal, da se odlično spozna na kovaško obrt in podkovanje konja. Sodarja Janez in Dane sta prikazala izdelavo soda. Marjan in člani konjerejskega društva iz Šentruperta pa so prikazali uporabo konja v delovne namene. Prireditev se je nadaljevala s tradicionalno razglasitvijo najlepše urejene vasi, letos je nagrado prejela vas Gradišče. Lovoriko »Domačija 1.2002« pa je prejela kmetija Drnovšek iz Zagozda. Sledila je tekma konjenikov za »Valvasorjev prstan«, na tekmo sc je prijavilo 14 konjenikov, na koncu je lično izdelano priznanje in prstan prejel Šega Dejan, drugo mesto je osvojil Sandi Grm, tretje mesto pa si je priborila Darja Tomazin. Od 45 udeležencev srečanja konjenic jih je 25 prespalo v vzorno pripravljenem taboru. Tako udeleženci kot organizatorji pa so si ob odhodu naslednji dan rekli na snidenje prihodnje leto. Na koncu uradnega delaje sledila še razglasitev »Godca za 1.2002«, to lovoriko je osvojila Lidija Odla-zek in pa razglasitev rezultatov družabnih iger v katerih je slavila ekipa Sopote pred »Dolskimi carji« in ekipo »Dolskih mladenk«. Organizatorji z zadovoljstvom ugotavljamo, da je trud pri organizaciji tovrstne prireditve poplačan s številčnostjo udeležencev, z udeležbo konjenikov, predvsem pa z odzivom domačinov, saj se že nekaj domačij resno pripravlja na turistično dejavnost v svojem kraju, za kar je povod mdi »Oglarska pot«, ki je edinstvena v državi. Potrditev prave usmeritve organizatorjem za štiri leta dela, pa je tudi v tem, da so s svojim delom vzpodbudili kar nekaj KS v občini Litija k organizaciji podobnih prireditev v njihovem okolju. D. MAK UČINKOVITA JAMOOBRAMBA Izkoristimo moč napadalca in vložimo v obrambo čim manj napora. Spol in starost nista pomembna. Vpisi so ob tor. in čet. od 17 do 18 ure za otroke, od 18 do 19.30 ure za odrasle. Mala telov. OŠ Gradec, Bevkova 3, Litija. Informacije na tel.: 031 84 39 28 70 LET PGD JAVORJE Prostovoljno gasilsko društvo Javorjeje bilo ustanovljeno leta 1932 in se je imenovalo Prostovoljna gasilska četa Javorje. Krajani Javorja pa so se za gasilstvo zanimali že davno pred ustanovitvijo samega društva. Posamezniki so že leta prej sodelovali s PGD Šmartno, kjer so se udeleževali tudi različnih prireditev. Prva matična knjiga PGD Javorje se je začela voditi šele leta 1938. V času ustanovitve društvo še ni imelo gasilskega doma, zato so se gasilci zbirali kar na sredi vasi, pri Berčonovih, po domače pri Godčevih. Leta 1934 so z denarnimi prispevki nabavili ročno gasilno brizgalno in potrebne cevi. Med drugo svetovno vojno je društvo zaradi okupacije prenehalo delovati, saj je v bližini vasi Javorje potekala nemško — italijanska okupacijska meja. Leta 1953 so gasilci sklenili, da zopet oživijo društvo in že naslednje leto se je društvo tudi registriralo, ker prej še ni bilo. Iz leta v leto so imeli več orodja in ostale opreme, okoli leta 1970 pa so od cerkve kupili še mežnarijo, ki so jo preuredili v gasilski in kulturni dom. Leta 2000 pa so pričeli z gradnjo novega gasilskega doma, ker je prejšnjega že močno načel zob časa. Ob 70-letnici ustanovitve gasilskega društva so javorski gasilci organizirali prireditev, izdali so brošuro, pripravili pa so tudi razstavo fotografij o razvoju društva. V nedeljo, 17.avgusta, na dan krajevnega žegnanja, se je ob 17.uri pričela gasilska parada iz središča vasi do novega, skoraj dokončanega gasilskega doma. Javorške gasilce so spremljali tudi člani drugih gasilskih društev. Prireditev so pričeli pevci j a verskega pevskega društva s slovensko himno. Predsednik PGD Javorje, Dušan Cerjak, je navzoče pozdravil in jim na kratko predstavil zgodovino društva. Vse gasilce je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Litija, Ivan Lovše. Po podelitvi društvenih priznanj sta predsednik in poveljnik Gasilske zveze Litija podelila občinska in državna priznanja. Občinska priznanja je prejelo šest javorskih gasilcev (Anton Berčon st., Andrej Cerjak, Dušan Cerjak, Marko Dragar, Alojz Dremelj st. in Janez Končar). Državno priznanje pa sta prejela Anton Berčon ml. in Anton Perme. Na koncu so javorski gasilci predstavili delovanje obnovljene ročne gasilne brizgalne iz leta 1933, obiskovalci pa so lahko videli tudi kip Sv.Florjana, delo kiparja Bojana Stineta, ki bo kmalu krasil novi gasilski dom. Erika DRAGAR Nedelja, 8. september, polšniški praznik, polšniš/j sejem, polne stojnice, veliko obiskovalcev, zadovoljni obrazi razstavljalcev in novih lastnikov domačih dobrot. POLŠNIŠKI SEJEM OB KRAJEVNEM PRAZNIKU 23 razstavljalcev se je potrudilo, da smo krajevni praznik res lepo praznovali. Ne bomo razglabljali o vseh vrstah kruha, peciva in drugih izdelkih s kmetij, ker smo lahko videli okusili res ogromno dobrega in koristnega. S svojim obiskom nas je počastil g. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je bil navdušen nad našim krajem in napredkom. Pridružil se je okrogli mizi z naslovom: Po poti razvoja Polšnika, katere so se udeležili pomembni ljudje, ki krojijo razvoj podeželja. V kratkem kulturnem programu so zaigrali domači harmonikaši: Sandi, Marko, Vida, Jože, Pavle in Zvone, Primož in Katja sta predstavila pesem Pavle Voj e, zapelje MoPZ Polšnik in pozdravil nas je g. Mirko Kaplja, ki se še vedno trudi, da bomo podeželje končno povezali z mestom, tudi z asfaltom. Center za razvoj Litija je letos prvič podelil priznanje najlepše urejeni domačiji na Polšniku, kar je postala Domačija Lamovšek, katere lastnika sta Marinka in Marjan Kastelic iz Tep. Turistično društvo Polšnik in Krajevna skupnost Polšnik sta v naslov najlepše urejeni vasi v letu 2002 podelila Borovaku. Polšničani gremo v korak s časom, saj si boste lahko v septembru na internetnih straneh lahko ogledali našo spletno stran (www.polsnik.si). Leta 1998 jev Polšniku potekala raziskovalna šola v okviru Osnovne šole Litija in zanimivosti tega dela so bila tudi predstavljena na naši prireditvi. Lahko se pohvalimo tudi z multimedijsko predstavitvijo podjetja, ki ga je pripravilo Mizarstvo kos in navdušilo gledalce. Naši gosti so bili prvič na Polšniku Orleki. Na poti s turneje po Nemčiji so se ustavili pri nas in prinesli glasbeno spremembo in osvežitev. Vsi, ki ste letos zamudili naš sejem ste vabljeni nanj naslednje leto. Mi se bomo potrudili, da bo takrat še boljše in da se boste obiskovalci radi vračali v naš kraj. Upajmo, da kmalu tudi po asfaltni cesti. Kajne, g. župan? M. SLADIČ m ZIK-KULTURNI CENTER Kulturni center Litija se s polno paro pripravlja na začetek nove sezone 2002/03, ki se bo pričela v mesecu septembru za otroke, v oktobru pa se bo začel gledališki abonma. Otroške matineje se bodo nadaljevale podobno kot doslej, dve predstavi v mesecu, s pričetkom ob 10. uri. Predvidene so glasbeno-gledališke predstave, glasbeno-animacijski nastopi, lutkovne predstave, rajanja, čarovnije, mini cirkus, ter velika presenečenja. Prva otroška matineja GUSAR BERTO v izvedbi Stena Vilarja bo v soboto 28. septembra 2002, ob 10. uri na Stavbah. V okviru Kulturnega centra se bo oktobra pričel tudi gledališki abonma. Kot v prejšnj i sezoni bo tudi tokrat na ogled pet gledaliških predstav. Predstave so kvalitetne in predvsem zabavne. Obiskala nas bodo naslednja gledališča: 1. GLEDALIŠČE PTUJ: MARJETKA, str. 89-komedija 2. ŠPAS TEATER MENGEŠ SEX, LAŽI&ŠTRUDEL-komedija 3. KULTURNO DRUŠTVO ZADRUGA, LJUBLJANA: VEČNA MLADENIČA-komedija 4. SLOVENSKI OKTET: CELOVEČERNI KONCERT 5. SKUPINA OPERNIH SOLISTOV: NETOPIR-OPERETA Cena vstopnice gledališkega abonmaja je 8.000,00 SIT, za upokojence, dijake in študente 7.000,00 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Obveščamo vas, da je muzejska zbirka Rudarjenje v občini Litija, ki se nahaja v prostorih Kulturnega centra na Stavbah, za obiskovalce znova odprta. Zbirka je odprta vsak dan razen sobote in nedelje, od 7.-14. ure. Večje skupine naj se predhodno najavijo po tel. 898 02 70. V novembru pa bomo k muzejski zbirki dodali še razstavo opekarne Breg. V jesenskih mesecih bomo pričeli z vpisom v začetni in nadaljevalni likovni tečaj pod vodstvom mentorja Francija Lesjaka. Organizirali bomo plesni tečaj za vse generacije, pripravili Univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer bomo s krožki s področja jezikoslovja, umetnosti, zgodovine in ročnih spretnosti obogatili znanje. Vljudno vabljeni! ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Kulturni center Litija Trg na Stavbah 8a Tekst: 01 898 02 70 OBJAVLJA RAZPIS Za vpis v začetni in nadaljevalni tečaj slikarskih tehnik za vse ljubitelje likovne umetnosti. Tečaj bo organiziran v oktobru in novembru 2002 v popoldanskem in večernem času v prostorih Kulturnega centra na Stavbah in bo obsegal 30 ur. Tečajniki se bodo na praktični način seznanili z vsemi slikarskimi tehnikami in »skrivnostmi« nastajanja likovnih stvaritev. Na voljo jim bo slikarski material in ustrezne slikarske podloge, s seboj bodo prinesli samo čopiče. Ob koncu tečaja bomo pripravili priložnostno razstavo. Cena tečaja je 20.000,00 sit, ki jo bo možno poravnati v dveh obrokih. Prijave sprejema ZIK-Kulturni center Litija, Trg na Stavbah 8a (lahko tudi po telefonu št. 898 02 70, ga. Lojzka Slapničar). VABLJENI! [ZLATARNA! VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita *0 LUKNJANJE ZA PIERCING cP trO KJERKOLI NA TELESU! poumme lcpoto s zmmi srmmn Nadaljevanje s 1. strani ZGODILA SE JE S N B E RIA Tisti, ki smo bili v hladnem koncertnem večeru zaradi mraza nekoliko naježeni, smo ostali takšni tudi ob nastopu Syberije, le da razlog naježenosti ni bil več mraz, na katerega smo v trenutku pozabili, temveč njihova ekstatična avtorska glasba. Poleg perfektne tehnične izvedbe, ki je povzročila spogledovanje in zardevanje v delu publike, ki so jo sestavljali že nekateri uveljavljeni glasbeniki, ima njihova glasba tudi moč spreminjanja pogledov in stališč do glasbe same. Kot dolgoletni zapriseženi pristaš belega bluesa, nagnjen k»predalčkanju« glasbenih zvrsti, sem ob poslušanju glasbe Syberie prvič jasno začutil eklektično naravo rocka, ki zaradi bogastva in razvejanosti različnih glasbenih vplivov, ki ga gradijo, počasi, a zanesljivo osvaja mesto med glasbenimi zvrstmi, kijih uvrščamo v kategorijo neminljivih. Kakršnokoli etiketiranje glasbe Syberie je zato nesmiselno. S svojim nastopom je Syberia postavila nove standarde v litijski rock sceni in na Zarjavelih trobentah res ni bilo lahko nastopiti za njimi. To so začutili tudi posamezniki iz vrst organizatorjev, katere je malce zaskrbelo za svoje favorite, ki so imeli nastop za Syberio. Nervozni namigi nekaterih izmed njih, naj Syberia že pred izvedbo dogovorjenega števila komadov zapusti oder, namreč niso ostali neopaženi; na zadovoljstvo večine publike pa jih je ignoriral nesporni leader skupine, Miha Molka. Skratka, 14. september j e dan, ki si ga velja zapomniti, kajti zgodila se je Syberia. Ker njihova glasba ni takšna, da bi z njo lahko služili po vaških veselicah upajmo, da bodo fantje pri pristojnih občinskih organih našli posluh za pomoč pri izdaji kompaktne plošče, ki jo Syberia načrtuje. Za uspeh v širšem smislu pa skupina potrebuje le še kanček sreče in sposobnega managerja. Tadej PRETNER Projektni dan Na OŠ Gradec smo v petek, 6.9.2002, izpeljali projektni dan na temo Vama pot v šolo v 4. razredu. Akcija, ki je vključena v program življenja in dela OŠ s ciljem poskrbeti za kar najbolj varno pot naših otroki v šolo in iz nje, je bila kljub kratkotrajnemu deževju zelo uspešna. Otroci so v spremstvu dveh policistov, gospoda Bokala in gospoda Bračiča ter učiteljic gospe Likarjeve in gospe Cipotove prehodili po skupinah svojo pot, jo skicirali z načrtom, označili varno pot in nevarne točke, opisali in narisali prometne znake, opazovali prometno situacijo in ugotovili, da je predvsem v okolici naše matične šole zaradi bližine gimnazije okrog osme in trinajste ure promet povečan, zato bi bili zadovoljni, če bi lahko imeli policista vsakdan pred šolo skozi celo leto in ne samo v prvih dneh septembra. Ugotovitev, kako je sodelovanje med osnovno šolo in policijsko postajo pomembno in koristno za vzgojo otrok, so bile obojestranske, zato smo se dogovorili, da nam bodo policisti v strokovno pomoč tudi pri praktičnemu delu kolesarskega izpita v mesecu maju. Anita KUŠAR Društvo upokojencev Šmartno je v začetktt septembra izvedlo enodnevni izlet v Avstrijo, ki se ga je udeležilo 46 članov. PRIPRAVE NA RAZSTAVO Najdlje so se zadržali v pretežno slovenski vasi - Globasnici, kjer so si ogledali arheološki muzej, župnjisko cerkev in nekdanje pokopališče, kjer še sedaj potekajo izkopavanja starih grobov, zapeljali pa so se tudi na goro svete Helene - Hemmaberg, kjer so pri arheoloških izkopavanjih razkrili več svetišč zgodnjega krščanskega obdobja; tu je bil znan romarski kraj s štirimi cerkvami že v petem stoletju. V oktobru načrtujejo še dva izleta. Drugi četrtek v neznano, teden dni pozneje pa v madžarski Lenti, ustavili pa se bodo še v Veržeju, v znanem mlinu na Muri. Sicer pa se šmarski upokojenci že pripravljajo na razstavo kulinarike in ročnih del, ki jo bodo organizirali sredi novembra v šmarskem kulturnem domu. Še v tem mesecu bodo vse, ki želijo na njej sodelovati, povabili na sestanek. Z ročnimi deli se lahko predstavijo tudi moški, ki se ukvarjajo s svojimi konjički - ročnimi spretnostmi. Boris ŽUŽEK Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570 RAZPISUJE za šol.l. 2002/2003 vpis v naslednje izobraževalne programe: I. EKONOMIJA 1. Trgovec, IV. stopnja - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja tri leta. 5. Ekonomsko-komercialni tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 6. Ekonomsko-komercialni tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. 7. Ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja - poklic: ekonomski tehnik Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNIŠTVO 1. Preoblikovalec in spajalec kovin, IV. stopnja -poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola ali skrajšani program strojništva. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. 3. Strojni tehnik - prekvalifikacija in dokvalifikacija -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana ali nedokončana srednja šola. Šolanje traja eno oz. dve leti. III. PROMET IN ZVEZE 1. Prekvalifikacija in dokvalifikacija v voznika, IV. stopnja - poklic: voznik Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3-letna šola. Šolanje traja en semester. Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na št. (01) 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 2002. Vabljeni! SADOVNJAK PCČICC P6ČIC6 PRI GABROVKI UGOD6N NAKUP JABOLK CENA ZA: UGODNOSTI: - konkurenčne cene - prevzem jabolk takoj po obiranju - možnost nakupa z ali brez embalaže Nakup jabolk je možen vsak dan od 8. do 18. urq v nedeljo od 8. do 15. ure Vse dodatne informacije dobite po telefonu: 01/ 8971-156 ali GSM 041/362-481 1 kg = 85 SIT) DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LITIJA V OKTOBRU PRIPRAVLJA VESELI ŽIV ŽAV Kdaj? V sredo, 9.10. 2002 ob 16. uri. Kje? V podvozu pred Matično knjižnico Litija. Kaj? -Likovne delavnice pod vodstvom mlade umetnice Mateje bomo ustvarjali sonce in sončno svetlobo v različnih likovnih tehnikah in z različnimi likovnimi sredstvi. -Napihnili, porisali in igrali se bomo z baloni. -Član Skupine mladih za osebnostno rast in zdravo življenje bo otrokom poslikal obraze. -Mladi litijski grafitarji bodo dopolnili grafite na stopnišču pred knjižnico. Zakaj? Praznovanje Tedna otroka. Kdo je vabljen? Otroci od 7. do 12. leta (lahko tudi mlajši v spremstvu odraslega). Kdo organizira? DPM Litija in Murenčki. POMAGAJMO Sl Kdaj? V četrtek, 10.10.2002 ob 16 uri. Kje? V kletnih prostorih Matične knjižnice Litija. Kaj? Ustvarjalne delavnice pod vodstvom prostovoljcev Slovenske filantropije. Zakaj? Praznovanje tedna otroka. Kdo je vabljen? Otroci od 10. leta dalje. Kdo organizira? DPM Litija v sodelovanju s Slovensko filantropijo. LITIJSKI PROSTOVOLJCI Kdaj? V četrtek, 10.10.2002 ob 18.30. Kje? V kletnih prostorih Matične knjižnice Litija. Kaj? Opazno delo litijskih prostovoljcev. Kako naprej? Kako stimulirati mlade za prostovoljno delo - pogovor, pobude, odnos širše okolice do prostovoljnega dela. Kdo je vabljen? Litijski prostovoljci in vsi, kijih to področje zanima in so morebiti zainteresirani pridružiti se prostovoljcem. Kdo organizira? DPM Litija v sodelovanju s Slovensko filantropijo. DPM Litija USTVARJALNO IGRALNE URICE DPM Litija organizira v času do novega leta ustvarjalno igralne urice za otroke. Urice bodo vsako sredo v litijski knjižnici. \________________________________ ----------CJOGA v LITIJI^--------------------------1 Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ljubljana že četrti polletni semester organizira tečaje joge v Litiji. Vadba poteka v prijetnem okolju knjižnice na OŠ Litija, C KS 2. Doslej smo oblikovali dve skupini, v jesensko-zimskem semestru 2002/2003 pa bo ponovno možen tudi vpis v začetno skupino. Tudi v letošnjem letu bo vadba organizirana ob torkih, za prvo skupino od 18.30 do 20.00 ure, za drugo skupino pa od 20.15 do 21.45 ure. Če bo število prijavljenih večje, bomo oblikovali 3 skupine, verjetno v prej navedenih terminih. Dosedanji skupini sta lepo zaživeli. Pri rednih vadečih je bil očiten napredek tako v telesni gibljivosti, kot tudi v izboljšanju psihičnega počutja. Joga v vsakdanjem življenju je sistem vadbe, ki ga je razvil indijski učitelj Paramhans Svvami Maheshtvarananda, ki je združil starodavno indijsko izročilo joge s spoznanji sodobne znanosti in ga prilagodil potrebam zahodnega človeka. Sistem »Joga v vsakdanjem življenju« se poučuje v Evropi v joga centrih, nekaterih zdraviliščih in športnih ustanovah že od leta 1972. Sistem vadbe je razdeljen v 8 težavnostnih stopenj. Zasnovan je tako, da s preprostimi in pripravljalnimi vajami, primernimi za vsakogar in za vsa starostna obdobja, postopno pripravlja telo na zahtevne, težje asane. Asana pomeni telesni položaj, v katerem dlje časa sproščeno vztrajate. Na začetku in na koncu vsake vadbe se izvaja še krajše sproščanje. S tehnikami sproščanja zavestno sproščate svoje telo, um in ostrite zavest o svojem telesu. Če želite pravilno izvajati asane in občutiti njihovo učinkovanje, se morate telesno in duševno sprostiti. Pri asanah je pomembno tudi dihanje. Če je usklajeno s telesnim gibanjem, je izvajanje asane skladno - krvni obtok in presnova sta pospešena, dihanje je poglobljeno in vpliva tudi na sproščanje mišic. Zadnji del vadbe je namenjen pranajami ali meditaciji. Pranajama je zavestno usmerjanje dihanja, ki ima blagodejen vpliv na telo in duševnost Ta tehnika povečuje vitalnost in telesno odpornost, razstruplja telo, poglablja sproščenost ter umirja in bistri duh. Meditacija samoanalize omogoča, da se bolje spoznamo, razvijemo in obvladamo. Začnemo jo z vajami, ki popolnoma sprostijo telo in umirijo um. Sledijo vaje, ki izboljšujejo zbranost in sposobnost vizualizacije. Potem usmerimo svojo pozornost na zavest, svoje lastnosti in svoje mišljenje. Naj zaključimo z mislijo ustanovitelja sistema: »Brez samodiscipline ni kontinuitete in brez kontinuitete ni uspeha. Disciplina je ključ do uspeha. Neučakanost lahko uniči marsikaj. Zato vadite modro in potrpežljivo.