F V PRAZNIČNI PROGRAM TRGOVINA BALAŽIČ .LA he tekstil £ Javni razpis... tovoiiyaid pa vosp stran 3 \\ IMiska Sointa, 17. dettirtini 1993 • Leto XLV • Št 50 • Cena 90 SIT u v/»i-c-J*’* jcuc/e (ta H oblast, skoraj polovica Rusov ni šla volit, marveč T ^^očilna slovanska kolektivistična malodušnost. Zato so I top ^olilci so Jelcinovo ustavo potrdili. Vendar iz tega še ne ^‘^di, da bo »car Jelcina lahko vladal avtokratsko. Za rusko ioja hitrejšemu prehodu bolj uprl ruski II bo potrebno iiveti. Evropa u Ff^HNiKE ZASTONJ I na odlog. Harmonija zdrave narave I 1 I 1 DOM TEHNIKE k’ POMURKA '^1 L Minish^tvo za finance se bolje spozna na prometne razmere kot ministrstvo za promet in zveze BKAH niNIIDM ZIMSKIH iponmiH OBUtll IN OPREME ČnCNŠOVCI, tel,! 70796 UGODNO: • Ženski, moški in otroški čevlji 9 športna obutev smuči (tud) tekaške), kombinezoni, smučarski čevlji, vezi, palice, drsalke in drugo Dež In veter pred božičem koplje jamo rad mrličem. 21. dec. ob 19, drl grajska dvorana MAKVIRAG madiarski etno bend BOŽIČNE LJUDSKE PESMI 22. dec. ob 16. url soboški grad LUTKE IN DEDEK MRAZ 23. in 24. dec. ob 17. (n 19. url soboški kino FILM ART FEST ORLANDO FELIKS 93 VREME Ob koncu tedna bo suho in razmeroma toplo vreme. Rusko svetobolje pač. Dočakajo prve svobodne volitve * J'Wj zgodovini, volit pa pride samo 53 odstotkov volilnih ‘opravičencev.' Čeprav so jih več kot sedemedesel let vadili F l'O\ll HK L Murska SnlHfUt (i,n,n. MENJALNICA LEND Vestnikov koledar 16. december, četrtek, Adela 17. december, petek. Lazar 18. december, sobota. Leo 19, december, nedelja, Urban 20. december, ponedeljek. Evgen 21, december, torek, Peter 22. december, sreda, Frančiška Pregovor Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon; (069) 75427, 75518 EN DAN NAKUPA V MESECU DECEMBRU V PRODAJALNAH MESNE INDUSTRIJE POMURKA M. Sobota na športnem oddelku Možnost nakupa tudi na obročno odplačevanje na 3, 6 in 12 mesecev ter s čeki ki ni vajena demokracije, bi bda takšna nagla prevz-za principe zahoda boljša kot gretje ob nacionalnem p^.^‘rnu. Prej bi bili skozi, manj bi se v njih kopičila ^‘^adetost. Če se je temu hitrejšemu prehodu bolj uprl ruski velikoruska aroganca, je naposled 'ai in dejstvo, da je nacionalistična Libe- demokratska stranka Žirinovskega dobilo četrtino gresta z roko v roki. Ni dvoma, ruski nacionalizem Po.iprfi/ razvoj drugih nacionalizmov, med drugim tudi Izid ruskih volitev je še enkrat pokazal, da je “ ** * . ZTirronzi l^lezadovoljen je bil tudi takrat, ko ni smel svobodno Ati se bo zdaj zaradi nezadovoljstva obnašal kot '‘lološčena ,matjora‘l Ta narod je poniian in užaljen, njegov ''^lilno abstinentski opozorilni listek prihaja iz podpodja. '^^iZadeta je njegova samovščenost. Zato je razumljivo, da največ glasov dali nacionalistični Liberalno- demokraiski ^‘'Onki. Tukaj je volilo nacionalno svetobolje. Volila je tudi ^Sak volilec je ime! Štiri glasove, ker je glasoval obenem poslance dume, za senatorje v svetu federacije, za eno od ^najstih strank in o ustavi. Za 450 sedežev i/ spodnjem to je v državni dumi, se je potegovalo 1567 kandida-polovica teh poslancev bo izvoljena po večinskem na-druga polovica pa po strankarskih listah. Vstopni prag 5 odstotkov. V svetu federacije, v gornjem domu, je sedežev - za vsako od 89 ruskih republik, okrožij in po /-fl te sedeže se je potegovalo 490 kandida- Rusko nacionalno svetobolje k ‘^°^unisii po prvih svobodnih volitvah tretja najmočnejša I '^‘^'^ka. In volilo je tudi svetovljanstvo - svetovljanstvo po I seveda. Stranka Jelcinovih pristašev je druga najmoč- f stranka. zavedajoč se, da jih oblast tokrat ne bo preganjala, ’ neudeležbo izrekli prizadetost. Za narod, za katerega je ^^eg omenjenega pritiskanja značilno še to, da je narod Dostojevskega, je poenostavljeno reči, da v tolikem odstotku ‘‘i šel volit zato, ker je nezadovoljen z reformami v zadnjih ‘ttih. ^^I^^acionalizem izdihnil. S tem bo potrebno živeti, tsvropa ‘‘ra svojo klasično evropsko »nacionalno« podobo. Stefan smej VE5W stran 2 vestnik, 17, decembraJj^L' JELCINOVO GLASNO RAZMIŠLJANJE Zdaj, ko sem z ustav- referendumom nim zmagal, se lahko razglasim za ruskega carja. PO SLOVENU/ ■ LJUBLJANA - Bistvena ugotovitev vlade je, da se nadaljuje delo, ki omogoča pospešeno in učinkovito lastninjenje ter revizijo SDK-ja, Kot je povedal notranji minister Ivan Bizjak, so vložili že nad 80 ovadb zaradi nepravilnega lastninjenja. LJUBUANA-Po slovenskih učnih centrih so se konec tedna vTstiie slovesne prisege nove generacije vojakov, V Cerkljah ob Krki sta bila slavnostna govornika predsednik Milan Kučan in generalpolkovnik Albin Gutman, v Kranju pa je mladim vcjakom, njihovim starešinam in svojcem spregovoril obrambni minister Janez Janša. Podobne prisege so bite še v Murski Soboti, Šentvidu, na Ptuju in Vrhniki. ■ LJUBLJANA - Tu je potekal tridnevni seminar o problematiki državljanstva. V sodelovanju s Svetom Evrope sta ga organizirali ministrstvi za pravosodje in notranje zadeve. Slovenskim strokovnjakom so predstavili evropske poglede na problematiko državljanstva in tovrstna prizadevanja Sveta Evrope. ■ LJUBLJANA - Pogajalski partnerji so soglašali s predlogom premiera Janeza Drnovška, naj bi se Čimprej začela pogajanja o predlogu socialnega sporazuma. Predstavniki sindikatov so načeloma podprli osnutek sporazuma, zakonske osnutke pa bo na njihovo zahtevo pred parlamentarno razpravo uskladila vladna pogajalska skupina. POSVETU ■ HRANA - Slovenski predsednik Milan Kučan se je z albanskim kolegom Salijem Berisho pogovarjal o krepitvi sodelovanja med državama in balkanski krizi. ■ MOSKVA - Vrhovni sovjet Kazahstana, druge največje naslednice nekdanje Sovjetske zveze, je sprejel sklep o samo-razpustitvi in razpisu novih parlamentarnih volitev 7. marca naslednje leto. ■ TEHERAN - Pakistanska ministrska predsednica Benazir Bhutoje bila na uradnem obisku v Iranu. Ob tej priložnosti sta državi razširili gospodarske in diplomatske odnose. ■ OSLO - Nekdanja politična nasprotnika, vodja ANC Nelson Mandela in predsednik Južnoafriške republike Frederic W. de Klerk, sta družno prejela Nobelovo nagrado na mir za leto 1993. Prejela sta 800 tisoč dolarjev vredno nagrado in obljubila, da se bosta skupaj bojevala za mir. ■ JORDAN - Palestinci na zasedenih ozemljih na desnem bregu Jordana so se udeležili stavke, ki sta jo organizirala Palestinska osvobodilna organizacija in islamsko uporniško gibanje Hamas, Izraelski zunanji minister Perez in vodja Palestincev Arafat pa sta se dogovorila, da morata obe strani upoštevati časovne roke, določene v sporazumu o umiku izraelski enot iz Gaze in Jeriha. ■ ŽENEVA - Pogajalci iz 115 držav so v okviru urugvajskega kroga pogajanj nadaljevali usklajevanje določil splošnega sporazuma o trgovini in carinah. ■ BRUSELJ - Predsedniki držav in vlad Evropske unije so na dvodnevnem zasedanju razpravljali o veliki brezposelnosti in gospodarskem nazadovanju v Evropi, Pripravili so ustrezne ukrepe za oživitev politike zaposlovanja, saj se število brezposelnih že približuje 20 milijonom. ■ BLTIIMPEŠTA - V univerzitetni bolnišnici je umrl madžarski premier in predsednik Madžarskega demokratičnega foruma Jozsef Antall. 62-letni premier je ime! že dalj časa raka na limfnih žlezah, v zadnjih dneh pa tudi veliko težav s srcem, ■ MOSKVA-V Rusiji so bile prve svobodne in tajne parlamentarne volitve ter referendum o državni ustavi. Volitve so potekale tudi drugje. Na lokalnih volitvah na Portugalskem je vladajoča Socialdemokratska stranka doživela hud poraz. Prve parlamentarne volitve so imeli tudi v pirenejski državici Andori in v turškem delu Cipra. VESTNIK Izdaja Podjatje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Sedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredniitvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni' novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019. glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za iv. trimesečje 1993 je 1.100,00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za ; informlranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13, točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.' aktualno okoli nas Avstrijski predbožični « politični konjunktumi Eno ud temeljnih misli ekonomske teorije politike lahko strnemo v vprašanje, ki se glasi približno takole: Kakšno (ekonomsko) politiko mora zagovarjati politik pred volitvami, da pride na oblast, oziroma kateri so ukrepi, ki naj jih izvaja stranka na oblasti, da bo tudi po volitvah soudeležena pri delitvi oblasti?» S prijemi metodološkega individualizma potem ekonomska teorija politike ali, kakor ji Še pravijo, teorija javne izbire (Public Choice Theot}) poskuša določiti glavne udeležence le družbenopolitične igre (volivci, vlada, industrija), tipične vzorce njihovega obnašanja ter analizirati njihove interese (volivci; visoke plače; ških konfliktov do vojskujočih se držav ostala nevtralna in se bo držala načela ne vmešavanja. Do tod torej vse lepo in prav. Stvari se ustavno- pravno - zapletejo ob dejstvu, da predstavlja načelo subsidiarnosti v pravu EU enega od vlada: čim večji prihodki v obliki davkov; industrija; čim manj vmešavanja . države, nizki davki, nizka cena delovne sile), Janez Šušteršič z (jubtjanske temeljev pn reSevanju sporov Ekonomske fakultete je prav gotovo eden boljših poznavalcev tega nauka med Unijo in državami Člani-pri nas in kot vsak ekonomist, ki so mu izročila njegove stroke nadvse cami. Sodišče EU je pravo sveta, gleda tudi on na delo politikov predvsem pragmatično, torej Unije postavilo nad nacionalno (mikro)ekonontsko: »Kot se podjetnik posveča večanju svojega profita, pravo posamezne dežele članice, to pomeni, da v primeru gospodarskih in vojaških konfliktov Avstrija kot Članica EU svoje z ustavo zagotovljene nevtralnosti ne bi mogla zagotavljati, marveč bi morala slediti skupnim odločitvam Unije. S pristopom brez »če« in »ampak« (okne Wenn und Aber), kot si to zamišljajo avstrijski ____________________________________________________________________ socialdemokrati, bi bila ogro-tične teme v prednovoletnem ob-__________j-a^nj-ave tudi jasno, kljub temu žena kar tri temeljna načela av- pa ostaja možnost plačane voj- sirijske ustave: načelo demo- neštdi na prste ene roke. Največji '' obliki Specialno izurje- kratičnosti (avstrijski zakono- temi, ki se Še zmerom prerivata po nifi’ trenutnim razmeram .pri- dajni organi: državni zbor, dr- parlamentamih klopeh, sta ohrani- mernejših in tudi manjštevilnih žavni svet ter deželni zbori bi lev nevtralnosti tudi po pristopu enot tema, ki je zaenkrat nihče bili vezani na odločitve orga- tako tudi politik poskuša maksimirati število glasov na volitvah. Časovno obdobje med enimi in drugimi volitvami zato tudi vpliva na uporabo različno priljubljenih instrumentov gospodarske politike; nobena vlada, ki hoče ostati na oblasti, tako v določenem obdobju pred volitvami ne bo zviševala davkov in zamrznila plač, marveč bo - tudi na račun nekoliko večje inflacije - dovolila zvišanje plač, sc Še bolj zadolžila v tujini in podobno.« V tem primem potem ne govorimo več samo o »poli tič noeko- numskih ciklih«, temveč tudi o »-političnih konjunktumih cildih I«. v Avstriji se bliža eden takšnih na vsak način preusmeriti na zelo konjunktumih političnih ci- vprašanje organiziranja avstrij- klovravnovtehpredbožičnihčasih ske varnosti v spremenjeni svojemu vrhuncu. Dnevne poli- Evropi. To je udeležencem razprave tudi jasno, kljub temu pa ostaja možnost plačane vojske v obliki specialno izurjenih, trenutnim razmeram .pri- V Evropsko unijo ter zagotovitev noče načenjati, zadostnega števila vojaških nabor- " nikov, potrebnih za varovanje avstrijske »vzhodne meje«, kamor spada v tukajšnji terminologiji tudi Slovenija. Tako zmerom uporabna cvetka za zelo tehtne medstrankar- Zato pa toliko bolj razgreva duhove vprašanje, ki je tudi neposredno povezano s pristopom Avstrije v druščino dva- nov Unije), načelo federalnosti (zmanjšanje avtonomije in pristojnosti zveznih dežel) in načelo pravne države (sodstvo EU ima prednost pred naci- najsterice. Eden od temeljnih onalnimi sodstvi) ske razprave o tem, ali lahko Žena zakonov avstrijske ustave je za-obdrži svoj priimek in ali lahko kon o nevtralnosti, sprejel mož prevzame ženinega in ali lahko žena obdrži svojega in prevzame moževega in ima potemtakem oba in..., pa tudi razprava, s katero so vrli avstrijski poslanci prikazovali skrajne možnosti retorične akrobatike v sistemu sodobne v burnem letu 1955, potem ko Potrebna bodo torej nadaljnja pogajanja z Unijo, le-tem bo sledil podpis meddržavne po- so zavezniški vojaki že zapustili godbe v skladu z načeli medna- to obdonavsko republiko. parlamentarne demokracije. o zmanjšanju alkohola za volanom z 0,7 na 0,5 promila, sta doživeli svoj - zasluženo - prezgodnji konec. Poslanci so sklenili, da ne bodo sklepali ter oboje preložili. Vendar razprave o smiselnosti nevtralnosti v EU in civilnega služenja vojske nikakor ne Čaka enaka usoda. Obe sta namreč zelo primerni za testiranje razpoloženja avstrijskih volivcev pred volilnim letom 1994. ko bodo prebivalci nekaterih zveznih dežel povabljeni na volišča tudi trikrat. V štirih avstrijskih deželah bodo že spomladi volili poslance v deželne zbore, junija je na vrsti referendum o pristopu v EU in jeseni potem še kot vrhu- V njem se republika Avstrija zavezuje, da bo v primeru voja- Dunaja piŠe= rodnega,, prava, le-ta pa bo nujno vsebovala zgoraj naštete posege v sedaj veljavno avstrij- nec avstrijskega notranjepolilič- nega dogajanja zvezne parlamentarne volitve Prvi dve temi, s katerima se pravzaprav začenja netenje predvolilnih strasti, boj za maksimiranje volilnih glasov, in katerima se bo do jeseni prihodnjega leta priključilo Še veliko drugih, sla torej že izbrani. Razprava o služenju vojaškega roka v civilu se je do sedaj pokazala zgolj kot nategovanje vladajočih koalicijskih strank - socialdemokratske in ljudske - okrog vprašanja, ali povišati čas služenja s sedanjih 10 na 12 mesecev ter tako nare- diti desetmesečno služenje s puško in v uniformi nekoliko atraktivnejše. Predstavniki obrambnega ministrstva (ljudska stranka) zahtevajo povečanje, saj naj bi imeli ravno zaradi časovne izenačenosti med civilnim in vojaškim služenjem čedalje večji primankljaj za »obrambo domovine z orožjem« voljnih mladeničev, ta pa naj bi pomenil nevarnost za zagotavljanje obrambne sposobnosti Republike. Koliko gre pri tem za resnično željo, rešiti problem, in koliko za predvolilno »žicanje« mladih volivcev, postane jasno ob »novih varnostnih trenutkih«, ki bodo postali aktualni po pristopu v EU. Tam bodo obrambni koncepti tako ali tako čisto drugačni. Če bodo tudi učinko-Ivitejši, pa je - ob politični in vojaški nesposobnosti, ki jo EU kaže v bosanskem konfliktu - seveda vznemirljivo 3 vprašljivo. Razprava o dolžini J služenja vojaškega roka v ci- 1 vilu, ki tačas poteka v avstrij- II skem parlamentu, bi se morala t P cikli sko ustavo, to pa pomeni nF spremembo celotne ustave.® spremembo celotne predvideva avstrijski ustavni zakon po predho m ANDREJ gerenCer 1 ‘ tako, da sem pred problemi zaradi vode-^L^ttpSčine, ker moram ne-paziti na sklepčnost in '’P''^®^tija dnevnega n vjJidčHa tega se nam man- mnogi delegati so iLnjic^i so precej L. z drugimi zadevami. Jhj’ 'o problem le naše skupš-moramo jemati nes- - predsednik Skupščine občine Murska Sobota v ustavi. Ni res, ustava govori samo načelno, zato se moramo dogovoriti o nekaterih pristojnostih novih občin. Moram reči, da je nova lokalna samouprava resnično uprava ljudi in se država umika iz novih občin. Država bo ustanovila upravne okraje, ki bodo njena podaljšana roka. Po izračunih bo 85 It, kot nekaj normal-Strinjam pa se z vami, da šjjjj 'jčsklepCnosti lahko bilo ^ato pozivam naše delcih'Ja br bili odgovorni do ‘ia ■k' se je dal izvoliti^ ®t’ri leta, mora tudi po-7^ čipraviti svojo funkcijo. Si|(j' 'Ja bomo do konca lega konca aprila, r kvečjemu še tri ‘^rov, zasedanja občin- 'tl tt V*kup«i ne izpeljali do K’**" pa hi odgovorili na '•cAarer/A poslancev, ČeS memb pri organiziranju — občin, pokrajin in upravnih okrajev. Kaj si od tega zakona konkretno obetate v murskoso- upravnih hoški obtioiT . »Murskosoboška občine kot iava.« - V sedanjih razmerah postaja čedalje ailuaineJŠe rpni-šanje, kje bodo sedeži upravnik okrajev, med katerimi se /zmed naSh v Sloveniji omenja tudi Murska Sobota, .1 J. _.-------------------- "Murska Sobota je v vseh ena ----- . -, . bo imela veliko težav pn uresničitvi vseh teh ciljev. Po prvotnem predlogu komisije, ki , . , - ™dr. Vrišer, naj bi imeli različici 25 upravnih okrajev bi pri nas 10 novih občin, po drugi različici pa 6. Da ne bi S begali občanov, priporni- upravnin oKrajev o. oi. v tviur-niam da ie to samo model, ki ski Soboti sedež za vse štiri po- T’tal v strokovnih krogih, murske občine, podobno pa le Ta projekt ni obvezujoč. Za zapisano tudi v tretji različici treh različicah omenjena kot sedež upravnega okraja. V prvi k občini Murska Sobota sodila Lendava, v drugi različici 11 upravnih okrajev bi bil v Mur- več. boiHM) močnejši. sicer bodo z nami drugje lažje manipulirali,« MILAN JERŠE vestnik, 17, decembra 1993 ---------- -I » stran 4 gospodarstvo Vi V lendavskem Varisu, Purlenu in Montaži Uspešni nasledniki zavoženega podjetja Ko je pred leti lendavsko podjetje IMO, ki je svojčas uspešno poslovalo v okvira Gorenja, zašlo v težave, so se (e zaostrile do meje, ko je bit stečaj neizb^en. Da bi ohranili zdrave dele podjetja in zadržali del zaposlenih, so pred dobrima dvema letoma in p^ na ruševinah propadlega podjetja ustanovili tri družbe - Variš, Pirrlea in Montaža. Več kot polovica zaposlenih (IMO je ob stečaju zaposloval okoli 550 delavcev) je takrat sicer ostala brez dela, pa tudi v no vib dražbah so se ubadali s težavami, kako zagotoviti delo vsem, ki so jih zaposlili. Nova podjetja so namreč prevzeta tudi del obveznosti podjetja IMO, z izgubo jugoslovanskega razmere še dodatno zaostrile in pretea je moralo kar nekaj časa, da se je poslovanje normaliziralo. tržišča so se Izpad na dosedanjih tržiščih so vsa tri podjetja skušala nadomestiti na zahodnih trgih, najuspešnejši pri tem pa je Variš, ki je s prodajo svojih izdelkov najbolj usmerjen na zahodno tržišče. Za program sanitarnih kabin so podpisali dve dolgoročni pogodbi za dobavo le-teh avstrijskemu in nemškemu partnerju, oba tuja partnerja pa sta zagotovila odkup 800 sanitarnih kabin, ta pa sta dve tretjini proizvodnje. Preostale bodo izvozili prek slovenskih firm oziroma prodali na slovenskem tržišču, kot novost pa so v letošnjem letu uvedli proizvodnjo plastičnih kabin, ki jih delajo izključno za tujega kupca. Prav sodelovanje s tujimi partnerji je jamstvo za zasedbo proizvodnih zmogljivosti, saj imajo že zdaj delo zagotovljeno do konca aprila prihodnjega leta, v tej dejavnosti pa naj bi na novo zaposlili od 10 do 20 delavcev. Pri toplotni tehniki, ki predstavlja petino Varisove celotne proizvodnje, dobivajo Čedalje večji pomen cevni radiatorji in namenska proizvodnja tlačnih posod za znanega kupca, medtem ko se zmanjšuje proizvodnja serijskih ekspanzijskih posod. Da s prodajo nimajo večjih težav, potrjujejo tudi podatki o številu zaposlenih, saj se je to od 1, januarja letos do zdaj povečalo s 128 na 138 delavcev, Ti so ustvarili vrednost proizvodnje v višini 5,3 milijona mark, od tega kar 64 odstotkov s prodajo na tujih trgih. Po besedah direktorja Štefana Sobočana bodo letošnje poslovno leto uspešno sklenili in ustvarili tudi nekaj akumulacije, med cilji pa je potrebno posebej omeniti višjo tehnološko raven izdelave cevnih radiatorjev in plastičnih kabin. Najpomembnejši pa so jim seveda zadovoljni delavci, saj so plače usklajene s kolektivno pogodbo, povprečna čista plača pa znaša 650 nemških mark. Z nekoliko več težavami v poslovanju so se letos srečevali v družbi Purlen. to pa je vplivalo na uresničevanje ciljev. Firma se $ svojimi deli vključuje v naložbena dela v gradbeništvu in energetiki. prav teh pa v zadnjem času močno primanjkuje. Izpad prodaje na trgu nekdanje Jugoslavije je že v preteklosti zmanjšal obseg proizvodnje za več kot polovico, letos pa bodo zastavljeni finančni načrt realizirali 80- odstotno (fizično 90-odstotno), Kot pravi direktor Branko Žižek, bo izpad predvsem zaradi manjšega izvoza, saj so predvideli, da bo ta predstavljal dobršen del dosežene realizacije, izvoza pa bo za polovico manj, kot so predvideli. Kljub težavam v poslovanju pa Purlen letos ni imel večjih likvidnostnih težav, saj so z lastno prodajo sproti reševali nastale probleme. Več težav so imeli z nakupom reprodukcijskega materiala, ki ga več kot polovico uvažajo, so pa morali vnaprej nakazati predujem, V Purlenu je redno zaposlenih 18 delavcev, ki dobivajo plače v skladu s kolektivno pogodbo, cilji pa so posodobitev in povečanje proizvodnje, večji izvoz ter uvajanje novih programov. Tako naj bi že v drugi polovici prihodnjega leta začeli z novim programom izdelave panelnih ptc^, ki bo zapolnil proizvodne vrzeli v nesezonskih mesecih. Z razvojem, ki gaje dosegla firma v zadnjih letih, je zadovoljen tudi Stanislav Recek, direktor Montaže, saj se je število delavcev od leta 1991 povečalo z 18 na 38 stalno zaposlenih. Podjetje je uspešno prebrodilo začetne težave in se je ponovno uspešno vključilo v delo na domačem tržišču, kjer si $ kakovostjo in poslovnostjo utrjuje svoje mesto. Plan realizacije so vsa ta leta presegali in tako bo tudi letos, ko bo namesto načrtovanih 90 milijonov tolarjev realizacije ta dosegla kar 125 milijonov tolarjev, od tega 26 milijonov na tujih trgih. Rezultati so Še toliko spodbud-nejši, ker opravljajo sklepna dela v gradbeništvu, teh pa je čedalje manj. Tudi to-je dokaz, da so s svojimi storitvami kakovostni in konkurenčni in takšni želijo ostati tudi v prihodnjem letu. LUDVIK KOVAČ 1 Pomursko gospodarstvo po letošnjih devetih mesecih Skrbi na začetku novega poslovnega leta Do konca leta je ostalo le pol meseca in v tem času ni pričakovati bistvenih sprememb, ki bi vplivale na poslovne rezultate gospodarstva v letošnjem letu. Podrobnejših podatkov o tem, kaj se dogaja v slovenskem in seveda tudi pomurskem gospodarstvu, ni, zal« se moramo zadovoljiti le z nekaterimi statističnimi podatki in na njih gradili svoje razmišljanje. Tudi za obdobje devetih mesecev namreč podjetja ne izdelujejo premoženjskih izkazov in izkazov uspeha, pač pa le trimesečno poročilo, ki ga predložijo službi družbenega knjigovodstva. S temi podatki seveda ni mogoča celostna analiza gospodatjenja, pač pa lahko le ugibamo in na tej osnovi pridemo do nekaterih napovedi. Že bežna analiza nekaterih podatkov pokaže, da napovedi ne morejo biti preveč optimistične in bo start v novo poslovno leto precej skrb zbujajoč. To Se toliko bolj, ker razmere tudi na zunanjih tržiščih niso rožnate in se recesija na mnogih področjih nadaljuje. Na teh trgih se blokade vedno bolj povečujejo, vedno večji je pritisk na ta tržišča iz nekdanjih socialističnih držav, domače slovensko tržišče pa je za sedanjo sestavo proizvodnje že tako ali tako zasičeno. Ukrepi, ki jih sprejemamo za oživljanje gospodarstva, so največkrat kratkoročni in dolgoročno ne dajejo željenih učinkov. V gospodarstvu je namreč tako, da se učinek ukrepov vidi šele po določenem času, in če ukrepi niso stalni, v gospodarstvu prihaja do nihanj. Napovedi o oživljanju gospodarstva v zadnjih mesecih so sicer spremljali določeni pomisleki, ki so se pojavljali prav zaradi zgoraj opisanih razlogov. Nerealno bi bilo namreč pričakovati, da bi po daljšem obdobju nenehnega nazadovanja kar naenkrat prišlo do pozitivnega preobrata. Tudi te se razmere izboljšujejo, bodo nihanja Se nekaj Časa, zato si tudi ne bi upali trditi, da je najhujSa gospodarska kriza že za nami. Izjalovili so se namreč tudi ne- kateri dobro zastavljeni ukrepi, negativni učinki v zadnjem Času pa bodo gotovo vplivali na rezultate gospodaije-nja. Tako je, denimo, nevzdržen podatek, da ob padanju proizvodnje naraščajo realni osebni dohodki, povprečni stroški dela na zaposlenega se povečujejo, pa tudi sicer o kakšni večji razbremenitvi gospodarstva ne moremo govoriti. S proračunskim memorandumom za prihodnje leto je sicer predvideno, da se bo delež javne porabe v bruto domačem proizvodu znižal, vendar najnovejša dogajanja v parlamentu in okoli njega kažejo, da se bo težko držati dogovorjenih okvirjev. Apetiti posameznih ministrstev, da ne rečem političnih strank, so namreč preveliki, in če jim bodo ugodili, bo to moral nekdo plačati. Če se Se nekoliko pomudimo prt plačah, potem zapišimo, da znaša v Pomuiju povprečno obračunana plača na delavca v gospodarstvu 70,375 tolarjev, to je za 51,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, v negospodarstvu, kjer znaša letošnje devetmesečno povprečje 86.587 tolarjev, pa je to povečanje več kot ^-odstotno. Če povečanje primerjamo z rastjo cen življenjskih potrebščin, ugotovimo, da so se plače realno povečale za okoli 12 odstotkov. Po podatkih, ki smo jih slišali na zadnji seji odbora območne gospodarske zbornice za Pomurje, smo s povprečnimi plačami celo nad slovenskim povprečjem, medtem ko nekateri kazalci o uspešnosti gospodarjenja niso ravno obetavni. Podobne težnje v gibanju plač so tudi drugod v Sloveniji in to lahko ogrozi uresničevanje zastavljenih ciljev v gospodarstvu, Mnogi trdijo, da so slovenske plače previsoke, vendar je pri takšnih trditvah potrebna previdnost. Če raven plač primerjamo z zmanjšano gospodarsko aktivnostjo in z rastjo cen življenjskih potrebščin, potem takšne trditve držijo, vendar ne v celoti. Gre namreč za povprečje, to pa je lahko zelo varljivo. So namreč takšni, ki zaslužijo več od povprečja, je pa Še več takih, ki zaostajajo, in pravi čudež je, kako lahko še shajajo. Kaže, da so zdaj Časi takšni, ko ni pomembno, kaj znaš in kaj delaš, pač pa, kje delaš. Analiza podatkov o povprečnih plačah v posameznih pravnih osebah Državno posojilo za vračanje Med Zvezno Republik« Nemčijo in Republiko Slovenijo je bil lani v začetku novembra skler^jen sporazum o finančni pomoči zdomcem, ki se ždgo vrnili in zaposlili v domovini. Imenovali so ga sporazum o reintegraciji zdomcev, zaposlenih v Nemčiji. Po rijem naši delavci, ki s« bivali ab še živijo v Nemčiji in se bodo vrnili domov ali so se že po prvem januarju 1991, lahko dobijo posojilo iz sredstev obeb držav Nemčije in Slovenije za pokiicito vključitev v gospodarstvo i Dobro leto je torej minilo, odkar je za Slovenijo sporazum podpisala ministrica za delo Jožica Puhar, in ko je govorila o posojilu za zdomce v višini pet milijonov mark. Tisti., ki so spremljali sporazum, vedo za zavlačevanje pri uresničevanju le-tega predvsem po naši krivdi, saj^ vemo, da na Slovenski investicijski banki dolgo niso imeti sklepa skupščine o izvajanju sporazuma. Kljub temu pa je bilo v dobrem letu od podpisa sporazuma razpisanih za 20 milijonov mark posojil. Denar je prišel ali bil odobren v dveh delih. ■n ustvarjanje eksistence, malci še niso začeli koristiti, trije programi pa so pred kreditnim odborom in imajo prosilci vse možnosti, da ga dobijo. Franc Štrakl, direktor poslovne z vidika zaposlovanja. Znana pa je vsebina programov ali dejavnosti, v katere zdomci vlagajo denar. Kar 60 odstotkov vseh programov je trgovsko-gostinskih in zanje je bil tudi približno trdikšen delež odobrenih sredstev. Dva programa sta grabčno-tiskarska, dva vrtnarsko- Sbrveit^ enote Slovenske investicijske banke Slovenije v Ljutomeru, ki ima podatke o programih, odobrenih za severovzhodno Slovenijo, ugotavlja, da ni podatkov o tem, koliko ljudi se bo tako uspelo zaposliti ali kakšni bodo učinki posojila banka bo tudi letos organizi-rab »cCaBje z zdomci, ki raz-mišljajoo tem, da N se vmih. Glede nadatjajega odobravanja posojil zg ojSiovo vraCaaje , »fr namreč nads^gujejo pogo? vod z baoihiimi m vtadnimi inStitucijanB. / r j »1 I* nas namreč pripelje do ugotovitve, da povprei^e plač dviga manjše število pravnih oseb, ki nadpovprečno povečujejo maso osebnih dohodkov. Podatki namreč kažejo, da se v Sloveniji povečuje število delavcev, katerih plače zaostajajo za republiškim povprečjem, V letošnjih prvih devetih mesecih je bilo takšnih delavcev 59 odstotkov (lani v enakem obdobju 47 odstotkov), nanje pa je odpadlo le 46 odstotkov celotne mase plač. Na drugi strani pa je pri pravnih osebah gospodarstva, ki so povprečno plačo presegle najmanj za polovico, zaposlenih le 7 odstotkov delavcev, masa njihovih plač pa je predstavljala 14 odstotkov celotne mase plač. Med posameznimi pravnimi osebami so razlike očitne, najbolj pa izstopajo zavarovalne organizacije, kjer so povprečne plače 80 odstotkov višje od povprečja v slovenskem gospodarstvu. Na drugi strani pa je kar 77 odstotkov pravnih oseb iz gospodarstva izplačevalo nižje plače od povprečnih, skoraj 22 odstotkov vseh delavcev pa je zaposlenih v podjetjih, kjer povprečna plača na zaposlenega ne dosega niti 7,5 odstotkov povprečja slovenskega gospodarstva. In ker so tudi znotraj posameznih podjetij med plačami zaposlenih gotovo razlike, si lahko sami ustvarile mnenje o tem, ali in čigave slovenske plače so res previsoke. Ko torej na eni strani narašča masa izplačanih realnih plač, so na drugi strani v gospodarstvu Se vedno nekatera gibanja, ki ne vlivajo optimizma. Čeprav se je v zadnjem letu število novih podjetij v Pomurju močno povečalo, se to ne kaže pri zaposlovanju, saj se število brezposelnih Se naprej povečuje. Konec oktobra smo imeli v Pomurju 41.637 zaposlenih, to je 175 delavcev manj kot v juniju, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je to število manjše za 870 delavcev. Temu primerno sc je povečalo število brezposelnih, ki so jih v oktobru registrirali že 8,745, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 17,4 odstotka, to je precej nad republiškim povprečjem, kjer je stopnja brezposelnosti približno 15-odstotna. Ob vseh teh podatkih so v pomurskem gospodarstvu Se nekatera druga neugodna gibanja. Likvidnostni položaj se Se naprej slabša, saj se z likvid- nekaj manj kot 650 milijonu’ tolarjev (tani skorai 450 milijo; nov tolarjev). Povečuje se rudi i število delavcev, ki so zapu; sleni v podjetjih z blokiranim' žiroračuni, saj se je to številu letos povečalo na skoraj 10 soč ali v primerjavi z lani skort) za 12 odstotkov. Položaj je toliko bolj vznemirljiv, ker iK kaže znakov izboljšanja, podatkih službe družben^ knjigovodstva v Murski Sobuu je pogoje za stečaj izpolnila® 8 družbenih podjetij s 1.400 ।, poslenimi in jih zaenkrat reSuf , le moratorij nad stečaji. Obseg industrijske proi^°^ nje v Sloveniji in Pomurju vedno zaostaja za lanskiOJ^ v Pomurju je bil v devetih tii-. 19 'Ut tl ta »z ob blf i« 4; bt fuj nv M (ri tisi te Se *01 «0 secih nižji za 3,6 odstotka.^ bolj pa se je obseg proizv(wr zmanjšal v kovinskopred^^ i valni industriji, pri proiz''®®"' opreme in strojegradnji. Pf®'" tri? 111 JU UJ Vj^l UVUJ-' I dica težkega likvidnosf^S položaja in slabe akumulajo nosti pomurskega gospoo^'^ stva je tudi slabša naložb*^ dejavnost, saj je bilo koneč tošnjega septembra v gradnj'' 222 investicijskih objeb'^ (lani 243). Pa Se med tenu vladujejo naložbe v infrastf^ turne objekte, medtem ko redke naložbe, ki bodo noP' sredno vplivale na povoo^’’* obsega proizvodnje. Izvoz pomurskega gospo* stva se bistveno ne v primerjavi z enakim obdobjem se je v letošnji'' vetih mesecih le-ta poveČ® □ 2,1 odstotka, uvoz pa zmanjšal kar za 32,5 nostnimi težavami srečuje trii lOti “at h Pomurski zdomci so dobili za 2$ programov 6 milijonov mark, to je 30- odstotni del celotnega zneska. Glede na število naših ljudi, zaposlenih na tujem, je ta delež zadovoljiv. Za Pomurje je torej pripravljenih 28 programov, 25 že dokončno odobrenih, za 6 programov je odobren denar, vendar ga fcreditoje- Ža finančno izvajanje sporazaosa med državama sta pooblašteni Deutsche Ausgicichsbank Bonn ia Slovenska iBve«ta^ska banka. Obe tudi dajeta potrebne in&tmacjje. Obrestna mera posojila se določa na podlagi oiafiacijsli stopnji (R), ki jdi objfrv^ Batiča S mesei^ib pcKfatkov za 15 odstotkov odgovarj^oSii sltiimgattt bdSad^ritft k^tia, ttetotkc{S5R*4%), KrivaierKrfiKi poaE^teSOO naiar*edoda4octstotkc{85RT4%). Ni^vaSemtrfiKi po«(^aojc300 dsoC mark v tolarski protivrcrfeiostj, ptefiteBaiio po veljavnem trudnem sfejveaskem met^alnem vi^ od vTMe natoai in zsaŠadolS let zaaepremičniaei&kmedjeke 10 let za naložbe vstrnje to t^8 za stroške pot^tja. vinogradniška, trije za avtoservis in podobne storitve, en program, ki pa še ni zaživel, pa je bil odobren za turistično kmetijo ter dva za frizersko dejavnost. Zdomci so se v večini primerov odločali, da svoj kapital vložijo v dejavnost, ki jo bodo sami opravljali, za sovlaganje pa Je bilo namenjenih pet programov. Tako kot pri samostojnih programih, so tudi tu denar vlagali v gostinsko in trgovinsko dejavnost. V Slovenski investicijski banki torej ugotavljajo, da pri odobravanju posojil in vračanju zdomcev ne gre za prenos tehnologije na naše območje, prav tako se lahko lotijo dela, ki ne temelji na znanju, ki ga je delavec pridobil na tujem. Gre torej za osebno oceno, kje ali v kateri dejavnosti bi bil vir zaslužka, in ni potrebno visoko tehnološko znanje. »Zaradi tega je tudi največja zaskrbljenost zdomcev, ki bi delali doma, vendar ne vedo, kaj, s čim bi se ukvarjali. Mogoče nam manjkajo ustrezne inštitucije, ki bi jih usmerjale in dajala napotke o programih, torej da bi jih usmerjale v programe.« (Franc Štrakl) MAJDA HORVAT vedno več podjetij, V obdobju od januarja do oktobra je bilo mesečno nad 5 dni blokiranih 65 pravnih oseb (lani 56), povprečni mesečni znesek blokacij pa je ob devetmesečju znašal Pomurska pokritost uvo^a vozom je tako 130,3-odstu (v Sloveniji je pokritost -odstotna), naj večji del skega izvoza pa Se napt®), ,13 pade na Muro, ki je reali®“'' kar 50,2 odstotka pomurskega izvoza. so največ izvozila v V Madžarsko, Italijo in medtem ko pri uvozu Ijajo, da se močno povecu)^^ sosednje Avstrije, v stavi pa prevladuje ■ jjf. splošne porabe. Gledano® šega zornega kota to si* ugodno, saj je uvoz iz razmeroma drag, venda upoštevamo zgolj interesu^^j. gije, bi ga moralo biti Se Se vedno se namreč, il veliko uvažajo tudi podj^^J drugih krajev Slovenije blago prodajajo na pornut^,^ tržišču, medtem ko podjetja na slovenskih . niso prodorna. Da to dror trjuje tudi piKlatek, da murska trgovina v letoŠajiUj^ ji vetih mesecih ustvarila -j-odstotka vseh prihodkou. tem ko znaša delež slo''® trgovine v vseh prihodki' spodarstva 22,8 odstotk^ pomurskega izvoza. n i Ith bi ‘»It S N ^di !Mi 'reV ^aii >1 ^1 S c LUDVIK KU’' Vračanje podržavljenega premoženja V Pomuiju 1.755 zahtevkov 7. decembra se je iztekel zakonski rok, do katefcg^ lahko oškodovanci vlagali zahtevke za vračilo podr^^r nih stavb, zemljišč in podjetij. , V ljutomerski občini so do določenega dne prejel) - , različnih zahtevkov, doslej pa so jih rešili malo manj polovico. I V občini Gornja Radgona je bilo vseh zahtevkom denacionalizacijo 790, rešili so jih 228. Tako so med drug' tl vrnili prejšnjim lastnikom 870 hektarjev zemljišč. Vseh zahtevkov za vrnitev premoženja v občini je 125, od tega 50 za vrnitev stavbnih zemljiSČ, kmetijska zemljišča in 15 za vrnitev podjetj. Rešili zadev. jfi V soboški občini so v sekretariatu za varstvo urejanje prostora dobili 177 zadev, rešili pa so j'** /. V sekretariatu za kmetijstvo se je nabralo 310 zahtevk rešili sojih 50. V sekretariat za gospodarstvo pa je prršk-'' zahtevkov in vsi so v postopku. & s s k S' '*li At S' I 3 vernik, 17. decembra 1993 stran 5 1 gospodarstvo inovatorji so med nami • • Zlata medalja Rudiju Drevenšku Seja sveta Območne organizacije svobodnih sindikatov Pomurja . Na nedavni razstavi inovacij Eureka v Bruslju so se slovenski *>vatoiji dobro odrezali, saj so prejeli kar osem zlatih, sedem ®®l>mih in dve bronasti medalji. Med dobitniki zlatih medalj je "MK Rudi Drevenšek, lastnik podjetja Elgrcgo iz Murske Sobote. V ■ Samostojen podjetnik h I leta, dotlej pa je bil je od leta, dotlej pa je bil zapo- r li D i' li e e o a ;i c I (1 J r J “ ‘len v Muri kot vzdrževalec [“otornih vozil. Že tedaj, vse-'Skor pa od 1987. leta, ko je *^61 dovoljenje za pojx>ldansko je tuhtal, kako rešiti pro-’lem vžiganja dizelskih motorji’' pri nizkih temperaturah, svetu jc sicer nekaj siste-ki vsak na svoj način re-gretje pogonskega go-vendar niso ustrezni ne <0 imenovana termoljanova šobi v rezervoarju za gorivo električni grelec. Ze ogreto gorivo potuje iz rezervoarja po sesalnih ceveh, ki so dobro zaš- čitene oziroma izolirane, do ročne črpalke, ki ima prav tako grelec, od tam pa do čistilnika (filtra) goriva, v katerem je tudi grelnik. Do motorja pride torej toplo gorivo, ki omogoča nemoten start motorja in vožnjo, med katero se vozniku vozil z dizelskimi motorji ni treba e e c .1 3 ne Boschevi sistemi, ne Sistemi superfihrov, prav tako gretje goriva s toplo vodo, ^ssajmanj pa kurjenje pod to-'“hijaki, to namreč tudi pogo-vidimo na naših cestah, /“i je torej začel tuhtati o iz-^'jšavah in porodila se jc no-sistem elgrcgo - elek-gretje dieselskega go-In kako deluje? E!ck- ‘a energija (12 ali 24 volki prihaja iz akumula- ■ ' J Ol |J I l IJ<1JU I-I« »J 11 < v* »“ ■ greje cel sistem napaja- J “l’ motorja z gorivom, V ta ^ihen je vgrajen v posebni 1 ) I I I I i I i It; venšek hvaležen njenemu direktorju Jusu Pehliču, enako tudi zavarovalnici Triglav in drugim, ki so ga spodbujali, mu tako in drugače pomagali, da je vzrajal in, kot vidimo, rezultat ni izostal. Da gre za veliko zadevo, potrjuje tudi zlata medalja iz Bruslja, zato bodo poslej šli elgregi Se lažje na tuje tržiSCe. Doslej je izvažal predvsem na Madžarsko, kjer so sisteme vdelovali v vozila Ikarus. Sicer pa je v eno državo že prodal tudi licenco. Pomen D revenškove iz- najdbe je tudi v tem, da je za fi L X. v 'I Poslej nuj ne bi bilo več težav z dovodom dizelskega goriva, saj je hi naprava elgregu. , i^Žavno dogovarjanje med najemniki in Obliki poslovnih prostorov 0 posledicah poledice celo tned poslanci bati, da bodo obtičali. Grelci so seveda povezani z električno instalacijo, krmiljenje pa omogoča elektronika. Rudi Drvenšek pa je s sodelavci tudi razvil sistem za hiter vžig motorja. Ta naprava omogoča start dizelskega motorja pri zelo nizkih temperaturah (pod minus 30), seveda pa deluje tudi poleti. Inovator je predvidel dopolnjevanje baterij oziroma akumulatorjev, gretje goriva in vzdrževanje tlaka v zračni iStalaciji vozila. 'Za delovanje morata biti na Rudi Drevenšek, dobitnik zlate medalje na sejmu inovacij Eureka v Bruslju. svojo novost uporabil »serijske* izdelke slovenskih tovarn, na primer Doni tov e filtre, Etine grelnike... Pričakovati je mogoče, da bo dal inovator na tržišče še kaj novega, saj bo poslej lažje raziskoval, kajti na- . - i- poflkd je dobil imjUj denarja voljo električno omrežje (220 raziskovalne projekte. voltov) in izvor ko m pr im ir a- Do febniaqa volitve svetov podjetij Ocena aktivnosti pri volitvah svetov podjetij je bila v ospredju seje sveta Območne organizacije svobodnih sindikatov Pomuija v Murski Soboti. Na njej smo slišali podatek, po katerem sproti spremljajo dogajanje v posameznih odborih sindikatov dejavnosti, zlasti še v sindikatih gospodarskih podjetij. Pri tem se opirajo na določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V tej zvezi so v sindikatih že opravili evidenco izvoljenih članov sveta delavcev oziroma delavskih zaupnikov. Ugotavljajo, da so doslej le v treh podjetjih v Pomuiju, med ujinti sta tudi Pan-Agra iz Murske Sobote in Gales iz BoraČeve, v celoti opravili vse potrebne aktivnosti. V večini drugih podjetij pa se zanašajo na rok do konca februaija, ko morajo opraviti volitve v svete podjetij. Kot je pokazala razprava na seji pomurskih svobodnih sindikatov, je v marsikaterem podjetju še vrsta nejasnosti o pristopu. Pri tem so grajali tudi nekatere organe republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki kljub opozorilom niso pravočasno pripravili ustreznega poslovnika. Dejstvo je, da bodo stari delavski sveti še naprej obdržali svojo vlogo, aktivnosti za izvolitev novih svetov podjetij pa potekajo povsod tam, kjer so že oblikovali upravne odbore. V tekstilni dejavnosti imajo največ težav v tistih podjetjih, ki imajo svoj sedež zunaj Murske Sobote, marsikje pa zadeve mirujejo, ker poteka proces lastninjenja, Tudi podjetja iz kemične industrije se srečujejo s težavami. zlasti v Iliriji, kjer so problemi z denacionalizacijo. Sicer pa so zadovoljni s postopki volitev v svet podjetij, to velja tudi za ptt-dejavnost. čeprav bo svet slednje deloval v okviru konference sveta delavcev na ravni republike. Zbore delavcev so imeli tudi delavci kovinarske industrije, kjer pa še nihče ni oblikoval nadzornih odborov. Tudi v gostinstvu ugotavljajo, da so se bolj ukvarjali z lastninskimi postopki, Čeprav so v Radenski delavski sveti svojo funkcijo prenesli na svete delavcev. V kmetijstvu pa so večinoma družbena podjetja, ki prek delavskih svetov niso uspela sprožiti večjih aktivnosti. Na seji so sprejeli tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja in mirovanju pravic za vodjo pravne službe pri pomurskih sindikatih Branka Lutariča, ki naj bi opravil enoletno odvetniško prakso. Letos je že opravil pravosodni izpit, želi pa pridobiti tudi odvetniške izkušnje pri odvetnici Tanji Korači n-B oh ar. Še naprej pa bi opravljal dela in naloge pravnega svetovanja za člane sindikata. Po besedah Branka Lutariča je letošnjega marca sprejet zakon o odvetništvu zaostril tudi pogoje za opravljanje pravne službe pri sindikatih. Ker gre za obojestranski interes, so se Člani predsedstva strinjali z vsebino ponujene pogodbe. MILAN JERŠE 3t zbora združenega dela občinske skupš- tj* drugič sklicana seja z......--------o . . v Murski Soboti je minila v znamenju potgevanja številnih k-,., ..v______™nih mforrnacii. čeprav bi to morali nega zraka s tlakom od 8 do 10 barov. Š, SOBOČAN irut ’ in obravnave raznih informacij, čeprav — --- ie prej. V dobrih dveh urah so tako brez razprave spreje . Že prej. V dobrih dveh urah so tako brez razprave sprejeli odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini ter ' ^Prijj^tiu lokacijskega načrta za vodovod Poconci-Sebeborci, ; 'S'""" P'2pk'. p. i. »dl„l .. ...dbi agr„melior«usk.Ba iSpka v delih 13 katastrskih občin na Goričkem. V tej ?Nj¥, hidi oriink o zaeotavlianju sredstev za vzdrževana se itu '' - — •• • . odJok o uvedbi agromehoracijskega rib. tudi odlok o zagotavljanju sredstev za vznrzevama oc« Snih obiektih in napravah na melioracijskih obmoqTh. V nada kv^***^ objektih in napravah . ' Bh k ■ ■ n avl Irkd I ■ seje po so poslanci potrdili še . J., n., les L tl mo osnutek odloka o ustanovi- ; Ji-neS zavoda pomurske lekarne in S spremembi Pomurskega zdravstvenega zavoda. Soglašal.i«. \ -uA »VdMihlk I predlogam za wvcdlM> postopka L™ Lj spremembo 6. člena narodnostno mešanega območja Itjovator je svoja izuma že dal patentirati. Spodbudno je, da novost ni ostala le pri proto-tipib. ampak jo je tržišče sprejelo- Dnslej so v delavnici El-grega, ki je v Vučji Gomili, izdelali že okrog 1.00(1 elgre-jov. krst se sistem imenuje Ne kupujejo jih le za vdelavo v vozila, ki so že v prometu, ampak predvsem za nova vozila tovarne TAM, zato je Rudi Dre- V občini Gornja Radgona še/že o obrambi pred točo Žrtev slabe obrambe N ’■ a I __ občine, po katerem sc iz----------------- , ‘^ejo naselju IvanjSevei, Bcrkovci iii Loncarovei. Sj^^lcaj več razprave je bilo kT pri obravnavi poročila o iz-^njti zakona o denacionali- po vrsti so se stri-da je treba pospešiti dc- (J^falizacijske postopke, če-(L,j je po besedah Janka ki. ^8 r/k^rčrt I ()j|. na izvrSni svet dodatno mo- ljudi. Znova je bilo na- ijij. Vprašanje vračanja zem-^menili pa so problem do-U^fjanja med najemniki in poslovnih prostorov, informacije o predvideni avtoceste skozi Fo- poslovnih prostorov. ^'1*^ rečeno, da U?’'''t'jo strokovno utemc- prometne povezave razvoj naše pokra- hjj Na vprašanje, kdaj lahko kf ^'tujejo gradnjo te avtoce-k * Severovzhodni Slovenili, n. . . . mogli dobit) konkret-h."^ ISrlii.,.-rx DvJ ti^Tn ers ianim vino- in peninoznan-spodletelo spoznati, ktera ^Kleinošekova, ktera franco-jC* sta! Marsikateri jo čislajo više t*) r 4i* Slf (X e J* f' A e> francoskih, posebno za važ- nega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi.« Tako so pred 140 leti (10. decembra 1853) na prvi strani NO- zapisale Bleiweisove VICE, da smo ta citat izbrali za uvod v naslednji zapis, pa ni naključje. 10. decembra letos so namreč v kleli Radgonskih goric, kjer še zdaj izdelujejo znano Radgonsko penino, razglasili letošnje slovenske vinske prvake. Ta častni naziv najboljšim slovenskim vinom že peto leto zapored podeljujejo kmetijski novinarji Slovenije, ki so za prizorišče letošnje podelitve izbrali Radgonsko klet. Pa tudi to ni naključje, saj so si Radgonske gorice med letošnjimi osmimi vinskimi prvaki prislužile kar dva. Ta častni na- I^oostreni ukrepi reje bikovskih mater bikovskih mater, so $e f^iajboljsi pomurski živinorejci, rejci ?!^jŠnji teden zbrali na i—2.:; 7 . so jih med drugim seznanili tudi z nekaterimi poostrenimi in ukrepi pri vzreji bikovskih mater. V Sloveniji je tmmrec istvhiu akcija za odkrivanje bolezni IBR-IPV pn rqi bikov-mater, k sreči p« kakšnih mnončnejših okužb niso ugotovih. 1,731 pregledanimi živalmi so odkrili le sedem primerov te ^''lezni in sojo doslej v javnem že tudi odpravili. enodnevnem posveta v Murski Soboti, ■* Slovesnost ob razglaMtvi letošnjih vinskih prvakov so s svojo navzočnostjo počastili tudi vinski vitezi gradiščansko-panonskega reda konzulata za Slovenijo. Fotografija: Jože Pojbič. ziv so slovenski kmetijski novinarji podelili zlati radgonski penini - modri pinot, letnik 1992, in vinu rulandec - sivi pinot, letnik 1991. Naziv slovenski vinski prvak 1993 pa so prejeli Se chardonnay 1992, D. in S. Kristančiča iz Medane, laški rizling lSt91. izbor, Vinogradništvo - klet Krško (to vino je bilo za prvaka razgla- je te naslove osvojilo 6 slovenskih vin, zdaj pa se z nazivom vinski prvak ponaša že 5o slovenskih vin. Letošnjo slovesnost v Gornji Radgoni je popestril nastop godalnega tria s Ptuja, s svojo navzočnostjo pa so jo počastili tudi vinski vitezi gradiščansko-panonskega reda iz Slovenije (prišli so štirje od šestih) na Čelu s prorektorjem Tehnologija pridelovanja: Kolobar: Sejemo jo kot poznejši posevek za mnogo-cvetno tjulko ali tandsberško zmesjo. Kot strniščni posevek jo sejemo za ozimnim ječmenom. Tla, klima: Prenaša dobro prodnata tla, v sušnih letih tudi srednje težka glinasto peščena tla. Bolj uspeva v toplejših in sušnih območjih in ne prenaša zime. Zmrzne pri temp. -1 stopinja C. Gnojenje: Sudanska trava potrebuje 100 kg dušika na ha, 60 kg fosforja in 80 kg kalija na ha. Setev: Za silažo sejemo na medvrstno razdaljo 60 cm, za zeleno krmo pa na 12 cm. Setev opravimo z žitno sejalnico, za silažo pa lahko tudi s sejalnico za koruzo BECKER. Obvezen ukrep po setvi je valjanje, predvsem zaradi boljšega vznika in pozneje lažje košnje. Količina semena: za silažo za zeleno krmo 12kg/ha 18kg/ha ^olezen plavila na se je pred leti že Živinorejsko-vete- 1/itskem zavodu v Murski So, jim je pa kljub temu da so vzrejno središče zdravo in bolezni IBR-zdaj tu ni več. Kot pravijo ^okovnjaki, bolezen sicer ni ?rfno nevarna, saj pogine le J^fi 5 odstotkov okuženih ži-?''■ fiovzroča pa veliko gospo-škodo, ki se kaže pred-kot slabše priraščanje in mlečnost. 1, ' J'tJl da bi bikovske matere obdr- žen le iz tistih rej, ki so brez bolezni. V pogodbi so določeni Se nekateri drugi ukrepi, ki jih bo potrebno izvajati, rejci, ki se tega ne bodo držali, pa bodo izgubili status reje bikovskih mater. Posvet rejcev bikovskih mater so organizatorji izkoristili tudi za strokovno predavanje o prehrani krav, s posebnim poudarkom na presuševanju krav in na krmljenju pri uvaja-niu v novo laktacijo. J L. KOVA zdrave, so se v Živi nore j-"-I ' K rKievlAn Prt 7'QV/^(*lll TU K Veterinarskem zavodu za >1 p^^urje odločili, da poostrijo *- ■ nadzor nad te reje in jT’ ^ato so sprejeli nekatere 'retin -7-____;______ S ‘5 .f h L ^.f^pe. Za rejce so pripravili pogodbe, v katerih je J. ^0 določeno, pod kakšnimi mora potekati reja, bodo morali v hlevu vo-posebno evidenco bikov-tnater, ki bo na vpogled )y!^^nim službam, nakup ži-te reje pa bo poslej mo- Vsak četrtek 'I ‘i Vestnik s Si s 'I Letošnji naziv vinskega prvaka je prejelo 8 slovenskih vin, kar dve vrsti, ki sta dobffi najvišja naziva, pa so tokrat donegovali v kleti Radgonskih goric. Fotografija; Jože Pojbič, Seno že tudi lani), sauvignon 1992 Srečka Srebrniča iz Cegla pri Dobrovem, laški rizling 1986, izbor, Vina iz Brežic, traminec 1986, izbor, Vinogradniškega gospodarstva Kapela in sauvignon 1992, pozna trgatev, Bogomira Vrecla iz Hoč. Prvič so novinarji nazive vinskih prvakov podelili leta 1989 na razglasitvi v Ormožu, takrat konzulata za Slovenijo g. Pirkmajerjem. Srečanje se j^ nato nadaljevalo s pokušino nekaterih najboljših slovenskih vin, od suhih do posebnih trgatev in izborov, za poslastico pa so poskrbeli gostitelji, ki so ponudili tudi najboljša vina letošnje trgatve, med njimi suhi jagodni izbor chardonnaya in radgonske tanine. LUDVIK KOVAČ Prenos vzdrževalnih del .Po doslej veljavnem občin-, ganizacijske oblike ne morejo " - ■ ■' ' i več opravljat! dosedanje funk- skem odloku o zagotavljanju sredstev za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih soboške občine so vsa ta dela opravljali v KZ Panonka oziroma njenih temeljnih zadružnih organizacijah. S pomočjo svojih izvajalcev so opravljali vsa neposredna vzdrževalna dela, prek srajc zemljiške službe pa so skrbeh tudi za plačilo nasta hh stro-žkov Slabost takega načina obračunavanja stroškov glede vzdrževanja pa je bila v tem, ker v primeru neplačevanja zadruga ni imela zagotovljene iz-vržbe brez posredovanja sodišča, Po statusnih spremembah dotedanje zadruge pa novo nastale zadruge spnčo svoje or- neposredna cije glede vzdrževanja, zato so ta dela prenesli na sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. Tako je imenovana komisija za nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del na melioracijskih objektih, za vsako prihodnje leto pa izda sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo vsakoletno odredbo o višini sredstev za kritje stroškov za vzdrževalna dela. Pri tem uporabniki melioracijskih objektov svoje prispevke nakazujejo na zbirni žiro račun proračuna občine Murska Sobota. Opredeljeno je, da komisijo za nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del na melioracijskih objektih imenuje sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota. Komisijo sestavljajo predsedniki odborov za vzdrževanje melioracijskih objektov in predstavnik sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg tega se v odbor imenujeta najmanj dva člana iz vsake katastrske občine na posameznem melioracijskem območju. Program zajema vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah, predvideni začetek in konec izvajanja posameznih del, finančno ovrednotenje teh del ter površino kmetijskih zemljišč in stroške vzdrževalnih del na hektaru meliorira-nega zemljišča. Osnutek predlaganega odtoka je že obravnaval občinski izvršni svet, sprejeli pa naj bi ga v enofaznem postopku tudi zbori občinske skupščine. MILAN JERŠE ČE Bi st pllPKA OMociU 2* LEKEHlOiMEtA PeMČd MMrOČE at MekAI s: iu V letošnjem letu je bila izvedena setev na območju Goričkega (Cankova, Gerlinci, Sv. Jurij, Gor, Slaveči) v glavnem v strnišče za ozimnim ječmenom v času od 25. junija do 20. julija. Večji del je bila gosta setev za zeleno krmo, manj pa za silažo. Setev je bila opravljena z žilno sejalnico, manjše površine pa so zasejali s pnevmatsko sejalnico BECKER, nekaj pa je bilo tudi ročne setve. V vseh primerih je bila uporabljena sorta NS-srem. Vznik posevkov je bil glede na razpoložljivo vlago v tleh dober. Slabši vznik je bit le na površinah z ročno setvijo in kjer po setvi ni bilo opravljeno valjanje. Po vzniku je bila rast počasnejša, vendar do pretirane zapleveljenosti ni prišlo, tako da plevelov ni bilo potrebno zatirati. Prva košnja je bila pri višini 50 do 60cm. V tem času je bila kljub suši in vročini rast zelo intenzivna. Pridelek prvega odkosa je bil od 20 do 30 t/ha, odvisno od gostote in višine posevka. Po prvem odkosu je bila močna suša, tako da je prišlo do zastoja v rasti. Po prvih padavinah so se posevki dobro obrasli, tako da smo dobili še dober drugi odkos. Pridelek drugega odkosa je bil od 15 do 20t/ha, Konzumacija sudanske trave pri govedu je bila zelo dobra. Različni avtopi so navajali in opozarjali na nevarnost vsebnosti alkaloida DURIN v sudanski travi, ki lahko deluje strupeno za žival, če je le-ta zaužije večje količine. Vendar pa do teh pojavov ali kakšnih koli znakov zastrupitve pri živalih ni bilo opaziti. Sklepne misli: - Sudanska trava je zelo primerna na prodnatih tipih tal namesto koruze. - Uporabljamo jo lahko kot zeleno krmo ali kot silažo. Konzumacija zelene mase je zelo visoka. - Ob upoštevanju tehnologije daje dobre pridelke. Pomembna ukrepa sta strojna setev in obvezno valjanje po setvi. - V letih z normalno količino padavin daje posevek mnogocvetne ljulke večji pridelek (prezimni posevek - največji pridelek spomladi). V sušnih letih, kot je bilo letošnje leto, pa je paralelni posevek mnogocvetne ljulke s sudansko travo (setev je bila opravljena istočasno 23, 6. 93 na isto parcelo v strniSČe po ozimnem ječmenu) propadel, posevek sudanske trave pa je dal dva odkosa. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA AVGUST GOMBOC inŽ, agr. Krmni sirek y prehrani prašičev Sušna obdobja, ki se zadnja leta pojavljajo na našem območju, so bila vzrok, da seje sirek kot krmna rastlina začel pojavljati tudi v Pomuiju. To je rastlina sušnih območij, zato so jo naši ljudje začeli sejati tudi pri nas kot glavni posevek tam, kjer so prodnata tla in v sušnih obdobjih koruza ne uspeva. Primerjava sorte sirka-dorado s sorto koruze-eva 1991) Sirek Koruza SB SV PSB šv Ca P Lizin (vse vrednosti so v gramih v 1 kg suhe snovi) 106.4 57 91.9 22,5 83 70.7 865 9^ 2.13 1.26 3.47 2.86 2.80 3,38 Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je hranilna vrednost krmnega sirka dokaj ugodna v primerjavi s koruzo, le da je energetsko nekaj manjvrednejSi kot koruza in to na račun surove vlaknine. Vsebnost elementov je presenetljivo dobra, saj vsebuje precej kalcija in fosforja. Živali ga ne jedo najraje, zato je prav, da ga dajemo v obroku, skupaj s krmili, kot so pšenica, ječmen in druga žita, Ker je okus povezan z vsebnostjo tanina, so sorte sirka, ki vsebujejo več tanina, manj primerne. Paziti moramo tudi pri skladiščenju zrna. Ker ima zrno debelo ovojnico, se pri skladiščenju zelo hitro pokvari. Videli je, kot daje suho, vendar se v notranjosti zadržuje Se veliko vlage in pride do kvarjenja. V obroku za prašiče mora biti sirek mlet in pri pitancih do 60 kilogramov ga vključujemo v obrok največ 10 %. Prav tako ga lahko uporabljamo v prehrani nizko brejih svinj do 20% v obroku, ne hranimo pa z njim pujskov in doječih svinj. Zorica Abraham ŽVZ za Pomurje I stran 8 vestnik, 17. decembra 1993 ? gospodarstvo Gmajna se drajna ščepci iz zgodovine občin ali kako c. $0 ženskam odvzeli volilno pravico t '? aa ie te te Zadnjič smo pod gornjim naslovom tako po ščepcih, ker smo pač vzeli iz knjige Sergeja Vilfana Pravna zgodovina Slovencev tiste reci, ki so botj slikovite, govorili o razvoju uprave in samouprave na slovenskem ozemlju. Govorili smo o tem, kako so pred trdnejšim upravnim redom razmejevali meje posesti, tako med zasebnimi lastniki kot med skupno posestjo gmajn, o tem, kako je z ideološko osnovo domnevnega slovenskega nagnjennja k zadružništvu, kdaj se prvič pojavi župan, kakšne postopke so imeli za zapomnjeoje mej. Tokrat nadaljujemo z vprašanjem o neki posebni obliki samoupravljanja v soseskah in vaseh. Gre za vprašanje, ali so Slovenci poznali obliko samoupravljanja, ki je prt nekaterih neevropskih ljudstvih Se danes znana kot institucija moških klubov. Tako namreč lahko sklepamo po Vilfanovem uvodu v to vprašanje. Sprašuje se namreč, če »so Slovenci poznali samoupravo tudi v takih oblikah, da bi vsi moški gospodarji ene vasi tvorili neko skupnost, ki bi reševala določene n zadeve posameznega naselja«, Ta oblika samouprave je bila sicer izrazito podložna, kot pravi Vilfan, toda tudi, tak je naš ko- mentar, izrazito spolno šovinistična. Menda smo tako samoupravo imeli, razvila pa naj bi se najprej na severnem obrobju slovenskega ozemlja, pod vplivom germanskega pravnega reda. Kajpak! Ta ugotovitev nam je v tolažbo, ker zadeva s kakršnokoli obliko, četudi preteklega moškega ekskluzivizraa danes t.i nič kaj simpatična. V času ko naj bi rešitev iz civilizacijske stiske prinesla vladavina ženskega načela ali jinga, se v kulturni in tudi upravni zgodovine iščejo tiste prvine, ki kažejo na matrilokal-nosi, materopravnost in sploh na ginekokracijo, na vladavino lensk. Torej je že bolje, če smo to grdo navado prevzeli od Germanov, kakor pa da bi zrastla v naših srenjah. Srenja. Skupne zadeve, kot so pašne pravice, vzdrževanje poti, napajališč in drugega so zemljiški gospodje dovolili upravljati soseskam. Te so to urejale tako, da so se vsi moški gospodarji zbrali na sestankku in reč pretresli. Domneva se, da moški eksklttzivizem ni bil zelo trd, V primeru, ko ko je na kaki domačiji gospodarila ženska, se je smela tudi ona udeležiti tega sestanka. Od kod izraz »srenja«? Kdor je šel na sestanek, tisti je stopal »na sredino«. Od tod naj bi pritel izraz srenja. Svet, ki je bil pod tovrstno pravno jurisdikcijo srenje - kajti šlo je za neko obliko v^kega sodišča, poravnalnega sveta se Kako so volili župane? Na rovaš. Opis, ki ga v nadaljevanju posredujemo, je sicer novejšega datuma, vendar pravni zgodovinarji menijo, da je bil postopek tak že v srednjem veku. Kaj je rovaš? Danes poznamo samo prenesen pomen besede »rovaš«. v ............. pomenu, da nekdo nekaj v pravno-upravni terminologiji imenuje z različnimi imenii skupščina, gmajna, komunela, soseska in srenjski svet. Na teh sestankih so določali, kdo mora očistiti vaške izvire, mlake in mlakuže, poskrbeti za na- lii' Kdaj je stečaj podjetja rešitev pajaliSča, urediti pristop ali ogrado. Človeku se kar milo stori. urediti Stečaji povzročili 630 milijonov mark škode Gotovo so stečaji najbolj vidni in občuteni dokaz bistvenih sprememb v družbenem in gospodarskem sistemu pri nas. Če so bili še redki, vendar prvi stečaji v Sloveniji uvedeni 1989. leta, so v letu 90 in 91 porasli preko vseh (sprejemljivih) meja, ki jih v času najvegih gospodarskih kriz pozna svet. Val stečajev je zaustavil moratorij na vlaganje prijav za uvedbo stečajev po 22, členu zakona o Ssančnem poslovanju. Veljati je začel julija 1991. Če je moratorij val stečajev zaustavil, pa jih popolnoma ni omejil. Upniki, lastniki podjetij, vodilni delavci so lahko vlagali prijave za stečaj, tega pa avtomatično več ai počela knjigovodska služba. Zadnji dve leti pa je vloge za stečaj najpogosteje dajal za državna podjetja Sklad za razvoj. Moratorij bo prenehal veljati z dnem, ko bo začet veljati novi zakon o stečajih, prisilni poravnavi in likvidacijah. S stečaji pa je bila povzročena ogromna družbena škoda, je ugotovila dr. Alenka Žnidaršič-Kranj c. V 150 stečajih, kolikor jih je bilo v letih od 89 do 91 v Sloveniji, je bilo povzročenih za 630 milijonov mark škode, ali 3 milijone mark na stečaj ali deset tisoč dolarjev na vsakega zaposlenega, ki je v stečaju izgubil zaposlitev. V povprečju je na stečaj delo izgubilo 219 delavcev. Ce sindikati in delavci ugotavljajo, da so žrtve stečajev predvsem delavci, avtorica knjige Planirani stečaji povdarja, da je zadnjo najpomembnejše vprašanje, koliko je bilo s stečaji povzročene družbene škode in šele potem, kdo je žrtev stečaja, ali je to delavec, upnik ali davkoplačevalec. Poudarila je. da stečajev ne smemo gledati izključno kot negativ pojav, saj tudi ne gre za neko slovensko izmišljotino. Ekonomska logika stečaja je doseči boljšo prerazporeditev razpoložljivih omejenih družbenih ob vsem upravičenem pomisleku, da je bila zadeva tako moško šovinistična, ko aa to pomisli. Danes srenjski možje nasprej pomislijo na to, kako bi denar za karkoli, kar je potrebno v soseski urediti, dobili od občine. Župani. Zadnjič smo omenili, da se ime »župan« v slovenski upravni zgodovini in sploh prvič pojavi okrog leta 777. Šlo naj bi »za gospodarja večje skupine Slovencev«. V nadaljnji zgodovini županovanja naj bi se razvili dve vrsti županov, soseski župan in župan zemljiškega gospostva. dela na moj ali naš rovaš ali račun. Rovaš je palica, na katero so delali zareze - če je kdo pil na tuj rovaš, je to pomenilo točhio to, da se je zareza delala na tujo palico. Člani (moški!) soseske so posedli v krog in ustno izvolili nekoga od tam sedečih za »zrezača«. Ta je moral biti zaupanja vreden mož, ker so mu med volitvami na uho Šepetali, koga hočejo za župana. Volilni postopek je potem potekal takole. Zrezač si je vzel kak meter dolgo palico. Najbrž leskovo, ker je najbolj gladka in ravna. Na enem konci jo je pustil okroglo, na tem jo je držal. Na drugem pa jo je po treh straneh posnel, tako daje dobil tri robove. Iz Česar sklepamo, da kandidatov ni smelo biti več kot troje, edino, če je vzel še eno palico, kar pa je postopek, bogme. Se bolj zameglilo. Kako se je namreč volilo! Tako, da je »zrezač«, kakor ga imenuje Vilfan, hodi! od volivca do volivca, ki mu je na uho zašepetal, komu daje svoj glas. Za vsakega kandidata, ki Je dobil glas, je na njegovem robu naredil zarezo. Posebna umetnost zrezača naj bi bila, da je palico ves čas držat in sukal tako, da ni mogel nihče opaziti, na katero mesto zarezuje, Najbrž zato, da ne bi sprožil slovenskega črednega kompleksa, kajti za Slovence je značilno, da volijo tiste, za katere menijo, da jih bo volila večina. Lahko & BI te te te tek t« -4 b * kb •h »n Zauimtvo je, da sta predsednica svobodnih sindikatov v Mariboru Merita Ksandič ter predsednica Društva Manager Anica Brglez Volk povedali isto trditev, da stečaji ne rešujejo problemov. Slednja je tudi povdariia, da parlament večkrat sprejme popolnoma drugačno vsebino zakona, kot so jo poi^irali na primer go^xxiarstveniki. Predsed-Oica mariborskih sindikatov pa je na posvetu o načrtovanih stečajih nanizala nekaj trditev, predvsem iz njihovih izkušenj. L Pri stečajih sploh ae gre za sanacijo in prestrukturiranje gospodarstva, ampak sanadjo največjih upnikerv, torej bank na račun go^todarstva. 