« IgorPOTOČAN MURENČKI Društvo skupina mladih za osebnostno rast in zdravo življen je je v šolskem letu 2001/02 v Litiji in Ljubljani premierno organiziralo skupino Murenčkov, namenjeno otrokom med 7. in 10. letom starosti. Ves čas nas je vodila misel »doživeti čim več lepega in vsak teden preživeti skupne dragocene urice«. Vzeli smo si čas za pogovor, poslušanje, čaranje, barvanje, risanje, lepljenje, pacanje, igranje, žoganje, lovljenje in občasne izlete skupaj s starši v naravo. Tudi letos se bomo imeli dobro, srečevali se bomo ob četrtkih med 16.30. in 18. uro v Matični knjižnici Litija. Prvi skupni sestanek staršev in Murenčkov bo 17.10.2002, ob 16.30. uri v kletnih prostorih Matične knjižnice Litija. Zainteresirane starše in otroke med 7. in 10. letom vabimo na uvodno srečanje. Več informacij dobite na telefonski številki 031 507253 (Tinal in na naši spletni strani www.skupina-mladih.org. Tina NAGLIČ Naš slogan je: Sto reči zanima me, pa si rečem, zakaj pa ne! Zdaj je čas za vse, pridi in poišči me! Kje? Pri Murenčlphl Imej odprte oči za stvari okrog sebe, imej veliko srce zase in za druge, imej ume noge, da te prinesejo k nami POČITNIŠKA DEJAVNOST DPM Za nami je poletje in s tem tudi konec brezskrbnih počitnic. Člani Društva prijateljev mladine Litija smo tudi tokrat organizirali počitniške dejavnosti za otroke. Dejavnosti so potekale na prostem, kar na treh mestih v Litiji: na Rozmanovem trgu, na Stavbah in na Graški Dobravi. Otroci so se igrali družabne igre z baloni, kralja ni doma, čarovnik in vila, potovali so po žlički, vlekli sapo vase in pri tej igri občutili kakšno moč ima vdih zraka v pljuča. Imeli smo delavnico z glino, kjer so otroci v smehu in veselju izražali svojo izvirnost. Nekaj napetosti je bilo v tekmovanju v veliki igri »Človek ne jezi se« in drugih družabnih igrah. O tem, da je šport štivilka ena med otroci in mladino v občini Litija ni nobenega dvoma. Mali nogomet, košarka, rolanje to je bil in je utrip mladih src. Seveda je prevladovalo zanimanje za mali nogomet. Ne smemo pozabiti in pohvaliti tudi deklic, ki so pogumno igrale mali nogomet z dečki in se odločile, da bodo med letom pridno trenirale in prihodnje leto zmagale. Vsak četrtek so se otroci odpeljali na kopanje na bazen v Izlake, enkrat pa na morje - na Debeli Rtič. Zahvaljujemo se vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi dejavnosti. Od junija do konca avgusta se je dejavnosti DPM Litija udeležilo 600 mladih. DPM Litija >f PRODAJA KOLES >*SERVIS KOLES >f SERVIS SMUČI Ugodnosti!!! ZAMENJAVA KOLES "STARO ZA NOVO" 10% GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU KOLES Dva meseca priprav je za državnimi malonogometnimi prvak}, /j se pripravljalo na sezono 2002/ 2003 v kateri branijo dvojno krono: naslov državnega in pokalnega prvaka Slovenije, ob tem pa seveda ponovno sodelujejo tudi v Evropi. Pred prvim vrhuncem sezone Le še nekaj dni, ki jih morda igralci in oba trenerja štejejo na roke pa je pred prvim pravim vrhuncem, letošnje malonogometne sezone, ki se je praktično šele začela z uvodnimi krogi v domačem prvenstvu. Namreč tretjega oktobra se bo v italijanskem Pratu pričel prvi krog letošnjega evropskega klubskega prvenstva v malem nogometu. Vsekakor je to prva prava preizkušnja v letošnji sezoni, ki bo morda odgovorila že na vprašanje koliko lahko igralci Svee Lesna Litija storijo tudi v domačem prvenstvu. Ampak o tem trenutno praktično nihče ne razmišlja saj so vse misli uprte v Italijo in prvo srečanje proti domači ekipi, italijanskemu prvaku, ki bo po nekih predvidevanjih lahko tudi odločilno. Ampak ni vse v enem srečanju, temveč bo potrebno odigrati tri in v vseh treh dostojno zastopati Litijo in slovenski mali nogomet, katerega paradni konj je prav SVEA Lesna Litija. Obenem bo potrebno računati tudi na rezultate srečanj saj vsaka točka, vsak zadetek pomeni prednost, oziroma izboljšanje koeficienta za naslednjo evropsko sezono. Ko smo povprašali igralce kaj pričakujejo pred evropskimi srečanji, so nekako v izjavah vsi previdni, vendar prav od prvega srečanja pričakujejo največ. Kar pa je pozitivno vsi so optimisti. In kot smo dej ali v prvem srečanju v petek 4. oktobra se bodo pomerili z prvakom Italije Pratom, v soboto 5. oktobra bo njihov nasprotnik prvak Makedonije Skopje. Po nedeljskem prostem dnevu pa v ponedeljek 7. oktobra sledi še srečanje proti prvaku Armenije, ekipi Hayk. Le zmagovalec skupine se uvrsti v polfinale tega tekmovanja Kaj pomeni sodelovati v evropskem PLANINŠKI KOTIČEK klubskem nogometu pa pove podatek, da je litijski klub skoraj vsakodnevno v »mednarodnih« kontaktih. Na naslov kluba prihajajo vabila na različne turnirje, prijateljska srečanja, za kar pa je premalo časa, saj se je potrebno pripraviti na domače obveznosti in seveda v njih tudi aktivno sodelovati. Nenazadnje pa litijski igralci niso profesionalci, tako kot mnogi klubi po Evropi, čeprav se z večino lahko povsem enakovredno kosajo. Je pa dejstvo, ki veseli vse v klubu prav ta mednarodna korespodenca v kateri enostavno vidiš da te Evropa pozna. In za konec tisti, ki ne boste »skočili« v Prato prisluhnite radiu Geoss na katerem vas bomo sproti obveščali o dogodkih v Italiji in po vrnitvi nazaj seveda tudi v Občanu. Stane KOKALJ A A A Mednarodno leto gora Združeni narodi so leto 2002 razglasili LETO GORA za mednarodno leto gora. Osrednja prireditev v Sloveniji je bila 14.9.2002 na Lisci, kjer seje zbralo3000do 4000planincev iz vse Slovenije. Planinska zveza Slovenije je s to prireditvijo znova oživila tradicijo vsakoletnega “Dneva slovenskih planicev”. Tokrat so se kot imenitni gostitelji izkazali člani PD Lisca iz Sevnice, ki z litijskimi planinci sodelujejo v Meddruštvenemu odboru zasavskih planincev. Večina udeležencev srečanja, vključno z uglednimi gosti predsednikom parlamenta Borutom Pahorjem, ministrom Francijem Butom, predsednikom GZS Jožkom Čukom je na Lisco prišla peš po tega dne slovesno odprti Jurkovi poti z Brega čez Razbor. Legendarni graditelj prve koče na Lisci Blež Jurko je na Razborju poučeval in čeprav je od takrat minilo že sto let je spomin na tega samosvojega, “originala”, kot se je označil sam, še vedno živ. Domačini so na Razborju udeležencem pohoda pripravili nepozabni sprejem, postavili pa so tudi zanimivo razstavo o kraju in Jurku, ki je še vedno na ogled. Srečanja so se udeležili tudi litijski planinci. Tisti, ki so letošnji “Dan slovenskih planincev” zamudili pa bodo to lahko popravili naslednje leto, ko bomo v Trenti hkrati proslavili 110 letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. Borut VUKOVIČ Prapor PD Litija je nosil Peter Matoz, dolgoletni markacist. Letošnje popotovanje bo v soboto 9. novembra 2002, s startom med 6. in 9. uro na Valvasorjevem trgu v Litiji, kjer se lahko tudi prijavite. LEVSTIKOVA POT JE PRED VRATI Samo ob prijavi lahko kupite tudi vozovnice za povratek nazaj v Litijo. Vsebinskih novosti na letošnji prireditvi ne bo, zaradi varnosti in tehnične izvedbe, pa so vpeljali nekaj novosti pri prijavah in avtobusnih prevozih. Zaradi množičnosti in v izogib morebitni gneči letošnje leto uvajajo dve novosti. Omogočajo ugodne predprijave skupin, obenem pa bo vožnja proti Čatežu dovoljena le avtobusom, ki bodo opremljeni z ustrezno oznako. Oznako za avtobus pridobite s predprijavo skupine in plačilom prijavnine do 4. novembra 2002 ali z gotovinskim plačilom na startu v Litiji. Avtobusi brez oznake organizatorja ne bodo mogli do cilja prireditve. Na predlog mnogih skupin, predvsem šolskih in tistih, ki jim ustreza nekoliko krajša pot, že nekaj let pripravljajo tudi krajšo inačico popotovanja. Popotovanje lahko zaključite v Moravčah ob kontrolni točki pri Resn'kovi kašči. V zvezi z gostinsko in turistično ponudbo stvari še vedno ne tečejo tako kot bi morale. Ob prireditveni progi je na dan popotovanja prodaja možna le z ustreznimi dovoljenji. Inšpektorji so zadnjih nekaj let pregledovali ponudbo ob prireditveni progi, a so doslej le opozarjali. Zaradi množične udeležbe in organizacijskih prijemov je vsakršna prodaja brez ustreznih dovoljenj prireditelja in pristojnih organov občine in države prepovedana. Tudi tokrat vsi prodajalci potrebujejo ustrezna dovoljenja. Za prodajo hrane, pijače in nekaterih drugih izdelkov so namreč predpisani posebni pogoji. Osnovni pogoj so ustrezna dovoljenja in sanitarije ob prodajnem mestu. Interesenti se morajo prijaviti najkasneje do 10. oktobra, nato pa bodo prejeli vso potrebno dokumentacijo. Sicer pa so. vse podrobnosti objavljene na internetnih straneh Levstikove poti na naslovu www.levstik.net. za podrobnejše informacije pa lahko pišete na naslova info@levstik.net ali Levstikova pot, Sevno 44, 1276 Primskovo. Rudi BREGAR Kolesarjenje — 3. Brežanov memorial 60 kolesarjev in kolesark Na 3. Brežanovem memorialu, ki ga je prvo nedeljo v septembru organiziralo Športno društvo Partizan Litija, je kolesarilo 60 kolesarjev