2. V stežajib gre za privatizacijo za vsako ceno, ne glede na posledice, ki jih bo plačala dr&va. 3. Država Se vedno pridpria vse ttej»avilm»ti, ki so bile zaznane v dosedanjih postopkih. 4. Pbj^aoiindi stečaji so bdi v naših razmerah namerno povzročeni. S. ProbJemov aovj stečajni zakon ne bo rešil. sredstev in s tem večjo učinkovitost le-teh. S tem pa tudi boljši položaj zaposlenih ter da bi v novi prerazporeditvi sredstev našli novo delovno mesto. Pri nas pa, kot da stečaji, ki so bili opravljeni, te ekonomske logike ne bi poznali, niti je niso vsebovali. Sredstva po stečajih namreč niso prišla v boljšo, optimalnejšo prerazporeditev, pa tudi drugih priložnosti za delavce ni bilo ustvarjene, da bi našli ponovno zaposlitev. Analiza stečajev podjetij je pokazala, da je le v 19 odstotkih stečajev od vseh, ki so Jih opredelili za načrtovane ali planirane, prišlo v postopku in sanaciji do revitalizacije. Torej je le 19 odstotkov podjetij šlo po poti, kot jih za programirane stečaje piše teorija. Kajti prav načrtovani stečaji bi naj pomenili odgovorno odločitev in razmišljanje, da je bolje, da je stečaj uveden pravočasno, kot pa prepozno. S tem je lahko povzročena škoda čim manjša oziroma in je stečaj metoda sanacije podjetja. Po rezultatih sodeč torej v večini primerov načrtovanega stečaja niso izpeljali tako, kot si ga je nekdo (pozitivno) zamislil. V Sloveniji je bilo v obravnavanih treh letih kar 47 odstotkov stečajev načrtovanih, torej pred sodiščem povedano, da gre za vodeni stečaj, čeprav ne stara ne nova zakonodaja o stečajih tega pojma, programirani stečaj, ne pozna. In kar v 66 odstotkih vodenih stečajih je šlo predvsem za to, da so se na ta način rešili viška presežnih delavcev. Sele nato je kot vzrok načrtovanega stečaja omenjeno nadaljevanje proizvodnje, predvsem v zmanjšanem obsegu. To, da so bili načrtovani stečaji zamišljeni pozitivno, torej da so »čisli«, brez nezazeljenih, celo družbeno kaznivih dejanj, je seveda lahko le predpostavka ali teza, ki pa jo je avtorica knjige Planirani stečaji ovrgla. Verjetnost, da je načrtovani stečaj - »čist«, brez evidentiranih družbeno nez^eljenih ravnanj je le 4.3 odstotka, kar je veliko manj, kot velja za neprogramirane stečaje, Nepravihtosti v stečaju so namreč bile pogostejše v programiranih stečajih. Gre predvsem za nepravilnosti pri ustanavljanju hčera podjetja, MAJDA HORVAT pa si mislimo, kako dosledno je tak zrezač zarezoval glasove. Rating je moral skrivati, palico sukati pred radovedneži, poslušati priSepeto-vanje in istočasno zadeti pravi rob kandidata, ki ni bil z ničemer posebej označen. Ni hudič, da mu ni pri tem večkrat tudi drugače naneslo, kot bi moralo. - Po preStetju glasov je razglasi! župana in podžupana. . Ker so Slovenci že v srednjem veku poznali likof ali po prekmursko »adomaš«, »udomaS«, je ta podatek Se dodaten razlog, da v korektno nanašanje rovašev dvomimo. Gotovo je novoizvoljeni župan po razglasitvi plačal likof. »Likof je v tem, da bb sklenitvi pravnega posla udeležene osebe izpijejo nekaj alkoholne pijače, pri nas praviloma vina,« pravi Sergej Vilfan v podpoglavju z naslovom Obligacijsko pravo (Pravna zgodovina Slovencev, str, 236). Zobljub-Ijenim likofom seje dalo pnmamiti glas zase, posebno še, Če je bil zareza č bolj žejne sorte. Takega pa se navadno iebere. K sreči pa tudi ta okoliščina ne gre na rovaš neke izvorne slovenske podkupljivosti. Beseda likof je staronemškega izvora, sestavljena je iz Ud, lith, s čimer se je ozn^ valo opojno pijačo, in kalif, 11F meni kupno pogodbo. Slovenci Hjv meni (\uj4iiu j4u^uauu- jiv bi besedo likof in torej tudi prevzeli v 12. stoletju, fe- v JLUIVlJUi . Vilfan meni, da je bila (isi T iiavitis JV vijv -■ jUj) samouprava županskih oblik r svojem bistvu prilagoditev i p slovanske župne ureditve razbitju na soseske v času kol«? Z? cije«. Zadeva s to prilagoditvijo r , ai nam zdi nekoliko dvorezna. P®* nam zdi nekoliko dvorezna. strani upamo, da je šlo za pril^ ? i ditev germanskemu pravnenu*^ čutku v tem, da so slovenski ii^ ski veljaki odvzeli ženskam In pravico. To iz razlogov, da iif’? Slovenci prirojeno etnično P*®": k n ost in smisel za enakopra^ Zato je lahko odrekanje ženskam, da volijo, samo pT^ I ditev germanskemu vplivu. 9: drugi strani pa smo spet na te® Me se tej odločitvi priklonimo kustvih z zadnjih volitev bi st reč smelo reči, da je bila ta P*'', srenjskih veljakov kar uintsj^ Ženske so glede na izide teh te v in glede na raziskave mnenja nekako osumljene, lijo in simpatizirajo bolj čredno moški. Štefan Ote iive- il; la ti* t Pri L 7, Delo in zaposlitev samega sebe je še vedno zanimivo V članku Podjetniško usposabljanje za samozaposlovanje pri nas (ACS Ljubljana 93) Jordan Berginc ugotavlja, da je v prvem polletju 1992 v Sloveniji uradno poslovalo 14428 malih podjetij. Največ zaposlenih je bilo v malih podjetij s 50 do 250 zaposlenimi, in sicer 27,6 odstotka, v malih podjetjih od 1 do 10 zaposlenih pa le 3,4 odstotka zaposlenih. Zanimivo pa je, da so največ prihodka med malimi podjetji ustvarila prav ta podjetja, največ tudi na enega zaposlenega. Naj večja intenzivnost samozaposlovanja je bila prav v prvi polovici lanskega leta. Lani je tako 41 odstotkov malih podjetij delovalo v finančnem in poslovnem sektorju, 26 odstotkov v trgovini, v industriji 15, obrti 9, 7 v gradbeništvu ter 4 od- slotke v gostinstvu. Samozaposlovanje že tretje leto izvajajo ali ga spodbujajo tudi v soboški enoti Zavoda za zaposlovanje in prav tako ugotavljajo, da se je večina samozaposlenih odločila za storitveno in zelo malo za proizvodno dejavnost. K različnim ocenam, ki dajejo večji povdarek proizvodnim dejavnostim, lahko do- kih sodeč, tako usfieSno? Ne bi mogli reči, da samo zaradi dela strokovnih delavcev, ampak ker so za to bile primerne, spodbujevalne okoliščine. Bil je to Čas. ko so se stečaji podjetij vrstili in število nezaposlenih povečevalo. Nekateri so spoznali, da lahko in morajo računati predvsem na sebe, da si Samozaposleni (13.40%) Zap. prt zasebnikih (4.60%) 3f«poseW (17.30%) Delavci v negos. (1Z90%) Detavci v gos. (51.80%) Struktura aktivnega prebivalstva v septembru v Pomuiju, vzeta iz Informacij, Območne enote Murska Sobota Republiškega zavoda za zaposlovanje, oktober 1993. damo, da je vendar tako kot v zahodnih državah, kjer razvoj temelji na storitvenih dejavnostih. To pa Se ne pomeni, da bodo tudi vsi naši programi, ker so storitveni, ostali in preživeli. Po številu samozaposlenih v času izvajanja ali spodbujanja samozaposlovanja je namreč Pomurje med najuspešnejšimi. Zakaj je bilo samozaposlovanje v Pomurju, po primerjalnih podat- sami najdejo delo in zaposlitev. Pa tudi prostor ali regija je bila brez podjetniške tradicije, zato je bil »prazen« prostor, ki so ga lahko zapolnili. Ljudje so se hitro odločali, zato pospešeno samozaposlovanje. Sploh je bila v tem obdobju moda ustanavljanja podjetij »za vsak slučaj«, pa če je potem delovalo ali ne in nekateri celo govorijo $ 'Jta pri Ut 'te o renesanci malega podjetništva. Prav zato so že lani na strokovnih službah zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti pričhkovali, da se bo trend samozaposlovanja zmanjšal, saj ne gre računati na to, da se ta možnost ne bi »iztrošila«. Tudi samozaposlovanje namreč ima »svoje meje«. Kaže, ker se število samozaposlenih še vedno pove- ni priprava podjetniškega davčno in finančno svetovanjO^ pri marketingu, ovodskih storitev in moč računovodskih storitev in v podjetništvu je za aamoz^f^^ nega s strani države nam^^j^ im| 2 tisoč mark, vendar so strdi . samozaposlitev pri nas maoi?’^ 1;^ samozaposlenega v povprečl^j^^ j trošijo največ poldrugi Letos se je saiaotaposlilo: S se je sainozaposuio; Murska Sobota; 26 jih je obiskovalo svetoval^; k ITUJUi9VW «bW J**-* r «1 vr UVSirbV službo, 6 jth je dobilo denar na natečaja tisoč delo^^Jv' mest, 6 se h je dobilo denar na natečaja tisoč aeiovt« ,, p h jih je samozaposlilo s kapitalizacijo ’ E stev, J Gonga Radgona: 31 je obiskovalo svetova«*^ službo, 2 sta dobila denar na natečaja za tisoč delovti^ mest, 7 je uveljavilo kapitalizacijo 'h k h Li VC-lJa V lis/ 4 »ji . Lendava: 15 samozaposlitev s pomočjo svetovali«^ jt/ služb, 1 z denarjem natečaja, 9 jih je uveljavilo kap’*® K lizadjo. Ljnlomer, 8 samozaposlitev s pomoi^o svetovan}?’ B^jusvauvt) u ocuji^z^irca^Jvr^aivv-T ■? t v tv . 3 2 denanem natečaja, 8 jih je uveljavilo kapitalU»<^^ sredstev. . Podatki seveda niso dokončni, saj se bo do leta število samozaposlenih Se povečalo. I 'st- S’. k' čuje, da te meje pri nas še nismo dosegli. Poznane so tri možnosti za samozaposlitev, kot jih beležijo na Zavodih za zaposlovanje: da je delavec, ki je izgubil zaposlitev, na primer ob stečaju- podjetja, uveljavil pravico do kapitalizacije sredstev, ki mu pripadajo zaradi izgube delovnega mesta kot denarno nadomestila ter ga vložil v novo dejavnost. Običajno ti ne iščejo svetovalne in druge pomoči pristojne inštitucije. Druga možnost je. da so si pridobili tudi denar, razpisan v natečaju Tisoč novih delovnih mest. Tudi ti običajno niso iskali nasvetov pristojnih svetovalnih služb. Tretja možnost je. da nezaposleni uveljavi pravico do kapitalizacije ter hkrati obiskuje svetovalne službe ali tečaje, delavnice. Za podjetnika in njegovo svetovanje ter različne oblike pomoči (svetovalno delo svetovalnih služb. mark, kajti, običajno, ko s® slijo, ne obiskujejo več ijol". J n ja. Po pogodbi se mora p®*' zaposliti v .pol leta, denarv|(( eta, denatvi^Jki , lahko kori*/ V dni. Denarja, ki ostane, po : 1 5 rejo izplačati, niti ga znoh’il jte ‘ ' ini«P jl hi. 2 tisoč mark, pa voda za zaposlovanje nai , primer za zahtevnejše prog*^ tevnejSe progr’ samozaposlit^*\ J , dejavnosti za sauiviapv^«--Samozaposlovanje pa L-»fc J* □ AJtJU^čipvotVvaLJJv f I < F t' teka Čisto brez ovir. Tiste, i". i/' S I v Ul Vi- v v 11 . 1 J iJ c * 1 . [IJ I 1. samozaposliti v Ins’^ i^t! vini, pa za to niso imeli izobrazbe, je sedaj udaril odločili o iJ H-T L UfrI-.' J Ow*WUJ U W " rt ' tr • trgovini, ki določa, kakšf^ |^ij brazbo mora imeti izvajale*' nosti. Drugo, kar bo zadel^d ii zaposlene, ki so ustanovili P ali družbe z omejeno nostjo, je, da bodo morali 1 A; t% dokapitalizirati na enotno It ustanovneeh kapitala 1.^ tolarjevi "lo bodo morali s* .' A konca aprila prihodnje leto-, ' Til k/ATT^A 1JZ^D\/A'T' • MAJDA HORVAT )93 b^ik, 17. decembra 1993 stran 9 ■■ ■ 'a-j ■* kulturna obzorja Novice iz kulture t V petek zvečer (10. de- Kinbra) je bila grajska kapela *hb«to polna. Nad pričakovanji 1. Salonskega večera, no- '|ri kulturnega dogodka Bnizaciji Pokrajinskega v or-mu- Murska Sobota in Zveze H "'llurnih organizacij, udeležilo M ^liko ljubiteljev lepe pesniške T 'tsede. Nekatere je pritegnil 1 ^nik Dane Zajc, druge igra- , 'S ^lanez škof, kakorkoli: do-pripravljeni (pravzaprav že ^•fani) kulturni večer je zaSe tako zahtevnega '“^ležcnca. Dane Zajc je s po-*“*io prefinjenim občutkom !^®fpretiral svoje pesmi, igra- isff 'F ain Janez Škof pa je dal s »fraj-''aarco« (nanjo se je naučil f’lt v zadnjih dveh letih) in ^””6’ |»eziji Daneta Zajca ^ Širino. Ustvarila sta pravi ^aiški večer za umetniške r :a(^izz>z1rkv$irkiii bila, po pripovedovanju in udeležencev, rahlo Segreto so sejali 7. de-Najprej se je bilo po-posvetiti zahtevi za po-^'k zapisnika 6, razširjene Fotografija je s predstavitve knjige. /o PiHmoe« aan»raiti4t tekstura pokrajine. Morje Ob koncu predstave je Marijana Sukič povabila ustvarjalce nima na oder in jim posebej čestitala. ,, s svojimi brezdaljnim breznom L je kara k te ri žira no z eno samo I školjko. I Horvatova izdeluje svoje I tkane slike iz volne in tega, kot I pravi Partscheva, kar je najbolj I razvidno iz zadnjih del, ne pri-I kriva. ŠSItl ftebivanje ženske v poeziji nocrničVi vhirlri DiVfin. M, VHICCtlCa) i ob pesniški zbirki Divan, M. Vincetiča) '>k*?^‘''lnsii razbrati, kako se do-^V^loŠki r i* . li čas je utemeljen v gi-**še duševnosti. Ko čakamo L*«! to čakanju ftJJ^piičaki»Vanjem, ki je ver-'*'aki™ različno, Čakanje lauiliaiSl n.omw J E, ?"'" inpet svoje pričaka vaT “^loSki čas je potemtakem Tu je mehanika tista, ki se pokorava zakonom in fizikalnemu času ter življenje, ki se upira tem zakonom in ima svoj čas. Razmerje med obema pa je paradoks, ki je kot elektrika. Tu sedaj jasni mi^l. da poezija ustvarja svoj čas skozi gibanje besed. P '^;"lliri kajti našu duševnost v gibanju. fsil 3 >ki čas torej ni eno- Jia ga izmerimo, je oseba jjp. “ gd rZUlVl HIIVz, JV s-TJSr-«-'« i "3 fizikalni Čas, ki ga me- sekundami. minutami. 1^^ I a čas je posnet po giba. “snih teles. Ta čas je strogo upu/®'*, vendar je prazen, brez ^'idilKlO- če si hočemo J* --U.IIIIIU- 1-C 31 livvv«..- i^’''uati milijoninko sekunde, " ntoremo, kajti m mogoče nobene vsebine v milijo- j.^kiinde. Imamo psihološki “ 't* fizikalni »sedaj«, ki pa postane Se bolj drama-^6 vprašamo, kakšen Čas Mk P'*':^i)i poeziji ne mote i^^bloškega časa, ker se sprejo' Potnen v poeziji*pa se ne 'Pt-enunjilb. kajti pomena, Ši tVtem sploh ne moremo do-^.'.'^ikalni čas tudi ne more i, Časa poezije, ker Je pta- LAi ? 'očimo: psihološki čas, fizi-iBi čaa poezije. Dobimo »sedaje«. iz tega sledi. »sedaje«. _ . pogojen (relativen), saj if tu ----- ‘ enega pomena, l^ttlij Vemo jasno do ločiti luč ■sRiij?' kar pomeni, da je Čas Kosovel zatrdi to teoretično: ■tako rabim v pesmi banalen izraz, ker mi tvori kontrast z nečim, kar ie v pesmi posebnega, vzvišenega ilateea. Ta kontrast vzbuja med slikama gibanje, življenje, p«em ni več enolična m oživr ■) To ^e tisti duh pesmi, njena duša m bina.Akoje.ad.ihv_pesm,^po.em »I vse- je vseeno, ali je pesem brez rime. . itd,«) Psiholoiki čas ne v more biti nie- rilo, zavoljo spremenljivosti; tudi fizikalni Čas ni merilo, ker je pra zen. Potemtakem moramo iskati resničen čas v poeziji. Skozi preteklo luč poglejmo žen-sjeo v poeziji, da potem stopimo k Vincetiču. Sveti Gregorij (umrl okolii le a 394) iz Nise, v komentarju k Visoki pesmi, kar zapoje: »Glej, kako te - Stvarnik počastil, bolj kot je vse Nebo ni bilo ostalo stvarstvo. . kol božja podoba, niti ustvarjeno kot božja poooiia. n.u luna ne, ne sonce, ne lepota zv^d, nič tistega ne, kar moremo občudovati v vesolju. Samo ti si bila ustvarjena po podobi »Narave«, ki naše razumevanje, na tebi k podobnost z neizrekljivo ,Lepoto« in vtis pravega »-- zbirališče blaženosti, od- presega vse stva, ti si sev prave .Luči«. Ženska Je tu podana kot božan-/as v vesolju zanjo ne irnovem stihu: Dolgost .stvo k J‘ pojasniti odtisa Mega je kratka, je izre- velja. -nstva m neizrekljive iilsVoL Kosovel v pe- pesmi onstran lili kam zastrum misel. potemtakem v večno- ie skok iz mehanike časa, p . „ mkp) da ie je kratka, je ic skok iz mehanike j® ^ez^fa^ večna. V večni poeziji je Glavni junaki filma so torej lutkarji z Gornjega Senika (policaj, carinik, kovač, pismonoša idr ), prikazane pa so tudi žive ,lutke’, torej' ljudje iz Porabja, ki opravljajo te poklice. "Vsekakor izvirna in zanimiva zamisel! Še najbolj je .zablestel’ kovač Krajcar. Nastopajo pa tudi domala vsi, ki so na kakršen koli način povezani z delom lutkovne sku-pin^ (učiteljica Fodorjeva, starši otrok in drugi). Zelo vidno vlogo igra tudi ansambel Lacija Korpiča s skupino pevk iz Monoštra. Videli pa smo Se šolarje iz Števanovec v prizoru o Lepi Vidi, fašenke z Gornjega Senika in celo večino ustvarjalcev filma. Ko se je izteklo 33-minutno predvajanje tega dokumentarca, je bila večina obiskovalcev dokaj zadovoljnih. Najbrž pa jih je film tudi nekoliko .zbegal’, ker so se prizori ves Cas prepletali, meSali... in ker so na koncu le videli tudi zelenega konja. V zeleno gaje namreč prebarval fiz belega) predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem JOŽEF HIR-NOK. To mu je Slo Se kar hitro od rok. S tem so ovrgli Ženska postavljena na oltar in se ne spreminja, kar pomeni, da Je breztelesna. Pesnik v paradoksu časa pa utelesi misel, da v tem svetu breztelesne ženske ni. Sedaj lahko citiramo Bukov-skega, naslov pesmi je; Ena najbolj vročih: /Nosila je platinsko blnnd lasuljo in/ imela je naličen in napudran obraz / in našminkala se je / si naredila ogromna barvasta usta t in njen hrbet je bil skrivljen, ! ampak lit je imela Še vedno kot mlado dekle / in noge so bile dobre./ Nosila je plave hlačke in jaz sem jih snel/ji dvignil obleko in v TV svetlikanju/ sem ju vzel stoje... Mar Je to 1e poceni blišč s poceni besedami? Ta pesem pomeni nam-reC, da ni več večne podobe ženske. ženska ni več postavljena na oltar, m več brez-telesna. Prav nasprotno, ženska Je tu, ta tu pa je telesen in Čuten. Pri Bokovskentu brez-Časnosti ni veČ. Ženska v telesnosti pa Je dana v spremenljivem Času. Tako Je resničen čas zastavljen, ne pa rešen. Tako smo s tem uvodom uvedli ravnino, na kateri bomo videli Vincetičevo pojmovanje ženske. Čas ženske pri Vincetiču Kakšno pot išče Vincetič k Ženski? Prisluhnimo jresmi iz razdelka Divan: /Ko nedeljsko posedim z mestno lepotico/ in ji v šali nadrobim /da sem pesnik z zbirko. / Tu zremo v Časno in čutno-te-lesno lepotico ter poezijo (sem pesnik z zbirko). Dogajanje je v teku med čutno lejrotico, ki je torej psihološkem času in poezijo, v kateri naj bi prebival resničen V Cas. Mar sc lepotica zaveda resničnega časa poezije? Poglejmo dalje pesem: /Le za droben hip zardi / češ poznam to finto /. Dekle se ne zaveda resničnega časa, zato sledi čas vsak-dana. / potem se leno za-.strmi in srka težko vino I. Paradoks časa v spremenljivem vsa k-da n u in časom poezije, ki hoče biti resničen, je jasen, vtihotapi se neskladje, zato spesni Vincetič naprej : /v meni pa se dela stih / ki ne gre na rimo /. Očrtuje se časovno neskladje, vendar pesnik ne gre vsa k-da n, marveč se od-loči za poezijo: /Ojej kako se ji mudi / v mojo knjigo /. Mestna lepotica bo torej resnična le, če bo prišla v poezijo. V pesmi imamo žensko v vsakdanu, v sprejemljivem psihološkem Času in žensko v poetičnem času, vendar to nasprotje le Čutimo, ne zvemo, katera je bolj resnična, ženska jc nekako odsotna, zato Vincetič zaključi pesem: /v meni pa se le čemi / za vse bolj prazno mizo). Vidimo nihanje med vsak-da-nom, kjer je ženska v psihološkem času spreminjanja in žensko v poeziji. kjer naj bi bila v resničnem času, torej resnična. Tudi Vincetič ne verjame v večnost ženske. V j>esmi. Sanje po ženski noči, iz-reče : /Z vrčem bodi po vodo i prsata lepotica ! ojej kak ziblje se telo ! kako drobno stopica /, in T zadnji kitici : /Do bokov brede v vodo / prsata lepotica ! da si spere moško noč / s skrivnega vrtička t. Pesnik je vpet med Čutno telesno žensko ter žensko v poeziji, kar je pojasnila prejšnja pesem. Seveda pa paradoks časa ostaja nerešen, in prav tako žensko prebivanje v Vincetičevi poeziji ostaja paradoksalno, ženski sij-aj ni jasen, čeprav hoče Vincetič to zakriti z igrivostjo. Pesnik bo tako moral preiskati nove poti. CIRIL GRAH madžarsko zbadljivko na njihov račun in dali vedeti, da se l da ,narediti’ tudi pametne Slovence. Simbolika, ki je je v tem filmu vse polno. JOŽE GRAJ kulturni koledar RAZSTAVE 17. januarja 1994 razstava slik Mirka Rajnarja. GORNJA RADGONA; Od 8. do 22. decembra je v knjižnici LU razstava Anice Žule »Svila in barva«. RADENCI: V razstavnih prostorih Radenske bo v četrtek, 16. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave ikon makedonskega slikarja Goeeta Kalajd-žka. Predstavila se bo tudi makedonska foklora. Razstava bo odprta do 20. januarja 1994. MUR.SKA SOBOTA: V Študijskem oddelku Pokrajinske in Studijske knjižnice bo od 17. decembra 1993 do 21. januarja 1994 odprta razstava o pesniku Francetu Balantiču. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih zavarovalnice Triglav razstavlja Jože Horvat-Jaki. LENDAVA: V grajski galeriji razstavlja fotografije Istvan Hagyntas. V gradu so na ogled stalna razstava Oloris in freske Zoltana Gaborja. UUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademska slikarka Milena Usenik, in to do 19. decembra. PRIREDITVE MORSKA SOBOTA: Zveza lovskih družin Prekmurja in založba Franc-Franc prirejata slavnostni koncert v jiočastitev SO-letnice Jožeta Grleca, zaslužnega glasbenika, glasbenega pedagoga in lovskega ro-gista. Na prireditvi z naslovom Lovski rogovi pojo bo tudi predstavitev knjige z naslovom Skladbe za lovkse rogove in zvočne kasete Lovski rogovi pojo. Lovsko slavje bo v soboto, 18. decembra, ob 17. uri v Grajski dvorani soboškega MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30, obletnici zdravilišča. MURSKA SOBOTA: V galeriji bo od 17. decembia 1993 do gradu. MORAVSKE TOPUCE: V hotelu Ajda, v taverni, bo 17. decembra ob 11. uri predstavitev z naslovom Razvoj multi-medijskih aplikacij. MURSKA SOBOTA: 19. decembra ob 19. uri bo v rimskokatoliški cerkvi orgelski končen Saše Freliha, MURSKA SOBOTA; 21. decembra ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert božičnih pesmi ansambla Mak Virag iz Madžarske GORNJA RADGONA: 18. decembra ob 20. uri bo v dvorani glasbene Sole nastopal duo Andromeda. -J stran 10 vestnik, 17. decembra 1993 ne zgodi se vsak dan Slovenski barbudosi »Pred nekaj več kot tridesetimi leti se je končal zmagoviti pohod Castrovih barbudosov (bradačev), ki je prinesel osvoboditev Kube iyzod škornja tirana Batiste,« je zamišljeno pripovedoval Cene Čebula. .. . ... . »Danes /e Kuba, eden zadnjih bastionov boljševizma in kot ena nekoč relativno razvitejših držav tretjega sveta, popolnoma na dnu.« Cene je vidno nejevoljen gledal v prazno kavno skodelico. »In kaj sklepaš iz tega?« ga je vprašal Janko. »Nič ne sklepam, pač pa opažam. Ko gledam TV-posnetke sej naše vlade, prenose iz slovenske skupščine, okrogle mize, intervjuje s predstavniki vlade in opozicije, pogovore z mirovniki, zelenci, predstavniki mladine, starih, opažam nekaj skupnih dejstev. . .< »Ta dejstva govorijo, da so vsi skregani, drug z drugim« je rekel Janko. »Veliko je govora o udbomafiji, o klerofašistih, korupcijskih aferah in podobnih zadevah, misliš na to?« je vprašala Mimica. »Niti ne ali pa, kakor se vzame. Opažam, da gre za veliko zaroto. Skregani so le navidez, po moje gre za enotno gibanje, in se le navidez prepirajo med seboj.« »Če te prav razumem, mi hočeš reči, da so v bistvu vsi enotni, da pa delujejo po načelu divide et impera...,« je spet vprašal Janko. » Točno tako sem mislil. Na Kubi je šlo za zaroto barbudosov, ki so se vsi skupaj zbrali okoli Castra, njihov cilj je bil pripeljati svoj narod prek roba revščine in ga potem tam držati ter vladati, vladati, vladati...« »Tisto z robom revščine jim je že uspelo,« je zadovoljno zatrdit Janko. Zadovoljen pa je bil zato, ker je takoj prebral Cenetove misli. »Vidiš, kar so prišli na oblast bradači, je na Kubi Slo vse narobe. Parazit, Id utegne iztrebiti podgane Požrešni dihuiji britvice, britve. nrazir« aparati, klasični m električni so izginili, izginile pa sta tudi sladkor in cigare, monokulturi Kube. Vsega je primanjkovala, celo teh dveh izdelkov. Kuba je postala ena najbolj revnih driav sveta. »Kaj meniš, da gre tudi pri nas za zaroto bradačev?« je hotela vedeti Mimica. »Seveda.t Poglej, ključni možje v državi se navidez kregajo med seboj, v resnici pa so bolj složni, kot bi si lahko mislili, vsi namreč pripadajo isti sranki barbudosov.« »Kaj pa tisti, ki nimajo brad?« je hotela vedeti Mimica. »To je samo krinka ali so bradači, ki so se potuhnili in čakajo, zelo redki pa so taki, ki jim zaradi hormonalnih težav ne raste brada.« »Torej meniš, da so tudi tisti redki brez brad bradači?« se je čudil Janko. »Zagotovo so barbudosi,« je rekla Mimica. »No vidiš,« je rekel Cene, »tudi drugi so Že dojeli bistvo. Kmalu bomo tam, kjer je bila Kuba pred leti.« Mimica je pograbila lonec za kavo in rekla: »Da bi to človek ugotovil, pa res ni treba posebno globoko razmišljati. Šla je po vodo, kajti na vrsti je bila druga kava. Cene pa je ir nekako poklapano utihnil. Frančišek se je tedaj oglasil prvič: »Že dalj časa razmišljam, da bi si pustil rasti brado.« Borivoj Repe V toj nouvoj državi nt^mo tak ] ipCMj 7eto> ka 1^jkc> v&sf&te (Dodr-ije v<> najdejo- Tak red naprijliko p^ldo zemimo direktora velke druib&ne firme P^i nas, ka l^jko SVOJO lastno privatno firmo«. Pa tou bi se edne doma dalo potrej ti ton na^on direktor od svoji delavcof v neredi « drulbenoj Liki te zahteva, ka si poklicnin del on rsa j eden ne tov zgodi, te si naj proston Časi ko^i spakiva v tiston zeme knjižico, mofjienti slučaj a. ' drzne s pomagati . pa se naj pr,ci I ► isti strogo &voj m Tak si hrodo ka je nej čUdo, či je tou tak, glectocič 5 je 5 k en si gldvou terejo na£i voljeni. Pa njemi je i se f irine Beld tou ■ ' tou na pamet prišlo, obrnjeno na slavsko; N^kdo je na glavo padel, vse Obroči naokrog, formo občinam bo ukradel, Okraje zgradil bo ta Bog. Smo Okraje le imeli, pristojnosti jim vrag je vzel, ker so pametni hoteli, "folk** bo Občine imel. Zdaj so Obline premalo, dnarja imamo na pretek? KoVho le bo spet to stalo, da z bleta vrr>eK*o se v drek? Srat Olouži OVEN Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a le je na koncu pustil na cadHu. Morala se boš odločib. ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Najprej h cela stvar ne bo preveč dišala, a se boš kmalu privadil in postalo h bo cela vš^. Se vedrKr pa se b ne bo uspelo sprijaznib z izgubljeno prikužnoetjo, lo se b labko še maščuje. BIK Ona: Vse se lahko obme na še veliko bolje kot pa so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki b bo v pribodnosb še mnogo pomenila. On: Poslovno b bo la teden ostal še dolgo v prijetnem spominu, saj se ti bo nenadoma odp^ povsem nepričakovana alternativa. Pa tudi tvoj nov družbeni položaj bo povsem nekaj drugega, kot je bk doslejšnji. T Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna obveščervist Ušlo, kar ti vztrajno kvari tvoje odrkisa s partnorrjem. Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vse popotrnma jasno. Prerhrsem pa te čaka zelo zanimiv teden. Cvt: Vedno znova si obljubljaš, da se boš spremenil in obnašal popolnoma drugače, veiK^ pa konkretnih rezultatov DVOJČKA ni in ni. To se ti lahko kaj hitro maščuje tako na poslovnem kol tudi povsem osebnem področju. RAK Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. trdneje poprimi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Islo pa velja tudi za ljubezen. On: Nestrpno boš čakal na neko prHožnosl. ki bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. Sredi ledna se tt obeta izredna zabava s prijalelji, kjer se U obeta Še vse kaj drugega, kol boš pričakoval. V Egiptu so začeli v boju proti podganam uspešno uporabljati enoceličaije iz rodu sarkocistisov, ki so Škodljivi za glodalce, za druge organizme pa ne. Parazit je doma iz Azije. Z novim načinom biološkega bojevanja proti podganam bodo nadomestili sedanje drage metode. Doslej so v te namene vsako leto uporabili na tisoče ton strupa ^a podgane in dragocenega žita za vabo. Škoda, ki sojo povzročili glodala na pridelkih, je ogromna. V mnogih okoljih živi tudi do petkrat več podgan kot ljudi. Parazit napada notranje organe glodalcev in povzroča hude krvavitve iz pljuč, ki čez nekaj dni povzročijo smrt. V« Sporočilo v steklenici Česa takšnega ni videl znameniti pomoiščak iz 18. stoletja James Cook na nobenem od svojih potovanj v Avstra- lijo, Ameriko in Antarktiko, pa tudi prebivalci Middlesbro-ugha ne. Pred nedavnim so namreč v tem yorkširskem mestu odkrili deset metrov visok spomenik za 197.600 dolarjev, imenovan Bottle of Notes, (Steklenica z zapiski), delo Charlesa Oldenburga in njegove žene. To je prvo Olden-burgovo delo, razstavljeno v Britaniji. Oldenburg je tisti, ki je nekoč predlagal, da bi postavili orjaško ličilo za ustnice na londonski Picadilly Cir-cus in v Temzo zasidrali velikansko napravo za merjenje stanja vode. Kritiki se zgražajo in sprašujejo, kaj steklenica pomeni. Narejena je iz citatov iz Cookovega dnevnika, vlitih v jeklen okvir. J- I ■?jW Sodite med tiste, ki se primejo za nos že, če kdo omeni dihni* Nikar, to so lahko prav prijazne živali. Obiskovalci vancoa**^^ skega parka Stanley so nad njim navdušeni, Manj navduSeti^^i mestne oblasti. Zaradi obilice hrane, ki jim jo nosijo sprehajaljr ........................................... - 'li rtasoH SO se dihuiji, rakuni in tudi podgane tako razmnožili, da sf prava nadloga. r~------------- I !■ Zid smrti, ki je desetletja razdeljeval oba dela Berlina, se porušili že pred štirimi leti. Ostali so le posamezni deli, k* so tako kot tale Uizu Rekhstaga svojevrstni spomeniki-Stebri z letnicami in Številkami so tragična statistika. K>' ž^, koliko vzhodnjakov je vsako leto svoje sanje o boljšem življenju na zabodo končalo v coni smrti ob berlinskeiv zidu. -ŠS c: ■ rS I Sird I i Sujsiji I I ‘1 l 1 I I S I Bela kita naprodaj Sinrcčic4 nje Fomanjka- sredstev vedno bolj čutijo tudi v ru- skih razisko- valnih inštitutih. Na pacifiškem inštitutu v daljnovzhodnem Vladivostoku so bili ponosni dva bela na krotka kita. A vzdrževanje teh redkih morskih živali je predrago, zato so bela kita Japoncem, prodali i I I I ±L xvGzde vam kažejo LEV DEVICA sr I iz slamic it; A-..I Pa je leto naokrog- ^- ji s* ne še čisto, a v Korej*-pohiteli. Prvo drevo so v Seulu postaT^ Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj Is poslabša. Pomisli malo tudi na morebitna posledice tvoj^a neodgovornega ravnanja. Popazi malo na jrartnerjal On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo raviM) takšen, kot si pričakoval. Vseeno pa je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega troda. Na denar pa raje kar pozabi. Ona: Paitner te bo pustil malone na cedilu in poskušala boš vse, le da bt mu to enako tudi vrnila. Vse skupaj se labko kaj hitro sprevrže v srdit spopad mišlenj in interesov ter se lahko konča ilobto ali slabo. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z rnalo vloženega truda iztržit velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodne-set. Uspeh pri nasprotnem spolu li bo polepšal konec tedna. Ona: Včasih saobnašaš tako, kot da teni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si že pred časom začrtala. Ponujeno ponudbo pa sprejmi. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizacija pa nekaj TEHTNICA povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar samo korisIH. Skorpuon Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv prevelik za tvojo radovednost« Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrilo povejo kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raje pozabi. On: Nečemu se boš prav od srca rkasmejal, dobra v<^ pa bo ves konec tedna. Izlet z novimi prijalelii ti bo prinesel rtepriča-kovana spoznanja o Čustvih neko^, do kogar nisi popolnoma ravnodušen- STRELEC KOZOROG Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boS na neprerM^r^ težave in jih uspešno odstranila, tako da ti bo pol do VODNAR se t. «—-----------------------------------. predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudi RIBI ■nbra. Ihj I. Uslužb*f že sredi novembra. Ih čisto navadno S« neke veleMsgovnice 7,6 metra visoku Čico« zgradili iz 17 *•*** uporabljenih slamic 2tt kove in druge pijače. Ona: Ko se bofi ponovno srečala z osebo, ki ti veliko premisli o lem. Ne delaj preveč dalirtosežnih načrtov, sat la trenutek ne veS. kaj so lahko zgodi. Se večino je aktu^^ prijateljičina ideja- On' Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, le taksnega vidijo tudi drugi- 5 preveHco samohvalo se lah*^^ zagovoriš, zato bodi malo objektivne|či. Nekdo pričaki^ tebe veliko več, kot si pripravljen dali. Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zalo se v novi kaj težko znajdeš. Okušala boš sreto, vendar boš vent^ iskala rtekaj več. Je pač tako, da zalo ni ničesar dovolj dohi" pokvarjeno obsner:i. , On: Namesto da brskaš po preteklosti, se r^ ozri napm^ vidsl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero skoraj [»zabil. Tudi poslovne stvari se ttzanesljivo obračal^ bolje. Široko odprta. „ On: Izogibanje obveznostim promeni včasih tudi sprijažu^ z osamljerrostjo. Namesto da se sam sebi smiliš, se otipravi v veselo druax) in... Nekdo že precej časa prožnost, da se ti piibKža. I I I 1 1 ( 1 t 1 1 1 t v r Ona: Tvoje sprenevedanje li no bo prav nič korislilo. I ’ , iJ rWiii-bDnl I& h/\ ofdp ^nanAG ’ Z * ti lahko še zato maščuje. Obiskal te bo star znan^’ / - .vb.A«4.Mj«sLiF«n!yi -> nKAlAfilranclezk Lb^rtcIiijV QAtnt/1l ?*' ne bo ti žal. J bo ti žal. .rf « On: Sedai pa vidiš, kam le je jMipeljalo tvoje neodgoj^ f ' ravrranje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo ugoden trenutek Raje stori prvi korak in se mu vsaj opraviči. li )93 vestnik, 17, decembra 1993 stran 11 za vsakogar nekaj II Mii^ U»lf tK* U* so 0 La P r j J I t s« T# iJ S* J S»' )!* fi* i .»f Darilna vrečka z okrasnim motivom Namesto da zavijemo darila v papir, jih lahko damo tudi v vrečke iz blaga. VreCke seSijemo sami. O krasi mo jih z vezenim motivom, na primer venčkom. Motiv izvezemo na kos belega redko tkanega blaga. Vezemo s križnim vbodom. Motiv prišijemo na blago in ga obrobimo s trakom. Barve: vrečke seSijemo iz rdečega blaga z drobnim vzorčkom. Motiv je na vsej osnovi vezen z zeleno ali rdečo prejico. F i Ohranimo zdrave f I I zobe 3 v uvodnem delu k zadnjemu prispevku bi rad samo še enkrat zbral in strnil temeljna izhodišča, ki narekujejo sodoben pristop k osebni ustni h^-cni. Vse tri prispevke pa končujejo kratka navodila za sodobno osebno ustno higieno. Danes bom torej samo kol pajek, ko prede mrežo, zbral miselne nitke iz obeh prejšnjih Člankov in jih poskusi povezati v dovolj trdno mrežo, s katero vas bom poskušal prepričati o smotrnosti osebne ustne higiene, take, ki ji danes upravičeno rečemo SODOBNA ustna higiena. Poudarek je na besedi sodobna, s tem jo hočem dokončno razmejiti z do- sedanjim načinom 6Sčenja Svetujemo Tobačni vonj: Neprijeten *onj po tobaku vsrkavajo go-sveče, pomaga pa tudi, Če * prostore, kjer se veliko kadi. P^^stavimo posodice s snireko-ali sivkinim oljem. Jabolčnih olupkov in pešk * Zavržemo, ampak jih uporabimo za žele. Isto velja za hru-^E. Oboje skuhamo do meh-v malo vode in dodamo F----------------— Žetimi sladkor. Na liter soka dodamo 350g sladkorja. Oblačila: Na nekaterih mestih se oblačila sčasoma začnejo svetiti. Prelikamo jih Čez krpo, ki smo jo navlažili s kisom ali salmijakom Pred čtiče- njem in likanjem oblačila vedno skrtačimo s suho ščetko. Jajca na oko: pecimo na vročem maslu, ki pa ne sme porjaveti* Ko so jajca pečena, posolimo beljak, ker pusti sol na rumenjaku grde bele sledove. zob. Pri tem razmišljanju jc namreč najpomembnejša ugotovitev, da so si ljudje res že stoletja čistili in umivali zobe in vsaj v zadnjem času pri tem uporabljali že kar primerna orodja. Niso pa tega počeli s primemo tehniko, ne dovolj dolgo in zaradi tega tudi nikakor dovolj učinkovito. Odkritje plaka in ugotovitev, da je v njem infekcijski agens, ki povzroča ob kariesu tudi parodontalna obolenja, je naš odnos do Čiščenja zob in do celotne ustne higiene preprosto postavil na glavo. V en in drug bolezenski potek se vklju- £ ujejo določene bakterije. It*! ji* Treden damo cvetje v vazo, del stebla odrežemo z ostrim nožem. Pri lesenih steblih (krizanteme. Španski bezeg, forzkije) zdrobimo konec peclja s kladivcem, da Iaqc ''Srkavajo potrebno vodo. Če cvel^ v vazah skloni glavice, odrežemo stebla pod vodo, postavimo rože v glotroko v^o čez noč, gutraj pa jih damo znova v vazo. Vaza s cvetjem oe sme stati v bližini tople peči, prav tako ne previsoko, ker je v zgornjih plasteh zrak suh in topel. Prav tako cvetju škoduje prepih. Vodo pogosto menjamo in pazimo, da so ■ * njej samo stebla, ker tistje hitro zgnije, voda pa ne sme biti blatna, gnila in smrdljiva. blizu je čas, ko jih bomo imeli razvrščene za obe bolezni in po pomenu, s katerim se vključujejo v bolezenski dogajanji. Mogoče bomo takrat obvladovali obe obolenji z natančno doziranim učinkovanjem na Glasbene lestvice bestvica najboljših sedem skladb na mdkskem valu 'NSTSNMV ’ ALLABOUTSOUL-BiliyJoel ' t'D DO ANVTHINC FOR LOVE - Meat Loaf , JULIA-ChcisRea ' , J Bo V S Wl LL DE liOVS - 'Ftic 1 loolers & Cindy l-aupcr ČRVIN’- Acrosmilh HEREWEGO-StakkjBo WlLDWORI.D-Mr. Hig flEDLOGI: . '■ HOSES IN THE HOSPITAL- Maak Street Preadiets ESCUCHAME-GijisjKingii „ *■ EVE GOT VOU UNDEH MV SKIN ~ Frank Staatm Js Bonu val PAVICA SLOVKNSKE ZABAVNE GLASBE ^''euCastnih 5 Heroja-Popdesign b bele rože iZ ATEN - Nace Junkar i Vsi UUOJE HITIJO - Neca Falk .■ TECHNOBUM PLANET-Čudežna polja ; Bila JE NOČ ZA NAJU-Aleksander Jež i Bil JETAKO prikupno zmeden - Projekt Triglav HEKDOM! krade sanje - Miha Balažič 4 ^trm.oGi.r . ■^TEpoh ~ Dat^jaiia Golavšeli in Jan sekrtion k Ljobljaiic JHO JOCeJO solze - Magnet 'MKRIVA-PelerPan J^TVICA narodnozabavne GLASBE •^HSCaKON, CEKRON PA Z MARELOF 5 Veter je napisal PRAVUICO - Ans. Tonija Verdertjerja J SINKO MOJ-Ans. Franca Miheliča . ABRAHAMKA-Ans. Prerod ; BODNI k raj-Vokalni kvintet Ajda ? I-EBLIŽNJEGA RAD IMAŠ-Ans Avsenik ; AvtoSEMSI KUPIL-Ans Rompompom studenček-Ans. Rudija Bardorferja Iv i, ^ASILVESTR<)V«-Šliji«skih7 ^BHaVICA- a*,. SiiKUiu l^cRUaii* MARUO iVONI- Alpski k™W po^c du ceOrtltK, 23* ItH, M naslov: Murski ** Kupon št. 50-------------- I 7a skladbo: I * ^^‘ajetn za skladbo: 1*1 Z p <10111 ača Narodnozabavna in priimek ter naslov odločilne vrste. Do takrat pa ostaja samo vednost, da moramo kar se da sproti odstranjevati plak. Ta vednost tudi narekuje tehniko čiščenja zob in čas, ki ga moramo posvetiti temu opravku. In še enkrat in drugače povedano, kdor se zadovolji pri čiščenju zob samo z odstranjevanjem mehkih vidnih oblog oziroma ostankov hrane, ni opravil niti delček potrebnega dela, SMISEL SODOBNE USTNE HIGIENE JE KONTROLIRANJE ALI OBVLADOVANJE PLAKA, Za učinkovito obvladovanje plaka je ob primerni tehniki nujno posvetiti temu opravku dovolj časa, Majhna peščena urica je pri tem lahko tudi lep pnpomoček. Sc enkrat bom povedal, da je trud za ustno higieno nekoristen. če so zobje obtoženi z zobnim kamnom. Zobni kamen odstranjujemo pri nas stomatologi, upam, da bodo tudi pri nas čez čas to delali ustni higieniki. Uvajanje tega novega poklica pove dovolj zgovorno, kako škodljiv je zobni kamen ob zobeh. Še nekaj besed o izbiri zobne paste. Izognil se bom priporočanju določene vrste, to počnejo dovolj učinkovito reklame na televiziji. Stomatologi dajemo odločno prednost tehniki čiščenja in času. Mogoče še beseda o različnih mehanskih in električnih pripomočkih. Mislim. da so lahko koristen pomočnik pri kar garaškem delu, ki ga terja sodobna tehnika čiščenja zob. Odločno pa poudarjam. da to velja le toliko, kolikor so dodatna pomoč. Nikakor pa še ne morejo nadomestiti osnovnega temeljitega ročnega dela z dobro zobno ščetko. Upam, da povedano ni izraz konzervativnega pc^lcda, ampak prej prepnčanja, da Za- -enkrat na trgu ni idealnega pripomočka. ki bi lahko popolnoma zamenjal osebno delo. Pa Še o medzobnih prostorih, kjer se tesno stikajo posamezni zobje v zobni vrsti. Za čiščenje teh stikov obstaja danes že kar nekaj pripomočkov, od nitk do posebnih krtačk in električnih vodnih prh. Zelo vztrajnim in marljivim toplo priporočam zobno nitko, tistim manj pa mogoče vodno prho. Ta z močnim vodnim curkom kar dobro očisti ta najteže dostopna mesta, če vodi dodamo ustno vodo, bo učinek še izdatnejši. Bojim sc. da sem se zopet preveč razpisal. Opravičujem se za nekatere ponovitve. Večji del sem zapisal zavestno. Ponavljanje jc pač mati modrosti. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 KHz) Petek - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7-CG t>ruga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - R.OO Foročib - 8-10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10 00 Poročita - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvaijamo z umecnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu ledna - 17.30 Alternativno,- IS.OO MV-dur - 18.30 Poročila BElC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juinnja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in niruga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini, nemičiai in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10-30 Šport - 11,15 Zgodilo sc je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z uoemostjo — 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport ' 18.00 $ kranščakon. cekron. pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek ' 5.40 Prebujajte se z namr - 7.00 Dni^ jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini m madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročib - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročib - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13-30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki rn odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročala BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonhadje v slovenščini, nemščini in madžarščiiti - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Iščemo za vas — 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV — 11,15 Borzni utrip ' 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročib BBC - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija ^iTiek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Draga jutranja kronika - 7.30 Informaaje v sloven56ni, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročib - 8.10 ITopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila 10.30 Pika na i — 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.(K> Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi Obnova akvarija Ne glede na to. kako redno in kakovostno vzdržujemo akvarij, se v njem po dveh do treh letih razmere poslabšajo do te mere, da niso več primerne za življenje rib, ki brez vidnega vzroka začnejo poginjati. Tega je kriva podlaga, kjer se je nabralo preveč mulja in so se začeli gnilobni procesi. Zato akvarij povsem obnovimo. Kot vedno pri vsakem opravilu v akvariju odklopimo električni tok, nato pa opravimo naslednja dela: 1. Del vode (običajno od polovice do tretjine) odtočimo v plastične posode. 2. Odstranimo tehnično opremo in dekorativni material, izpulimo nežnejše rastline. 3, Polovimo ribe. 4. Odtočimo preostalo vodo, 5, Populimo rastline in odstranimo podlago. 6. Temeljito operemo akvarijsko posodo, po potrebi zamenjamo prednje steklo. 7, fteperemo podlago. 8. Ponovno uredimo akvarij. 9. Izenačimo temperaturo vode in naselimo ribe ter druge organizme. Posušeni paradižniki Posušeni paradižniki imajo prijeten vonj in poseben rahlo sladek okus, uporabimo pa jih lahko pri pripravi nadeva za mesne in zelenjavne jedi, za razne omake, z njimi lahko obložimo pico. Zrele plodove prerežemo po dolgem, odstranimo odebeljene dele, nato paradižnike zložimo s prerezano ploskvijo navzgor na pooljen pekač in jih posolimo. Sušimo jih v pečici. 10 do 12 ur, pri temperaturi 100 stopinj. Paradižnik mora dobiti temno rdečo ati rjavkasto barvo in ostati Še nekoliko mehak. Ohlajene paradižnike zločimo v steklene kozarec, ki jih dobro zapremo in postavimo v hladilnik. Shranek se obdrži 14 dni, če pa ga nameravamo hraniti dlje, prelijemo paradižnike z oljem, v kozarce pa damo Se nekaj vejic aromatičnih zelišč. Kuhajte z nami Praznično pecivo h kavi, cajn Ker ga pripravljamo iz kupljenega listnatega testa, je priprava peciva hitra, enostavna in zanesljiva. 1. Smetanovi »skrnkeljčki« - h kavi Potrebujemo: 1 zavitek ^obokozamrznjenega odtajanega testa, 1 rumenjak, 25 g grobega kristalnega sladkorja. 2,5 del sladke sme ta ne, I zavitek utrjevalca za smetano, 2 zavitka vaniJijevega sladkorja. Odtajano testo razvaljamo v pol cm debelo in podolgovato ploščo (50 cm), ki jo s koleščkom narežemo na 3 cm široke trakove. Stožčaste pločevinaste kalupe namočimo v mrzli vodi m nanje navijemo testene trakove tako, da sc pokrivajo čez lob Zložimo jih v plitev pekač, splaknjen z mrzlo vodo. Navtike premažemo s stepenim rumenjakom in potresemo s kristalnim sladkorjem. Spečemo in ohlajene poberemo s kalupov. Po potrebi jih sproti nabrizgamo s tolčeno smetano, ki smo ji vtepli utrjevalec in vanilin. 2. Svinjski repki Odtajano testo razvaljamo v 30 cm dolgo in pol cm debelo ploščo. Potresemo jo s sladkorjem. Na ožji strani začnemo rahlo zvijati ploščo do sredine, nato jo zvijemo še z nasprotne strani do sredine - do zvitka. Z mokrim ostrim nožem zrežemo dvojni zvitek na dober cm debele ploščice. Položimo jih na splaknjen pekač. Pečemo jih 20 minut pri 225°C Prileže se k čaju. SESTAVIL MARKO NAPAST OSHJE. NJE v SLUŽBI HAIAIUI PESIBŠKA BODICA TLAČENJE v KAJ MATI BOGOV VGRŠn MnoLOGur OJVER MLAKAR mšKi REVOUA etOHAA (EMUANOl AVTOMO-BISKA OZNAKA AVSTMJC Htmcji BSEBM EIMEK VALOVn fUVNmSKl GVET MESTO OB OMSKEM JEZERU V KARELIJI . ! OPRAVA, POHIŠTVO MORSKA ŽIVAL Da STOPALA VRAM ZA lUGE PHBontSCi VCMUtSU OSNDMU ČEBELJA ■PASA ; NEKDANJI TURŠKI OBLASTMK ZASTAfla IZRAZ ZA RUŠO SLOVENSKI P£SNI^ SODOBNK EMOCEU-ČAR.HE^ KlACtCA Da SKLADBE tžtllRU GEBUAN OTOKV ELZA BUOAU PGURAPRI KlOLnEB ROČM VOZIČEK ZAfffT BALKON VHAD-STROPA OSHOVUA SESTAVIM nwMi MAŠČOB T10POVSIII OSTRELEK, HtEDNlK ČRAPNELA HESITEV prejšnje križanke - Vodoravno: ateizem, pernica. tUudeu, jek, Av«, ST, Krita, kina, Ta, Anand, Cardiff, E, Timor, LE, Tukidid, ars, Moi. snel. f f stran 12 vestnik. 17. decembra 1993 podlistki ..j!. Spomini na l organizacijsko j ■ delo v Prekmurju Za primerjavo naj navedemo, da ~ ■ ■ -— -- ■ 1« 1 ~ Zapiski iz Železnih Dveri ? ' JUŠ MAKOVEC 3 je imel KPA v septembru 1934 41 članov, torej pravih visokoSolcev - neklerikov - verjetno več kakor Zavednost. 24. novembra 1935 so Novine pisale: »Te klub nam je v Murskoj krajini napisao skoro poldrugo stran v odgovor, gde svoje enoletno delovanje za našo gimnazijo razdevao kak lectar sovje figice,,. Driigi članek ... je tiidi v Ljudskoj pravici... i najbrž je kakši članek v loj zadevi napisani tiidi v šterom moskov-skom listi... Odgovarjati moramo na neistinitosii v teh člankih v Murskoj krajini i Ljudskoj pravici, gde je isti na prav po moskovsko zasukana v neresnico... Nas je vodila pri vsem našem deli resnična, nesebična liibezen do našega liidstva i naše krajine, pri svojem deli pa bili neodvisni od Belgrada. od Ljubljane, pa tildi od Moskve... Mi bi Ivhko našteli vse natenci, ka se godi v klubi ali v ozadji Itluba^ar vse točno zasledujemo, (op. VSk: jaz sem bil o tem prepričan in sem svojega brata tudi opozarjal)... KPA pomeni težko rano, ki de jo trbelo izrezab, tiidi če de bolel«.« Dne 26. julija 1936 so Novine pisale: »V te naj lepši cvet naših izsušenih njiv je dehno strupeni veter brezversiva i veri sovražnega marksizma. Med našim dijaštvom se nanagloma širi brezbožnost! To je ugotovitev i mora strezniti stari še naših dijakov, dijake same, šteri šče hranijo v sebi nevtepeno vero svojih slarišov. Naša akademska, to je, visokošolska mladina, se je od bojne na-dale zbirala v kat, društvi Zavednost (op. VSk: pravila so bila vložena v začetku leta 1924, torej pet let in več po vojni). Pred kakšnimi petimi leti pa se je notri v to društvo vrinilo pod vodstvom akademika Titana gibanje, ki njemi je štelo vzeti katoliški značaj in ga odpelati v bolševiski tabor... Ka pa je KPA?... Po svoji pravila) je to društvo, ki odklanja vsakSi svetovni nazor, to se pravi, je popolnoma brezversko (op, VSk: protislovje, saj je tudi brezverstvo svetovni nazor!). 16. avgusta 1936: »KPA, Gnezdo marksizma. Sto stoji za v 1936: klubom. Komunistična taktika... Ob petdesetletnici mature cs uu I I Tem gospodom smo se jako zamerili, ker nismo priobčili poziva k akciji za gimnazijo. Novine so prve odkrile, kakši interesi vodijo akcijo kluba! Podpise ste pobiraji, da vas šče naše ludstvo ne poznalo. Zdaj probajte kaj takSega, zdaj poberite izjave slovenskih kulturnih delavcov i jih pošlite v 'Slovenca', pa bomo videli, Sto je v opoziciji s prekmurskim i z vsem slovenskim liidstvom! V oči si pogtednimo!« 23. avgusta 1936 (po akciji za knjižnice): »Da bo s šund literaturov klub zdigavao kulturni napredek našega ludsiva, to lahko pripovedavle bol-Sevikom v Moskvi, pa ne nam... Taktika, kakršno vodstvo iz Moskve diktira svojim priveržen-cem, je danes slovenski, pa tudi svetovni javnosti že dobro znana. Kjer je, recimo, komunizem že preveč na slabem glasu, tam komunistični agitatorji ne gredo s svojo pravo barvo na dan, temveč se stalno skrivajo med najrazličnejšimi socijalnimi. Človekoljubnimi gibanji. Ko pa zaslutijo, da so prilike dovolj ugodne. nastopijo z vso brutalnostjo in surovostjo svoje resnične boljševiške vsebine in brezobzirno pogazijo vse svoje prvotne socijalne, človekoljubne in mirovne krinke ... Mi smo namreč dosedaj mislih, da je klub namenoma in po nekem gotovem načrtu razdeljeval med naše otroke razne knjige z nenavadno dvoumno in opolzko vsebino. Nadaljevanje prihodnjič Na nedoletno Hermino je vinograd v Železnih Dverih prešel kot zapuščina po očetu Francu Serafinu Herzogu že 9. decembra 1858. Posest je torej ležala v Železnih dverih, k.o. Gresovščak, nekaj deset metrov od predlani še znamenitega, jx)tem pa od vena uničenega vcleklojrotca, namesto katerega napoveduje lastnik Milan Belec še večjega! Slo je za 2 ha 88 a in 44rni vinograda, nekaj sadovnjaka, travnika in njivice. Ivan Kryl jc začel januarja 1875 zapisovati vse stroške in prihodke v tako imenovani Sinopsis, kot je naslovil svoj vinogradniški dnevnik’. Smisel mojega pisanja ni v nekakšnem obujanju vinogradnikovih spominov, začenši pred skoraj 120-timi leti in vse do začetka prve svetovne vojne, temveč predvsem primerjavah med nekoč in danes, Tu bo bralcu vinogradniku pomagala lastna izkušnja. Meni je bil v pomoč Franc Fišeri iz Ljutomera, jjozoava-Icc vzgoje trte »na kol«, kot jc bil to nekoč običaj. Omenjeni Krylovi zapiski imajo poleg mnogih odlik zaradi natančnosti ob zapisovanju opravil, cen, težakov in materialov tudi to vrlino, da je njihov avtor zelo vemo zapisoval vsa zapažanja o rasti trte, vremen in vpbvc le-tega na »počutje« vinograda. Pač po navodibh, ki so jih ljutomerski vinogradniki zapisali v svoje statute in pravila. Kol zagnan triintrideset letnik je delal po načelu: če hočeš biti profesor, ustanovi najprej šolo, če hočeš biti minister, si omisli najprej državo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila Krylova dveletna realka mnogim Prlekom v veliko pomoč pri študiju. Odločil se je - Kryl torej - da dobi iz te »vinske rože« čim več najboljšega vina. Jože Panič iz Slamniaka, ki je preživljal svojo mladost v Krylovi viničariji v tridesetih letih m naprej, ko je bil lastnik vinograda že Ivanov sin Pavel, profesor na Srednji tehniški šoli v Ljubljani, mi je pred nedavnim pripovedoval, kako so mnogi ljubljanski in drugi strokovnjaki s področja pomologije ugibali o nekaterih neznanih jabolčnih in rci: za rez in vez 3 goldinarje, gnojenje 20, grobanje trt 8, prva kop 3^ težakov 14,40, druga kop 18 teža-kov 7,20, plctjc in vezanje 6, škrop Ijenje 4,60, 24kg modre galice 5,28, tri vreče apna 0,90, škropilnica 4i I ravnanje »grabic« in »šepa« 2,20 gd' | dinarja. Skupaj torej 75,58 goldi' i drugih njaka. sortah iz Krvtovega sadov- nar ja. Je pa dodana še cenejša različic4i ki predvideva za 18,98 goldinafp manj stroškov,' torej 57,60 goldinarja na oral. V čem je razlika? fn Ivan Kryl z ienu Hermino, roj, Herzog, leta 1909 (Foto: Pavel Kryl)- 1 Zapiske ml je dal na vpogled Jože Čebašek iz Ljutomera, za kar se mu zahvaljujem. ' Franc Fišer, absolvent Vinarske in sadjarske šole Maribor leta 1923, je bil med drugim oskrbnik in upravnik pose-štev admoutskega benediktinskega samo- Je pa v teh Zapiskih iz Železnih Dveri ena težava, in to ne majhna. Nikjer namreč ni podatka o velikosti vinograda. Zalo sem se moral odločiti za nekoliko tvegan poskus: iz pridelka v več Iclih sem sklepal na velikost površine, zasajene s trto. Je pa v zapiskih (na posebnem papirju) stroškovnik za 1 oral (57a) vinograda. To mi je bila pomožna orientacija pri sklepanju o velikosti vinograda. Da bi bralci lažje sledili vsem poznejšim navedkom raznih podatkov, bom že tukaj objavil ta stroškovnik za en oral vinograda. Stro- ______________________________„..... ški »segajo« samo do trgatve, kajti stana v Železnih Dverih, v sklopu katerih drugače je, Če ti sorodniki in prijate-jc bilo vinogradov, 3t)ba sadovnja- kov in Soha gozdov. Iji pomagajo pobrati zastonj, in spet drugače, če moraš vse plačati. To- zimski rezi prihranek 80 krajcarje*! pri zimskem gnojenju 10 goldinsf' jcv(!), pri grobanju trt za 60 kraj^F jev, pri drugi kopi za 2,70 goldin^F jev, pri pletju in vezanju za 2,^ goldinarja, pri škropljenju za 1.'^ goldinarja, porabi modrc galice krajcarjev, apna in žvepla 30 krs)' carjev. Oba »recepta« sta bila l*^! pravljcna v začetku 90. let, ker pt^' niso poznali stroškov, povezan* s škropljenjem. Kryl je opravil pf** škropljenje leta 1889, in to z boril* jjctimi kilogrami modrc galice! jcnjc - 10 ab 20 goldinarjev na 01^ - jc bilo za marsikaterega vinogrn* nika namišljen strošek, saj so gnojV z lastnim gnojem. Nadalievaojc prlli«4nl* Košček olimpijske I pogače tudi za Slovence V I 2e tretji mesec okoli 15 delavcev mariborskega Espo biroja na vseh osmih prizoriščih 17. ziifaskih olimpijskih iger postavlja šotore, katerih skupna površina meri več kot 25 tisoč kvadratnih metrov. Za šotore so se organizatorji odločili, ker bodo z njihovo postavitvijo in poznejšo odstranitvijo najbolje ohranili naravo oziroma jo najmanj oskrunili. direktor Železnik, ki že misli tudi na postavljanje podobnih objektov vse prihodnje leto v Švici na različnih priredi- tvah, pa na tekmovanje for dinavie. Delavci so zadovoljni tudi z bivalnimi razmerami. Celodnevno delo (v času polarne noči je povsem svetlo samo kake štiri ure) jim ne Ko slovenske roke zairihajo rokave Direktor in lastnik firme Expo biro Blaž Železnik si šteje v veliko Čast, da so bili ravno oni prek nemške firme Roder izbrani za postavljanje premičnih objektov, ki so last nemškega partnerja. Ta ima svojo »enoto« - Roder Skandi-navia tudi na švedskem, za katero mariborčani na Norveškem tudi delajo, »Karkoli delati na olimpijskih igrah oziroma za njihovo izvedbo, pa ni samo čast, temveč tudi velika obveza.« Do konca decembra je treba postaviti 410 različnih objektov za razne namene, kot so športni, gostinski, rekre-acijsU, za prvo pomoč in drugi. »Slovenci smo izredno priden narod, ki je poleg v^a tudi inovativen, discipliniran pri delu. Bistveno več bi lahko dosegli, Če se ne bi vedno ču- v Delo ne samo krepi, temveč tudi greje. Zlasti delavce, ki postavljajo ogromne šotore, v katerih ho seveda tudi gretje. mule 1 v Španiji in morebiti celo na Kmetijsko-živilski sejem, na katerem so tudi do zdaj že sodelovali. Sicer pa tovrstni posel gospoda Železnika spominja na gledališče, iz katerega je tudi sam prišel: »Postavimo prizorišče, na katerem se nekaj dogaja, in po koncu ga spet pospravimo in začnemo postavljati kje drugje.« Sneg in mraz slovenskim »fantom« ne pridela do živega. Dela, ki jih na terenu vodi Vlado Klinar, potekajo po načrtih. Možje vzdržujejo dobro formo in zdravje tudi na račun omogoča kaj prida prostega časa, pa vendar najdejo minutko dve tudi za prebiranje resda Že malce »starejših« časopisov, ki jih dobivajo iz Maribora, za gledanje televizije (pornografskih filmov z videokaset so se že naveličali) ter za partijo ali dve - da vidijo, kdo je boljši ali pa ima več sreče pri kartah. čistega zraka, da jim ne rili nekako podrejene ter bili zmanjka moči, pa skrbi z do pretirano skromni in ponižni. Mimo lahko konkuriramo bro hrano tudi kuhar Damjan, s čigar kuhinjo so zadovoljni tudi najzahtevnejšim,« dodaja tudi trije Švedi iz Roder Skan- Nedeljsko delo in nedeljski obiskovalci Expo biro je eno izmed okoli 2 tisoč podjetij, ki sodelujejo pri pripravi olimpiade. Delavci so pridni, delajo tudi ob nedeljah. V naravi ne srečujejo samo losov in nekaterih drugih živali, temveč tudi mnoge zlasti nedeljske obisko- valce olimpijskih prizorišč. Ti sc zelo zanimajo za njihovo delo, na katero gledajo z navdušenjem in občudovanjem. Njihova osveščenost ali skrb za okolje, v katerem živijo, je neizmerna, To poudarjajo tudi predstavniki organizacijskega komiteja olimpijskih iger Ij V LiJlehanimer|U- Podpred- sednik Peter Ronningen pravi, da mora biti spomladi spet vse tako, kot je bilo pred olimpi-ado. Niti eno drevo ne sme manjkati. Večino ali skoraj vsa bivališča t ► '■čl i .Ij - i:S- bodo po igrah poru- >• $ Vlado Klinar, vodja del Ezpo biroja na terenu se tudi v družbi Kristin dobro počuti, le malce bolj zebe ga kot leseno »žensko« polovico maskote 17. zimskih olimpijskih iger. r*. K) .. •»««**. Velik trol v parku Troll se seveda ne bi tako blagohotno smejal, če bi mu mraz »lezel za nohte«. Ali pa mu gre na smeh, ker je iz ravno takšnega kamna, kot bodo olimpijske medalje? šib ali preselili drugam. Montažni in leseni objekti so preprosti, funkcionalni in »prijetni«. Po koncu iger 27. februarja bodo na sklepni obm-pijski prireditvi iz Lilleham-merja poslali posebno sporočilo v Nagano na Japonsko, kjer bodo naslednje zimske obmpijske igre, »Pazite na naravo, ko boste pripravljali igre!« Gospod ROnningen pa nam je Se povedal, da bo sporočilo »potovalo« s štirimi vprežnimi sanmi, ki jih bo vleklo 40 psov iz Norveške skozi Finsko, Rusijo - čez tajgo ~ v Nagano, kamor bodo pri-speh leta 1995. Čeprav je najpogosteje uporabljeni zlasti gradbeni material les, pa obmpijske medalje ne bodo lesene. Izdelali jih bodo iz drugega najpogostejšega nnateriala - kamna. 115 kompletov bodo seveda pozlatili, posre brili in »obdali« z bronom. Sive kamne v obliki olimpijskih kolajn pa brošk in drugih spominkov je mogoče tudi kupiti. In verjemite, v primerjavi z olimpijskimi majicami (na njih je Številka, ki pove, koliko dni še manjka do začetka olimpiade in jih imajo samo po eno za vsak dan - začeli so jih prodajati tiso^ dni pred olimpijskim spektaklom), ki stanejo okoli 500 nemških mark - tisto, oa kateri je bila zapisana številka 365, so na avkciji prodaU 6 tisoi mark - so »sivi kamni« vseh oblik prav poceni. (Se nadaljuje) Lidija Kosi Sl il D k ! iti fl Ut b b is b ■ti k li 3 vestnik, 17. decembra 1993 stran 13 i Kdo krši embargo? J h- ■ Ml kronika (f 36 a, P-i. 4, sl- t I !Si 0> dk pri St IT-1f' It' 4« 40 7! 31' t -ri vo fli vojakom hi njihovim svtHceia, tudi teiietom, ki so prišli 2 v»eli Koncev Slovenije, namestaik ^djafta pokrajinskega fertm Gorazd Vidrih. Dejal je, da te bili vojaki za ta Itd vojske izbrani na P&tlteGpi strogflb kriterijev, uatposabljanjj toda trte. je bo kratko, in mladeniči bodo postali bo-jetfflOa sloveni vojske, vo^ te pQ«»n l^li sndtetoe zastave Z laifte ^oipitHia. Bo t»tni prisegi, 3 katero ar -obvezali, te bodo fera- samostojnost, »eod-Jšoost in ozemeljsko ne« dotakljivost svoje domovine Republike Slovenije vestno in odgoronio tOštejeroli s«>Je njeni teto potrdili Se ife^žnO' ’ podpisi, pri tem pa so M deležni čestitk svojih starešin in udeležencev »tovesnosti. Zaigral je tudi Sttsambel vojakov, poz-pa je bila skromna jpo^ostltev, S. S. roroke .Matični urad mur-SOBOTA: Zdenko Ca-čuvaj javnega reda in tjto, iz Murske Sobote in Li-Gomboc, natakarica, ^Cankove; Jožef Benkovič, iz Bogojine in Nataša T^thenitaS, študentka, iz Mur-Sobote; Robert Vukanič, Tbrnehanik, z Vaneče tn Sla-Zver, delavka v tovarni z Melince; Milan Žižek, .-'lomehanik, iz Beltince in Donko, tekstilna kon-j^onarka, z Gornje Bistrice; Sraka, strojni inženir, iz J^vec in Jožica Zver, ekono-iz Bratonec; Stefan GomboC; tz Bratonec; oreian poljedelec, iz Dokle! t viji m A D^hiTAl žiViltfl 17. h 'Ja in Anica Pavel, šivilja, iz ČESTITAMO! Blago iz Srbije tudi v Sloveniji 7. novembra 1992. leta je začel veljati zakon o izvajanja resola- konkurirale petišovskemu met-eUe varnostnega sveta organizacije združenih narodov številka larskemu podjetju, ki je ban-757 s katerim se posameznikom in pravnim osebam prepoveduje k roti ralo zaradi prejšnjega promet blaga in storitev ter vzpostavljanje ekonomskih odnosov dampinšekga uvoza, ampak so (izvoz ali uvoz) s posamezniki ali pravnimi osebami v Republiki bile namenjene v Italijo. Tudi Srbni in Republiki Črni gori. Gre seveda za ekonomski pritisk na na njih ni bilo nobenih nalepk, ti republiki zaradi njunega vojaškega angažiranja v Bosni in a izvor so ugotovili iz spremne Hercegovini. Prepoved pa ne velja za blago, kije nameitjeiio za deklaracije. Metle so zaplenili, zdravstvene potrebe, za živila ter blago za humanitarne potrebe. Trije kamioni telefonskih vendar je treba za tak (dovoljen) uvoz oziroma izvoz pridobiti kablov naj bi bili izdelani v me-dovoljenje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Z resolu- slu Negotino v Makedoniji, dio varnostnega sveta oziroma z našim zakonom o ^enem izvaja- vsaj tako je pisalo v dokumen-nju so tudi prepovedane prevozne dejavnosti fizičnim in pravnim tih, cariniki pa so ugotoviti, da osebam, povezane z blagom z izvorom v Srbiji ali Cmi gori, gre za kable iz srbskega Sveto-Prepovedana so tudi vsa plačila v ti dve republiki, razen p^il, zareva. namenjenih v zdravstvene ali humanitarne namene... Za kršilce V Srbijo oziroma Črno goro . B . S a ■ru>AlhA lrA'm! 11» UAMlfl/nni 1A Aj-I tudi izvoz živila ter blago za humanitarne potrebe, ■>V _-------............ blagom z izvorom v Srbm ali Cmi gori, vsa plačila v ti dve repubifki, razen plačil, . Za kršilce na njih ni bilo nobenih nalepk. (fizične in pravne osebe) so predpisane visoke kaami in varstveni pa je prepovedan - a a _J, lea na vm'«la nlA#tA lri 1A AriAnmn <^vre/-snn/-vn'il ukren; odvzem blaga. Za posameznike, ki bi vozili blago, kije osebnih avtomobilov, kuplje-oredniet cospodarskegfl prestopka ali prekrška, pa je bila z ome- nih v Sloveniji. V naši državi njenim zakonom prepisana najnižja kazen 20.000 lolatjcv, a je imamo veliko zastopstev tujih z zakonom o spremebah in dopolnitavh zakona o prekrških (Ur. avtomobilskih izdelovalcev, list 13/93) povečana na najmanj 40,000 toiaijev, zato prihajajo k nam posamez- Policisti in cariniki z medna- rodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi pri Lendavi so doslej odkrili najmanj 36 kršitev zakona o izvajanju resolucije Makedonski tovornjak je pripeljal na mednarodni mejni prehod in cariniki so se »zapičili« v dvobrazdne traktorske varnostnega sveta oziroma O embargu (prepovedi) trgovanja s Srbijo in Črno goro. Blago, izdelano v Srbiji, namenjeno kupcem v Sloveniji, so pretežno vozili makedonski tovornjaki in tudi šoferji so bili iz te države. Večina blaga, izdelanega v Srbiji, je bila naložena v Makedoniji, to torej kaže, da trgovina med Srbijo in'njeno južno sosedo cvete kljub resoluciji varnostnega sveta, h katere izvajanju je poklicana tudi Makedonija, ki je v glavnem tudi že mednarodno priznana, čeprav (od nekaterih držav) le kot Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Kot nam je povedala lendavska sodnica za prekrške Sanija Mišja, je iz posameznih spremljajočih dokumentov razvidno, da so blago naložili tudi v Srbiji in so ga tovornjaki prek Madžarske pripeljali v našo državo. Kršitev ni le, če je blago name- pluge. Na njih so bile nalepke z napisom IMT Novi Beograd, pa tudi na jamstvenih listkih je pisalo, da so izdelani v Srbiji. 26 kolutov kablov je bilo izdelanih v tovarni kablov Moša Pijade v Svetozarevu. O tem ni bilo dvoma, ko pa je bil na njih naslov izdelovalca. Znana tovarna amortizeijev niki iz Srbije kupovat avtomobile, vendar jih ne morejo izvoziti. Tudi ne na tista (hrvaška) območja, ki so jih zasedli Srbi oziroma so pod nadzorstvom Unproforja. Dokaz, da slovenska podjetja skušajo izvažati v Srbijo, Čeprav je to prepovedano, je tudi poskus izvoza raznih barv, izdelanih v znani tovarni, ki so bile namenje (vsaj tako je pisalo v dokumentih, ki so jih odkrili pri Šoferju) v Novi Sad. slovenskim kupcem njeno --- . (med temi ni bilo pomurskih podjetij), ampak tudi, če ga nameravajo Čez naše ozemlje za-. peljati v tretje države, na primer v Italijo. Pa poglejmo, kakšno blago prihaja iz »prepovedane«, nek-j_t L_«*rl.a daj bratske države Srbije! Žgodilo se je ^udo ^(^‘skodovana deklica Napadel je Zgodil se je zločin 3 Z ljubimcem v knuno peč Kam je izginil 32-letiii Marjan Kumer iz Destemika pri Ptuju? 39-letna Zinka B., kmetovalka iz Destemika, pri kateri se je zadrževal do izginotja, je na taka v|Mašanja ! odgovatjala, da je nelge na Hrvaškem, kjer trguje z orož- i jem. Naši varnostni organi pa so iz soseteje države dobili j sporočilo, da ga tam ni mogoče najti. Res ga ni bilo tam, kajti te dni so v Destemikn odkriti pogrešončeve posmrtne ostanke. Tiste, ki so ostali potem, ko je zgorel v krušni peči. V sredo, 8. decembra, so priprli omenjeno Zinko, 34-letnega Jožeta C., ki je delavec brez stalnega bivališča, ter 61-letnega Franca K, iz Destemika. Ženska je osumljena umora, moška pa pomoči pri tem gnusnem dejanju. Medtem so namreč že ugotovili, da se Zinka B. in njen prijatelj, ki se je k njej preselil pod pretvezo, da bo pomagal pri delih, nista bogve kako razumela, še več: Marjan naj bi jo pretepal. Tako naj bi bilo tudi nekega letošnjega januarskega dne, ko se je nanjo spravil s polenom. Napadena naj bi stekla v kuhinjo, on pa zanjo s kladivom v roki. V kuhinji naj bi ga odložil, nakar naj bi ga vzela Zinka in ga z njim udarila po glavi; da je omahnil na posteljo. Potem je odšla ven in to povedala Jožetu C., ki naj bi potem pomagal, da sta truplo odnesla in ga potisnila v krušno peč. Dan pozneje , sta o dogodku obvestila umorjenčevega očeta Franca K. Skupaj naj bi se dogovorili, kaj storiti s truplom. Zinka naj bi istega dne proti večeru naložila na truplo dračje in drugo kurivo, thdi krvave odeje ter svoja krvava oblačila ter nato prižgala ogenj. Potem so razširili novico, da je Marjan Kumer nenadoma odšel na hrvaško trgovat z orožjem. Osumljena je zdaj v preiskavi že priznala, da je ljubimec zgorel, njegove ostanke pa so našli zakopane v zemlji in na gnojišču. Š. S. Ivan Filipič (1930-1993) k^vetletna S. S. iz Rankovec pri Soboti je v------------ ‘ dopoldne v domači vasi iJt*3la cesto. V tistem hipu pa se ij* gederovske smeri pripeljal Ib^nim avtom Boris B., star 26 Gornjih Slaveč. Zaradi ne-hitrosti in spolskega c^ ''Ožila ni uspel ustaviti in Je z levim sprednjim delom žadel. Dobila Je hude po-“ “ lauo so jo odpeljati na soboško bolnišnico. soboto. 11. de- ! li ^henje v Hi poškodovan policista Liutomerski policisti so v torek 7 decembra, ob 18.15 posredovan na domu 71-letne Manje Z- Ta jih te poklicala na pomoč, kajti malo pred tem je prišel na njen dom, ne da bi ea kdo povabil, 29-letni Silvester H iz Črenšovec, ki je po vsej sili hotel, da bi mu Ženska dala denar. Dolgo se ga "i mogla znebiti, končno pa je le ^Šel, vendar ne dflleČs ampak " močno vinjen zaspal. Medtem sta prišla policista, ki sta ga in skušala napotiti domov. Mladi mož se je razjezil m enega od mož nostave celo udaril. Silvester H. Je ^tem moral na policijo, kjer so ga pridržali do iztrezmtve. v hlev, kjer je i^tiiru K, od Svete Trojice je 7, decembra, nekaj minut 1^^. uro peljala osebni avto po Ift^tihii cesti od Senarske proti Smrtna nesreča pri Benediktu Za naseljem Senarska je hiranju trčila v 8-letnega J. V petek, 10. decembra, je Ferdi-w-v lit itrtvil ne^hni ' iv Sl Vlita v v ko? '3lL| iivvdKi ivpfVVoCtvi VJUDCv, nCrvC-, xri$d IJi ' " Odbojkarji Ljutomera pa so po razburljivem razpletu izgubili rt l trt Trt d ■ Trt D. A M •> *•> rt Srt /O.1C I (.1 rtZfiC " 4 A It 4 0 4 M (4 (E 4 H ki K Zmagi Sobočank in Beltinčanov v desetem kotu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Claudia shop iz Beltince v gosteh premagala drugouvrščeno moštvo Pan Kovinar s 3:2 (5:15, 15:8, 9:15, 15:10, 15:11) in tako potrdila, da igra vedno bolje. Claudia shop Beltinci: Mitja in Marko Janža, Prelog, Krajcar, Hochsteter, Balažič, Horvat. Strniša in Lenarčič. V desetem kolu tekmovanja v drugi državni zenski odbojkarski ligi pa je ekipa Pomurskih mlekarn iz Murske Sobote premagala Mežico s 3:1 (6:15, 15:5, 15:6, 15:6) ter prikazala dobro igro. Pomurske ndekame: Forjan, Drevenšek, Zver, Šlebinger, Perša, Kuhar, Tanjšek, Flisar, Posavec, Cipot in Časar. Maričeva prva šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo mladinski decembrski turnir. Med 18 šahisti je zmagala Katarina Marič s 6 točkami pred Hre-Ijo 5,5, Števanečevo in Puklom po 5 točk. V skupni uvrstitvi za leto 1993 je zmagala Katarina Marič s 97 točkami pred Števanečevo, 96, Sedenjem, 66, Martino Manč, 58, Gombocem, 45 točk. Uspeh na Madžarskem z novomeškim Pionirjem 2:3 (8:15, 15:13, 9:15, 15:12, 11:15). GoStj«; prikazali eno najboljših iger. Ljulutner: Skrobar, Berlot, Kavnik, Zidar, Marič, Savič, Rajnar, Grut. (NŠ) Druga državna košarkarska liga t Klub borilnih veščin Ormož »Saj po novem boljše bo ?« Tek na smučeh v Bakovcih Klub borilnih veščin je v Ormožu že od leta 1982. Nastal je kot sekcija karate kluba s Ptuja. Čeprav imajo v svojih vrstah štiri člane, ki so državni prvaki, so Ši^i in tudi ormoški javnosti precej neznani. Ukvarjajo se z borilnim športom, vendar ne le v ringu. Peščica zanesenjakov se dan za dnem bojuje z mlini na veter id poskusa klubu zagotoviti preživetje. Klub šteje 60 Članov in članic. Aktivno se jih z borilnimi veščinami ukvarja 30, 16 pa se jih redno udeležuje tekmovanj v »semi«, »iight« in -.full kontaktu«. Ormoški klub je eden boljših v Sloveniji, dosegli pa so uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih (Črtomir Zadravec je bil leta 1985 na evropskem prvenstvu tretji). Štirje člani Milan Korotaj, Danilo Korotaj, Marcel Fekonja in Smiljan Lukman so se uvrstili v državno reprezentanco, ki je zastopala Slovenijo na nedavnem svetovnem prvenstvu v »šemi« in »light kontaktu« v Atlantik Citiju. Marcel Fekonja in Milan Korotaj se bosta udeležila tudi svetovnega prvenstva v »full kontaktu«, ki bo konec novembra v Budimpešti. Rezultati so zgovorni. Vebko je k uspehu prispeval tudi trener Milan Prosenica, ki zadnja tri leta trenira ekipo. Kdo bi lahko mladim tekmovalcem posredoval več znanja in izkušenj kot trener, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka (supenežka kategorija v »full kontaktu« 1982 Hong Kong, 1984 Manchester in 1986 Liverpool). Predsednik kluba Danilo Korotaj je dejal, da bi več pozornosti radi namenili podmladku, vendar je to iz različnih razlogov težko izvedljivo. Starši imajo velikokrat predsodke, menijo, da so borilne veščine pregrob šport za otroke in se bojijo poškodb. Pomisleki so neutemeljeni, saj je pri pravilni vadbi možnost poškodb veliko manjša kot pri nogometu ali rokometu. Presenetljivo je. da se z borilnimi športi ukvarjajo zelo mirni in uravnovešeni fantje, ki nikakor ne ustrezajo sliki pretepačev, kot si jih marsikdo predstavlja, ko sliši izraz »borilni športi«. Seveda pa se marsikateri od staršev zamisli ob stroških, saj morajo otroci na tekmovanjih nositi predpisano opremo, ki pa nikakor ni poceni. Za rokavice je treba odšteti 118 DEM, 80 DEM za copate, 90 za čelado, dodati pa je treba Se ščitnike za zobe, genitalije in podkolena. Vendar: kjer je volja, tam je tudi pot! V khibu se trudijo opremo priskrbeti po ugodnih cenah in tudi članarina je minimalna. In težave? Največja težava je gotovo prostor, ki ga v Ormožu ne morejo ali nočejo nameniti klubu. Tako so treningi v kletnih prostorih kulturnega doma, državni prvaki trenirajo skupaj z začetniki. Nekateri »kulturni« Ormožani pa so celo mnenja, da klub ne sodi v kulturni dom. V klubu si želijo majhen prostor, ki bi bil samo njihov, in bi v njem lahko delali. Menda bodo lahko uporabljali novo telovadnico osnovne Sole - ko bo leta zgrajena. Njihove potrebe so manjše. Dovolj je manjša dvorana s stropom, na katerega je mogoče obesiti vrečo. Slaftinic, tušev, ogrevanja, dvorane za fitnes niti omenili niso. Vse to sb stvari, ki jih imajo vebko manj uspešni klubi, kot je ormoški. Posebna zgodba je tudi potovanje v Ameriko. Kick-boxing zveza Slovenije je registrirana Sele krajši čas in zaradi tega Se ni Članica Zveze Športnih organizacij Slovenij*e . Zato tudi ni bilo denarja. Tekmovalci so si večji delež morali priskrbeti sami. Namesto da bi se koncentrirali na tekmovanje, so morali zbirati denar. Ste že slišali, da so smučarski, nogometni, rokometni ali kakršni koli državni reprezentanti sami plačevali stroške, da so lahko zastopali neko državo? Ali ste že kdaj slišali, da kakšen državni prvak trenira v kletnih prostorih? Tudi jaz VIKTORIJA KLEMENČIČ Partizan in OŠ Bakovci organizirata v nedeljo, 19. decembra 1993, ob 9. uri pri OŠ Bakovci odprto vaško prvenstvo v teku na smučeh za pokal KS Bakovci. Prijave bodo zbirali pred štartom. V Lentiju na madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev v judu. Sodelovalo je 182 tekmovalcev iz Madžarske in Slovenije. Med njimi so bili tudi soboški in lendavski judoisti ter dosegli lep uspeh. Sobočani so osvojili kar 12 prvih mest. Zmagali so: Škraban, Tadeja Rojko, Po zde re c. Kalamar, D. Vehab, Bobič, Rančigaj, L. Ci-kajio, Mazouzi, Lazar, Hašaj in Kerec. Drugi v svojih kategorijah so bili: Čuk, Džuban in P, Horvat, tretji pa: Samec, Katarina Borov-Sak, M, Horvat, Ambruš in Lesjak, Peta mesta so zasedli: Radovan, Santro, Vučko, Pleteršek, D, Horvat, Balažič, Cipot, Vogrinec, Recek, Škof in Čerpnjak; (TK) Smučanje Zmaga Sobočank in poraz Radgončanov V trinajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski Pomurje v Murski soboti premagalo ekipo ŠD Šentvid s 57:52 (^- 'i. Sobočanke so predvsem po zaslugi Centie v drugem polčasu povedi^ DačkaiTlp. la noje bilo dovolj za zmago. Strelke: Cer 17 (5:13), IJ— 6 (0:2), Kosi 14 (7:13), Horvat 5 (1:1) m Kar 15 (3:4), (ZT) , ” ' 'jem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ... Šoštanja premagala Radgono s 95:91. Radgončani sAj gostiteljem enakovreden tekmec, vendar so ostali praznih rok. Radgono: Pisac 29. Ulaga 22, Ozmec 16, Niderl 11, Banič 7 in Bf^”' v predzadnje Elektra iz S< 6, (VS) Tretja državna odbojkarska liga Brez zmage z gostovanj 'št t[ia Ot »a Oi. Uti P i« Ih p S Občinsko prvenstvo Na občinskem prvenstvu osnovnih Sol lendavska občine v šahu je pri ml. dečkih zmagala OŠ Dobrovnik, pri st. dečkih OŠ Kobilje, pri ml. deklicah OŠ Lendava in pri st. deklicah OŠ Črenšovci. (FB) Veleslalom pri Gradu Podjetje Tromejnik organizira v nedeljo, 19. decembra 1993, ob 9.30 pri OŠ Grad tekmovanje v veleslalomu za Gorički pokal. Prijave bodo zbirali uro pred tekmovanjem. Informacije po tel. št. 55 049. Karate Horvat drugi Na Ravnah je bilo državno prvenstvo Zveze tradicionalnega Ita-rateja Slovenije. Sodelovali so tudi člani Karate kluba MURA - Ken iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najuspešnejši je bil Roland Horvat, ki je v borbah v absolutni kategoriji zasedel drugo mesto, v katah pa je bil Milan Pjevič peti. (R.H.) I. DOL - moški Olimpija VIGROS P, Kamnik LJUTOMER Bled Pionir Žirovnica Fužinar Topolšica Granit 8 8 0 24:6 16 7 6 1 20:6 12 8 5 3 18:12 10 8 5 3 17:12 10 8 5 3 17:12 10 8 4 4 15:14 8 3 5 7 1 6 8 1 7 8 1 7 10:17 7:19 0:22 7:23 0 6 2 2 2 v desetem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski lig' trije pomurski ligaši gostovali in se vrnili poraženi. Rezultati ' : Radenci 3:2, Vileda : RTC Kranjc 3:1, Semepeter II : Pomurje H Finale pokala v Soboti Jo J** V torek, 21., inv sredo, 22, decembra, bo v telovadnici sobošt® osnovne šole finale pokala Odbojkarske zveze Slovenije za tekmovanju bodo sodelovale štiri najboljše ekipe, Vileda iz Tif***^ zmagovalec tretjega srečanja Salonit : Olimpija, Pionir iz Novega domači Vigros Pomurje. Predsednik častnega odbora tekmovanja]®^ sednik državnega zbora Herman Rigelnik. Za ljubitelje odbojke “ li Zmagal Valenčič V Gornji Radgoni je bil prvi kane ctedenski šahovski turnir od desetih, ki jih bodo organizirali v raznih krajih Pomurja. Na turnirju je sodelovalo 70 šahistov iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Valenčič (Maribor) s 7,5 točke. Sledijo: Novčan (MB), Alojz Kos, (MS), Vučko (Le.) in Kelemen (MS) s po 7 točkami. (O. Bakal) II. DOL - moški Olimpija li Šempeter PAN Kovinar Črnuče Izola Braslovče 10 10 10 10 10 10 10 CLAUDIA SHOP 10 Pionir II Maribor Mežica Salonit II Mislinja 10 10 10 10 10 9 e 7 6 5 5 3 3 3 1 0 30:6 20 1 20:5 18 2 26:12 16 3 24:10 14 4 22:14 1 2 5 19:16 10 5 18:19 10 7 11:21 7 12:23 7 11:23 9 5:27 0 10 0:30 6 6 6 2 0 movanje gotovo zelo privlačno. 6 S hi 'b I -i;]) T recuruvcui je uuu [eKinuvanje v veiesiaiuuill in sntUČnt’^ skokih, ki so ga pripravili domači gasilci in mladina. Sodeloval®T 42 veleslalomistov in 26 skakalcev, V veleslalomu ie pri mladi^^ v Pečarovcih je bilo tekmovanje v veleslalomu In pri mladi^J' J«' dLaTi.>iTI ' .. zmagal Želu pred Htirvatom (oha Pečarovci) in Kakaijem čanci), pri članih pa je bil najboljši špUak (Vidonci) pred čem (Moščanci) in Kuzicem (Gorica). V smučarskih skokih j' 1^ mladincih zmagal Palatin pred Sevrom (oba Pečarovci) in ŽeU*^ (Moščanci), pri članih pa Sever pred Rakaijem in Šinkom * Pečarovci). Fotografija: N, JuW‘' 1! ta vestnik, 17. decembra 1993 stran 15 193 1 ■j šport t 1 Steržaj drugi, Kardfaia^va Druga dizavna nogometna liga • v v Turnišče in Nafta pri vrhu uti cip leto )nii itji' tča« liM e j) lipi krit* orH Jen j V nw^etn Kegess^ur^ je ke^ Ckic Savške, Dunaja is $h (ki četveroboj re^ezen- ............................ . V ekipnem delu ^:ta&v^"a sta zmagaJi r^^nezuitascl Slovenije, v katerih sta ^l£mla Maaika iz Dobrovo^ m Hatii! Ste.tžaj iz Ljuto- nara. Pri jnoikih je Skivi^ija pcxMa 580B, saj%ol}^ tekiBOVidec je Steržaj e 1903 podiittt^ ke^ji, fti je ^ovenija dosegla ^6. Kamaijeva kM aa^ljSa v rejm^u^eMnid pa je poy drdg ali, dvi dčn je oskrbčla za zaposldvdje afto klSporOjn gda je liibi Bdgčc metaf snčg s trčhe na aute turistof dnmačfnof, ka SO bili avti /čista zvihrdni. Za začetčk zrihtali okdli trijčsti autof - včč pa jih najnč fsi ptujs^ murkslari nemrejS viin sklepati do ndvega leta J Po (O to j p tujsko j patenterongi naj začneta ormi/.ška Idtmerška občina podirati ktičč pa razbjati vodovod vniččvari bilo pa Črno tčhnik: , tš do vča.sih 'čivno lČhk‘ j ddhiti delo brezposilni meštri. Po jS tudi odliččn rčcčpt za našo ministrstvo za dč^^' L .1 Č Da ljudje v teh časih niso posebno ogreti za strankarsko življenje, priča tudi nedavni poskus Nacionalsocialne ZNtszzz ' da Hi v nači ruskraiini ilStaO/svtla vrČ‘ Slovenije, da bi v naSi pokrajini ustanovila več podružnic Prekmurska podružnica Nacionalsocialne zveze je namreč v Ljutomeru, Lendavi in Morski Soboti organizirala Zbore Članstva in simpatizerjev, vendar je zaradi premajhnega zanimanja uspel le murskosoboški. Zdaj imajo v Pomurju 24 članov, v Sloveniji pa jih je okrog tisoč. Ob tej priložnosti so v Murski Soboti u.stanovili žensko zvezo Nacionalsocialne zveze, ki šteje 12 članic. MJ r yii. iHLti ri;.i,t.yzi r.V* »•M.zv • r »*,# HO J./J X * <.U t**’ . Zotoma ga naj le fčdsik patentirajo, ka dč te naš Itbl^l^ Urnojščkof Hdnzek lehko dale po svčti p'čdga, kak srno i* |||^ napredne no ekondmsko navazčrana drfovica. 'Za fsi pTj skrhmo. Na radunsken sejmi, kerega so odprli fčera, Kristinino, mojo začasno zapostitef tiidi prleški tolovajčf^ Vdčik pa so Prleki skčs no skds ekl originalni. Samo so bole svčtli, drtigi pa temni - ta kak originalno bldlčt^^ dobro olji iz Kacbčkove oljarnč na Sidroj gori, skoz kereš^ vidiš fse rdečo, čipoglčdneš skčdičga, skos tistčgaali, kere^. kupiš; či pa ri tikvi sdn stisneš v oljarni na »oljoven«, tč ^"1 pje vidiš fse temno, kak da bi v gčmijnof mdšt pddna. Tef*‘ vujigite liič, Či je Že ičmal S 't - vestnik, 17. decembra 1993 stran 17 193 iz naših krajev Obiskali smo krajevno skupnost Tešanovci v it st M dt-njU ifft Dela bo vedno dovolj V I^imišču občba? Po BQvi pohtifcno-tcritoriaini lai^ot^ditvi naj bi bila ineti ! sov ioH ofežinann raa obiac^B se^mje tudi e titf Krajevna skupnost Tešanovci s 1.197 prebivalci sodi med sred-velike v soboški občini. To bi lahko veljalo tudi za naselje f«šanovci, kjer so ob zadnjem popisu našteli 416 duš, v Vučji '^mili jih je bilo 396; Mlajtinci, Suhi Vrh in Lukačevci pa so '"anjše vasi, ki so še vključene v omenjeno krajevno skupnost. _ Ker števiio prebivalcev nikakor ni merilo delavnosti, ne mo- 'Mno zapisati> da maloštevilni niso složni in da ne uresničujejo I “tupnih ciljev. 0"** 'i o življenju in delu v krajevni 31^ I skupnosti — ži’" iiiD-KO® dif bo t?e J I drv iliff najt itp" ot >l£^ nsl" . . ---i Tešanovci, o njihovih uspehih ter načrtih v pri- ^wJnje s smo se pogovarjali predsednikom Gezekom Ri- '"perjem, ki opravlja naloge Ptedsednika že sedem let. V ^oj vse ste letos naredili posameznih vaseh? 1/ ri* X ‘»Glede na to, da smo v za-^tku lanskega leta izglasovali “sjevni samoprispevek v Te-■snovcih, Vučji Gomili in Su-jein Vrhu - v Mlajtincih-Lu-''^Cevcih pa se bo 5-letni prostem prostovoljnega zbiranja '®®dstev vaščanov iztekel na-Jltdnje leto - smo lahko tudi '"'os postorili marsikaj. .Kot že zadnjih nekaj let, so v iztekajočem se letu naj-delovni v Suhem Vrhu in '"Čji Gomili. V Suhem Vrhu *? namreč uspeli asfaltirati štiri kilometre dolgo ce-s črnim trakom pa so pove- 1.1*1 Je'”' vel' - zaselek Runiičov breg, Sladili pa so tudi dve postajava' za avtobus in asfaltirali ™storpred gasilskim domom. v Vučji Gomili se lahko z urejeno okolico na E^''’’paIiŠČu, ■' '''0. ki so novo mrliško ve- -. ki so jo po nekaj letih J^PosIed le dokončali, nekaj ? gručastem zaselku pa je '"bilo Se vodovod. Pa tudi na TeSa novce ne rP :d ri r čl ttl rH ir f:i fi C' lit si L “ '■uvij jja J, v.5, A. (r)((KjEtftV P. S.: To pismo je dedku Mrazu napisala 10-letna Vanja Čatič,^ živi pri sorodnikih v Krogu. Saj se vsi strinjate, da se ji te uresničijo, mar ne? Pa še nekaj je potrebno popraviti iz prejšnje številke, tjts Štrakl, ki Je napisal narečni sestavek o martinovanju, obiskujta razred OS Gornja Radgona, in ne Križevci. Pa brez zamere? Zgodilo se je Vprašali boste, kaj seje zgodilo. Mi pa vam lahko zagotovit**^ da skoraj nismo mogli verjeti, ko smo videli, da se je vendsf' začelo. Starejši so imeli solze v očeh, mlajši so se smejali, oV mali, skakali in vpili, kolikor seje dalo. Vsi pa smo bili presreš® Nihče ni mogel verjeti, da smo vendarle dočakali to dejafL Strmeli smo in se samo čudili. Nihče ni ostal ravnodušen. letne želje in pričakovanja so se začela uresničevati. Ne bodo več odpravljali samo z lepimi besedami. Konec je večnih obl]**®' Kar niso dočakali naši starši in se ni uresničilo našim starejSf bratom in sestram, se je izpolnilo nam. Kaj zato, Če smo neka?^'’ že v višjih"razredih. Lepo se nam zdi, da se je vendarle zgodilo Bil je 25. november. Vsi delavci Sole in učenci smo bili navzo^' ko so nam .zakoličili’ novo šolo. Dolgoletne želje so se spreminjati v resničnost. Sprašujemo se, kdaj bomo nastopil* otvoritvi nove šole. ~ člani dramskega kro^J^ OŠ Mala Nedelj' n’ Biber Bober ponuja slovenski gradbeni material avstrijskemu trgu Avstrijci nas imajo radi le kot kupce Podjetnika iz Gornje Rad- hendikepirani, ker nastopamo gone Robert Krempl (Re- kot tuja firma in smo tukaj fle\) in Peter Fridau sta v za- tujci, in zato, ker Je to okolje četku leta 1992 v avstrijski bolj zaprto kot kakšno drugo. Radgoni uradno registrirala To čutimo predvsem pri družbo z omejeno odgovor- kakšnh administrativnih zade- nostjft Biber Bober za pro- vah. Primeri se, da marsika- dajo na veliko in drobno. Od lera stvar traja dlje časa, kot septembra lani imajo v Radgoni tudi 300 kvadratnih metrov prodajnih in poslovnih prostorov, ki so jih uredili v nekdanjih garažah. Načrte bi bito zaželjepol Imamo ljudi, ki so nam naklonjeni in nam pomagajo, toda prek vseh ovir se vedno ne da. Srečujemo se z nezaupanjem do- je naredil ptujski arhitekt, ločenega sloja kupcev. Doslej znak je delo Anice Žula, , ideja o bobni (v nemščini je Avstrijci niso bili navajeni, da bi se Slovenci v Avstriji pojav- to Biber) pa je zrasla v glavi tjali tudi kot poslovneži. Poz-Ivana Žvegla, vodje prodaje, najo nas le kot hvaležne ku- ki skupaj z avstrijskim in slovenskim, trgovcem ter direktorjem g. Fridauom ustvarja kar lepe posle. Po več kot enem letu imajo že kar nekaj izkušenj o poslovanju na avstrijskem trgu. V trgovini je na izbiro gradbeni material v glavnem slovenskih izdelovalcev; cena je ugodnejša zaradi davkov, pa tudi zato, ker lahko nabavljajo blago neposredno pri izdelovalcih; običajno je slo- pce, ne pa kot prodajalce. Toda kupci so zadovoljni in se vračajo. Konkurenca nam ni delala nobenih problemov, saj nikogar ne ogrožamo. Prave trgovine z gradbenim venska drobnoprodajna mreža bolj ali manj odvisna od veleprodaje in številnih posrednikov, zaradi česar je blago dražje. Slovenski kupci dobijo v njihovi trgovini - tako kot v vseh avstrijskih - povrnjen prometni davek, do določene vrednosti pa so oproščeni tudi plačila carine. Kakšni so pogoji delovanja slovenskih podjetnikov v Avstriji? Vodja prodaje Ivan Žvegla je povedat: »Moram priznati, da smo vsakemu, ki se pojavi na M' novo, pa čeprav bi ga ta uteg; nil ogroziti Ic v eni blagovni skupini. Zaradi tega potem verjetno prihaja do adminr strativnih zapletov., .admini' stracija in trgovina sta v takih majhnih krajih vedno povC' zani,« je povedan Ivan ŽvC' gla. Dokaj uspešni so tudi pr* veleprodaji, kjer skušajo trgovski mreži v Avstriji posredovati izdelke slovenskih izdelovalcev, predvsem izdelk« matične firme Reflex iz Gornje Radgona. Sodelujejo z Inlesom, LIP- om, mariborsko Livarno, Metalplastom i’ ___________ Ruš in litijsko Lesno indu- Žvegla, vodja prodaje strijo. Cilj veleprodaje v Rač v firmi Biber Bober v avstrij- goni je razširiti tržišče sloveti’ ski Radgoni, ki so jo ustano- skim izdelovalcem ter jii” vili go roje radgonski podjet- omogočiti ugoden nakup rc niki, produkcijskega material^ Ivan produkcijskega materialom v avstrijski Rad- Kot uvoz no-izvozna firma str delujejo z Madžarsko, Češ ko ■ Posa- Slovaško, Poljsko in drugih' goni pravzaprav ni. Posa- Slovaško, Poljsko in drugin**' mezne trgovine prodajajo le Največji problem je ne p ril**' določene izdelke, na primer godljivost slovenskih izdelo" opeko, beton, železo. Pri nas valcev, ki se ne zmorejo pri1^' gajati zahtevam trga: »Sreč**' jemo se s problemi, znai*?' je poudarek na stavbnem pohištvu. Značilno je, da so rad- . gonski trgovci nenaklonjeni nimi za Slovenijo. Naši dobS' vitel] i imajo proizvodnjo pb' j lagojeno veli kose rijski proi^' ■ vodnji za množične gradnj®’ i To pa avstrijskemu trgu I*® i ustreza: avstrijski trg je Vi Staro zgradbo z garažami pred radgonsko bolnišnico so' leta 1992 obnovili in spremenili v trgovino z gradbenim materialom. I individualnega kupca, v I štev pride butični način proiZ' I vodnje. Hkrati imajo slovet*' I ski obrtniki premajhne zmož' I Ijivosti ali pa nimajo ustreztj* I tehnologije. Zato iščemo 'h I navezujemo stike s srednji I velikimi obrtniki, ki bi zad^ I voljili prej omenjene za** I te*®* j Uspeh na avstrijskem tr^. j za slovenske podjetnike toro I ni več vprašanje. VpraŠailr " je le, kako dolgo bodo lahk^ - uspešni? ‘ BERNARDA Fotografija: Nataša JubA** I I I i ( 1 [ 1 r 1 r 1 1 S n t t I j V 1« I g 1 P d tl k 6| tl »1 S! * k Pt il te tl »I r »s Hi Pl dl 53 k' Ih, 91 H ll L t; 5S ' bi te t« tis ttc *i! 93 vestnik, 17. decembra 1993 stran 19 I L- h nasveti noj tot leto siil ina. letc ,4 ena jp tet ila-eljt lOjt O® dl ,di .nj! 1 ej«! tn"' arH bjf Čili-ci«' lili jut' jSiit ite” ilO; p*' £e» iid dV 15^> Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Mnbljanski borzi oziroma na trgu ^tednostnib papirjev zajemalo ob-tfobje med torkom 7. 12. 1993 in ponedeljkom »3. 12. 1993. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je 8. 12. vključila v borzni informacijski sistem (BIS) prve tri Prednostne papirje, do konca leta pa se bo preko tega sistema trgovalo z ggemi vrednostnimi papirji, ■I kotirajo na borzi. S lem bo odPadel klasičen OTC trg. tem tednu je bilo začasno ustavljeno trgovanje kar z dvema 'Tednostnima papirjema in sicer« s obveznico Občina Zagorje, ka-tečaj je porasel za več kot tri-^set odstotkov in delnico MK Za-Inihe. katere tečaj je upade! za več trideset odstotkov. Delniška nnižba MK Založba je sporočilo za Rvnost objavila v soboto II. 12.. nočina Zagorje pa v ponedeljek 13 'L, obe pa sta v sporočilih objavili, ni prišlo do sprememb, ki bi “hko vplivale na padec oziroma Porast tečaj, pHšČena kotacija * obveznice 10. 12. opravljen promet le z 1 lotom po tečaju 91,0, kar predstavlja nespremenjen tečaj glede na zadnji sklenjeni pose! 23. 11. v začetku tega tedna Je enotni !^i obveznice RSL 1 naraščal, fako je 7, i2. porasel iz 98,7 na ko Je bilo za 7201 iot pro-■*la. se na tem nivoju zadržal tudi J^slednjega dne pri 6165 lotih pro-^Ifi. v četrtek pa poskočil na 99,1 lotov prometa). V petek se J enotni tečaj zadržal na ni-predhodnega dne, ko je bilo ? 1^13 lotov prometa, v ponede-pa padel na 98,8 pri kar 23475 '“"h prometa. ^udi enotni tečaj obveznice RSL ! davčno olajšavo Je v tem tednu ?’faSčal. 7. 12, Je tako poskočil za y odstotne točke iz 94,0 na 95,7 prometu 94 lotov, naslednjega so biii po enakem tečaju skle-jJ*"! aplikacijski posli s 5 loti, v Čepa je poskočil na 97,5 (100 'ov prometa), V petek je njen lotni tečaj zdrsnil na 96,0 pri pro-700 lotov, . I__________r-na istem nivoju, ko Je bilo za "'lotov prometa. Etiotni tečaj obveznice RSL 2 je , tednu neznatno nihal. Tako V..- ^2. padel iz 98,2 na 98,1 pri 1 v ponedeljek pa j I riometu 85S lotov prometa, se na-H J__QQ in na 1 1 e $ i i' II' n e |. [j^dtijega dne vrnil na 98,2 in na nivoju ostal Se v četrtek, C“Pno pa Je bilo za 900 lotov pro-^'^ta, Y petek so bili s to obvez-sklenjeni le aplikacijski posli y l“ti, enotni tečaj se je izobliko- ''8 98,3, v ponedeljek pa padel . ^8,1, ko je bilo za 369 lotov Pometa, obveznico RSL 2 z davčno so bili 10. 12. sklenjeni 'kscijslti posli s 3 loti po tečaju S (-1,0 odstotno točko). J, ' 13. Je za 1,4 odstotne točke (iz K'J tla I Anntni ha tta 85,7) poskočil enotni tečaj 6, ko je bilo za 40 lotov pro- v peifiK I - - - ■ v petek pa pade! celo niže od )- sicer na 84,0 pri 1(X) lotov. Wena kotadja II ®>>Ve2nice j.^botni tečaj obveznice Mesto je v tem tednu naraščal. j= 7 12, porasel iz 96,0 na ■ pri 136 lotih prometa, nasled-dne na 96,5, ko Je bilo za 40 ^ovr,.................... or; H “V JIU YO,J, KV JC UIIV i.« ^slftek pa na 96,8 !’ prometa), V petek in pob KMttal i- Je njen enotni tečaj ostal Jj^''emenjen, skupno pa Je bilo za . loiov prometa, od tega v po- Is., .»M . r ^'li=k le 36. J- K'' ^ttveznico Mesto Ljubljana i-j' ii- l^l DrlCall? J_rJ UUJjalJ'« ^ohEJeno davčno olajšavo Je bil iC iS r i' H' 6' le in D' h- j« * p* Tolarski depoziti Prost) trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje se je v času od 7, do 10. 12. zadržal na stabilnih 101,0, skupno Je bilo za 4063 lotov prometa, v ponedeljek pa padel na 100,9, ko je bilo za 97 lotov aplikacijskih poslov, Z obveznico Lek 2 so bili 7. 12. sklenjeni aplikacijski posli s 4 loti po nespremenjenem tečaju 99,5. V tem tednu Je zadržala stabilen enotni tečaj obveznice Občina Laško in sicer 68,7, z njo se Je trgovalo v torek in petek, skupno pa je bilo za 1327 lotov prometa. V ponedeljek so bili s 40 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 69,0. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je v tem tednu naraščal. 7. 12. Je tako porasel iz 56,4 na 57,2 pri 176 lotih prometa, naslednjega dne pa na 58,3, ko je bilo za 40 lolov prometa. S tem tečajem Je tudi presegel 30 odstotno povišanje, zato je bilo trgovanje s tem papirjem začasno ustavljeno in sicer do fionedeljka, ko je njen enotni tečaj poskočil na 60,0 pri 1820 lotih prometa. Nihal je v tem tednu enotni tečaj obveznice PTT Celje, 7. 12. je tako porasel iz 99,4 na 100,0 (86 lotov prometa), naslednjega dne padel na 99,8 pri 22 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 100,6, ko Je bilo za 40 lotov prometa. V petek je njen enotni tečaj neznatno padel na 100,5 pri prometu 61 lotov. Tudi enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v tem tednu nihal. 8. 12. so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 54 loti po tečaju 106,0 (-eO,6 odstotne točke), naslednjega dne Je njen enotni tečaj padel na 105,8, ko Je bilo za 164 lotov prometa, v petek poskočil na 106,2 pri 41 lotih prometa, v ponedeljek pa padel na 106,0 (100 lotov prometa). Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana Je 7. 