in kolesark. Tokrat je bila proga drugačna kot pretekli leti, saj so se organizatorji zaradi težav pri pridobivanju dovoljenj, raje odločili za progo, ki je bila izpeljana le na območju Upravne enote Litija. Tako so se kolesarji peljali preko Bogenšperka - Sobrač -Ježe - Bukovja (prelaz) - Kostrevnice - Jablanice - Litije. Pot je bila sicer krajša (30 km), vendar bolj razgibana, saj so udeleženci premagali kar tri vzpone. Prejšnja proga, ki je vodila čez Trebeljevo (50 km) je segala tudi na območje Upravne enote Ljubljana, v takšnih primerih pa dovoljenja izdaja Ministrstvo za notranje zadeve RS. Vsak udeleženec, ki je prevozil progo je na cilju prejel spominsko majico. Kolesarjem in kolesarkam je bila zamisel organizatorja všeč, saj se časi niso merili, vsak je »delal« po svoji volji. Na cilju so bili vsi zadovoljni, saj so to nedeljsko dopoldne za svoje telo naredili nekaj koristnega, tisti, ki so litijskega športnika Marjana Brežana poznali pa so se spominjali časov, ko so skupaj kolesarili. Drago MOTOH Najmlajša udeleženca sta bila 9 -letna Tjaša Mlakar in 6-letni Nejc Rupnik (na sliki), kf sta vse kilometre in klance brez težav obvladala. Igralci Tenis kluba AS Litija so bili takprekočskoraj brez počitnic, saj so se tekmovanja odvijala tudi vjuliju in avgustu. IGRALCI TENIS KLUBA AS LITIJA BREZ POČITNIC Najbolj zasedena je bila Anja Poglajen, kijev začetku julija uspešno nastopila na tekmovanju Alpe Adria v Kopru v kategorij i do 14 let Tekmovanje j e mednarodno, letos se ga je udeležila celo američanka Jessica Faber, ki je v prvem kolu premagala prav našo Žano Mandič z rezultatom 6:0 in 6:0. V nadaljevanju pa ni bila več uspešna, saj je izgubila že v drugem krogu, je pa zato toliko uspešneje nastopala Anja Poglajen, ki je izgubila šele v polfinalu. Anja je v prvem kolu premagala domžalčanko Evo Vukovič 6:2 in 6:0, v drugem kolu Niko Urbančič iz Nove gorice tudi 6:2 in 6:0, v četrfinalu mariborčanko Anjo Postružnik 6:2 in 6:3,v polfinalu pa je bila boljša od nje domačinka iz Kopra Martina Smovršnik2:6in 5:7. V kategoriji do 12 let je tekmoval NikRazboršek Udeležil se je Bergantovega memoriala v Mariboru, kjer je v predtekmovanjih za las zgrešil A finale, zato pa je v B finalu pokazal izvrstno igro in osvojil pokril za 3. mesto. Z uspešnimi nastopi je nadaljeval tudi na tekmovanju v Novem mestu, kjer pa se je v Afinale uvrstil brez težav, saj je nasprotnika premagal kar9:0. Bravo, Nik Avgust je že po tradiciji bolj namenjen ekipnim tekmovanjem.Tako se je Anja udeležila evropskega klubskega prvenstva do 14 let v Barceloni. Tja je odpotovala z domžalskim teniškim klubom. V konkurenci klubov iz Anglije, Belgije, Francije, Italije, Španije, Portugalske (iz nekaterih držav po več klubov), so osvoj ili četrto mesto. Takoj po vrnitvi iz Barcelone so tako Anjo kot ostale tekmovalce TK AS Litija čakala državna ligaška tekmovanja do 14 let. TK AS Litija nastopa v ligi z dvema ekipama deklet in eno ekipo fantov. Fantje so premagali Krško s 5:0, Galeja Maribor s 5:0 in TC Breskvar Ljubljana s 4:1 in se tako uvrstili v zaključni del tekmovanja (med štiri najboljše v državi), ki bo konec septembra. Dekleta še tekmujejo. TK AS 2 so izgubile vsa srečanja, vendar pa pokazale dobro igro. Edini dve zmagi za to mlado ekipo je dosegla Meke Andreja. Po pričakovanjih je uspešnejša ekipa TK AS 1, ki je doslej premagala TK AS 2 z rezultatom 3:1, TK Koper s 4:0 in TK Jaki Ljubljana s 4:0. Za uvrstitev v zaključek (med tri najboljše vdržavi) pa potrebujejo še eno zmago. Počitka torej še nekaj časa ne bo. V TK AS Litija v septembru in oktobru sprejemajo tudi nove mlade igralce in če se jim želite pridružiti, se oglasite na TK AS Litija. Treninge imajo v popoldanskem času, tja od tretje ure dalje. Prav tako seje že pričelo sprejemanje rezervacij za zimsko sezono. —, . ,. , lemsklubAS TEKME/PRIREDITVE ŠP.KLUBOV IN DRUŠTEV OBČINE LITIJA V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2002 NOGOMET MALI NOGOMET KEGLJANJE dan datum pet. 27.9.2002 Dobovec - Svea Lesna Litija sob. 28.9.2002 čl.15.30 C.Kresnice - Dolomiti Dob sob. čl.15.30 Jezero Medvode - Litija 12.30 Litija II,-Žalec sob. čl. 16.30 Jevnica - Mengo 28 16.00 Litija I. - Iskraemeco sob. kadeti Dolomiti - Litija sob. st.dečki Jevnica - Dolomiti sob. ml.dečki Kresnice - Mengo 28 ned. 29.9.2002 mladinci C.Kresnice - Črnuče sob. 5.10.2002 čl.15.30 Dolomiti Dob - Litija sob. čl.15.30 C.Kresnice - Vir 12.30 Konjice II -Litija II. sob. čl.16.30 Borovnica - Jevnica 16.00 Konjice I.- Litija I. sob. ml.dečki Komenda - Kresnice B sob. st.dečki Vrhnika - Jevnica ned. 6.10.2002 mladinci C.Kresnice - Vir pet. 11.10.2002 Napoli int.Pernica - Svea Lesna Litija sob. 12.10.2002 čl. 15.30 Litija - Kočevje sob. čl.15.30 Termit Moravče - C.Kresnice sob. čl.15.30 Jevnica - Komenda 12.30 Litija II. - Nafta sob. kadeti Litija - Zagorje 16.00 Litija I. - Sinet sob. ml.dečki Kresnice B - Črnuče sob. st.dečki Jevnica - Livar sob. mladinci Jarše - C.Kresnice pet. 18.10.2002 20.00Svea Lesna Litija- Puntar Alpkomnerc sob. 19.10.2002 čl.15.30 C.Kresnice - Jarše sob. čl.15.30 Črnuče-Litija sob. čl. 15.30 Ihan - Jevnica PROSTO i sob. kadeti Logatec - Litija sob. ml.dečki Avt.Dob - Kresnice B sob. st.dečki Ihan Dol - Jevnica ned. 20.10.2002 mladinci C.Kresnice - GPG Grosuplje sob. 26.10.2002 čl. 14.30 Litija - Kalcer Radomlje sob. čl.14.30 Svoboda Kisovec- C.Kresnice 17.0 Proteus Liv - Litija I. sob. čl.14.30 Jevnica - Logatec 16.30 Šoštanj - Litija II. sob. kadeti Litija - GPG Grosuplje sob. ml.dečki Kresnice B - Vir sob. st.dečki Jevnica - Svoboda Kisovec sob. mladinci Zagorje - C.Kresnice Zveza športnih društev občine Litija AVTOC€NT€R LITIJA avtooptiko avtomehanika Tel.! 8981060 pnevmatik center | oooo ym o umom o sempem l ESI i II m i i-i ti it m ECi m ■ mu o m • mm ? DtdICA o MATADOR ® OBNOVLJENE Nadaljevanje s 1. strani LETALSKI PRAZNIK V ZAVRSTNIKU Naše druženje se je pričelo že zgodaj zjutraj in je trajalo do trde teme. Letošnje modelarsko srečanje, ki se ga je udeležilo več kot 50 vrhunskih in manj vrhunskih modelarjev. Modelarski program so s svojimi predstavami obogatili gostje iz Italije Antonio Cellini s prijateljem Bertocci Radomirom z maketo vrhunskega akrobatskega letala Extra 300 v merilu 1:2 ter Hans Ogis s Koroške z maketo motoriziranega jadralnega letala z raspetino kril 8 metrov v merilu 1:2. Med modelarskim programom so svoje spretnosti v zraku pokazali akrobatski pilot Tomo Poljanec s svojim JAK 55 in padalci, ki jih je pripeljalo letalo Pozdravljeni, Vse čestitke litijskim modelarjem za uspelo prireditev. Po oceni si je prireditev ogledalo med 3000 in 4000 obiskovalcev zato je to gotovo največja letošnja modelarska prireditev. Prikaz pravih letalje bil nekaj posebnega. Akrobatski program našega državnega prvaka z Jakom - odliatol Pristanek velik? črnuške na približno 200 metrov dolg traimikz bočnim bremzanjem - ti piloti si dosti upajo! Tudi ostali so marsikaj pokazali. Modelarski del prireditve je vedno odvisen od nastopajočih. Nastopajočih modelarjev je bilo okrog 50. Videli smo Johana s svojim osemmeterskim modelom v merilu 1:2, Po-2gAlbinaNovaka, močno helikoptersko zasedbo, nekaj odličnih slepov, letečo kosilnico, kpazi combat bitko, nekaj akrobatskih letal, Cesarjeve elelpro stvaritve, mikro dvokrilec z 28 cm razpona kril in s coxom, nekaj elektro jadralcev, girokppter, nekaj trainerjev itd. Pač tisto, kar lahko pokažemo. Modelarjev je bilo več, kot bi jih lahko stlačili v eno popoldne, zato vsi niso mogli priti pravočasno na vrsto. Organizator ne more čarati kar očitno nekateri ne razumejo. Prireditevje v celoti uspeta, saj smo gledalci in nastopajoči prišli na svoj račun. Organizatorju čestitke, kprsouspeli z razširitvijo in registracijo piste ustvariti pogoje za rast v naslednjih letih. K Up dan Andrej PERVINSEK Antonov AN 2. Na veliko začudenje vseh gledalcev je pristalo na naši “fliki”. Tako so si gledalci lahko to kar veliko letalo od blizu ogledali - nekateri tudi z rokami. Da pa je bila mera polna, so se nato vanj vkrcali padalci s spemstvom in se odpeljali “domov” na letališče v Šentvid pri Stični, kjer se šolajo v padalskih veščinah. Program so popestrili še Požar Peter z letalom PIPER Super Cub in motorni zmaj našega prijatelja Ribič Ivana, ki sta bila na parkirnem prostoru postavljena na ogled. Iz Zagorja sta pozdravila prireditev in otvoritev našega “travnika” ultralahki letali. Da pa niso leteli samo “tujci” sta poskrbela naša motorna pilota Laba Roman z Utvo 75 in Prijatelj Henrik s Cessno 150, ki sta pripeljala na ogled iz zraka starejše člane aerokluba. Na južni strani potoka so kot na tribuni prireditvenega prostora vztrajno vozili z balonom na ogled prireditve tudi gledalce. Vsi smo v prireditvi uživali, saj je bila tudi letos nekaj posebnega. Za te užitke se zahvaljujemo vsem sodelujočim, “zemeljsko ekipo aerokluba s prijateljem Petrom Kovačičem - povezovalcem in Brčon Markotom - vodjem letenja, sponzorjem, Tonetu Hostniku in posebno Marjeti in Vojku Ceglar-Škratu, ki so s svojimi gostinskimi uslugami dopolnili naš praznik. Kaj pa si mislijo o srečanju udeleženci je moč razbrati iz faksimila enega od mnogih e-mailov. Srečno do naslednjega srečanja prvo soboto in nedeljo meseca septembra 1.2003! 1. COCKTA KRESNICE 4 4 0 0 13 : 6 7 12 2. VIR 4 3~ ~0~ 1 11 : 7 4 9~ 3. SVOBODA KISOVEC T” 2 2 0 5 : 1 4 8 4. KALCER RADOMLJE 4 2 1 1 7 : 2 5 7 5. ARNE TABOR 69 ~4~ 2 1 1 5 : 3 2 7 6. TERMIT MORAVČE T" 1 2 1 3 : 2 1 5™ 7. JARŠE 4 1 2 1 5 : 5 0 5~ 8. KOČEVJE ~T~ 1 1 2 8 : 11 -3 4 9. DOLOMITI DOBROVA T- 1 1 2 3 : 6 -3 4" 10. LITIJA 4 1 0 3 2 : 9 -7 3~ 11. JEZERO MEDVODE ~4~ 0 2 2 2 : 6 -4 2 12. ČRNUČE ~4~ 0 0 4 4 : 10 -6 0 Posebna ponudba za kmetovalce . i :■> t’ fr?"*#1''-' gsgni iJr-:. V Novi Ljubljanski banki se zavedamo pomena kmetijstva in njegove vloge pri razvoju podeželja, zato želimo sodelovati pri udejanjanju vaših zamisli. Prisluhnili smo vašim potrebam in pripravili celo paleto storitev, tako za vašo poslovno-kmetijsko dejavnost kot za vaš osebni namen Posebna ponudba za poslovno-kmetijsko dejavnost je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ribištvom ali gozdarstvom. Poleg drugih ugodnosti smo pripravili tudi posojila za razne namene, z različnimi ročnostmi in po ugodnih obrestnih merah: • kratkoročna posojila nad 1 do 6 mesecev 10,35% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna • kratkoročna posojila nad 6 mesecev do 1 leta 10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna • posojila za prirejo mesa do 18 mesecev 10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna • dolgoročna posojila, tudi do 10 let po TOM + 5,00% letno, obrestna mera je variabilna. Vabimo vas, da se oglasite v naši poslovalnici, kjer vam bo vaš skrbnik oziroma bančni komercialist svetoval in podrobneje predstavil našo ponudbo. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. ljubljanska banka Alova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Poslovalnica Litija KOLESARSKA DIAGONALA SLOVENIJE Hodoš-Litija-Piran Da se zarečenega kruha največ poje, se je pokazalo letos julija, ko smo v dnevu, ki se je komaj dobro začel, spet stali na mejnem prehodu Hodoš, da bi pričeli kolesarsko prečenje proti Piranu, seveda v enem samem dnevu. Po lanski podobni akciji je bilo kar težko najti motiv za ponovitev, našli pa smo ga v tem, da bi v okviru praznovanja 50 let mesta Litija s kolesarjenjem simbolično povezali oba najbolj skrajna konca Slovenije, tokrat preko Litije. Lani smo namreč kolesarili po krajši poti čez Trojane.V ta namen smo ponesli tudi simbolična darila županoma občine Hodoš in Piran. Na predvečer akcije nas je sprejel hodoški župan, nam predstavil to majhno a uspešno mejno občino, mi pa smo mu povedali nekaj značilnosti slovenske središčne občine. Z velikim angažiranjem Andraža in posluhom župana občine in nekaterih sponzorjev se je akcija zavrtela in pot bi preprečilo le izredno slabo vreme, vendar se je očitno tudi to uklonilo naši veliki želji, da se odpeljemo na pot. Ena ura je odbila, noč je še ležala nad Prekmurjem, tudi hladno je bilo in ob baterijah smo zavrteli pedala.Izkušnje lanskega leta so nam narekovale kar najbolj zmeren, pa vendar ne počasen tempo okoli 30 km na uro, redne menjave na čelu kolone in počitke na vsako uro vožnje za nekaj minut. Prvi večji postanek je bil v Slovenski Bistrici po dobrih sto km vožnje, prigriznili smo nekaj malega, se dobro raztegnili, sledili so kratki a ostri klanci proti Konjicam in potem proti Celju. Tu smo ugotovili, da smo prehitri za domenjen sprejem v Litiji, zato smo tempo kolesarjenja nekoliko zmanjšali. Litijani z županom in predstavnikom mestne skupnosti so nas počastili s kratkim sprejemom pred športno dvorano, podarili so nam Valvasorjeve srebrnike, pojedli smo zgodnje kosilce sponzorjev in že smo hiteli naprej. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo do Ljubljane dobesedno grizli v tempo, saj sta precej dolg postanek in kosilo naredila svoje.V pravi ritem je skupina prišla šele proti Vrhniki, klanec nad njo pa je že bil uvod v primorski del poti, z obilo vročine in hudim nasprotnim vetrom od Postojne naprej. Prave krize pridejo prav okoli Nanosa, noge so po tristo kilometrih krepko načete, boli zadnjica in celo stvar je treba vzeti zelo pazljivo v tem smislu, da redno nadomeščamo tekočino in jemo po lastnem občutku. Gatorade pijačo, ki jo je dal sponzor, smo pridno trošili, hrano pa si je po dolgoletnih izkušnjah pripravljal vsak sam. S slovenske obale so se popoldne vračale trume turistov mi pa smo grizli v zadnje klance proti Piranu. Olajšanje, konec, veselje, ne vem kako bi lahko označil prihod na Tartinijev trg, toda bilo je lepo. Pričakal nas je velik napis z dobrodošlico, stiski rok, čestitke županje, sledila je kratka predstavitev kolesarjenja in vključitev v program, ki je takrat potekal na trgu. Ko smo zvečer v prijetnem hladu ob trgu strnili vtise, smo bili enotnega mnenja, da take stvari niso hec, prevsem pa, da niso za vsako leto. Za štiristo kilometrov kolesarjenja, kar pomeni štirinajst ur poganjati pedala v tempu blizu trideset km na uro, moraš poleg izredne vzdržljivosti posedovati veliko mero trme in imeti tudi motiv,da se zadeva uspešno izteče do svojega konca. Marjan BRODAR Kolesarsko diagonalo Slovenije od Hodoša do Pirana v dolžini nekaj večkpt štiristo ktn smo 6.julija prekolesarili: Marko Rappl,Kristijan Rupnik, Dejan Nemeček, Drago Motoh, Bogdan Juteršek, Simon Pikovnik in Brodar Marjan, v kombiju pa nas je spremljal Andraž Sešok- KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LITIJA, z.o.o., Valvazorjev trg 3, Litija OBJAVLJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: 1. Nepremičnine na Slatini, ki so v naravi gospodarsko stanovanjski objekt, stoječ na zemljišču pare. št. 339/3 k.o. Šmartno, stavbišče 270 m2, dvorišče 576 m2, stanovanjska hiša, stoječa na zemljišču pare. št. 338/2 k.o. Šmartno, stavbišče 132 m2, pomožni objekt, stoječ na zemljišču pare. št. 338/4 k.o. Šmartno, stavbišče 14 m2, pomožni objekt stoječ na zemljišču pare. št. 338/5 k.o. Šmartno, stavbišče 10 m2 in funkcionalno zemljišče, dvorišče navedenih objektov, pare. št. 338/3 k.o. Šmartno v izmeri 16.835 m2, ocenjena vrednost vseh navedenih nepremičnin je 54.700.000,00 SIT. Nepremičnine so bremen proste in jih je možno prevzeti takoj. 2. Stanovanjska hiša na Mačkovni, stoječa na zemljišču pare. št. 686/5 k.o.Konj, stavbišče 189 m2, s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, pare. št. 686/4, dvorišče 123 m2, pare. št. 686/3 dvorišče 158 m2, pare. št. 686/1 dvorišče 992 m2, vse k.o. Konj, ocenjena vrednost stanovanjske hiše s pripadajočimi zemljišči je 9.983.000,00 SIT. Stanovanja so v najemu za nedoločen čas, kupec prevzema vse pravice in obveznosti iz naslova najemnih pogodb. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba s tem, da mora pravna oseba ponudbi priložiti izpisek iz sodnega registra, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu. Pisna ponudba mora vsebovati naziv nepremičnine, ponujeno ceno in pogoje plačila. Ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb vplačati varščino v višini 10 % ocenjene vrednosti na transakcijski račun št. 10100-0011591786, pri Banki Koper. Varščino bomo vračunali v kupnino oziroma jo bomo ponudniku, ki ne bo uspel, vrnili v 15. dneh po opravljenem izboru. Kupec plača davek od prometa nepremičnine, stroške overovitve pogodbe in strošek izvedbe v zemljiški knjigi. Nepremičnine prodajamo po načelu »videno-kupljeno«. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sprejme nobene ponudbe ter da mu tega ni treba obrazložiti. Izbrani ponudniki morajo prodajno pogodbo skleniti v 8. dneh po prejemu obvestila o izboru. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne sklene prodajne pogodbe ali ne plača kupnine v predpisanem roku, se prodajna pogodba razveljavi, plačana varščina pa zapade v korist KGZ Litija. Drugi pogoji bodo določeni v pogodbi. Pisne ponudbe pošljite priporočeno do vključno 14. oktobra 2002 na naslov: KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LITIJA, z.o.o., Valvazorjev trg 3, 1270 LITIJA s pripisom: »Razpis za prodajo nepremičnin.« Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru na tel. 01/89 83 099. KZ GABROVKA, z.o.o., v stečaju, Gabrovka 7,1274 GABROVKA objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 25/95 z dne 4.9.2002 JAVNO ZBIRANJE PONUDB Za prodajo naslednjih kmetijskih zemljišč: K.O. MORAVČE Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 978 84 Travnik 6 4.733 44,00 >50 Njiva 5 2.439 89,00 85 Travnik 6 2.190 44,00 1014 55 Travnik 4 1.270 66,00 58 Travnik 2 1.291 116,00 90 Travnik 6 1.482 44,00 81 Travnik 5 4.305 52,00 K.O. OKROG Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 47 1033/4 Travnik 5 3.448 52,00 506 1035/2 Travnik I6 4.776 44,00 512 1030/5 Travnik 6 4.756 44,00 528 1022/4 Travnik 6 3.076 44,00 K.O. PEČICE Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 61 187/1 Gozd 4 818 15,00 187/3 Gozd 5 701 13,00 188/1 Gozd 4 2.125 15,00 188/2 Gozd 5 3.653 13,00 389/1 Gozd 4 9.031 15,00 389/2 Njiva 5 1.949 88,00 405 Njiva 4 536 103,00 437 Njiva 4 299 103,00 444 Njiva 4 646 103,00 IZHODIŠČNA CENA Z.K. VL. DE- LEŽ 97* 8732/ 26300 375/4 Sadovnjak 3 26.300 3.400.000 98* 13642! 