12. padel iz 107,3 na 107,0, ko Je bilo za 30 lotov prometa, se naslednjega dne vrnil na 107,3 pri 13 lotih prometa, da bi v četrtek ponovno pristal na 107,0 (190 lotov prometa). Po nespremenjenem tečaju so bili v petek s 13 loti prijavljeni aplikacijski posli. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 Je 7. 12. poskočil iz 84,0 na 87,0 pri 22 lotih prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 93 loti ponovno po tečaju 84,0. 7. 12. Je bil prijavljen tudi aolikaciiski posel z 1 lotom obveznice Rogaška 2 po nespremenjenem tečaju 30,0. hala. Njen enotni tečaj je 7. 12. porasel iz 3765 na 3790. ko je bilo za 103 lotov-prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 22 loti po tečaju 3822, v četrtek pa Je njen enotni tečaj padel na 3760 pri 308 lotih prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice Je 7. 12. porasel iz 3702 na 3748, ico Je bilo za 3271 lotov prometa, naslednjega dne na 3751 pri 742 lotih prometa, v Četrtek pa na 3760 (1232 lotov prometa). V petek Je njen enotni tečaj padel na 3746. ko Je bilo za 1012 lotov prometa in se v ponedeljek zadržal na istem nivoju pri 550loti h prometa. Revizija v praksi V Sloveniji smo dobili prve pooblaščene revizorje, ki jih je imenovalo Ministrstvo za Hnance na predlog Zveze računovodij, finančnikov in revizoijev Slovenije. Tako uradno tudi oživljajo revizorske hiše, za katere je pogoj, da imajo zaposlenega vsaj enega pooblaščenega rcvizoija. Na območju Pomuija je bila ustanovljena dosedaj edina revizorska hiša »AUDIT« (angl, revizija). Prosti trg - delnice v tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas rahlo nihal. Tako je 7. 12. porasel iz 165150 na 167580 pri 228 lotih prometa, naslednjega dne padel na 166451, ko Je bilo za 191 lotov prometa, v Četrtek pa porasel na 167716 (155 lotov prometa). Neznatno je porasel njen enotni tečaj tudi v petek in sicer na 167806 pri 46 lotih prometa in v ponedeljek na 167882, ko Je bilo za 75 lotov prometa. Enotni tečaj redne delnice Fin-niedia je 7, 12. poskočil iz 86066 na 87421, ko je bilo za 230 lotov prometa, naslednjega dne padel na bila moda ustanavljanja teh podjetij. Podjetja so bila ustanovljena z ustanovnim vložkom 2.000, 8.000 in 100.000 tolarjev, Zdaj jih je potrebno, v skladu z zakonom, dokapitalizirati na ustanovni vložek 1.500.000 tolarjev. Za to je več možnih oblik, in sicer; denarno vplačilo oz. stvarni vložek iz ustvarjenega dobička. V veliko družbah z omejeno odgovornostjo knjige niso bile vodene v skladu z zakonom o računovodstvu, saj je zadnje čase tudi SDK namenjal premalo časa kontroli le-teh. to pa zaradi Revidiranje podjetij V skladu z zakonom o gospodarskih družbah, ki razvršča gospodarske subjekte v mala, srednja in velika podjetja, je obvezno redno revidiranje letnih računovodskih izkazov (izkaz bilance stanja, izkaz bilance uspeha in v prihodnje izkaz denarnih tokov) v vseh srednjih in velikih podjetjih, Vendar naša podjetja v tej smeri Se preveč ne razmišljajo, čeprav omenjeni zakon že nekaj časa velja. V podjetjih so sedaj še najbolj aktualna področja: izdelava otvoritvene bilance na dan 1.1. 1993. Za to so potrebne cenitve nepremičnin, ki jih opravljajo cenilci, ki imajo licence za vrednotenje nepremičnin po metodi ASA oziroma za otvoritvene bilance. 15 podjeti, nekaj pa jih še vrednotimo, Sedaj imamo največ dela z izdelavo otvoritvenih bilanc in s svetovanji pri izdelavi le-teh. Kompietirali smo tudi ponudbo z izdelavo programov 7. 12. Je enotni tečaj prednostne delnice KBT pade! iz 37227 na 36957, ko Je bilo za 210 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 37130 pri 112 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek (4 loti prometa), V petek so bili z 20 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečajih od 36800 do 37400, njen enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 37250, v ponedeljek pa z 8 loti po tečaju 36500. Enotni tečaj delnice LEK Je 7. 12. padel iz 12183 na 12100 pri prometu 44 lotov, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 8 loti po nespremenjenem tečaju, v Četrtek pa Je padel na 12000, ko Je bilo za 90 lotov prometa. V ponedeljek so bili s 15 loti prijavljeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju. Tudi v tem tednu je enotni tečaj delnice MK Založba padal in tako v tednu dni pade! za 30 odstotkov. 7. 12. je tako padel iz 3900 na 3510, ko Je bilo za 1492 lotov prometa, naslednjega dne pa na 3303 pri 885 lotih prometa. Do ponedeljka (objava sporočila za Javnost) je bilo trgovanje s to delnico ustavljeno, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj neznatno porasel na 3357, prometa pa Je bilo za 1772 lotov. Enotni tečaj delnice NIKA Je v lem tednu nihal. Tako Je 7. 12. porasel iz 84785 na 85350, ko Je bilo za 162 lotov prometa, naslednjega dne na 88271 pri 841 lotih prometa, v četrtek pa padel na 85525 (195 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 85459 pri 155 lotih prometa, v ponedeljek pa na 85200, ko Je bilo !e za 5 lotov prometa. V tem tednu Je niha) tudi enotni tečaj delnice Probanke. 7. 12, Je tako padel iz 22510 na 22150, ko je bilo za 943 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 22618 pri 4230 lotih prometa, v četrtek pa padel na 21774 (2980 lotov prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 21662, ko Je bilo za 550 lotov prometa, v ponedeljek pa na 21238 pri 562 lotih prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaške Je 7. 12. ostal na istem nivoju (2600), prometa pa Je bilo za 20 lotov. 8. 12. je enotni tečaj delnice Sa-, lus padel iz 6500 na 6400 pri 20 lotih prometa. V začetku tedna je enotni tečaj redne delnice SKB v glavnem padel, Tako je 7. 12. padel iz 27191 na 26900, ko je bilo za 3040 lotov prometa, naslednjega dne na 26577 pri 1312 lotih prometa, v petek pa so biii prijavljeni aplikacijski posli, s 33 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 26521. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 26746, prometa pa Je bilo za kar 9450 lotov. Enotni tečaj prednostne delnice SKB Je v tem tednu nihal. Tako je 7.12. porasel iz22361 na 22539, ko je bilo za 451 lotov prometa, na- Pred vrati so aktivnosti okrog priprav programov last- ninskega preoblikovanja. V podjetjih razmišljajo, na podlagi katerih vrednosti se bodo lastninili. V večini podjetij so že pristopili k vrednotenju podjetij pri zato pooblaščenih institucijah. Cenilci vrednosti podjetij jih največkrat vrednotijo po dveh metodah, in sicer po metodi neto sedanje vrednosti in po metodi prihodnjih donosov. Zgrešena so mnenja, da lahko vrednotiš podjetje samo po eni metodi, kajti tako ne dobiš primerjalne vrednosti in cenitev ni priznana s strani .Agencije za prestruktu- rita nje gospodarstva Repu- blike Slovenije. V sklopu naše dejavnosti imamo poleg pooblaščenega revizorja, cenilca z licenco za vrednotenje podjetij, cenilcev za vrednotenje nepremičnih in premičnin po metodi ASA tudi cenilca za vrednotenje nepremičnin za otvoritveno bilanco. Ovrednotili smo že približno Mm prvih bprerv H. B^«tlC« 68250 62^236 Tei 0608 SIPVflrrBha e«»u 54. LJuNIpu 64000 yO6l 131455, Ttltftkg 061 131-347 žag; lastninjenja vse do vpisa V sodni register, kjer sodelujemo s priznanimi strokovnjaki s področja prava (odvetniki prihodnjimi notarji). Dosti je še podjetij, kjer še ne poteka vrednotenje, vzro- prevelikega obsega dela na kov je več, ali je v podjetjih premalo strokovno sposobnih ljudi, ki bi bili v celoti seznanjeni z vsemi možnimi oblikami lastninskega preoblikovanja, ali pa takih, ki nimajo finančnih sredstev, ker jim tekoče poslovanje to ne dopušča. Obstajajo pa tudi podjerja, v katerih je bila cenitev že opravljena, vendar ta ni več veljavna, ker se ne nanaša na datum 1.1.1993 ali pa nepremičnin in premičnin niso ocenili za to pooblaščeni cenilci. V letu 1994 bo še potrebno mnoga podjetja ovrednotiti,To je osnovni razlog, da podjetja Se nisch zainteresirana za revidiranje rednih letnih računovodskih izkazov. Lastninsko preoblikovanje bo potekalo še v prihodnjem letu. Ko bodo imela podjetja potrjene programe za lastninsko preoblikovanje in bodo izvedla vse aktivnosti v zvezi s tem, bo potrebno vse nove družbe, ki bodo večinoma delniške, tudi legalizirati. To pomeni, vpisati v sodni register. Eden od pogojev je tudi priloženo revizorsko mnenje o zadnjih letnih računovodskih izkazih. To mnenje je lahko pozitivno, negativno ali s pridržkom. Več bo problemov, kako do tega mnenja priti, kajti zato bo potrebno opraviti revizijo celoletnega poslovanja. Pooblaščeni revizorji so že imenovani, vendar vsi verjetno tudi ne bodo začeli takoj delati v revizijskih hišah in tudi na terenu ne. Tako pričakujemo v naslednjem letu zelo velike potrebe po teh delih. Menimo, da si pooblaščeni revizorji ne bodo dovolili takega pristopa, da bi izdajali revizorska mnenja brez opravljenih revizij, kajti temu sledijo zelo hude posledice. Po zakonu o gospodarskih družbah sledijo spremembe tudi v družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o). Pri nas je 86869 pri 107 lotih prometa, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 88000 (20 lotov prometa). V ponedeljek so bili s 65 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 87000, _ “ ■ delnica Hipotekarna slednjega dne na 22629 pn 405 io- Redna banke Breiice Je v tem tednu ni- tih prometa, v Četrtek pa padel na 22291 (269 lotov prometa). V petek so bili z 208 loti prijavljeni aplikacijski posli, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 22521, v ponedeljek pa Je njen enotni tečaj pade! na Tolarski depoziti so namenjeni varčevalcem, ki imajo večje vsote privarčevanih tolarskih sredstev. Sredstva lahko vežete za dobo od 31 dni do enega leta. Višina obresti je spremenljiva in odvisna od višine vezanih sredstev in roka vezave sredstev in znaša od R + 6 do R j- 12. Obresti se obračunajo ob zapadlosti depo- žita. Pridita v našo enoto v M. Soboti, Lendavska 11 in se prepričajte o naši podrobni ponudbi. Creditanstalt - Nova banka d.d. 22250 pri prometu 167 lotov. Delnica Terme Čatež je v torek 7. 12. padla iz 745 na 727, ko Je bilo za 80 lotov prometa, naslednjega dne pa na 721 pri 370 lotih prometa, V petek Je njen enotni tečaj porasel na 730 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 222 lotov prometa. 7. 12. je enotni tečaj prednostne delnice LIBK porasel iz 36477 na 36944, ko Je bilo za 310 lotov prometa, naslednjega dne padel na 36458 pri 727 lotih prometa, v četrtek pa ponovno porasel, tokrat na 36913 (770 lotov prometa). V petek Je njen enotni tečaj padel na 36752 pri 160 lotih prometa, v ponedeljek pa porasel na 36952, ko je bilo za 106 lotov prijavljenih aplikacijskih poslov. BoŽinovič Tončka NIKA d. d^' Poslovalnica Maribor Alpsko mleko Navadni jogurt Skuta Surovo maslo Jajce Olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip SOO Moka, tip 400 RIŽ Zlato polje Morska sol Natreen Čokolešnik Benguick , Sarcaffe Radenska Stil Coca Cola Toaletno milo Fa Mehčalec za perilo Damll Pralni prašek Persi! Palomin toaletni papir Detergent za posodo Pril Zobna pasta Dent-a-Med MoreVttS prevtiiiBe tuliks Izida lavalcn količina 1 I lonček 0,5 kg 250 g 1 kos < 1 I 1 I 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg 120 tabl, 200 g 400 g 10 dag 1 1 1 i 2I 1 kos 1 I 3 kg 1 rola 500 m! tuba MERCATOR PANONKA UNIVERZAL M Sobota 91,70 32,50 151,20 126,00 13,90 192,90 106,70 94,50 69,50 101,30 148,20 44,00 169,00 168,30 191,60 75,50 36,50 77,80 230,30 108,00 990,70 20,00 203,60 163,50 Lendava 91,70 32,00 189,00 165,70 13,00 200,20 117,40 91,90 69,60 55,00 176,40 47,30 169,00 177,20 189,70 79,70 36,20 69,20 215,10 89,90 199,20 1088,40 27,10 191,60 176,30 drugih področjih. Sedaj so odvetniki oz, prihodnji notarji pred dilemo, kaj takim d.o.o. upoštevati kot znesek dokapitalizacije. Zato zahtevajo od lastnikov d.o.o. revizorsko mnenje za predložene računovodske izkaze. Družbe z omejeno odgovornostjo, ki se ne bodo dokapita- . lizirale v skladu z zakonom do konca maja naslednjega leta, bodo morale biti na lastne stro- wb ške izbrisane iz sodnega regi- iP. stra. Za to je možnih več oblik: likvidacija, stečaj, prodaja deleža. To so sedaj najbolj aktualna področja, na katerih lahko pričakujemo revizorji največ dela. .Je* Pooblaščena revizorka 5 Danica KOS .1 7 ■kt- POMURKA BTC Nemčavci 89^ 32.80 186,00 126,00 12,00 196,40 121,00 91,00 65,40 76,20 170,10 Samopost. MERCATOR SLOGA G. Radgona 91,70 32,80 189,00 126,00 11,00 200,20 118,10 86,80 67,50 169,00 170,10 183,80 79.10 64,50 205.90 103,70 230,30 900,00 24,34 197,00 173,30 36,60 169,00 177,20 193,20 79,80 40,70 71,40 215,30 112,30 989,00 23,00 162,90 157,00 Potrošnik Shoping M Sobota siTto 188,90 126,00 15,00 192,90 132,00 94,50 51,70 106,40 149,40 44,00 169,00 184.20 193,20 76,90 36,50 80,30 232,20 113.20 208,60 1007,00 27,10 205,40 U f ant K urril različnega dneva nabave, v nekaterih primerih tudi zaradi drugega stran 20 vestnik, 17. decembra 1993 L O tem in onem Svetovni dan človekovih pravic 10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan pred 45 leti je svetovna organizacija sprejela splošno deklaracij« o človekovih pravicah, V njej med drugim piše, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice; obdarjeni pa so s pametjo in zavestjo in bi morali ravnati drag z drugim kakor bratje... Do danes so o tej temi sprejeli že vrsto mednarodnopravnih dokumentov, ki podrobneje razčlenjujejo posamezne človekove pravice in temeljne svoboščine. Pomembna je vsekakor tudi evropska konvencija o človekovih pravicah, ki naj bi ji v posameznih državah prilagodili številne predpise. Gre za zako-m^ajo o državtjanstvu, tujcih, stavki, dnLŠtvih itd. Če se pri nas lahko pohvalimo, da ni bil« grokih kršitev človekovih pravic, pa dogajanja po svetu kažejo, da so marsikje kršene. Mnogokje še vedno poskušaj« omejevati temeljne svoboščine posameznika in diskriminirati določen del ljudi. Vojna v naši soseščini, zlasti v BiH, nas ne sme pusti ti ti neprizadete. Se posebno, ker je val beguncev zajel tudi našo državo in bo nadaljnje urejanje vprašanje dvojnega državljanstva teh ljudi postalo iz dneva v dan aktualnejše. Zato svetovnega dneva človekovih pravic ne bi smeli razumeti le kot enkratni dogodek v vsakem koledarskem letu, ampak kot jasno opozorilo, da je zagotavljanje mira eden od temeljnih pogojev za uveljavljanje osnovnih člove- konh pravic. M. JER$E let Murskega vala Dolgihf a veselih 35 let je miailo, kff Murski val dobit Je poživilo; iafotmirOf zabava staro in mlado, občasno podarja tudi lepo nagrado. Humor, to Sploh ni pretveza, saj na delu je vai in naš Geza. Da zagotovo prišli bi do cilja, vzorno nas vodi in pomaga Smilja. Na radiu je zgovorna Lidija Kori, saj novice od vsepovsod nosi; tu je neumorni Branko Žunec, ki ni več poskusni kunec. Oddaja zatika in uganka to nedeljska je križanka pa sobotna težka stava, kjer poraz je ali zmaga. h I Oddaja London Bi Bi Si pove, kaj v svetu se godi. Kar tako tudi niso mali oglasi, četudi kdo tu in tam kaj kvasi. Prva samostojna razstava Anice Zala iz Gornje Radgone Svilena nežnost Krlur puzna .Anico Žula iz Gornje Radgone ve, da je ustvarjala že leta; v začetku so bili to izdelki v tempera tehniki in oglju, pa tudi hp dekorativni izdelki, nakit. Največ časa je namenjala grafičnemu obliko«' nju, saj je bil tu tudi njen poklic. Kar precej podjetij v Pumulju i"* izdelano celostno grafičti« podob« po njenih zamislih. Kaj je bilo zW7 pomembnejše, bi težko ugotovili, vsekakor pa so zadnji ustvarjalni ib sežki slikanja na svdi izraz njene osebnosti -1« so nežm, všečne^ varit’*' li i i i i JI tr I f "ZVEZDA" M. Sobota, d.o.o. Klepetav je Dušan Lopamik, ki prav tako naš je zabavnik. Nad vsrin bdi Benko /rma, zato radio je velika firma. Tu je še oddaja Po domače, ko vse pleše ali skače, pa oddaja Nedeljski gost pa naj karkoli, tudi post. NAJDALJŠO NOČ V LETU PREŽIVITE Z NAMI F; Čestitke in pozdravi so oddaja, ki z dobrimi željami nas navdaja; pa besedne ztutke premetanke, to telefonu rešujemo te uganke. Anica Žula je diplomirala 1970. leta na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Mariboru in se zaposlila v Radenski. Nekaj let je • bila zaposlena v Elkomu v Mariboru, po vrnitvi v Gornjo Radgono nekaj Časa v EIradu, natojta ponovno v Radenski. Marjan Zula, ki njeno delo najbolje pozna, jo je takole predstavit: uStikan/e na svilo jo je že dolgo privlačilo in po končanem tečaju v Avstriji jo je ta dokaj zahtevna tehniko tako rekoč prevzela. Rute, kravale, broše in podobni svileni izdelki, ki jih je ročno poslikala, so biti večini vleč in tako je nastala serija slik, kt bi jo lahko poimenovati revetje v svitie. Namenjena je iiriemu krogu in okusu ljudi, saj z nekoliko drugačnim pristopom lahko pritegne pozornost lako bežnega opazovalca kol zahtevnejiega poznavalca likovne umetnosti. Vehementne poteze in obenem prefinjeni drobci, skriti v občutenih slikah, nežno zabrisani prehodi in hkrati smisel za kompozicijo odsevajo njene osebnostne značilnosti. Izreden občutek 1 Anka Žela iz Goriče Rad^ bu svoje »svilene slike* r.zstzvjn tudi v Moravskih Tojdkah in davi. ! za skladnost barv in oblik nn izdelke približa do te mere, št enostavno Želiš imeti la ali oni ir kat.:’ I t n n P 1, St k g 1 £ tl v it — Restavraciji hotela ZVEZDA Cena silvestrskega jedilnika 4,200SIT - v prednaročilu do 20. decembra 1993 je cena vstopnice samo 3.800 SIT. Gostišča ZVEZDA - BELTINCI Cena silvestrskega jedilnika 3.800SIT - v prednaročilu do vključno 20. decembra je cena vstopnice samo 3.500 SIT. V redu so tudi vri ostali, upam, da to ste sami spoznali; ko bi še nočni program imeli, še več poslušalcev bi imeli. Dekleta, fantje, le tako naprej, saj vaš glas sliši se brez mej; zabavajte nas še se mnogo let, dokler bomo pač živeli na svet'. BRANKO PEČEK, Murska Sobota Ponujamo bogat silvestrski jedilnik in zabavo do zgodnjih jutranjih ur—obenem vam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 94. Naročila sprejemamo po tel.: (069) 32040, 32041 telefaks: 069 21 278 UBK BANKA li CO d.d. Ljubljana, Tržaška 116 PE MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA 25, leL: 32 801,31810 PONUDBA ZA OBRTNIKE Bančne storitve po meri Žiroračuni Poslovanje s tujino Kreditno poslovanje Vrednostni papirji Depozitno poslovanje Izdajanje jamstev PfHMZVODMJA SANrTARNM CEUC LENDAVA d.o.o. Skupščina družbe VARIŠ, Proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d.o.o., razpisuje: SEGRAPi p.O. JAVNO DRAŽBO - za prodajo poslovnih prostorov INDIPA, Industrijska c. 4b Lendava, velikost aiSrtr'. leto gradnje 1974, - izklicna cena poslovnih prostorov je STBDEMAtP. plačljiva v tolarski protivrednosti po meniatriiškein tečaju Pomurske banke, d.d., na dan Javra dražb« bo v sredo, 22.12. 1993, ob 11.00 v poslovnih prostorih INDIPA Lendava. Na javni dražbi lahko sodelujejo vsi. ki bodo do 21. 12. 1993 vplačali 10% varščine od izklicne cene na žko račun št. 51920 601 17239 VARIŠ Lendava, d.o.o.. ali pri Magajni VARISA Lendava in to dokažejo z viimanom ali Uagajniškiin prejemkom. Pravrte osebe se morajo pred javno dražbo izkazati z izpiskom iz sodnega registra, fizične osebe pa s potrdilom o državljanstvu. Dražileijero. ki na dražbi ne uspejo, se varščina vrne v 3 dneh po dražbi. Kupec mora sklenili pogodbo v 6 dneh, če pa odstopi od podpisa pogodbe, se varščina ne vma. Kupnit» se plača 15 dni po podpisu pogodbe, varščina se "všteva v kupnino. Prometni davek ler stroške prepisa in vpisa v zemlpško knjigo plača kupec. Dražba bo po sistemu videno-kupljeno. Za vse informacije pokličite po lelefotHJ 069/76^111. nL 398. LJUTOMER ima izredno ugoden NOVOLETNI POPUST DO 31.12.1993 za gramoz in separacijske proizvode iz gramoznice Babincl ob gotovinskem plačilu. Material vplačate na upravi podjetja ali gramoznici od 7.00 do 15.00, dobile pa kadarkoli v letu 1994, Če so ugodrse vremenske razmere pa lahko takoj. CENIK S POPUSTOM: - gramoz - pesek, naravni - pesek, mleti - frakcija 4-8 - frakcija 8-16 - frakcija 16-31,5 - krogle - drobljenec - mešanica iz mobil. sep. 720,00 SIT 1.790,00 SIT 1.790,00 SIT 1.080,00 SIT 700,00 SIT 680,00 SIT 630.00 SIT 720,00 SIT 1,050,00 SIT In ne pozabite: morda vam ravno ta račtnt «e ■naroča za uvetjavitev cetotne olafiave pri dohodnini. Informacije dobite po telefonu (069j 61194 in 81185. Factoring poslovanje Devizno poslovanje Prednovoletna ponudba pri Nissanu Nižje cene vseh mo delov voz ij SUNNV 1.4 LX 3D kat iS . SUNNV 1.6 SLX 4D kat iE 100 NX 1.6 kat T-bar ... PRIMERA 1.6 SLX 4D kat . PATROL 2.8 TD SWB ...... ... namesto 23.960 DEM le 22.960 DEM ... namesto 28.400 DEM le 27.400 DEM ... namesto 34.900 DEM le 29.900 DEM ...namesto 32.690 DEM le 29.900 DEM ....... namesto 53.000 DEM le 45.000 DEM Vozila Nissan Imajo urejeno homologacijo, triletno garancijo In široko servisno mrež®-Generalnt zastopnik pri nas je NISSAN ADRIA Ljubljana, telefon (061) 301-355 Pooblaščeni trgovci na področju Slojni je • AVTONISS,Liitbl!ana,ttl.:0€I312022..^l7473v KRULC, Moravče Iti: 061 731143 • MAGISTER, RadovHirii, tdefon: 064 715015 • MORATTO, Tolmiit, telefon: 065 61659» VIDRIH. Otočec ■ Noai Mesto, telefon: 068 85 180 • ZIERER, Semiča, telefon: 0608 81389 • LES. Riu;, telefon: 062 771161 • ROS, Polzela, telefon. 063 701 060 • ŠTAJERSKI A VTODOM, Maribor telefo n: 06233 741 • A VTDHIŠA. Murska Sobota, tel: 06932209 • MG. Muto . telefon: 060261 760 • AVTO RDM. Koče vte. tele.fon 061 853321 • PANADRIATVRES.Koper.tel: 066 3?228,37 • AVTOHlŠA,Noiia gorica, telefon: 065 26 242» AVTGSERVISEAIi}AN.Branik.tetefon:O65 57OI2 NISSAN IZKORISTITE UGODNO PR|LOZNOSTi 193 ^stnik, 17. decembra 1993 stran 21 O tem in onem 'g v soboto, 4. 12. 1993, je Dr. Kurt Sonnenschein «nrt ta leF o* i«» »ni’ Af it«' priznani prekmurski travnik ginekolog dr. Kurt ^nnenschein. Prekmurje je tz.-lubilo odličnega strokovnjaka, ^brega organizatorja in pri-^Ijenega zdravnika, ki smo v M. Soboti. Dne 26. 2. 1971 je tudi Am zo organizacijsko in ^0 zdravniki spoštovali kot ne-ginekologije v Prekmurju človeka izjemnih humanih ^jednot, veliko žena z obeh ^’'egov Mure pa je imelo vanj ‘^dzmerno zaupanje. Čeprav '"to vedeli za njegovo kruto bo-nas je njegova smrt težko Nizadela. Tiho, tišje, kot je ži-se je tega neprijaznega je-tttiskega dne preselil v večnost, da bi vedel, da neizbežna ni le konec nekega bivajte, temveč začetek druge, nepoznane resničnosti. Dr. Kurt ^fnenschem se je rodil 14. 6. ^>29 na Ptuju. Osnovno šolo in ^nazijo je končal na Ptuju, ^dij medicine pa 27. 3. 1954 ’’ Zagrebu. Strokovni izpit je opravil 25. 4. 1959 v Sarajevu. Takoj po končanem študiju se je zaposlil pri Svetu za narodno zdravje v Zagrebu, kmalu nato pa je začel naporno pot splošnega zdravnika, najprej v Rečici blizu Karlovca, nato pa se je podal v Bosno in Hercegovino. Vedno je bil ponosen na svoje delo v teh odročnih krajih, kjer je spoznal pravo medi- kovni tečaj iz kolposkopije in kjer dr. Sonnenschein ne bi na- cino. Več kol 3 leta se je zadržal hormonske diagnostike leta stopal kot zdravstveni vzgojitelj 1969 v Parizu, pogosto je obi- predavatelj v režiji Rdečega skoval Ginekološko kliniko, križa ali ljudske univerze. Nje- v Gornjem Vakufu, nato pa eno leto v Prozoru. Nato se je leta 1960 vrnil v rodno Slovenijo in začel delati v tovarni zdravil Krka v Novem mestu kot znanstveni sodelavec. V Zdravstvenem domu M. So- Pumursko društvo za Bir bi/ imenovan tudi za Čefa babi- družbeno dejavnost. Opravljal Ske službe. Leta 1974 je prevzel je Čtevilne strokovne, družbene vodstvo službe za varstvo žena in društvene funkcije. Tako je pri takratnem Pomurskem bil predsednik delavskega zdravstvenem centru. Svoj po- sveta, predsednik strokovnega takratnem klic je imel izredno rad, želel je kolegija ginekologov itd. Vsvo-biti dober zdravnik, zato se je jih mladih letih se je predajal v svoji stroki nenehno izpopol- vzgojno-izobraževalnemu delu; ■ ” ’ ” verjetno ni vasi v Prekmurju, njeval. Tako je opravil stro imel stalne stike z vodilnimi slo- govo strokovno delovanje je bota se je zaposlil 1. 7. 1960 kot kongresih, domačih in tujih. venskimi ginekologi, s pomočjo bilo usmerjeno na vsa področja katerih je snoval ginekološko ginekologije in porodništva. Bil službo v Prekmurju. Sodeloval je tudi zaveden član zdravni-je na številnih ginekoloških Škega društva in redni obiskovalec strokovnih srečanj. zdravnik specializant iz ginekologije in porodništva. Specialistični izpit je opravil na ginekološki kliniki v Ljubljani 17. 9. 1964. Že leta 1962 je bil imenovan za šefa dispanzerja za žene S smrtjo dr. Kurta Sonnensc- Udeležil se je tudi svetovnega kongresa o raku leta 1974 v Fi- heina izgublja Prekmurje rencah. Tako je dr. Sonnensc- uglednega človeka, prekmur-hein poleg vsakodnevnega zah- s ko in slovensko zdravništvo pa tevnega in utrujajočega stro- spoštovanega kolega. Čeprav je kovnega dela v ambulanti našel odšel mnogo prezgodaj, je opravil ogromno delo na stro- heina Zahvala cerebralno paralizo ^drnžujc otroke s posledicami cerebralne pa- f»lize ter njihove starše ali skrbnike. Prek 'iriištvene dejavnosti člani rešujemo nekatere *sakdanje probleme. NaSe društvo se financira iz prostovoljnih prispevkov pomurskih delovnih organizacij in 'Obratovalnic, drugih prispevkov, ki jih posa-®*6zniki namenjajo našemu društvu, dotacij ^lobčinskih sredstev ter Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Vsem, ki ste kakorkoli s prispevki in dru-We pomagali našim otrokom, včlanjenim y naše društvo, se v imenu vseh in v svojem 'ntenu najlepše zahvaljujem za pomoč. S pn-^Pevki so ------------------ cerebralno paralizo Slovenije, pomurske 'Občine, Zavod za zdravstveno zavarovanje M. Sobota, Mura, SKB, Pomgrad, LB Pomurska ^nka, Elektro Maribor, Cadis, Moravske pomagali: Adriatic, Zveza druStev Toplice, KG Rakičan, Carinarnica, Pavlinjek, Makoter, Kamnoseštvo Korošec, Marija Tivadar, Kanal 10.) Delamo v dobro ljudi s posledicami cerebralne paralize in jim skušamo polepšati neprijazen vsakdan. Naj tudi v njihova srca posije sonček upanja, ljubezni, spoštovanja in skrbi širše okolice. Naj drugačnost otrok ne ločuje ljudi. Ob koncu Ijta, ko analiziramo iztekajoče se leto in ko z upanjem tn pričakovanji stopamo v novo leto, želimo vsem občankam in občanom pokrajine ob Muri in vsem ljudem dobre volje prijetno božično praznovanje, v novem letu 1994 pa kar največ zdravja, osebne sreče, zadovoljstva, družinske ljubezni in življenjskih uspehov. Predsednik pomurskega društva kovnem in organizacijskem področju prekmurske ginekologije. Prekmurske žene ga bodo najbolj pogrešate, saj je bil zgled delovne požrtvovalnosti, bit je pokončen človek, za katerega je veljalo, da je mnogo več dajal od sebe, kot pa sprejemal od okolice. Stoično je prenašal udarce, ki mu jih je namenilo Življenje. Za poraze ni vedet; klonit je le redkokdaj v svojem napornem življenju, nazadnje in za vedno pa se je to zgodilo tistega usodnega jutra, ko ga je za vselej premagala smrt. Pogrešali ga bomo vsi, najbolj pa njegove zveste bolnice. Njegovo ime pa bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini prekmurske in slovenske medicine. Primarij dr. Jože Zadravec za cerebralno paralizo Janko REŠETA I i 4 1^ I ( ) ) I ) I, j PROIZVODNJA SANITARNIH CELIC LENDAVA d.o.o. VABILO K SODELOVANJU PRI LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETJA VARIŠ LENDAVA, d.o.o. K sodelovanju vabimo vse nekdaj zaposlene in upokojence nekdanjih podjetij MEHANIKA, INDIP, GORELE VARSTRO J IN GORENJE IMO ki lahko svoje lastniške certifikate vložijo v VAHIS Lendava, d.o.o. S tem postanete delnicarii podjetja, katerega ste soustvarjali tudi VI. Družbeno podjetje VARIŠ, proizvodnja sanitarnih celic Lendava, d.o.o., z dejavnostjo: izdelava, projektiranje in montaža sanitarnih kabin, tlačnih posod •■adiatorjev je podjetje, ki vedno bolj prodira na tuji trg. S svojimi strokovnimi kadri zagotavlja intenziven razvoj, vodi učinkovito finančno ^litiko m se uspesno z dejavnostjo: izdelava, projektiranje uveljavlja na tržišču. Zato prej navedene upravičence vabimo k podpisu iziave v 30 dneh po objavi, s katero bodo pripravljenost za sodelovanje pri mm _______*___,^r^^llm^dAlnlc Dodietia. Dodatne notranjem odkupu delnic podjetja informacije lahko dobite na sedežu p^jetja ali po telefonu šf. 76111, int. 398. Delavci MEHANIKE, ItmP/LOOnenJE VAffSTROJA, GORENJE IMA pričakujemo VAS! VARIŠ Lendava, d.o.o. 1 Zagnanost društva upokojencev Na seji predsedstva Društva upokojencev Murska Sobota, ki se lahko ponaša z zares pestro dejavnostjo, so sprejeli izhodišča za nadaljnje delo. Pri tem so precej pozornosti namenili kadrovskim zadevam. Tako bo predsedniške posle še naprej opravljala Greta Škerget, novi podpredsednik je Franc Planinc, upokojeni dr. veterine, nova članica predsedstva pa Marija Horvat. V 7-članskenj predsedstvu so še tajnica Katica Dolgov Cerpnjak, Janez Pugelj in Albin Rodež, ki so gonilna sila in člani Viljem na posameznih podroqih. Hkrati so izpopolnili komisiji za socialne in stanovanjske zadeve upokojencev ter za rekreacijo in šport. Kot so poudarili na seji, se bodo kot prostovoljna, humanitarna in nestrankarska organizacija tudi v prihodnje povezovali z vsemi tistimi, ki zastopajo interese upokojencev. Ker je v soboško društvo trenutno vključenih okrog 48 odstotkov vseh upokojencev, si bodo prizadevali, da bi to Število povečali vsaj na 60 odstotkov. Se dalje pa se bodo povezovali s humanitarnimi organizacijami in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer imajo v skupščini svojo predstavnico dr. Anico Gregorc -Kastelic. Posebno pozornost nameravajo posvetiti vzajemni samopomoči članstva. v kar je zdaj vključenih 1260 posameznikov, in financiranju svojih dejavnosti, zlasti s pomočjo Članarine in dotacijami krajevnih skupnosti za posamezne akcije. V ospredje poslavljajo tudi sodelovanje z vodstvi domov ostarelih in večjo skrb za obolele upokojence. Ob vsem tem pa niso pozabili na zelo razvejeno kulturno dejavnost, v okviru katere se je že uveljavila gledališka skupina, čedalje zanimivejše pa postaja tudi likovno področje. V prihodnjem letu pa bo tudi veliko raznih izletov in letovanj po Sloveniji in sosednjih drža- j! vah Madžarski, Avstriji in i Italiji. Med rekreativnimi [ dejavnostmi omenjajo pred- * vsem kolesarjenje, pohodništvo, gimnastiko v bazenu, balinanje, ribolov in šah. Z uvajanjem različnih oblik predavanj in izobraževanj skušajo vnesli v življenje starejših čiraveč pestrosti. MILAN JERŠE Vestnik Vsem cenjenim gostom, poslovnim partnerjem, sorodnikom in prijateljem želimo lepe božične praznike in »NA ZORA V J E« v NOVEM LETU GOSTILNA K ROTL NDI, SELO (rezervacije sprejemamo po telefonu, številka Je 44035) 1 5-odstotno veliko novoletno ZNIŽANJE CEN GRADBENEGA MATERIALA IN PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO DO 31. DECEMBRA 1993. - stavbno pohištvo JELOVICA - betonska opeka (30 cm) - betonska opeka (20 cm) - opeka 6/1 - polnila - nosilci do 3,60m - bratnac (barvni) - betonski strešnik (sivi) - izotem (2. razred) - tervol (2. razred) - zidne obloge - stiropor (od 1 do 5cm) debeline 1 centimetra Tehnični pripomočki za gluhe in naglušne Medobčinsko društvo slušno prizadetih M. Sobota je pripravilo v sodelovanju s podjetjem ASIS iz Ljubljane predstavitev tehničnih pripomočkov - singalizacijskib naprav ter slušnih aparatov. Predstavitev je bila v prostorih občine Murska Sobota 7- 12, 1993. Predstavili smo pripomočke, ki na osnovi svetlobnega utripanja opozarjajo gluhe osebe na dogajanje v prostoru. Naprave, ki oddajajo različne svetlobne znake, gluhi osebi nadomestijo zvonec na kos kos kos kos 66.30SIT 51.00SIT 31,90SIT 41.80 SIT TTteter 266,75 SIT kos kos kg ms 76,40 SIT 50,OOSIT 58,66 SIT 3.314,OOSIT 550,00 SIT 63,80SIT - KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO že od 65.000 SIT - PEČI NA OLJE (litoželezne) že od 44.015,00 SIT - gorilniki LlBELA ~ gorilniki SPARK TONA PREMOGA Cena je s prometnim davkom! 52.230,00 SIT 41.685,40SIT 6.480,OOSIT Cene gradbenega materiala so brez prometnega davka. Vse blago lahko kupite s plačilom na 3 do 12 obrokov. VSEM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO DISKONT UNIVERZAL BELEC Ljutomer, tel.: 81160, delovni Čas od 7.00 do 16.00. ,1 Križevci pri L|utomeru, tel.: 87630, delovni čas od 7.00 do 19,00. hišnih vratih, uro budilko, telefon ter zaznajo otroški jok v sosednjem prostoru. Podjetje ASIS servisira slušne aparate, izdeluje ušesne odlitke, z najso- dobnejSimi napravami ugotavlja izgubo sluha ter opravlja mobilno servisiranje za vso Slovenijo. Po želji omogoča tudi preskus novega slušnega aparata tipa Philips. Medobčinsko društvo slušno prizadetih M. Sobota si je že vrsto let prizadevalo približati servis slušnih aparatov svojemu območju delovanja, ker se zavedamo, da to predvsem starejšim ljudem pomeni veliko pridobitev. Najbližji servis je namreč v Ljubljani. Podjetju ASIS smo ponudili svoje prostore, kjer zaenkrat dvakrat mesečno opravlja svojo dejavnost, na voljo pa nam je tudi večji prostor, ki nam ga je odobril IS SO M. Sobota. Tako bomo lahko servisiranje aparatov prenesli iz naših premajhnih društvenih prostorov v primernejše. Podrobnejše informacije dajemo na sedežu društva v ulici Staneta Rozmana 3 ali po tel'. 2115LSONJA ŠVENDA stran 22 vestnik, 17. decembra 1993 O tem in onem I 1 1 I r RcputiNka Stovanlta MNtSTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIŠKA DIREKCIJA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE VODA upadava Muraka Sobota MURSKA SOBOTA Orajaka 1 c razpisuje prosti delovni mesti 1, SVETOVALEC DIREKTORJA - VODJA IZPOSTAVE MURSKA SOBOTA Pogoji: - visoka izobrazba tehniške smeri - 6 let delovnih izkušenj pri vodnem gospodarstvu 2. VISJI strokovni delavec - za nadzor Pogoji: - diplomiraRj gradbeni inženir - S let delovnih izkušenj pri vodnem gospodarstvu - S-mesečno poskusno delo Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati $e aploSrte pogoje, določene I Zakonom p delavcih v driavnih organih (Uradni tisi RS, št. 15/90). Za razpisana delovna mesta damo sklenili delovno razmerje za nedoločen Čas a palnini delpvnim časom in poskusnim delom, kjer je posebej zahtevano. Fdijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev ter žMienjepisorri pošljite v 9 dneh na naslov: Ministrstvo za okolje In prostor, Republiška dlrekolja za varstvo okolja in urejanja voda, tjubljana, Vojkova cesta 1 b. Kandidate t»mo o izbiri pisno obvastiH. BANKA Podovna enota M. Sobota, Slomškova 25, tel. 069 32801,31 810 ZA VAS OPRAVLIA VSE VRSTE BANČNIH POSLOV OBfAVLJAMO OBRESTNE MERE ZA DEPOZITE I. Tolarsko varčevanje - nad 1 mesec — nad 3 mesece - nad 6 mesecev 11. Devizno varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev DEM 5,40% 5,70% 5,95% 6,00% ATS 5,30% 5,60% 5,70% 5,75% R* 7,00 R* 7,50 R* 8,00 CHF 3,70% 3,80% 3,95% 4,00% USD 2,10% 2,20% 2,40% 2,60% DELOVNI ČAS Vsak dan od 8.30 do 11,30 in od 14,00 do 17.00, ob sobotah zaprto. Lendava: Mednarodna konferenca o madžarskih manjšinah F sosednjih državah Sami odgovorni za obstoj 10. december je bil svetovni dan človekovih pravic in tedaj so pripravili v Lendavi 1. mednarodno konferenco z nadovont Oblikovanje narodne zavesti pri madžarskih narodnih ntanjiinah, ki sta jo organizirala Pomurska madžarska samoupravna narodnostna skupnost ter Mednarodna oi^anizacija za madžarski jezik in kulturo iz Budimpešte. Čeprav je konferenca sovpadala z omenjenim datumom bolj po naključju kot namensko* je bila tema, ki so jo obravnavali, zelo povezana s Človekovimi pravicami. Zaščita maigšiii je namreč eden od temeljev za preskus demokracije v tej ali oni državi. Kaj bi $e zgodilo. Če pripadniki madžarske narodnosti ne bi smeli .posredovati' svojim vnukom narodne zavesti; če jih ne bi naučili pomena besed mati, domovina, dom, svoboda; če ne bi spoznali veličine del pesnika Sandorja Petd-fija, Radnotija in drugih velikanov madžarske literature; če... če jim ne bi znali položiti v roke pravega kompasa narodnostne zavesti, se je med drugim med odprtjem te konference vprašala predsednica Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Lendava MARIA POŽONEC. BELA POMAGATS, literarni zgodovinar iz Budimpešte, pa je v uvodnem referatu o madžarski narodni identiteti pri manjšinskih skupnostih poudaril, da se mora povezati vseh 15 milijonov Madžarov, med katerimi jih Je tretjina raztresenih po svetu, in sicer pri oblikovanju skupne kulture. Manjšinska kultura namreč ne more biti nekaj točenega od ustvarjalnosti matičnega naroda. To se mora prepletati. Madžarska država je dolžna pomagati manjšinskim ustanovam v sosednjih državah, vendar I pa morajo pripadniki narodnosti T sami spoznati, da so v prvi vrsti oni odgovorni za svoj položaj in razvoj. 1 Njihova zavest bo tembolj zdrava in trdna, £e bo tudi Madžarska kar najbolj samostojna, demokratična, svobodna, gospodarska in kulturno razvita evropska država; Ce bodo pripadniki narodnosti spoznali, da se splača biti Madžar. rA/T«POM SALON POHIŠTVA Maribor,Tržaška c.65 (Vegros) Tel.(062)306-4Q Jd Id. rJ! NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA VSEH VRST POHIŠTVA POSEBNA PONUDBA: TJ^ \ 4.5^00 8» 1 KOINE SEDEŽNE GARNITURE - 1 Dežurstva Zdravnik MURSKA SOBOTA: z LEŽIŠČEM ZA SAMO 49.900,00 A joOUt e k '3 f 41 KUHINJA DOLŽINE 2,60 m ZA SAMO 55.^,00311 INIER DOM-SALON KUHINJ Ruška 104, Maribor Tei:(062) 102-618 To so bila tudi osnovna izhodišča konference v Lendavi, kjer so potem predstavniki posameznih skupnosti poročali o svojem položaju in videnju prihodnosti. SANDOR GAL iz Slovaške je bil dokaj zaskrbljen za usodo madžarske manjšine v tej mladi samostojni državi, saj je njihov parlament že sprejel nekaj zakonov, ki bodo posfKšili asimilacijo. Do leta 1950 je živelo tamkaj okrog milijon okrog 40.000. Se vedno so izpostavljeni asmilacijskim pritiskom, čeprav imajo tudi precej pravic (lastne časopise, radijske in televizijske oddaje idr.). JANOS DE2LSO, po rodu vojvodinski Madžar, ki trenutno živi na Madžarskem, je primerjal položaj njihove skupnosti za časa Titove Jugoslavije in v sedanji ,mali’ Jugoslaviji ali ,veliki’ Srbiji in med drugim dejal, da so imeli prej veliko boljše možnosti za razvoj, čeprav so poskuSali v prejšnjem sistemu narediti iz njih neko atrakcijo, kot skupino ljudi, ki poje in pleše nekaj posebnega. Sedaj je njihov položaj skoraj nemogoč. Od 5,000 ljudi jih mora 2.000 prositi za obrok hrane. Več deset tisoč jih je pobegnilo v druge države. Na Gradiščanskem v Avstriji živi po zadnjih podatkih okrog 6.700 Madžarov. Kot je povedal njihov Z^vstvem dom v GiotE ski ulici ’ od 6.00 ^.00. LENDAVA; Zdravsneiii dom v Kit&iČevi ulid 32 -od 6.30 do do 32,00. G. RADGONAt Zdrav; stveni dom v Partizansld utici 34-od 7,00 do 2m UUra^R: ZdE, dom v Ulici J. i^ov. tabo« 2 - od 7,00 do 39,00. LENART: Defunivo -od 20, do 6.«!, ^2) 72a 141. J^iRSKA SOBOTA: m J'- i ' « - 't BELA POMAGATS: Matična država meia podpirati manjšinske ustanove, sicer pa so pripadniki narodnosti piedvsem sami odgovorni za svoj obstoj. (Fotogtafija; J. G.) Mažarov, sedaj jih je le Se okrog 350.(XW. Vendar če jih niso rnogli uničiti doslej, jih ne bodo mogli tudi v prihodnosti. JOSZEP CSORGITS iz Hrvaške je opisal predvsem tragične trenutke za madžarsko narodnost v tej državi zaradi vojne. Okrog 10.000 se jih je moralo izseliti, 165 jih je padlo, 100 pa je pogrešanih. Po uradnih podatkih iz popisa leta 1991 živi na Hrvaškem nekaj čez 22.000 pripadnikov madžarske narodnosti, po podatkih njihove zveze pa jih govori ntadžarski jezik predstavnik FERENC GALAM-BOS, pa je njihova narodnostna zavest na zelo nizki ravni. Mnogi niti ne rečejo, da so Madžari ali Nemci, ampak da so ,od tu’. To je tudi posledica tega, ker je bil njihov standard precej višji v primerjavi z rojaki v matični državi, zato niso imeli zgleda in tudi niso dovolj zavzeto kazali potrebe poohranja-nju lastne kulture. Zato jim, kot je bmlj za šalo kot zares dejal Galatn-bos, ne bi škodil kakšen pretres, da bi si okrepili narodno zavest. JOŽE GRAJ Smo tudi Prekmurci ati Pomurci dobili svoje Butalce? Pri nas naj bi to bili ZALETENCI, ki sta jik znova oživila, napisala in narisata pisatelj Bogdan Novak in akademski slikar Franc Mesarič v knjigi ZALETENCI To so vesele, zabavne In zbadljive pripovestl In zgodbe, ki jih je Novak »prevzel, predelal, zabelil In na novo napisal po prekmurskih ljudskih motivik, zbranih v zapuičini Stevana Kuharja iz Bratonec«. O ZALETENCIH, pravi Novak f uvodu, vemo samo »da niso bili poleg, ko je dobri Bog ljudem pamet delil«. In kje Je Zaletensko? Nemara z leve, nemara z desne strani reke Mure. Zaletenel, ki se r eni od zgodb popeljejo v Gradec, se okrog in okrog zemeljske krogle pripeljejo spet na Zaletensko in veseli ugotavljajo: »Zaletensko je povsod, ceili sveit je zaleteinski...« Skratka, ZALETENCIje knjiga, ki vas bo razveseljevala in zabavala r teh dolgih zimskih večerih. POMURSKA I-: ,i Zobna ambul, od po»^ delika do petka od 7.00 do 19.«. . LENDAVA: Zotma ai»' bul. od od ponedeljka do četrtka od 6,30 do 19.00. G. RADGONA: Zdra* stveni dom od ponede^lS® do petka od 7, w do 18.00-------------! Zdnf UVrOMER; stveiu dom od poned^ do pe^ od 7.00 do 19.1 Ldcanta MURSKA sobota: Kocljeva 2, telefonska Vilka (069) 21 293, Veteruiar MURSKA SOBOTA: Ve^riitdrska postaja id* Lendavski cesti 27, ne^ kinjeuo, telefonska številka (069) 21 492. LENDAVA: Veterin; ska postaja v Kolodvoisk: ulici 75, nepreldnjeno. lefonska Številka (069) "5 088. G. RADGONA: Veteri-jiarska postaja oa Parizatt' ski 44, ueprektnjeuo, tde* fouska številka (069) 243, I f b I TIGOP d. o. o- GANČAN/ Tel. 42101 • Prodaja rezervnih d®* lov za gospodlnJsK^ Stroje. štedllnlKo* pralnih strojev, hlačl^ ntkov In zamrzoval:^'' • Servis i kov ter malih gosp*:* dlnjsklh aparatov. • Možnost plačila z logom na 3 čeke. I -43% popusta za gotovino za masivne kuhinje lENA in MACA PREKO 50 RAZLIČNIH MODELOV za; A Vam oetaja premalo* časa za čMčen|e vaala, niate kos napo*^ nemu čUČenju po P*? skarskih in podobP^ delih? NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo Bogdan Novak ZALETENCI Cena: 2.520,00817 Kupnino bom poravnalfa); - p« povzetju (za plaCllo po povzetju damo 20% popuataj NaroCnlk Priimek, Ime BIvelliie Datum naročila Podpis POMURSKA ZALOGA Lendavtkn 1, 69000 MURSKA SOBOTA tel. 06932420 ČISTILKI SERVI? T iiiii B ičji ji a'O j ZATO SMO TU Hitro In kakovostno stimo vaše stanova*:^ od stropa do tal. EnB^ dela Izvajamo redno občasno tudi v posl^ nih prostorih. Ponudbe apre/oma'’’* o* vsak dan od 1S.00 re.00 po telefonu, : Vilka 22 1 76. i** I ( 193 r t ; decembra 1993 stran 23 FINEA Vsak četrtek Vestnik 1 r e ti 2 er a I, !k. PODJETJE ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE d.o.o., PE MURSKA SOBOTA k sodelovanju vabimo iniciativne in ustvaijalne sodelavce za naslednji delovni mesti L VODJO računovodstva Pogoja: - visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj s sodobno tehniko - s strojnim rezanjem Mi g I s I M 'l- I 'l I' t 1 1 < \ i 2. SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO Pogoja: - srednjeSolska izobrazba ekonomske smeri • 5 let delovnih izkušenj Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi in povabili vas bomo na razgovor. NAŠE ZNANJE-VAŠ USPEH FINEA d.o.o.. Vila Kraigheria 10. 62000 Maribor, lel.: 062/26-584 SVET OŠ RAZKRIŽJE, Safarsko 24, 69240 LJUTOMER razpisuje delovno mesto Ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti: ' pedagoško izobrazbo; _ - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-nem delu; ’ strokovni izpit; - delovne uspehe, ki zagotavljajo, da bo lahko uspešno opravljal naloge ravnatelja. I Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 1. 3. 1994. : Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji . naslov (s pripisom - prijava na razpis) v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. ®Reda J ■ '-ETRTEK ’'ETEK ^bota ^EDEUA Zavarovalna agencija 2AS iz Ljubljane razpisuje prosto delovno mesto finančno-zavarovalniških svetovalcev. Dober zaslužek, možnost napredovanja in zaposlitev za nedoločen čas. ki I I , ( h/fro In kakovostno c J 1 H 069 A2.-t05 Prošnje pošljite na naslov: Organizacijski direktor Alan Jurkovič, Vrtna 8, Murska Sobota. izoliramo zidove va$e hiše, kleti in gospodar- skih poslopij pred vlago. Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31 610 - z domačim In uvoženim izolacijskim materialom. Naredimo zunanjo In notranjo toplotno izolacijo objektov. Vsem našim strankam in bralcem Vestnika želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Gradbene izolacije HACK, 69223 Dobrovnik 244, teL/lelefaks: (069) 79166 od 1$^ do 23^ docanbrct '95 na Totnursf^em sejmu v Qomji Sejem bo odprt od 10, - 18, ure - tl 'vstopnine ra" SPREMLJAJOČI PROGRAM 15.12, ob 10, uri ob 16, uri 16. 12. Ob 16. uri ob 17. uri 17. 12. ob 16, uri 18. 12. ob 15. uri 19.12. ob 15. uri ^E>NEDELJEK 20. 12. ob 16. uri "^EiREK 21. 12. ob 16. url SReda 22. 12. ob 16. uri '^^RTEK 23. 12. Ob 16. uri otvoritev sejrra VELIKA PREDSTAVA - TO SMO Ml - učenci OŠ Radenci ZA VSE NAŠE PRIJATELJE ■ Lutkovna predstava "ŽOGICA NOGICA" - učenci OS Radenci Za vas poje IVO RADIN ^EDSTAVA%OSTINSKE šole RADENCI DANES POJEMO - '■ Ansambel PIK AS z MIHOM BALAŽIČEM in učenci OŠ Bakovci, OŠ Videm ob Ščavnici Program povezuje MURSKI VAL ČARODEJ 'DANV’ in njegov Dedek Mraz Danijel Gorjup iz Maribora <■ - v nedeljo fjo 14.30 nastop Kluba - ŠFORTNO-RITMieNB GlHNASTl-HE MURSKA SOBO- 4- Vt> 8WSini Vft-IJB Javna radijska oddaja z Danilo in Mikijem "TO SEM JAZ' ■ MURSKI VAL II M il PRIHOD DEDKA MRAZA''' r-Ai A ZABAVA Z RADGONSKO ŠOLO - učenci OŠ G. Radgona UAL« „ ppiffOD dedka mraza ■" ■" ■" DANES PLEŠEMO - učenci OŠ Kapela. OŠ Bakovci, VVZ G, Radgona P,og,am HF.«A TO SMO Ml - VAŠI MALI IN VELIKI PRIJATELJI učenci VVZ G. Radgona, VVZ Radenci, Glasbene šole G. Radgona (program povezuje MURSKI VAL) UiasDene su prii^oD dedka MRAZA......... razveselimo nastopajoče z našim OBISKOM ! MATERINSKI SOH Računalnik 486 Že za 169.390,00 in vključuje: • procesor 486SLC-50 Mhz, LB • delovni spomin 4 Mb • ohišje AT Baby ali mini Tower • disketno enoto 3,5", 1,44 MB • trdi disk 250 MB • monitor 14" color, 1024 x 768, 0,28mm LR • SVGA 512 kB, 1024 x 768 • krmilnik AT (IDE) BUS HD/FDD -H i/0 • tipkovnico z našim Črkopisom Idsl« SIKS iiBigo te 5!£i pa g^smstem plačic di bb $ abnšte bnei obre^. Metee na aa 6 ail IŽ m«iceerrl NOVO - VIDEOIGRE ZA STARE IN MLADE SEGA - 16 BIT ARCADE - 16 BIT SEGA MASTER SVSTEM GENIUS IQ-1000 2 igralni palici daljinsko upravljanje ■+■ slušalke CENA: že od 8.325 SIT Cene so brez prometnega davka. Miciiska ptod^i^ Stolov, miz in kotnih klopi v decembru posebno ugodna ponudba v tem mesecu pa so razni ostanki izvoznih programov. Ugodnosti: — obročno odplačevanje (polog d- 3 obroki, polog d- 5 obrokov nad 50,000 SIT) — možnost zavarovanja posojila s Čeki -20% popust pri plačilu z gotovino na v« • ii. '.'d Ob nakupu pohištva vas čaka presetiečenj^I Obiščete nas lahko vsak dan od 7.00 do 15,00 v Kolodvorski 3 v Ljutomeru in v soboto od 8,00 do 12.00, Informacij) po telefonu (069) 81 301 in 82413. Z obiskom se prepričajte o pestri ponudbi! le Odkupujemo tudi hlodovino in žagan les: — hrastovino —jesenovino — bukovino in jelševino Pokličite ob ponedeljkih od 7.00 do 15.00 po telefonu 069 82 412 ali vsak dan po telefonu 062 701 105 Tovarna masivnega 69240 Ljutomer, Kolodvorska 3 VE& »T TSliEN ' JE MURALESUV SE&El pohištva, 1 stran 24 vestnik, 17. decembra 1993 ji g zavarovalnica triglav / območno enota M. Sobota objavlja prosta delovna mesta: d, d. 1. za varoval ni h zastopnikov za: - območje Tišine,Černelavec, Puconec + obledavski del, Martjanec, Gederovec, - območje Cankove, Rogašovec. Grada, Mačkovec, - območje Beltinec, Bakovec, Črenšovec, Bistrice, - območje Turnišča, Dobrovnika, Bogojine, Prošenj akovec 2. zavarovalnih zastopnikov za sklepanje rentnih in življenjskih zavarovanj za: - območje občine Murska Sobota 2 zastopnika, - območje občine Ljutomer 1 zastopnika, - območje občine Lendava 1 zastopnika, - območje občine Gornja Radgona 1 zastopnika. Za objavljenja delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva še srednješolska izobrazba V. kategorije zahtevnosti z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Za objavljena delovna mesta pod točko 1 in 2 se sklepa delovno razmerje s polnim delovnim časom iri trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v osmih dneh od objave na naslov: zavarovalnica TRIGLAV. d.d„ Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Jajca japonskih prepelic za vaše zdravje! OZDRAVITE LAHKO NASLEDNJE BOLEZNI: povišan krvni tlak, rano na želodcu, arteriosklerozo. sladkorno bolezen. bronhialno asmo, tuberkulozo, slabokrvnost, migreno, infarkt, povečanje holesterola, neredno prebavo, z njimi pa si lahko polepšate polt, pomladite organizem in okrepite spomin. --------informacije po telefonu: 069/40123------------ SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z ITALIJANSKO KERAMIKO vam v sodelovanju s priznanimi italijanskimi proizvajalci v svojih razstavno-prodajnih sahmih ponuja • stenskeintalnekeramične plošče • ‘armalure • zaščitno-ok rasne letve za keramiko • luš kabine * specializirana trgovina z orodjem in stroji za polaganje ploščic fc, : ■i 4 n :s * F"' ^4^ r’ r PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA BI SE KLJUB POŠKODOVANEMU AVTOMOBILU LAHKO ODPELJALI NAPREJ? Mi smo! Zato vam ob poškodbi vašega avtomobila krijemo stroške najema nadomestnega vozila Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje ie naslednje prednosti: 1 ■ ■> /i. v f I •^4 ■ ■ Sami se boste odločili o esebini ea^e}>a liake{a; ■ ■ kci-iko zaearoimtije je t>pakem 20 odstotkov cenejSe; - ■ lO-odstohti impitst za vsa oslaia zavarovanja v paketa; ■ fmpiist za takopuje plačilo: , ■ možnost ohročiie}>a brezobreslncpa odplačevanja: ■ pri k ra ji ali n ničen ju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primera jmSkodbe vaSepa avlomohila vam krijemo stroUke najema drnpepa vozila: ■ zavaaman je pravne zaSčite vam krije morebitne siročke odvetnikov in sodne,i>a jmstopka: '■ tnristično zavaiovanje za potovanja v prostem časa: ■ li i/iJdtKM’ homis. iičif^nido za juviidanio iziruaiijc r jmimetu; ■ dodami Imin Lit zivsIoIto Zardtorahnci J) iifta t ■ enaLvImiioiL' zarafdfdiijd za Imsatneznikv kol zci Imdlctja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanfe i H f. • san ilarno keramiko O orodja in šlroje za polagarrje ploščic V/lSeG>l OB(SK>I BOMO VESELI MARIBOR, Židovska ut. 12 v BAZSTAVNO-PftODAJNEM SALONU PE BELTINCI Stefana Kovača 21 tel. telefaks: 06942202 tel.;062 224 312 MARIBOR, Zrkovska c. 63, kiTlaks: .»2/514485----------------------- Naročilnica — Vestnik Naročam knjigo Pop design. Knjiga bo izšla na 130 straneh ob koncu leta. Prednaročnlška cena do 31.12. je 1700 SIT. Ime in priimek: Naslov:_______ Naročilnico pošljite na naslov: Pop design, Mala čok narska 2c, 61000 Ljubljana /PRUtlUE Da bo odločitev laži*' ponujamo pri nakupa poleg gotovinskega, (1 ■ 5% nomEm popust Naj bo nše življeaje z našimi izdelki prijetno tudi r 7^/y /997! sa JELOViCTi teknil inJuitrijn, Kidrireno 58, i4??0 Šlidfjo loka, ki.; (l64/t31-!4l, (gk: 064/632 J*' RRODAJAHA MESTA: Mursko Sobota (onkoijeva 75, tel./fax 069/72-971; Diskont Univerza! Križevci/Ljuion< e 193 vestnik, 17. decembra 1993 stran 25 I f J 1 g J > 5 ■?.? : A I I F ži^ Jft televizijski spored od 17. do 23. decembra !£ Ul v S d B S h Ul o Uiu (HOČ □ m !C IH I lil BOE gg tt« ffi3 Itt mu OZ U Q g rz*' .« li>Q lUU laz Š b s?< gg < "Z. LU > O in > < z u > o in > < z LU > O in > < z LU > O in > z LU > O in > < 3 Z U > o > t- . J i- © * T a ra i .^-5;^= S(^ - .P -s I .B -5 ■£P-SZ_„Qc 59 r lo '*' S?-* “■ Q ■ s v o ip i v "SOtirt^rtO... A B - 2.0 a®'; B E - -.'- Q 1 2 o 2 c Z-'- c -° r ' =0“-; N rj m Z o v n 9 5 ^-cR - rt S I 5 0^3 !y 2 "«O^ " o 2 1? *■ in JH! *" • . C? I oS C ra '^-3 ra J* .ra 2 fr fr 9 'Q I ^1 ^3;f" 3 o' 5 .- 8gi “«?■ S 1*2 I rt 'e 9 b. - § .a a-S > eo P O CM ra ra B 5 b-j e b 3 d’’'* j = 3'00 j; c 5*» o “ < I 'rt Q <>5 ■n c J< ur, Sr ra; o v D (A • fr -- ra tis v ra iZ " in fS r ra .• c s o t J£ jj ra t'’ :J-E I c " 3> E N 2 O -7 4; b' —.9 ' —• (rt a (t j> isf I ■4 s s < m |U z u > o Ml > a C(C1 55 ' . J ' ^šrt'SS7 I e-S u s 2®2 jj g =-rsSg ^7 , ^"®s M JJrt 3 ra -O. s cn 7^ > d □o x> ra E " I E2 " 3 BgiSg-g fea g.ig 2 13 fi.2jq B,S;2'giS § tu tiUT - 0^9 2JŽ9 c;»M^'O7T4>tiwC t o I (^ ^ ra tl bfi U “J rt -.-O'--!'-'-----. E § BP >-'"* > rAr>ra'= Ta rt fe 5 I 9 S s 3 ' j2>“- b" §000,3,« g « ® uG . s --«u .5-u SQ9'b5 Bromovi s®-m " I g--«;.''! l ■= 5 ,S B B I z aBR'"c"’ = -^ (rt ra ra -O O Et I N ra J 'O n s ra 2(1. ra (rt c .SP ra ra ra ra —' 9 9 (C 9 S ' :«i7“gisu Is2l7"-''" M ? 00 ^ ,_ m ra 5 > •-• £ « 2O > O-s« ra •O :št>i eT « « t .7£ž |.e >.= ,2 a = £ s? a'N'5i E 3 5 E = 5'=Š 'S i g v m 5 ® _ SX ^to S IS « ra .. c — c t- ti I "9 ** "Šž ;2 «4 m O >š -M cz> Q i* S ra E S > H 8 -B g 3 A w 2 S ® 15 ;■ 7 I ° fr _ 5 f ■=KMBSS.„ea “ ts3:2K-i. -_ u E — C .1. J * 3 ra n □ g^ gg- -■-5 §>7 ™-5--g « = □ • «2^ g® rt I $ O _1? r-i J v o ra I .£S = n < d « I 7 O d X e I =• v< n -, .j>ti«i-v)^ 7 £-— "■ £ B X £ “ " ^ — '•'o *g ■2-SS 2 6 5 2a.2" BH ■Š..? ° S’.S-r“i ° 1 s-" Krt ra .O e> ra ■ (3 o cj iv 2 J, B. 'J 'Tl O .n-=s' Q.i='®«;"}o io522 • - — .1 z: (rti ._-■ Jir a> ™ 'rt I - I I =■ I c ■> ■* =~ J? a>-^ I 'Im i □ £. ? tJ. -ti -ti Cf "Z □ 23 S ;^x^2 “ 25.SS.J3,SJ? °° £-=7 ■ ' =^0 2c cd o rj - n . S ;> I B n-; O ' ■ - 'S3.. ^ '"’’ .ti S' "n J6 I C — 3 CM (Z) « « Ko in > < > •? i«-^Vl ■ (A I O -rt E:^ i--^ Cr-DO o v*i-i(-‘ I I - «-3 £ I - “ " "i 3 s 2 fr 5*2 S OD S -3 g rt K w ra Ji ra ž '§ =S3-Sp:= = S H r . 2 ■'( ti g,C J.- ° S*;«! t= °3 a 2 £ si B jti 4> "g c N S St-!f 5 s = 'i ra S « cd iS C ’§ s.b^7-cs| ^5!o '/a^a 2 = ra Ei^ 5 DO F »It > V4 C < in d < >N O < S > ES «- Šia gs ■fi i: >= ’. “ X D G i 'c' ti s g.ul2 tl. QO 1=^=6 3 g 3 S-" .mra^iSO—ti2 žS", ^=®^^s7 -.., ■s c al^c^*-®® 2 InS I oosg:: ;i7lsg2 .-. aM I .s,7 7 s š- ., n,.S ti b- 3 0-2“* "7 rt Z^9 fr s ob.S fr^ ' fr ,.='SOa.s.-£s“O6žK o.?8 " £S-S2X2.§il i5 ISrCS§'§2°3 -O M-S 2 j”? .5 c , b- ti ’. I X r> ’ Od 3^ ■ .^~' •*- »J ti u s^s^i5^7S«Š7S 7 P92 r ?i^'ižra-rt5P^ § "i o»£".3 2 p -S § 2 133 assS g-s £.E s-s »-»S 2.8o§c = gg -g.ga r.ouQ-“.„.-SB3W ._. PJemoSg ,ji cgE« •g-c I Io-?®8b£v>' §S'«B--;£'5-E6eac,.» I =332ŽS>’Na7_^ ■^SeCoo-ae S ?5‘>g fr-c2irt.ra22i ^fr w \o OC .s 9 t > 2 I 1 Pb'fr fr N r** £ n "2: 1 f 2 ~ L I ?3.S"» «< I ra '7 .. _ "lo C..M 1 -E 13 00'^55"^« - " -l-i S m 2 r-i ^ .», S .p _-“ ■ 1 c •>* B"" ra ” Cj Ta ' Sr^a E IA 'rt *N m * '5 P “ ' ffi O LJ, j2 £ CC « ra 3b^ fr '9,.’? oi s 2 b ig - -^ KA ti Z-21:^'S' ' .' rt o Ob .5 ra O.M I r;.C I ts (A ra 'i M I -■3 e-i^žS » S2 |s I Sfi g-s-SS'.= 1 7 ti ..rt, ii > to IA CM ti Al ra d go 2 ® M 'n ‘S ra Q ti N M & X. > ra IA ('I • * i5 ^tiooP a.SSiSra o ^7 I s .B § S:Sž;2«£>5:; ’ S" gSo = Oi=.2 rt(,yj Q'’lkJ b^< rt- — 2> ,ra N ra iS -■--?p ._ E ra ■o, Or-'”’*A O':—. >.^ S.g'O E'5b»2i 2 5 ti ra (.r^ ti ti’^ -2 K (A.*; cmi-m|ZQ4| |nC>>H 5« 7 O ' 9 O' "ti fs J5 T.Š1 — c*) ra i=z«rt-rt” ra 'ti-mS s o rti ra vi O O ® f*i xj *- •s-S - □ ■g3Sj:2.g?!« I I Ok M i (^(oO C ra 9 on '3rt o2Xfr frti2,5" P-J^ 60 I COS 0,3 rt 5 “gl-SsSBmg^g X 2 IA (A g a£ §•" o!5,« ■ ODLS S O ■— ^ W ■”-rt X ra ra^«o^Oi„ o 17 ^gs:6g7:s ■§---3^^^^2 §7.3 Q.-gcXl^,>'w g, 009 t ra^ , ra o C 5* g gl« o «'S-.' H.2 -< 'S S Mn S-. ra (rt dJ v u 'Jrt (A • 'Si. *** s -o c c N O ra - _ n s^ =^.fr o t d cs ra > -tiS .X 5 55 I ra - fM "S J' fr o J6 a-^OT^s HM •£: a> 25 > SgS B OogS^ 'ff -a £ C -S ” S I£ E P! s I N-,3 £'•7® ■ - ■g : ir = . ti rt -SS. ti me -rt E s o p I . g- «> d ra .■vrti ■ TO QO..rt. C 2 x> ,2 ' E s d er a n •! ip Eu-. u ■S “ 5 *> •: P c v cuLm w ^s^lg-e- rt rt S E L C 2 g "ra gxn X o "k i ■2^ ' ; ?. 2 2 3 ra « " s £ ® E 2 ° .t «"" Q o ■+ S 2. < 4n d < >N □ < 5 > I- "■SŽ o — ■—.— 13 ra -ti -rt 5 g| -"Z a - ■ - "S ohSsS'*^.- »'■"nj b- ° ■ ® E »S! Ji '.g ”' I . S N ,2 ® > 15 n-i > , s ti 4jV)""(,. ^u2ti_3 £ g(^5S"s-^- ->§-"a 'sn7-.-s m (rt ra >N o O i9 - { ^jzS S E(ZI o C s Od ra ra x> «0 a rtH I 5j 4) £ m £ ra 2 = 5" iK N ra f.J cx£j "O ti ra 'C Tl rt r? 8.50' - > *g8° -' S2 > §S74J ra f*i I :e, b< _• .e 2 >■ R .£^10990 r’3 a.g > 2 7SR'9 . - S bJ^ti o-, os 00 C I JC _ § -S si 2 Zt ™ “ «n 00 ’ ' ■ J5 Ob <71 OD E B. 3 •r-‘ 00 P cn I o.« il rt , OO^ I ra, 1 < SgS ?1 S-ŠS.-«0^ g S a^; Vi CM 7 ( ?Sfr'ti’"o =:ai! i? S I en E CM -^.ra t? - I ti i SE« 3.2-5 2 ss.: " in < > 9.§3 N d ra o 7:?-“ 5.K.3i 7 « 7 S3 S 7 " to 1 j2 a2'^&i3|P.U, l.7&^|7^2-!5|d rt .2,9 *3 ,*■ -bd 2 fr rti : £'?na a s 5 aX i <5>g I = J ra ra -bF •« o o «r> 3^ lis '!:2gS>tš, ..„ — »S-^b.E 'O , «i I c- o iS 5 aS'^ 3 X. S O = .2 S 7 I -Fi ........' i-5 B "g , °’’>"8gS" ŠŠVgcJSJiš fr^ o ■. s i/, E ■■Ž S"n£ B ra ra j«j ti o '5; I 5= S 7 S. B- “ «'S a (= c E "B Q 7 ^9 ■{? 2 g 2 s I 5^013 "o o ra cIj^ »5 ti 5' a«§£s«oK■ |SS'= r , S® ssa g-i3ss-3^"s * t E 1 I K > N -? (A 4>?2 es — B S,^ “> 2 'ti' v > ra E > S 9 'U -2 113 Sl 5-.-«-^.-ji5gs::°^ 7.2 sa^-£ ' C3 sR S. _ E-3 . - -P o f- ra O^Q .^g.s.?. « ra u-rt bid OJ ' w c -a E n i o > 3 > ■ G t I I o I I ■“ “^^šss B^ss; ^■E g s s -i 'f: ra □> S - sE!2”'SSSEj rt ±5 IM CM l c p s s SS ra rt « ra ti s K S>.E§-" (n «: cs CM I > .5^7 CZl D ti >y — S* _ 9 9 9 o o ti C! CM ra o ra J (A •,* ■n -r I , > \T LU (A U •■ • a S ;a B B^n. -i g:EwH 7 “'■sza-’ E a>7^-s of-i i 'g E.r,^ia-5=c.2g^ ="2-Si“^e-2« gi J 2 I s E E rj I m ?-s .P’’^ * \D r>j c I 0 £ Ej (N I [S 'd I > •a CZ5 I I I Uid « « J g ti ’S tl ® *S 2- “* O^r2 1 cti M O ' ti ra c ”1- g-> 2 g KA •G N g ti E ra ® fr ti N > ir ^tls s=2s 'O B I m N -I -* Jii •fr’ « 00 ti £; •SbStbj C JS I 6—b rt iC-l-S iS (C 5 s 5! ■ o o O 9>cUDQQra(n9.' jbecb 2213-S2®£S ap! a I 2 o , I . I I n rt KA CL.I 'n j r^J^'^P'uj I o ■- s" 7 = ~ s š ■= o ="0 , bI 3'* s-S ' ' 7 g-ig O‘c£ B-c2Qu5.xt;’'’ g.-S;5 12 2 c c 2 ,rt rT« — ErMj^ (A>w«)ra-- •S rti ra 'jo ti. CM rt E 'js S’^’K - \5 5'5‘ S r? ‘ S -n “ ti E ra « S78sI|-!<3 ti F .—i «^15 S O rt-‘^■— X ra rt »o t ,o -g B «:5^2god 0x1 .ST-g Sen . r<^ - CM n->Q““'' 3-^ £ . raJ*xA i.tiOb*5> — Ec E.L.5 §«■“ 7 =S:“3 < 'S 'N O < S p rt -O P 7523 2 •S E D? c >ra ra «n < ra N .< < :§ so S »S Ji I ™ ra ti 2 e ? n rt ra ra N *** 2 s ra ra ti -.-. 'F .2 ° 4? S ® > O '; IV Sb « > JlN 4» •— X,' =-cj t' s , V) o co I d (rt (rt ' ti ra 1 ra E • CZ) Q C .2. ra m § .2 (rt e I N N S- 'Sg.' §20 > _ s §>2 1 -2, I g o o B ” S 1.2 g - p-S.^® o boI g 8 . aS-ti rauj^i: X) o ra ra’" 'c*-«? I 'ti ti ra ’"' S e ° ® ' 1 S S.2.C 2 ” > c o N •£ S S U _ sL E .rt, Sl 12 ra rt*ž?J^rw4 3Z - O KA 50 Jl4 *■ ra O 9 in s 3 9 ra .2.\o c S 'C ‘^SS *2 ra J? CM CM ra ■o I o c ■o ra O > o !C m ra 2^ ® >y j4 tZ) I _ s 0^5 E 12 ra rt KA ° 17-5 s e g §>7 2 2.0 3 ;Qrj IC o o ® 1-1 I P’CZ) tS B fr "Z^ 9 s — ,aL>n 0^925 ti C>2ff9 >X •n 9 ni ■" fr g 2od ■^ “' ^ o ti -* C’. I I -rt3 s Ca 9 L t ra ;S.\o ‘e CM *ti »--’ P — ra V b" ;o^" 3 E-« L sg“ s’*-’-= <£-« 5!7877S2mSŠ d ' «^-0 E ra*^^" ra (O ra -■rt'r— 2 B cSN.2cas> ._ . . .. 4J K/l 4J I JC c O o- E 'ob I &',’§ c S N.2g’l I (N S (rt v ‘ 'S §-u ) ra •S S P ' — " .rf •_: " -a^ ra _ ra B 15 ^■sl^T.ls-o o £ 5 s 1 §^oa| oR"sl-3i^B:aRR“s 2 s s s'8 o-ti s = . “^53 1^'n ’ 3 I un G £ »o Ji 5 S c ' 0- M g.-- U . ra ra (A O ti o''' g wn M etra ra ' 7.3i¥.-.e.ss o - g š rh*l Dxlfl-KJC5fc;> I I rati is T3 o CJ H ? ® ra b Irt n rt br I ! ra .X - .5 ;s =«'i '. eCi iv d s ni r-. mj ra n *- n ra > ic "k ‘C c I I a^ s * = •3 I g 'E K .2 b £ 3 " 2SS'£5‘^ L, , ■3'“s778S^ SS-p ti s IG '^—rCMjŽN ra.s^**?raoe2 , ti.b ra,D ti'^ I . cr ra l*A P ' o ra e O ' c c > Q O I ra = ra 5 S ■a S Is#8 S Sts-sn i ra ■ ti I c I *: 13 ra 13 ; Sž od o c ti , 9 I :j ;r'R-rt M £ .7 5 rt — > O e s-"n r TJ J "B A ® m . 'O I \6 S « s. ti E -B ffl > G S’c^ w'5.ž® — ■c’ I "a ' rt" - fs e5 s,?s ra •rt M ■” 2^10 (A -E 5.^2 RS c c •■g38-lsp7.:, =«= is "^g i?c^8g;c’“ . ti>, ’'5-G't'Er-7O-r*^ Sc--3 ? 5.-"& s:§'^ 'C I > 9 CZ) I ' I Ck.« "TS 1 6 S ‘C e: o I* s •B « S ra S m (rt a ra ra ra B n •6 J? SP r> tis o “B - : SS«F^rt=^.DSi’*4’^ 2^ So 2-0 22 rt ecCi. * o o ž -rt, t 5 Q .Srt -rac "e .rt 'ra b-a." O^Sgrag P ESž • ojtf c S .t ti J*’ .Sb1^:S^O •rt --ilg fl ra Jd 1 ra as ® I , ES I 'n ‘ ra ra C _• E ra ra ra i (rt ra e :2.^g 6g = :g''Z-ci5‘§2;“i§ = = 7 S , X = I -i = g 2 K ^■= ^.2 p = ' C ra o « O „ s 6 g-j; i- s oF'« = S2.E-i s s £ 3.s. ■^-■£ '•'■•■ - “bJOe KC t a’tj ra 17 ra 'OiACZ ra c!K>C^ratr - ■s « -sC - -l^S I 5 a? £* s; ® -rt H? rt > CJ = g;: £ 7« 2 =(s j: b o e b e i - _ i? ,. ' .JJ- n-'rrt<’^ “ra-fr-cirt^nj C .^t-m '“.2£>X)ca^'Soni .4 BC I I oa-* OM Ji;i,s- , - « H fM (A ■±;3 o Vi ra ii nj ^ • . Sl — .raT-ii}rai;wr--ra '— I < O N O 5.> (M I O^tir-« q (n o rao rain ' ,■ "(A -o »A rtH :::rO CJ o 57 ■=^§2=3;° 5-g '2I § I 1 - I e I2^ *g g.'-5 32 «r^ s 9-w rai'^nj— ti s e >*j=: 9O S9-cS ic-TfSrt: F - TS -, “"O u ž 3 g 15 '•i “ ■Ori S7 3®®«^- — B-SBO" ■ ri .§'1-1 5 « ig S •£ £.5 ra ti 9 ti rt i 9 ‘e’ B-® ti 25 « ti od ,> CM •— “^7 «737^ ~ la,« « g a 3 £ S-S^1«.2,2-S p- °- = g«x 61 ra ra >W ■@a2!2"X 2 Z 1 ' ž7q£2^ “8 -gJ“=s8a"|’S7 fr — Ob-I t-^^-^SlAK’ 5.S.S.S-: ' -«S£2-- -SA g ra < in < >N a < S > "^S £ = -o “ 'B O go £ .,_ O CLi^ ia E I :> §7i,i ?Q.i < I, o 5 E E . , Oora^sIbO I raw^ 'S .-: c =Z ■=•= ?1SS.', ±1 , XZI g = 1 :E,9 4Z3 c g ■’’« ti _ 5 ti ® •“ .S -St S L5"S« 70 1 šSs.asilRB ’ Eo^cib^oo^Hrt'-*^-. S? O «15 2 I 9 . -7? ti’g C . d s" = 1 •C o i ra . 2P^ 4j s o 2.(J u .E ir 2<(_> " P <■( ■£■ --- S jSiOai: > ^'src - e? s ra #■1 4»^ (rt c ra m 8s ra ra o' o s I 2 £.S2 Se£'^o"Q »ga-a^sSilesR-- ' o I m SrbS-g^-gSt oJŽ I v" «"*7O i is--5l K . «a''5 v> o , ud rt ai ti O -^rti ra ra Krt sps' " ' .1 ' ZI ■ 2 S o "5 Š 7b i 'nJS k-S ' i ra <□'■ v ti 1-« ■gN-a- Eg^ “ fi.^ I > N ■■ e.sRk > o N v ra — -S J2 ' d 2^ m Q g ir (NtirtG-dlGS ' 't^r-iClCrtU^-lAjS Oci-'rtrt>raaog-i; Qi5rM '^ojKA^ra^c ^-a.n“:!^3^7 •-» V~t S — rt in < > • 5 6 m ra*^ Q I iJ ti oc CL. o '5 S - d s -rt o , r "■ G *'•' ■'■ • • bTT = ag > ET J'i n I > C ra ' >9 J ™ < s fi « s 7 —»c« c ' n B c ' - o ic ■" 3 J-S - nfh;i E 9U*^?S = Eh hvirL« 2ij d 'd JE c lis o.E & d —• d S 2 I .