23136 381/1 Sadovnjak 3 11.568 1.340.000 99* 41504/ 67277 415 Sadovnjak 3 67.277 15.171.000 100 48143/ 96671 445 Sadovnjak 3 96.671 17.912.000 101 27791/ 47679 350 Sadovnjak 3 47.679 10.797.000 ‘Vložki 97.98,99,100 in 101, vsi k.o. Pečice dolžnika do zgoraj navedenih deležev. so v solasti stečajnega K.O. SELO MIRNA Z.K. VL. PARC. ŠT VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 428 867 Njiva 3 2.586 118,00 869 Njiva 3 3.021 118,00 870 Njiva 3 2.902 118,00 K.O. TIHABOJ Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 330 544 Njiva 4 4.240 103,00 436 158 Njiva 6 1.855 74,00 159/1 Travnik 5 11.201 52,00 162 Travnik 4 3.151 66,00 233 Travnik 6 2.470 44,00 234 Sadovnjak 4 1.424 66,00 258 Njiva 4 511 103,00 268/1 Njiva 4 280 103,00 312 Njiva 3 5.769 118,00 344 . Njiva 4 2.765 103,00 391 Njiva 3 3.611 118,00 402 Njiva 3 2.223 118,00 415 Travnik 5 2.841 52,00 424 Njiva 3 3.798 118,00 433 Njiva 3 8.017 118,00 456 Njiva 3 3.834 118,00 K.O. VODICE Z.K. VL. PARC. ŠT. VRSTA RABE Kat.raz. IZMERA IZHODIŠČNA CENA SIT/M2 895 1110/1 Travnik 6 5.598 95,00 Upoštevane bodo samo ponudbe, katerih ponujene cene bodo enake ali višje od izhodiščnih cen. Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem v R Sloveniji ali fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenega pogoja ter z izjavo o bodoči uporabi nepremičnine pošljite v zaprti kuverti z oznako »ponudba - ne odpiraj« na naslov odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo prispele na zgornji naslov najkasneje do dne 14.10.2002 in za katere bo do tega dne plačana varščina v višini 10% od izhodiščne cene. Varščino je potrebno plačati na transakcijski račun stečajnega dolžnika pri NLB, d.d. št. 02011-0016454512. Javno odpiranje ponudb bo dne 15.10.2002 na Okrožnem sodišču v Ljubljani ob 13.00 uri soba št. 368. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. V primeru, da bo za isto parcelo več enakih ponudb, se upošteva prednostni vrstni red upravičencev kot ga določa 21. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih. Plačana varščina se bo uspelemu ponudniku vštela v kupnino. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. Ponudnikom, ki bodo vplačali varščino in ki ne bodo izbrani kot kupci, bo varščina brezobrestno vrnjena v treh delovnih dneh po odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po odobritvi kupoprodajne pogodbe oziroma po izdaji potrdila s strani Upravne enote v Litiji. V primeru, da kupec v predpisanem roku ne podpiše kupoprodajne pogodbe oziroma ne plača celotne kupnine, se pogodba razdre, vplačana varščina pa zadrži kot skesnina. Lastninska pravica preide na kupca s plačilom celotne kupnine ali s predložitvijo bančne garancije za neplačani del kupnine. Davek na promet nepremičnin ni vključen v izhodiščno ceno in ga plača kupec. Informacije o nepremičninah, ki so predmet objave, so na voljo pri stečajni upraviteljici odvetnici Katarini Benedik, tel. 01-4366610. KGZ Gabrovka, z.o.o., v stečaju OBČINA LITIJA objavlja Sklep o določitvi plakatnih mest za plakatiranje v času volilne kampanje za lokalne volitve 2002 in volitve predsednika države 2002 (Uradni list RS, št. 65/2002). Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) je občinski svet občine Litija na svoji 36. redni seji, dne 11.07.2002 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI MEST ZA PLAKATIRANJE V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2002 IN VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE 2002 i. Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. II. Volilno kampanjo lahko organizirajo sami kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oziroma politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje. Organizator volilne kampanje je odgovoren za zakonitost volilne kampanje. III. Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na brezplačnih in odplačnih plakatnih mestih iz tega sklepa. Plakatiranje zunaj plakatnih mest, določenih s tem sklepom je dovoljeno s soglasjem lastnika, pod pogoji iz zakona. Prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano. V času volilnega molka je prepovedano lepiti oziroma nameščati nove plakate. IV. V občini Litija se za nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili določijo naslednja brezplačna plakatna mesta: A) na dvostranskih reklamnih panojih (velikost 3,0 m x 4,0 m); ob Zasavski cesti (pri športni dvorani), ob Ljubljanski cesti (od Cerarja v smeri proti Ljubljani), ob avtobusnem postajališču Na Dobravi, na avtobusnem obračališču v Šmartnem pri Litiji, ob Zasavski cesti (pri OMW), ob Zasavski cesti (pri odcepu za Šmartno), na parkirišču pred IUV v Šmartnem pri Litiji, na Listju (pri spomeniku). B) na betonskih stebrih: na Prvomajski ulici (pred trgovino Na Dobravi), na Cankarjevi ulici (ob železniški postaji), na Ponoviški ulici (pred b. SDK), na Ul. Mire Pregljeve (pred športno dvorano), na Maistrovi ulici (pred trgovino), na Staretovem trgu v Šmartnem pri Litiji (pred pekarno). C) na aluminijastih panojih: na Cankarjevi ulici; 2 panoja, na Ponoviški ulici (pred b. SDK), na Ljubljanski c. (pred mostom), na Jerebovi ulici (pred občino); 2 panoja, na Ulici Mire Pregljeve (pred športno dvorano), na Ulici Mire Pregljeve (nasproti OŠ Litija); 2 panoja, na Savski c. (pri črpalki). D) v krajevnih središčih se plakatna mesta določijo v dogovoru s krajevno skupnostjo. Tako določena brezplačna plakatna mesta se objavijo v glasilu »Litijski občan« in drugih lokalnih medijih, najkasneje do konca meseca avgusta 2002. V. Na brezplačnih plakatnih mestih lahko organizatorji volilne kampanje plakate nameščajo sami, pod pogoji iz tega sklepa. V skladu z načelom enakopravnosti organizatorjev volilne kampanje bodo brezplačni oglasni panoji razdeljeni na oštevilčeno mrežo polj, lokacija plakatov za posameznega organizatorja volilne kampanje pa se določi z javnim žrebom, ki bo v veliki sejni dvorani občine Litija, Jerebova 14, Litija, v sredo 09.10.2002, ob 16. uri. Organizatorji volilne kampanje so dolžni do petka 04.10.2002, do 12. ure, v tajništvo občinske uprave občine Litija (soba 44, I. nadstropje) pisno sporočiti namero za sodelovanje v volilni kampanji za lokalne volitve 2002 (volitve občinskih svetnikov in volitve župana) in za volitve predsednika države 2002. VI. Organizator volilne kampanje sme plakatirati samo na zanj določenem mestu. VII. Po dogovoru z upravljavcem in proti plačilu sme organizator volilne kampanje plakate z volilno propagandnimi sporočili nameščati na reklamnih panojih (3,0 m x 4,0 m) in aluminijastih panojih, kijih za ta namen določi upravljavec. Vlil. Upravljavec plakatne površine bo na stroške organizatorja volilne kampanje nemudoma odstranil ves propagandni material, ki ne bo nameščen v skladu s tem sklepom. IX. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest iz tega sklepa, sicer ga bo na njihove stroške odstranil upravljavec. X. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in glasilu »Litijski občan«, izvleček pa se objavi tudi v drugih lokalnih medijih (ATV Signal, Radio Geoss). V Litiji, 11.07.2002 ŽUPAN OBČINE LITIJA: Mirko KAPLJA V skladu s točko D) IV. člena sklepa in v dogovoru s krajevnimi skupnostmi so brezplačna plakatna mesta po krajevnih središčih naslednja: 1. KS Dole pri Litiji: - informacijska tabla pri trgovini na Dolah pri Litiji v velikosti 95 x 70 cm (3X). 2. KS Polšnik: - oglasne table v velikosti 130 x 100 cm (9X; po ena v vsakem naselju), 3. KS Spodnji Log: - oglasna deska, ki je nameščena na gospodarskem poslopju Smuk Matije, Sp. Log 9, - oglasna deska, ki je nameščena na objektu Rajner Branka, - oglasni prostor na gostinskem lokalu Minimarket - kava bar. 4. KS Kresnice: - oglasni prostor v izmeri 3 x 1,5 m ob cesti skozi naselje Kresnice (nad gospodarskim objektom Kovič), - na gospodarskem objektu v Zg. Kresnicah (pri E rjave) v izmeri 5 x 1,3 m, - na leseni baraki nasproti železniške postaje v Kresnicah v izmeri 2 x 1,5 m. 5. KS Jablanica: - v naselju Breg na gospodarskem objektu Simončič Toneta, Breg 2 (3 x 3 m), - na gospodarskem objektu Ponebšek Janeza, Gradiške Laze 9 (3x3 m), - na garažnih vratih Gasilskega doma Zg. Jablanica, - na gospodarskem poslopju Zidar Staneta, Cerovica 7. 6. KS Primskovo: - oglasna deska na avtobusnem postajališču na Vrh bukovju, - oglasna deska v naselju Ježce, - oglasna deska v naselju Mišji dol, - oglasna deska pri trgovini v naselju Kopačija, - oglasna deska pri OŠ Primskovo, - oglasna deska v naselju God nji vrh, - oglasna deska na avtobusnem postajališču v Stari Gori. 7. KS Štangarske Poljane: - oglasna deska (60 x 80 cm) pri trgovini v Štangarskih Poljanah, - oglasna deska (100 x 150 cm) na avtobusnem postajališču pri odcepu za Veliko Štango, - oglasna deska (60 x 80 cm) na avtobusnem postajališču Gozd Reka. 8. KS Ribče: - oglasna deska na avtobusni postaji v ZG. Ribčah, - oglasna deska na avtobusni postaji v Sp. Ribčah, - oglasni steber pri kulturnem domu Ribče, - na drvarnici v Verneku (pri Babnik). 9. KS Hotič: - oglasna deska pri gasilskem domu (Sp. Hotič), - na avtobusni postaji v Zg. Hotiču (nasproti Kimovca), - v Zg. Hotiču pod cerkvijo. 10. KS Vače: - oglasni prostori 75 x 50 cm v središču Vač (9x). 11. KS Javorje: - oglasna deska na OŠ Javorje, - oglasna deska v središču naselja Javorje, - oglasna deska na križišču na Leskovici. 12. KS Kostrevnica: - oglasna deska na Libergi, - oglasni pano v krajevnem središču. 13. KS Sava: -/. 14. KS Gabrovka: - oglasna deska na trgovini »Pri Brunotu«, - oglasna deska pri pokopališču, - na gasilskem domu v Tihaboju. 15. KS Konjšica: - oglasna deska pri cerkvi, - oglasna deska na križišču na Konjšici. 16. KS Jevnica: - oglasna deska pri spomeniku, - oglasna deska pri cerkvi, - oglasna deska na železniški postaji. 17. KS Velika Štanga: - oglasna deska pri kulturnem domu. 18. KS Vintarjevec: - oglasna deska na križišču za Dom Tišje. Organizatorje volilne kampanje opozarjamo na rok za prijavo, 04.10.2002 do 12. ure. Hkrati že vnaprej nanje naslavljamo tudi apel, da spoštujejo določene plakatne površine in ne nameščajo volilno propagandnega materiala zunaj zgoraj navedenih plakatnih mest. Direktor občinske uprave: Zdravko VALENTIN ŠPES VPIS V ZAČETNI TEČAJ JOGE V LITIJI Društvo »Joga v vsakdanjem življenju« Ljubljana vabi k vpisu v jesenski semester. Vpis bo potekal do 08.10. 2002 na vpisnem mestu: Osnovna šola Litija, Cesta komandanta Staneta 2 (šolska knjižnica), vsak torek od 18.30 do 20.00 Društvo omogoča redno enkrat tedensko vadbo joge pod vodstvom inštruktorjev, ki imajo opravljen izpit na Ljubljanski Fakulteti za šport in certifikat mednarodnega združenja »Joge v vsakdanjem življenju«. Informacije: 041/711-681 (od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00) VARCUJMO Z ENERGIJO IZBIRA OKEN ffi, ZASTEKLITVE 1. Idealno okno, zasteklitev: v zimskem času preprečuje uhajanje toplote in omogoča vstop sončnemu sevanju (poleti obratno), podnevi popolno prepušča svetlobo, ponoči ne, zaščiti nas pred hrupom, je nezdrobljivo. 2. Približek idealu: SB materiali okvirja in kril: izbiramo lahko med lesom, plastiko, kovinami (aluminij) ali kombinacijo materialov. Glede toplotnih lastnosti je najboljši les, sledi plastika, najslabše pa so kovine. Če pa gledamo s stališča trajnosti in vzdrževanja pa je vrstni red ravno obraten. Seveda je odločitev posameznika, kateri material bo izbral. Nekateri so za klasiko (»les je lep«), drugi za novitete (»plastic fantastic«). fl zasteklitev: običajno izberemo dvojno steklo z nizko-emisijskim nanosom in plinom Argonom v medstekelnem prostoru. Nasvet: izberem dvojno zasteklitev, nizko emisijski nanos, plinsko polnjenje. Toplotna prehodnost zasteklitve naj bo manjša ali enaka U<1.1 W/m2K. Pokliči: GSM-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. EN SVET financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! EINSVET ENERGETSKO SVETOVANJE ZAHVALA Ob nenadnem izbruhu požara na hiši se pri uspešnem posredovanju najlepše zahvaljujem mojim najbližjim sosedom in hotiškim gasilcem. Zahvala tudi vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali pri gašenju. Ob tem sem spoznal, kako lepo je imeti dobre sosede in prijatelje sicer bi lahko v nekaj minutah ostala moja družina brez strehe nad glavo in vsega premoženja. Se enkrat lepa hvala. Rado Zupančič z družino ZAHVALA Zahvaljujemo se OŠ Gabrovka, ravnatelju Cirilu Vertotu, da so prisluhnili našemu problemu in kljub polni zasedenosti oddelka, vzeli v varstvo še našo Joneso. Še enkrat hvala. Družina Cvetko-Osolnik Mali oglas PRODAM zazidljivo parcelo 628m2, katastrska parcela dežni vrh, vas Mulke, občina Litija. INFO: Gsm - 031-299-659 VABILO Rokometno društvo Šmartno 99 vabi k vpisu v rokometno šolo učence in učenke od 1. do 8. razreda. Vse vas, ki jih zanima šport, zabava in rokomet, se lahko v šolo vpišete vsak dan od ponedeljka do petka od 17:00 od 18:30 ure v telovadnici OŠ Šmartno. Pridite in se vpišite, ne bo vam žal. Upravni odbor Rokometnega društva Šmartno 99 LINGUA Jezikovno izobraževanje LINGUA LITIJA VPISUJE V TEČAJE: - NEMŠČINA I. stopnja 95 ur - NEMŠČINA II. stopnja 95 ur - NEMŠČINA III. stopnja 80 ur - NEMŠČINA IV. stopnja 80 ur - NEMŠČINA V. stopnja 80 ur V SPOMIN MIRZETU MUŠIČU -RAJ OTU Njegova pesem še danes odzvanja med vršaci mogočnih kostanjev in belih brez kresniških, litijskih in gabrovskih gozdov. Mnogi te pesmi že davno ne slišijo več. A ko se dan začne umikati večeru in ko murni razdelijo še zadnje napotke neizogibni noči, takrat se zasliši njegova pesem, kije mnogim ogrela srce, mnogim prinesla nasmeh na oči, pa tudi kakšno solzo sem ter tja. Že 10 let prisluškujemo tej temi vsi, ki še vedno ohranjamo spomin in še vedno imamo dovolj rahločutno srce, kajti le tem je dano slišati to pesem, pesem nekega konca a tudi nadaljevanja, nebeškega nadaljevanja bojevnika, ki je v družbi sebi enakih izpolnjeval in tudi izpolnil božanski načrt, ki seje dokončal 11. oktobra 1992 leta v Bosanskem Brodu. Tebi je uspelo, brat moj, nam bo še moralo. Zato hvala vsem, ki ste vztrajali in v odhajajočih dnevih prisluhnili tišini in vetru, ki je za vas in vse nas prinašal njegovo melodijo in ohranjal spomin nanj. Nanj, ki so ga prijatelji radi klicali Rajo in je bil sin, brat, mož, oče, partner in »grande amigo« ter velik oboževalec življenja, MIRZET MUŠIČ iz Kresniškega vrha. Pogrešamo te vsi, še najbolj tvoja mami in radi te imamo, kajti za nas, pravzaprav nikoli nisi zares odšel. Živiš v naših srcih in nekega lepega dne se zopet srečamo.... Do takrat pa OMNIA MEA MECUM PORTO! Utrgati zadnji list s koledarja ni kar tako. Za to moraš imeti moč, za to moraš biti pripravljen. Pogled ti uhaja skozi okno. Že trgaš zadnji list s koledarja. Konec je življenja z njim... (Rebeka Železnik-Meserko) ZAHVALA Zapustila nas je naša draga ANA-MARIJA CVIKL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter zdravst-venemu osebju, ki ste ji v času bolezni nudili pomoč in njej in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo g. Okolišu, pevcem s Polšnika in Gašperju za lep obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora sv. Nikolaja pa za petje pri sveti maši. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Vsi njeni Družina Mušič Iz dneva v dan v znamenjih zvezd naj se ti čas lenobno vleče, v okrilje tvoje sreče. Ko boš sestavljal sliko iz drobcev morskih cest in pod njo napisal: MOJE ŽIVLJENJE n SPOMIN JOŽEFU GRADIŠKU iz Šmartna pri Litiji Minilo je leto, ko nas je zapustil oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate še posebno njegovim lovskim tovarišem. "i Mihaela in Vida z družinama, sin Jože - tečaji poslovne nemščine - konverzacijski tečaji - tečaji za osnovnošolce, srednješolce in študente - individualni tečaji 1.10.2002 Pričetek tečajev: Prijave in informacije: 01/8983-056, 041 202-704 Naložba o zmaje je najboljša naložba l TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO “KAMPELC” VAS VABI NA KOSTANJ, JABOLČNI MOŠT IN DRUGE DOBROTE V nedeljo, 20.oktobra 2002, od 10.00 ure dalje na treh kmetijah: •Turistična kmetija NA HRIBČKU, Velika Štanga 17, •Turistično urejena domačija BLAJ- Dragovšek 6, •Kmetija KAVŠEK, Golišče Do teh kmetij se lahko pripeljete po lepi asfaltni cesti, še bolje pa, da izkoristite priložnost in se odločite za prijeten sprehod v jesenski naravi. Vsem, ki si želite celodnevnega izleta po tej naši prelepi deželi , pa KAMPELCI priporočamo, da se podate po KOSTANJEVI PEŠPOTI, ki jo bomo ob tej priložnosi primerno označili in se začne v Podkraju (Avtomoto), čez Širmanski hrib, mimo vseh zgoraj navednih kmetij in se zaključuje v Pogoniku ali pa kar na izhodiščni točki v Podkraju. PRIDITE, KAMPELCI PEČEMO KOSTANJ ZA VAS! ZAHVALA Ogenj nam je uničil dom, Ji smo ga z velijo truda gradili zadnjih deset let. Spoznanje, da smo ostali s Jo raj brez vsega je zelo Jruto in to razumejo le tisti, Ji se jim je že zgodila tajsna ali podobna nesreča. Zato smo v tem času isjreno hvaležni vsem, Ji ste nam na JaJrsenJpli način pomagali. Zahvaljujemo se gasilcem iz Vač, Hotiča, Šmartnega in Kandrs, Ji so s svojo izredno hitro intervencijo največ pripomogli J temu, da ni šjoda se večja. Nadalje se zahvaljujemo območnemu združenju Rdečega friza Litija, frajevni organizaciji Rdečega Jriža Kresnice, župnijsfi Karitas Kresnice, Občinsfemu svetu Občine Litija in Zupanu Mirju Kaplji, frajanom Kresnic, gospodu župnifu Toniju Dularju iz Kresnic, članom Jesenjsfe konjenice in vsem posameznifom, fi ste nam faforjoli pomagali, še posebna zahvala pa velja Janezu Tehovnifu iz Kresnic za ves njegov trud in pomoč. Simona in Igor ŠKARJA •<:r .. • v M E Adijo dragi moji in prijatelji jaz od vas odšel sem preč ne v gorici ne v vasici se ne bomo vidli več. ZAHVALA V 66 letu nas je mnogo prezgodaj zapustil nam dragi mož, oče, dedek, brat in svak TONE ZUPANČIČ 22.3.1937-2.8.2002 Velika Kostrevnica 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala PGD Kostrevnica, pevcem, g. Avblju in g. Setničarju ter g. kaplanu. Vsi, ki ste ga spoštovali, pa ga ohranite v lepem spominu. Še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ii V domu je praznina, v srcih bolečina, spomin na tebe pa živi, dragi Milan, čeprav te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, očeta in strica MILANA PLANINŠKA se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu osebju ZD Litija, zdravnici, sestri Karli Havke ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem tistim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Cirilu Golouhu, glasbeniku za zaigrano Tišino, vsem njegovim prijateljem in sodelavcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste spoštovali našega sina Milana. Ljubil si družino, zemljo in gozd. Sedaj te ni več, a sledovi tvojih pridnih rok so še danes vidni povsod. V SPOMIN V mesecu septembru mineva pet let kar si tiho odšel od nas, dragi mož, oče in dedek MARTIN DOLINŠEK Žalujoči: Ni več trpljenja ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Po težki in hitri bolezni nas je prezgodaj zapustil MIHA MLAKAR (1940 -2002) iz Zgornjega Hotiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Zaletelu in g. Penčurju za lepe besede ter pevcem za pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN 1. oktobra mineva leto žalosti odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek ANTON JOZELJ st. Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in postojite ob njegovem grobu. Sin Toni in hči Branka z družinama i Tiho legla si k počitku, v miru zdaj si odpočij. Delo svoje si končala, hvala ti. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila PAVLA MRZEL iz Polšnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za darovane sv. maše. Hvala sestri Sandri, dr. Ptičarju, g. župniku in pevcem iz Polšnika, g. Repovžu, pogrebcem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni po domače Tkačeve mame iz Jesenj 2 12.1.1923-20.8.2002 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo nesebično pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom Doma Tišje za skrb, nego in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku Janezu Zaletelu za cerkveni obred ter besede tolažbe, pevcem moškega pevskega zbora Hotič za zapete žalostinke, g. Tinetu Penčurju in g. Vinku Gaberšku za poslovilne besede ob grobu ter g. Jožetu Setničarju za zaigrano žalostinko. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Ivan, Tone in Peter z družinami ' ~ ................................................................................................................................................................................................................... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče JOŽEFE ZUPANČIČ po domače Roglčeve Pepce iz Jesenj 13 3.3.1927-4.9.2002 Posebna zahvala po hudi nesreči za nesebično in požrtvovalno pomoč Strmljanovim ter ge. Miri Kovič. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Zaletelu za cerkveni obred, pevcem moškega pevskega zbora Hotič, g. Dragotu Katiču za poslovilne besede in g. Gašperju Namestniku za zaigrano žalostinko. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Marjan, hčeri Fani in Joži z družinami Prehitro si nas zapustila, nisi imela časa, da bi se poslovila. Ni več tvojega glasu, niti tvojih pridnih rok, ostal pa je spomin na te, draga mama - pogrešamo te. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga MILKA BRČAN iz Zavrstnika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, dr. Kokotovi, sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. Lampretu za lepo opravljen obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE ANTONIČ 1912 - 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Jerantu za poslovilne besede ob grobu. Iskrena hvala tudi dr. Benedičiču, ki ji je stal ob strani in ji lajšal bolečine v njenih najbolj težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Tone, Albin in Ivan ter hči Milka z družinami 1 V življenju le delo in skrb si poznala, zdaj pa od vsega truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj ostal je boleč spomin. ZAHVALA V 82. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga mama, babica in prababica KOKALJ MARIJA iz Jevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji izkazali poslednjo čast. Zahvaljujemo se tudi vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja, ge. Boži za besede ob slovesu, PGD Jevnica, pevcem in gospodu Tonetu Dularju za poslovilni obred. Vsem, ki ste karkoli prispevali in pomagali še enkrat hvala. Sinova Janez, Tomaž, pravnukinja Lara hči Danica z družinami, vnuki S UH ti p i a i Sp ■ § ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega ata, brata in strica FRANCA ŠKRABANJA se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem in sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem ter OZ Litija Sekcija frizerjev za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svete maše ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi župniku g. Marjanu Lampretu za opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi ob njegovem zadnjem slovesu. m RAČUNALNIŠKA KLEPETALNEA LABA SPET INTERNET Razlog, da spet pišem o internetu oz. dostopu do njega, so nove tehnologije, ki so že na voljo tudi v Litiji. Kar nekaj ljudi se namreč sprašuje (se je že prej, vendar je bilo možnosti manj), kakšen dostop do interneta naj si omisli. Izbiro v Litiji je pred kratkim razširil ADSL, pa tudi kabelski internet ni več neznanka. Možnosti so torej sledeče: analogni dostop, torej dostop z “običajnim” modemom in na “običajni” telefonski liniji s hitrostjo do 56 kbps, je poceni, ker morate kupiti le modem, ki ga dobite že za par tisočakov; digitalni ISDN dostop, hitrosti do 128 kbps, trenutno najbrž najdražji, ker morate kupiti ISDN priključek (lahko skupaj z vmesnikom za računalnik), visoka naročnina priključka in draga uporaba interneta, ker za hitrost 128 kbps plačujete dvojno ceno (2 x 64 kbps) - lahko se seveda zadovoljite s 64 kbps; digitalni ADSL dostop, hitrosti 1024/128 ali 2048/256 kbps, skoraj gotovo idealna izbira, saj za fiksni znesek 8.067 ali 9.900 tolarjev na mesec uporabljate internet neomejeno, torej ste lahko na internetu 24 ur dnevno, pogoj za pridobitev je ISDN priključek; digitalni kabelski dostop, hitrosti so odvisne od ponudnika, pogoj je imeti kabelsko TV (ker se uporablja isti kabel), največji problem je ta, da operater v primeru malo Tehnično Servisni Center Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. Microsoft BgGFi osa BHEicat UZd-ZZ... uporabnikov ne uredi hitrega dostopa do interneta, ker je predrag, torej so hitrosti za uporabnika nizke, če pa je uporabnikov veliko, ima operater sicer visoko hitrost do ponudnika interneta, vendar si jo vsi uporabniki delijo, torej - več ko jih naenkrat uporablja internet, manjše so hitrosti. Sam predlagani ADSL, zato nekaj več o ceni in primerjavi. Če imate še klasično analogno linijo in želite ADSL, vas bo priklop stal 30.252 tolarjev za ADSL in 20.160 tolarjev za ISDN, če stari priključek vrnete oz. 30.240 tolarjev, če ga obdržite. Nato vsak mesec plačujete ali 8.067 ali 9.900 (za hitrosti 1024/128 ali 2048/ 256) tolarjev pavšalno in to je vse. V ugodnosti, ki jih prinaša 24 umi priklop na internet, se ne bom spuščal. ISDN dostop po mojem mnenju ni primerljiv - če se že odločite za ISDN ali ga že imate, stegnite roke še po ADSLu. Zanimiva je le primerjava s “starim” analognim dostopom. Modem vas bo stal recimo3.000 tolarjev, ura uporabe interneta brez naročnine na SiOLu stane 306 tolarjev, z naročnino (1.181 SIT) pa 161 tolarjev. Nekaj drugače je z ostalimi ponudniki interneta, pa vendar ostane ADSL edina res dobra izbira, saj sc internet uporablja vsak dan več in kot kaže, bomo kmalu prav omreženi. In hitrost prenosa podatkov bo še kako pomembna. Boštjan LABA (bostjan@tsc-laba.si) NOVO V LITIJI Od 14. septembra 2002 dalje! LITIJSKA TRŽNICA Vsako SREDO in SOBOTO med 8.00 in 13.00 uro! Valvasorjev trg (pred gostilno ŠPENDE) VELIKA IZBIRA DOMAČIH SPECIALITET domač kruh, pecivo, med in medeni izdelki, mesni izdelki, ribe, sadje in zelenjava, ajdova moka... Po opravljenih nakupih vas Gostilna ŠPENDE vabi na ^domače jedi krvavice, pečenice, mošt in druge dobrote^ Prisrčno vabljeni v starem litijskem jedru! itiTERmrn CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si Okna dnieralia omogočajo oišjo kulturo bivanja. Tel.: 01/511-16-24, Fax: 01/511-15-43, GSM: 041/770-298 ""'/bbčan CENIK OGLASNEGA PROSTORA 1 cm = 110 SIT + 20% DDV prva stran = 220 SIT + 20% DDV ZAHVALA = 9.000 SIT 4- 20% DDV Informacije na tel.: 01/8983-843 Razvedrilo Pridite v senčno dolino sredi gozdov ob idiličnem sotočju potokov Stomarca, Slepšek in Reke. ™ hp//Sč 8. ČRKA ABECEDE KRAJ V ANTILI BANONU IME PISATELJICE FERBER RIBIŠKA MREŽA TOVARNA V CELJU STROKOV. ZA VINA ZINKA KUNC GREGOR TOMŠIČ NAKIT NA VERIŽICI ZRELO- STNI IZPIT KLIC, POZIV GRŠKA ČRKA IRAŠKI DIKTATOR HUSEIN IZDELO- VALEC MALTE VODITEU NA POP TV MATJAŽ VULKAN NA FILIPINIH REKA PAD MAROŠKI ATLET OUITA EVIN IZBRANEC JEZIK ČRNCEV BANTU GRŠKI BOG VETROV GOZDARSKE KLEŠČE TERME V BELGIJI STARA MAMA IZVIRNI KRAK MEKONGA LJUBLJAN- SKA BANKA KOZAŠKI STOTNIK RUSKA REKA TERITORI. OBRAMBA PLAHUTAR KI LETA PONOČI LJUBLJANSKA VELEBLAGOVNICA ČRTA KI VEŽE NOTNO ČRTOVJE GLAVNO MESTO JORDANIJE TEŽJE BESEDE: ESAUL, OSTAP, REBELI SESTAVIL: JOŽE VIZLAR Rešeno nagradno križanko pošljite Nagrade prispeva: do 10.10.2002 na naslov: Tiskarna (Reševala, mesite geslo kriiankel) ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. ---------------------------------- Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli BON ZA KOSILO za dve osebi. Ime in priimek: AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č Ulica: Pošta: Tel.: VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom v IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Helena POTISEK, Šmartno 2. Tone MEDVED, Primskovo 3. Alen KRAŠEVEC, Litija Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. PONED., 7.10.2002 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. ^ Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija.__________________________________________^ Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11, 1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468 e-mail: b.bajcc@siol.net ZA VAS NAREDIMO TUDI: PROFILI: IDEAL 5000, IDEAL 3000 ODLIKUJE JIH: - zimski vrt - vetrolov - predelne in panoramske stene - zasteklitev balkonov in teras - rolete, žaluzije, senčila - okenske police "VVerzalit" - odlična toplotna izolacija (K=1,1 VV/m K) - plinsko polnenje - dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji Zastopstvo in montaža Mm