■ 2 C - iJlKl PlM* Il 94^^ z=- ^3"=^ 1 ='*-I^ 2 "fr 1 ' b!S 1 -§ g -E .rt ._ — O -o ■S fr I H »2 --==:S £, o s I GO a.: dA •' 113- > X 0.1 .sff e a ' -eS a §-i ^SO-^iai9t59 g (1,0 I > -3 '^Q,s s n--: >-; 5|.h'h3°4i|ji;i S D C 7 3 7 s 1.E e-K p E b dl d ■ P ■± Tl 5* ' a£ v 16 0 C';/C id' c — iiS- š 2■£ J ra ra ra G f .99^ M h iJ fr si=jš-p_-■ Ui- '7^ = .loS.S :« t±£lrta„s.5 5 žv' R f"* B ■r I b. iy, I (A C B 0 m 1? 2 ^• ” « a. I g I ' " E H = -. II E rs r p = ra ei> S ' 3 au i ■=- Z) apM > t l§.§ Š-^S-Š £ § -- S a3 Edfil - S-§6S^qR s E.i® 3 « v, ra • E C Ji -rt ni -.Si u “ ra ^1- in u ra^ra m ra Si- £?^ 5 3 S-pSags rtiTiVrtnjin 09 E £.n2i7O rt o ’-• ^ • ' £ S I J T en -I Z 1? 'C C ’3 X rt o ^O^Si^g... ■Si “ 2 :g.z SO-S ss^-z- T?"'’ c.-o eS ra ti'' Z tl 7 - « E ra *o (n t-i _ . -rt o ra O O .■rt < Š ' aK CM 'Bf « 1-1 > ra N-ii. k I s'-^ '00 I ra ■ti V C i g o I xi 3 3 o. KJ v. J> .£ g J« rM T3 5 £ * >15 -* >9 I -S ra o 4Z F,.T fr - 9 3 rt 5 rtiucsl-ti.— -_«'- S ■z 3 .i bI ® I > c-“at. &S2 i-S ? X (£ ? I 'E a « E L ^=2S jF J. C; rt * rt ra * ZJ p _ Sftt« I 3'^ k 3 c- ed E jQ OCi g ., f- ' ■ I tb.S 2 5^ “ " G iS .3 " S " I = I 3‘^''^'0 ‘a S k-GolO'''® u 1> T^M m a ci.-- I ■§ P =■,« G S” gl-' = ■ '^g §:§■.§ g 2 š £■§ «-c ; 3 S "S I >o ^iš’š7 I " - I '>M 2 a>^ s §.3 *• d 32 ST' -2,rt * “T"?«"?-ti X ° if 'T « -S , ’d § S^S: a.-1.72 ■u rt 9 rt .5: ■“ I Sti. E 1 -SZ. * — _C' rt c o ra ™ ti I t E z ■ 3 ,. C ti c => -i Eti ti 5 06^ £ ra c Sl a ra. ra ra •^ < S rt s I c- -5 c o Irt Gi ., S:: S ■ I .' 3 s. .E ■? “ "i {■ o 0£ ■2 “ '.a E 'g i y^Bfl ■^žS o (rt ® P ra > -j: !1 "S* ti in cc. < ■N D < S e u. '1 S" b g* ' 1 - a^iB-' - L= tr c :a oa ^■ISr ' ^tR\ on U ’“ Q‘"’=‘ 2 v — -rt “i J: ■ «x ra * I d M 3 S d Ohihbl ">hdi I B ■<^■5 = ti < ■to s g d ;3-‘--------- 2 i? s-a •S g I "S li s: •■■■ 2 _; — 6 !=: 12 '■ S ai^"a^ ta I - 'S I ■* I v .- §^0^1 & t1X iO^4i>ci^.^ 3 ra 9 ' -E « 4. rM i id .5 S= 1l^=-2. d O > "ti CI ra * .R C; 4^ "S li s ir 2 c- ra CJ 4rt T> < > ra ra * 'Z c ra M C '13 ■ ts s- - H I ’^E75 s ' 'go I . tr- l-s £ a 'š sst. s uiww I a ' <6^5 ra -2? i^ic-o p S”,- S" SSii^-1 as;i.xS 4 I E I G 1 . « iE = V S Zu I"* * „ E^^gb. K= = FI^e H h Si dl -n . 1 5 ’^3 * 8“ ^ihTi > 9 N o .„ xr^ — "SS c P ' - rt o ra - ti o. E □ OCi ^2 I " I E fr rtS ti E£ž ^N06 E ■3 ® E I I 2ia-6i^88 « > Kpir. lA ■H HA 41 ^ '■■' l-J I I % A S, -1^ I '■N ■ ?? u .^. >. n F! I I C s j- B P 4 C O u BO U _; ■,. - i-< B OD ti cS § I Š n =- = (rt “■2'0« --£■? ■Š'.E*6 fllli a n .rf* _ SS^t" £| . S ^bjS oSt^S ra jčS C S . CTi O Nf’lV(6'(Ac65jtV—-S"® o a D S-- a s s = “ “ ^7=^ 1 J. s 5. s “ Jn^S^ (XOŠ O ra ni . i 5 (S ,1 S “ ' .E a rt V) “^sssov?? O f-s*^ ■ K ' .73111 g .£ ^ ■'’ s b' £ ' “■ 7 r, *.-a 5z- - ed ra be _ (A n El S I “a sl s ,x •■• -s E S a 'i .^..Mlj-sCZ),.^^ ivi q>X i > 3 —, ‘■^ ^ »I '''I Eg.'> “ ffl, O *j S ... 3 n 9 o5’S8.a2 4i $po 2 ra 2 O<*rt E , 6 Q._ S 'd 29 * m 43 c6 XJ17vi ■* r9 Jz m X E- S ',M (A S§ Ppl “■■3 B« § g. "•3.P'^a^’" I ,ZCU s “ >»9 ti ”■ o «9 5*'^ = ;šS oRša B < (f) d < >N O < S > H ‘S ■" n ■giž e9 ' Q o •* » .i js < l “ , =.hP! . c s E fM CM ra ■112 s s g = = ^7 « £ =.-7 P i?t 3 X S < '■o f.2," 2^ ' -J E e5 sS-Iib^T^sSs^^e-^s3gsg.2..2^a?7'-5-S -» ra 3 rti u 'S o- 9 i“( ra 9 " • ^CLq8x!< , _2ran._''rt '9“’*^;« a M S-a; s.s'H 2-n- 1 « = ..SyuS9r:c P I cxoš 1’®“ S S ra ... ,£ X» N ij C??i33 5šhs»š po O B "o tn si .ti VI IM ■ti' m ' JtT, s ---s"! w o « (=1 S®^ =.. š.ž .u''’-? s - ^".rtS 'ffl _ o I*- ra JZ ( ss ' ”-.3 ' < E- I ra ^rt « .2,8 E '■§ £ fr X Vb B S .S S n? ® e- " S d O KA tX.2 .„ ’ ra ra Irt ra •rt 0.1 4b' •o '■■' L — .P I i p ra ra t Eb O ra E 'Ft iO-' ra ' “-3 ra-a > šM-h'h^ y a'-, C t li.fti > iP ‘ ‘i’- 5 s:5 b 'r! fS ” Mrt Hrt ra o EXfiH (rt , ra ‘C «j g* -fit xz»7.>^hrt S'">-ag SSri CM(*>flZ C^ ,B So6Č-t5 ..ra E I 1 a 87b(2 »■a s. '*p' R K ™ 5; =7^ ,b2|i7,gs = 2-^-g: §■=' £“P5 a 1 s ■* s O. H o ra (S , 'e78SR g L ;seb|?52SSS ooaao v^ I I ra ra I Q rt > E a ec O e £ 6SSS-g i I s ? SL O ij rt G ra «’S •3; M ______^2 ti I ao g-o ? „s, .f'?? u rt ■ b ra 2 "o ra - Q e 9 ti e n .a 8 « ' DC m *1 • C X rt g '^22 a-"”" Q X 1 :<* Q rt {£ ra I I XZ) I C I, 5^ 55" * N ?s'l J€i ' I Sč M ^ ■> IS •»< «= v£ ’- -5 .ti L^S i«s J.a S5 /5 ''' s ® .Ji J .c a Ki u « Sf J '3 C .^o > E S b E O P Z 1 “< i§ ij ' nS? 2.s®'§ (rt O s = ,d c 2: rd 'C ifi S X I U- sS I 7= 'fl-P J F 2 = S r. .3.as 'J5 s I "" ' •§ es^ 1.0 Slhi I o > -t s 0 9 5’"’^ £ d 'lili - T ti .54 O 1.2 liiRl '9 e M k. C Kj ' c ra ii O e IM .B rti :? 5 ra o h -43 L ’ sS . isis I (A L: J.. ,-. •» g ra g 5^ rt S > a- -S fr ' 'T3 »n 5 - _ i-i-Sa 2 □ ra _j b.X'd ti 8 o7-® 0-22 y u--x 00,3 c 1 JZ ’y OO^O rt. ,2 (A o Lt ti 9 «00 O < > i/) < B (rt ■B ra c ra I Ji in > < > TO • J** O w I 16-^2 ^3 2?22 I I xt2 'gOnl — —' BO^:«®xz) I 2 - ' ^Vg-^l.l. c o 2 jti, ra ■B tu £3 ° in r 3^ S ra Irt tn ra E tn m X«,5 ra (A 'U ra ra 2 ra I ti "G ■3 o B "B -5.-2 £ S Č 7‘Seo£'')g-(UgcSi3 r oSP anN iKis« C'* cn BOCM rt ■O « * s cn Boni ra N > 5 ™ Si-Slalss ■^JS^vSra E;“’~’ra£*'^5 ti CT,Z ^S Irt .3 •n O jg o in .i^‘5 « I—• O\ ' ' «bS ' .LŠ7jL'2>| s ra.8 5 u. ti c CM ti' ^S^rti^E^« . j^ra fr »ci rt ._ rt ■ =b • — >* ‘ - E ^isš ^§.1= I *'aO ■■^'^—«‘021 1 OC. ’>-*i .--oc^;;!" i .c-gS i-gZ 5 .i c2 ' 'P.c^'S I >0> s S §7 > £ «S7 Sa^-c CL I V O *M 9 I b; •= cn B I £i3S“'Q22-='''2'^“’ oo!Sg"S,7:H«.« s ” o S 2 I’ o 2 glsSSliSsia^^?? o; 16-“ I I SOw “-(SiS-SS-V •s O u 1*^2 ra' B es B < in CL < >N Q < « 5 -c 2 =i S O -N S I (rt ra 3g - ra Os A (Z) I OD ._ > '^SiaS ' * X 2,' g gS‘^’'<^.2(.S c C'f; C ■-S2.Sj2_^- st 7 ' ‘'■^ v 1 i I S O '3 O £ r“i .? ra d ■j:-.o - .j-^Sg -S. «-cE c 7 l;.- “ s I t«’ ® :.'S’5aJl = rt -Si, I f o >1 -■E-g .2’’ E E u " -g-^ '-" « ' ■ o ~ >'|.°S“J2 =^Rg Mš-§ j3"-'š" ="~ S'5 = ai«?i= I i= c 1 " 2 O - 5 a g s '3'^“ a o B _ P I ® 2 O ®Š »n g 'n "7 \6b i Sfi eJcZG i -Z, o rt »n ra I E B ' E O § S. ti ® Q Irt ra (£2Oq « « . ra rt — w j£ - C B OtiCU I I Z I bcmH ra > I £*rt 440 «1'0.^ E oO^ tl C m 1 I ra fr 1 E a I ti cS"..-’cjtJ ^rtQ 55^8 H“O:Sg sU-li-s^o ‘-'Ta’ = £'°^’ I «.ti 8S ra ® P ri ra E fr c x£j ra ' fr ^7^ giS"N:ag|^ .-8'8 &.§.S-S E 24)b .5,Pti'rt »Z ti ti ' fr *- S .h P 7 o •fr fr 5^ (J fr 7 au o.SQ,aos 2 o :-'’0^jo’Sa I § S ».g i 4 ra .. ■• > o - « 2 o « « E B *- ra .2 SsSsss^D 's7-§ 'S _^Sg-E252?3B ,6 a 2ri2 2 I i^i , , u O O B C C e Ert.iCM'i:CE9 ra ti ed)'* ra -53 m 2 > 506^ - - N o Q 06 r- r “ 2f’'' '^'2 9 J e • 2 , g.a? o;!:« S ; !(!«>»■ > O. ti J) '5?N *? 0°^ *! .t o ■S 3 O ,o§n 3-S'- fM »A,-/ CQ :2ch '- I u 41 ** G _j M ra 2 b- h ra ____________________, (3 I cc ^§0^-51 o r^ G 'ti -S VI ra O ’ O C ra M- I I g-E" s« 2.:c ti «1 •z^ ------- o u 2^ — ’Crt'j2v>raQ ■ ' tSISS^Kg ' ■■- - Jr-iE O -- S-R-= c a BS7-g.6'=:= g ca aa o Fs.ii-s ' 7 ■“7 ' E^a^-c . S5»ias ra« ^s^ffSŽ «*•* — wT,C9 O 009'— 9 “-rt tS^ o O ■b« O ra JC o vn S "fr 9 CM ž|||37L|-^^^“ S^^iitA^S^io =«i2 " i5°=s č.aS caK . 2 g I £ g S a a," I o n b 2 “ 'iSSriN[>S«Q , -c .c B ... B^a-a5„£7 -aaSs -(AOraOBurS □ s I -Sa Ss.aS-S^ 2•§.S g'5i2gg 1 “;5 2i ag gS-1^.5,^6S 2 S7r; -S O >> 2 I* ^■^£ ias g J5 M * ? 3 -n 2 c ^2 c « Q , 'ra* .C c h P ' -o 9 5 •« M IS > E 2 i « c k I 1 ra s ti ra 9 C O IX ■; l H §:2(3ž =55.: sD &7;-S -5.J.B3-i8 « a.piSL B-I-Brapa s &> IM WM g-o-Si^aN £ I I oK “ a», I -* I < I KJ o X O I*! rt I b — ra ,S vO I .00 do 1 ».00 sobota - »oprto ! . Panasonic KROJAŠTVO KiŠ, PetiSovci, Lendavska cesta 40, daje v najem moderno opremljeno krojaško delavnico (zaradi bolezni). Tel/ 76 050, mle NOVEJŠO HIŠO v MurkiŠavcih prodam. Tel.: 32 232. ml788 - GRABSrFiif FaKCELO, 30 arov, z vso dokumentacijo, na Razkri^u. prodam. Ivan MuiSič, Ljutomer, Frana Kovačiča 12. m8761 GARSONJERO ali SOBO s telefonom v M. Soboti vzame v najem učitelj. Tel.: 062 304 296. 1111819 POČITNIŠKA HIŠICA, 7 x 6 m, na JelovŠkovem bregu pri Moravskih Toplicah, vinograd, sadovnjak, 75 a, lahko po delih, naprodaj. TeL 24 130 zvečer, nene živali KRAVO, staro 6 let. brejo 9 mesecev, dobro mlekarico, kontrola A, prodam. Žižki 57, ČrenSovci, mlTTO PUJSKE prodam. Tišina 57. ml773 MLADO KOZO, brejo, prodam. Tel.: 54 113. ml771 PUJSKE prodam. Pajič, Satahovci 58b. mlT77 TELICO, staro 1 leto, prodam, Irma Ferko, Kruplivnik 75, Grad, ml783 PUJSKE prodam. Gradišče 46, Tišina. ml789 KOZE, smaste pasme, prodam. Mobitel: 0043663 9133049. m4309 PUJSKE prodam. MaiktŠavci 21. ml791 RODOVNIŠKE PSE. pasme srednji Snavcer, beto-sive barve. odličnih staršev, prodam. Tel/ 061 487 356. mpp NOVOZELANDSKE MLADIČE večkratnih razstavnih zmagovalcev, oče črno- beli, prodam. Oto Fantur, tek: 061 59 085. ml809 razno LADIJSKI POD, smrekov, suh, 7 cm. 1, kak- r., prodam z dostavo za 480 SIT. Tel.: 063 33 343, mlTSl KOTEL ZA ŽGANJEKUHO Bosna z mešalcem. Se nerabljen, in termoakumulacijsko peč, 4,5 KW. rabljeno eno sezono (cena 10.000 SIT) prodam. Te!.: 43 125. ml794 AVTOPRIKOLICO in dva pločevinasta zabojnika za zbiranje odpadkov, 8 m’, prodam. Tel.: 59 018 in 44 141. ml797 VEČJO KOLIČINO PESE in nemškega ovčaija prodam. Tel.: 89 031. m8767 DVE PUŠKI, rusko bokarico 12 in risa-nico 7 X 64 z daljnogledom, skoraj novi, in novo lovske obleko ter motor za Golfa 1100 in več delov za Zastave 750 prodam. Naslov v upravi lisca. mpp GEM WX2 IN GEM S2. vrhunska sin-tetižatoija. zelo nujno poceni prodam. Tel.: (069) 61 561, int. 221, Peter, m8768 , CEPLJENO BELO VINO prodam ’ Tel,: 79 361 v večernih urah. [tile TERMOAKUMULACUSKO PEC, trajnogorečo peč in spalnico z jogijem ugodno prodam. Tel.: 21 292. mpp V SPOMIN 20. decembra bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, tast in dedi Bogomir Jagodič iz Kroga Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama Marija Rajner roja Bernadi, iz Bdtinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebna hvala osebju doma oskrbovancev v Rakičanu, osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zveru za zahvalne besede. Žalujoči: mož Anton ter hčerki Marinka in Milena z družinama največji PROSIM VOZNIKA osebnih avl«* tovrstni časopis z več kot 1800 brezpiač- ' ‘•='— nimi malimi oglasi za Štajersko-Prek- KOMERC OGLASNIK bilov, ki sta vozila 18.01.1993 ob liJJ,- i v smeri M. Sobota-Bakovei in sta [*■ murje-KoroSko, Dobite ga v vseh kioskih - cena 50 tolarjev, mrč .- BETfiN=,"sD GALANTERIJO (cevi, jaške, peskolove. prekatne greznice, studence) prodajamo z 10% novoletnim popustom. Cenjenim strankam želimo srečen božič in uspešno 1994. CGM PERKO, Žepovci pri Apačah. tnl759 ELEKTRONSKO HARMONIKO Far-fisa. stroj za izdelavo betonskih blokov Zenit in horizontalni mešalec Viktor ugodno prodam. Janez Perko, Lasto-merci 13a, tel.: 60 516. ml760 VSO OPREMO iz hiše prodajamo zaradi selitve. Jožefa Murad, Lendavsko naselje 16. M. Sobota, tel.: 26 738. očividca prometne F‘' •j oit^ Uri?-.; STtouusni postaji, da se oglasili P* tet.: 21 556 ali 70 231 dopoldne. (» poldne pa 70 702 ali 70 852. ' mop PREKLICUJEM veljavnost hrani* knjižice Sl. 29705-1 HKS Panonia* Sobota, izdane na ime Ivan Mihe* Glavna ul. 9. Dokležovje. ml757 PREKLICUJEM veljavnost nega spričevala za Šolsko leto l??/'* izdanega na Poklicni gostinski Šoli * denci na ime Dragica Fartek, Trdk®* 101. tnl776 f 1111756 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO PREKLICUJEM veljavnost zakljj nega spričevala za šolsko leto izdanega na CPŠ M. Sobota na OGREVANJE Gorenje MIV in 80-h-slrskt bojler. stara 3 leta, ugodno prodam. Feri, Vučja Gomila 85. m 1774 PEČ na petrosol. staro 3 mesece, prodam 20% ceneje. Tel.: 42 800. ml780 DVA ANGLEŠKA BOKSA po 100 W prodam. Rogašovci 75. mlSll BUKOVE DESKE, 3 cm. koruzo na Storžih in seno prodam. Puconci 108. ml814 S-DELNI REGAL za dnevno sobo in kavč 1,65 tn, poceni in na obroke prodam. Pok. Zvezna 4, stanovanje 25 (nad trgovino Borovo), m 1817 NOVE ŠKORNJE St. 43 in brezrokavnik (za narodnozabavnega muzikanta) za 150 DEM in equilizer Boss RC 10 za bas kitaro za 200 DEM prodani. Tel.; 062 304 296. ml820 OSAMUENI VDOVEC, upokojenec, z lastno hišo na deželi, želi spoznati gospodinjo ali oskrbovalko. Podari ji svoje imetje. Naslov v upravi Vestnika. ml767 Jožef VdroS. Bankovci St, 9, m 1802 PREKLICUJEM veljavnost htat* knjižice St. 095679 HKS Panonki^ Sobota, izdaoe na ime Jože Zelko.-čarovci 80. B tnl805 I delo ZASTOPNIKE za prodajo I vega artikla iščemo. Tel.: 69 415. |' 1114305 J BOBNARJA išče uigrana domafa^i pina. Tel.: 76413. j mle Tj MEDNARODNI »MLM« išče or^ ‘ zatorja uiarketinga za Slovenijo. dat. izključno z izkušnjami, nas se oglasi na naslov. ADL&KJ. d.o.o-? Trimlini 59. 69220 Lendava. , mrč 1 ŽENSKO brez obveznosti zaposlili^ pomoč pri kmetijskih in gospodinj delih. Dajemo stanovanje in NF drugo po dogovoru. Tel.: 49 025. mpp Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kruta smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN 20* decembra se spominjamo tretje obletnice smrti Jurija Hajdinjaka iz Rogašovec 3a Hvala vsem, ki še mislite nanj. Vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga Ana Božič Božičeva mati, roj. PokrivaČ, iz Grab I I I t t f z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, i sosedom, prijateljem in vsem, ki ste našo drago pokoj;. 1 nico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji , poti, darovali vence, šopke in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. Župniku Vinkoviču za pogrebm i obred, pevcem za odpete Žalosti n ke, društvu upokojen' j cev Križevci, zdravnici Zdravstvenega doma Križevci in 1 govorniku Jožku Zalarju, ■ Grabe, 9, 12, 1993 Žalujoči: sinova Franc z ženo Frančiško in Janko z Žei<<* t Treziko, vnuki Matjan z Ženu Anic«, Mirku z Matejd« Mirtcu z ženo Vido, Dragu, Branku z Ženu Anicu, Boja’’ z Ženo Tino, pravnuki Dejan, Davor, Sebastijan, AnitSi Natalija in Simon - i s 11 "■-.I Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spii, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpii. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 76, Indi starosti, nas je zapustil naš dragi nio-> oče, tast in dedek Štefan Felbar upokojenec iz Renkovec ! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija**" Ijein in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani* nas tolažili in nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter maše. Hvala zdravstvenemu osebju infekcijskega oddel*' soboške bolnišnice za lajšanje bolečin, g. župniku za pogrebu' obred, pevkam, kolektivoma Beltinke in Planike. ZZB Tof' nišče ter govorni koma g, Ferčaku in g. Balažiču. Vsem Se en kr’ SV, iskrena hvala. Žalujoči: žena Helena, sinova Geza in Stefan z družinama drugo sorodstvo h I I J I )93 vestnik, 17. decembra 1993 stran 27 one 13J» ia^ ta(* ■ 1* l inhr »* holH. i ■ I I IN MEMORIAM 7 'i nisi umrla, ti samo spiš, ko bomo umrli mi, takrat boš umrla tudi ti. DR. KURTU SONNENSCHEINU ,i 1» ilm* Cvetka Vargazon roj. Pušenjak iz Krapja 16.12.1992-16. 12.1993 V SLOVO ijftt , iinf 1 1. lif ,ir 13 r«* -f 3 i* •|| Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Neizmerno te pogrešamo! Tvoji Hfljdragi SODELAVCI DISPANZERJA ZA ŽENSKE MURSKA SOBOTA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA V 45. letu starosti nas je brez slovesa nepričakovano zapustil naš dragi mož in oče Viktor Štiblar iz Šratovec ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marjete Pal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Sin Feri z družino -=^ r ^11 Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN 22. decembra mineva žalostno leto, odkar me je zapustil moj dragi mož Alojz Hedl a Bakovec Vsem, ki SC z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižigate svečke in prinašate cvetje - iskrena hvala. V lihi žalosti vsi njegovi »J lIJ i j d Obdobja v našem življenju so štiri. Enaka so kot Štirje letni Časi. Pomladi vse vzcvete in umre p zimi. Tako od rojstva vse živi in dela, dokler se ne napolni naša čaša in najdeš mir v zemlje globini. (J. Kunej) ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od najinega dragega očeta Ivana Debelaka •t iskreno zahvaljujeva vsem, ki so se nama pridružili na njegovi žadnji poti, izrekli sožalje ter darovati vence in cvetje. Posebna Ovala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. kaplanu ... — " odpete žalostinke, ter g. Merklinu za besede slovesa. pogrebni obred in pevcem za Sin Jožek in hčerka Jelka z družinama P f Tvoje življenje je tvoja rast, hi jo je zima usojena streti, še preden ga moreš do kraja živeti. ZAHVALA V 89. letu starosti je umrl dragi mož Franc Tcmlin iz Šfllamenec pb boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ‘hancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, duhovniku 8- Balažiču za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in ---------------------------------'>*• ^nrtem erobu. govornici Marti za ijovesa* ucvvviij H-« --r • ganljive besede ob odprtem grobu. Šalamenci,?. 12. 1993 ŽMujofi: žena Marij., I-« G«, v. družino in druge sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene in mame Marije Čahuk iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali lepo cvetje. Hvala g. Novaku za poslovilni obred in pevcem za ubrano petje. Posebno zahvalo izrekamo Aladarju in Magdi za nesebično pomoč. Vsi, ki jo imamo radi I Zfl vse si skrbel, le zase časa nisi imel, zato v naiih srcih boš večno živel. V SPOMIN Skrb, delo in sledovi tvojih rok spremljajo spomin na 16. december ’92, ko se je ustavilo srce našega dragega moža, očeta, dedka in brata Romana Aipada s Hodoša Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče. Njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj, 'zaman vsi dnevi upanja,trpljenja, bolezen je bila močnejša od Življenja. ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in babica Raža Požonec iz Lendave V globoki Žalosti se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter za svete maše. Hvala tudi internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, še posebno dr, Hauserjevi in vsemu zdravniškemu osebju, ki so ji stali ob strani med njeno boleznijo, Hvala gospodu župniku Jožetu Bernardu za lep pogrebni obred, pa tudi pevkam za milo odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Lendava. 3. 12. 1993 Žalujoči; sinova Vlado in Edo z družinama ter drugo sorodstvo f. ie En sončni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en čm oblak, en nočni mraz -in strt je cvet na večni čas. IS. Gregorčič! ZAHVALA j 2, decembra je v starosti 78 let za vedno zatisnil svoje plemenite oči Jože Horvat upokojeni inkasant iz Nedelke V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za maše ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala g. Župniku za svečan pogrebni obred z mašo, g. Gerlecu za poslovilne besede, posebej hvala pevcem za čudovito odpete pesmi. Vsem Še enkrat hvala. Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, ter ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu grobu. Posebna hvala tudi podjetju Integral iz Lendave in Mura TLO iz M, Sobote, dijakom SSTS 4T1 z razredničarko in GD Štatovci. Iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu, pevcem, g. Lampetu za odigrano Tišino in govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi g. Vrbnjaku za pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; žena Marija ter hčerki Valerija in Lidija £ Ponosen, trden kakor kamen, vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse tisočkrat hvala, pozabili te ne bomo nikdar. ZAHVALA Življenjsko pot je v 88. letu končal naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in stric Martin Vinčec iz Trnja 63 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku g. Mlinariču. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči vsi njegovi, ki $o ga imeti radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in opa Emil Emiša iz Tešanovec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene ter z nami sočustvovali. Posebna hvala družinam Ritoper, Koca in Šinkec, osebju internega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Hauserjevi, kolektivoma ŽVZ-ja in Mure iz M. Sobote, govorniku g. Šonaji iz ŽVZ-ja, duhovniku g. Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Stanku za odigrano Tišino. Žalujoč) vsi njegovi OPAPI Oh, kako boli, ko ljubega opapo izgubiš. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. Tvoja Borut in Anita Zaman te iHejo mtSe oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA 8, decembra se je v 68. letu pretrgala nit Življenja našemu ljubemu možu, očetu in dedku yort»n« V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, za maše ter nam izrazili sožalje. Hvala sodelavcem Nafte iz Lendave, sodelavcem ŽVZ-ja iz M. Sobote, govorniku GD ČienSovci, g. kaplanu, župniku g. Stanko Zveru iz Bogojine za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči; žena Katarina, sinova Martin in Ignac ter hčerki Matija in Štefka z družinami S KKl NI Ko so pri Visokem komisari-aln za begoiKe prebrali sporo- čilo Prezidija v prešnjj izdaji sporočil o stanju krvi in zemlje, da si Slovenci lupijo mandarine namenjene beguncem, so sklenili, da bodo slovensko pogoltno ,čud’ razkrinkali do konca. Ze dalj časa se namreč ve, da slovenska vlada pomoč za begunce uporablja za sabotiranje kmečkega lobija, ki ga vodi svetnik Evgen SapaČ- Bnlt« £>obljeno pomoč v hrani po nizkih cenah prodaja na domačem trgu, da zbija cene j kmečkim pridelkom. Pri Viso-! kem komisariatu so na Sapačev j nasvet najprej nameravali najprej 1 moki, ki jo [KjŠiljajo beguncem j nastanjenim v Sloveniji, prime-i Sati vijoličasto barvilo. Tako ! naj bi se razločno videlo, čigav ( kruh jedo državljani pod Dr: novškovo vladavino. Vendar ! Brzku ni uspelo preskrbeti do-• volj velikih količin modre ga-IHce. zato so se odločili za ekološko mehkejšo varianto in so moki primešali traktorsko olje I in Žižke. »Ribičev France, imenovan tudi France Prešeren, je bil gospod, ki ga je rad cuknii. Svoj podpis je zato vedno videl dvojno, tako kot je bil reproduciran na doslejšnjem bankovcu za tisoč tolarjev. Prekmunko-prleska toia prijateljev pijanega kranjskega pesnika zato protestira proti umiku bankovca za tisoč tolaijev s podpisom, ki je verodostojno označeval najžlahtnejšo pesnikovo lastnost. Dobro vino vedno podvoji pogled, zgodovinske raziskave pa so pokazale, da je Presheren pil vino iz goričkih goric pred na- i padom peronospore.« Memorandum s to vsebino je guvernerju Banke Slovenije v imenu omenjene lože poslal Ernest Novak-E(t>nolog, predsednik Društva goričkih vinogradnikov. (Pojasnilo za tiste, ki plačujejo samo s kreditnimi karticami: na bankovcu za tisoč tolarjev, ki ga jemljejo iz obtoka, je bil faksimile Prešernovega podpisa »premaknjen«, na no- ' vem je enovit.) Iz soboške Mesne industrije so v teh dneh poslali rejcem prašičev novoletne čestitke s pripisom: »F imenu harmonije zdrave narave vas zakoljemo tudi na domu!« Eskadroni mesarjev so nenehno na [ terenu, vozijo se v avtobusih. = Pripis je namenjen prašičem. ne rejcem. I I I Q Glisti Grof-Agoston Panoii- i I siri je svojemu varovancu Ivanu j ; Obalu-Itšijii, sekretarju za 1 kmetijstvo v Osterčevem kabi- 11 netu, povrnil uslugo. Idži ga je * po prevratu varoval pred de- i mosovskimi pritiski na rdeče grofe, zdaj pa je Grof iz Pomurki nega .budzeta’ poravnal dolgove, ki jih je imelo kmetijsko ministrvo pri firmi Adit. * » « Prekmurska domoljubka Bemada Balažič Peček-Vitka, ki je predlagala patentno zaščito za prekmurske gibanice, je izjavila: »Menim, da državljanom Prekmursko-prteške republike ni potrebno pretiravati in v nacionalističnem zanosu iztrebljati smrečic, ker v njih vidijo tujerodno alpsko drevo. Predlagam, da jih za božično uporabo kupijo s koreninami in potem posadijo, da bomo lahko Kranjcem izza njih kazali osle. Našo jelšo bomo poslali papežu za božično drevo na Petrovem trgu.., sesbhaKOKJ I. Radgonski nielnirtki Kaj naj vam danes povem, leto. In spet tisti moški svet, ki s strahom podjetja pf našli svoj^^^B^ratice ali »fufecijo« v poskrbel za svojA0j^^^F in Lendavski pereči r 1 Dobrostoječe 1 Sola in še kdo in delavce. hurčkih^ da sem il je meni I topla pei tem ai tudi pokvai k klepetulji,Seje zgotaB Kidičje Šalo wel! VemjB |Bem času lepoSiCgd^P Igreje. No, pogreje pa me ljudi v naši fari. Kaj pa me, čakajoče na delo? In čakajoči? lekateri Radgončani so dobri organizatorji (svetovno prvenstvo v spidveju, pa festivala, pa kultura in Šport, gšKŠrSšffi^ola, vojna je čfl Redno sem hodila v našo lepo farno cerk^ Zdaj pa... V prve vrste se rinejo in tisti nekdanji, saj veste kdo! Želim sag^^ da se v mojem času ne bodo Se enkrat .irni/r Take, ki se tolite politike, bi lahiaoS roma strašilačZVš^ zaradi ;VJ bila tudi dobro oi prosim vas, skun^ se fpHtniEfe K &l sejmi), »avo (seveda tneiplaČnoJ^avse inizirajte Is »čaka- I Mlada Pomurshaga tno-če bi^jiiiiJiifjgaji' praznični, sejem pe za en ^an. im ČakA^ih je na zaviMkUza zapo- siLJvArtjc. Govorov nc'^tret>i^b||®(/Spomnim se /ii;, lanskoletnih t^iub o jjjflh delovnih vsrcA H D 4/fAi*aneA^n .. x'.w - ... . _»i i >" Kje so tisti dobri stari Časi, ko smo se po naših kolnikih vozili s kravjo ali konjsko vprego in ko so le tu in tam peljali kak »luksusni« ali »teretni« avto, še redkeje pa »prdaS«? Ko je kje kaj (za)brnelo, smo otroci stekli do lesenih dvoriščnih ograj in prestrašeni opazovali ta kolniČna Čuda. Razvoj je šel naprej in motorna vozila ter motorni delovni stroji so prišli tudi na kmečka dvorišča. Hkrati pa so s kmetij izginjali konji, pozneje tudi krave, tako daje zdaj najmanj polovica hlevov praznih. Naše podeželje je oropano prvobitnosti. In kaj nam je prinesla motorizacija? če smo prej hiteli k cesti, da bi videli osebni avto, tovornjak ali motorno kolo, zdaj velikokrat prekolnemo, ko kdo dlje časa »kurbia« traktor, avto; negodujemo, če ima kdo pred našo hišo v prostem teku motorno kosilnico; »mularijo«, ki ima »sfrizirane motorbicikline«, torej izpuSne ce« ; popile mikW|rtt9t» vino vRadgonsiah^oricah. _ _ O ti ljuba firma, ^i msimala tega mestu (in 14”mnogo drugih) - bosastva^ Pa-tOt<1qa^^^^ m divjih tltivcev ^^i^odu«! Ji bogastv^^ Padivjih , imamo ii Radgoiri - čmu imate airadi mi lih. Ko, saj niso lagpiffrTaz sem na novem na in Čakanfl^alostno! O, ti hudič. črnih vrjfn,- j "'Trz,---------------------- “ ----------’ Pa nesreča ne pride samačZd^ vam^bi- ne delajo. Vidim pa, da jajo nož\v'Jlrbet ti hudičei^*m«t"—-- 'J'«« — ponujajo tirfžti-slabo vino I« in stalno nekaj »praskajo« okoli tega Čuda. Moja dobri pobožna želja je, da bi za Božič zasvetili. Do prijatelj, ki jc od sonca Taz9% sekiti^c ličnega JANŽl ■ ^^ŠENT- takrat pa čakam in sanjam o lepši prihodnosti, ____ ..... jSk) pa od- Čakajoča ^^saj se bliža radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Zdi se, da je okrog propadlega podjetja Tuni-In, od katerega smo si v naši občini veliko obetali, v zadnjem času vse tiho. No, ena TOTA pa je zadnjič v neki družbi le obudila spomin na italijanskega gospoda Turrija, ki je bil večinski lastnik omenjenega podjetja. Pripovedovala je, da so delavke, ki niso hotele biti njegove .prijateljice’, kaj hitro prišle v nemilost. Ko je za to pripoved slišala ena druga TOTA, pa je menila, da to skoraj ne more biti res. Gospod Turri naj bi bil namreč dokaj simpatičen dedec, tako da se je menda celo nekoliko branil pred zapeljivkami, ki so si obetale od Sega tudi lagodno življenje, e naj bi bilo tako, potem je .kritizerska’ TOTA, menda je Še neporočena, vse to rekla zato, ker ni uspela omrežiti gospoda Turrija, Njemu pa je to Slo bolje pri ,zapeljevanju’ ministrice za delo J. P. in še koga, da je uspel dobiti toliko in toliko slovenskega državnega denaija, ki si ga je precej vtaknil tudi v lasten žep in,,, zdaj ga ni več. Ampak eno in drugo ni nikjer uradno potijeno, niti niso o vsej tej zadevi poročali na lotmerški interni televiziji. Mogoče je celo bolje tako, kajti potem bi se en TOTI dvakrat razburjal. Poleg tega da bi ga stiskalo pri srcu zaradi izgub- Ijenega denaija in propadle tovarne, bi se po vsej verjetnosti jezil tudi zavoljo napak, slovničnih in drugih, ki se vrstijo v programu kot na tekočem traku. brez dušilcev, bi najrajši pocukali za lase, če bi si to upali. V naši dolgi Dolgi vasi, kjer so si toliko obetali od mejnega prehoda, pa so sploh z živci na psu. Najprej so moledovali, tudi cesto so zaprli, samo da bi država zgradila Se en vozni pas; zdaj ko so ga dobili, za »nagrado« pa Še pločnike in kanalizacijo, zahtevajo, naj tovornjaki ja ne stojijo v vrsti kot ljudje v tem advetnen* času pred spovednico, ampak naj prihajajo »po kapljicah«. Malo me čudi, da so naenkrat zasovražili tovornjakarje. Morda pa je vmes moška ljubosumnost. Cul sem praviti, da vozniki niso sami, ampak imajo lepe spremljevalke. Prav gotovo je to res, ko pa je o damskih vložkih, ki da iz tovornjakov letijo na sosednja dvorišča, poročal celo osrednji slovenski dnevnik Delo! Bolj miroljubni pa so v dveh Lakoših, Gaberju in Kapci, Čeprav tudi skozi te vasi vozijo težki tovornjaki in te dni je pot podobni kraterjem, kot smo jih videli s posnetkov na Luni. Prav Čudi me. zakaj Madžari iz teh vasi ne pokličejo »na odgovornost« svoje narodnostne poslanke (kakor to očitno delajo Dolgo vaščani z iste poslanko, sicer sovaščankol), da bi ji predočilt: »zriktaj« cesto. sicer te odpokličemo! Morda pa je tem štirim vasem tako, kot j^ i I Cene sadja in zelenjave Tržnica Osred. Murska IjuM). Sobota tržnica Jabdka Pomaranče Limone ! LJIMUIIB r Banane Hruške Krompir Solata Zelje j Čebula česan Korenie Cvetača Kumare Jajca O. jedrca 60,00 130,00 120,00 130,00 100,00 35,00 100,00 40,00 35,00 290,00 100,00 160,00 180,00 13,00 1,000,00 55,00 160,00 30,00 120,00 100,00 35,00 100,00 40,00 80,00 260,00 120,00 180,00 150,00 13,00 400,00 J t 1 / ( I Nogometni klub Mura Posavec direktor, Tkalčec tehnični vodja Upravni odbor Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote je za novega direktoga kluba imenoval Draga Po-»vca, za tehničnega vodjo prvega moštva pa Zlatka Tkal-čeca. Oba bivša nogometaša Mure sta v preteklosti v klubu že imela odgovorne funkcije. Dosedanji direktor Ervin Kerčmar seje funkciji odpovedal zaradi preobremenjenosti v podjetju, tehnični vodja prvega moštva Franc Litrop pa na svojo željo odhaja iz kluba. I Pod vprašajem regijsko oiganizirane zdravstvene dejavnosti Soboška vlada je razpravljala o mreži osnovnega zdravstvenega varstva v občini. Po tem ko je direktor zdravstvenega doma, specialist klinične psihologije Ignac Gerič predstavil obstoječo osnovno zdravstveno mrežo tudi po kadrovski zasedenosti glede na število prebivalcev, je sledila razprava in načela vprašanje, ali je potrebno zdavnike, ki opravljajo samostojno zdravstveno dejavnost in za to nimajo koncesije, upoštevati pri načrtovanju osnovne zdravstvene mreže. Primarij dr. Jože Bedemjak je v imenu zdravniške zbornice zagovarjal stališče, da bi ga vendar morali upoštevati, tega pa člani izvršnega sveta niso sprejeli. VeČ kot o sami mreži pa so se na seji izvršnega sveta pogovaijali o zdravstvenih de- mer dogovoriti. Ker ne sprejemajo, da bi zgolj soboški zdravstveni dom sofinanciral te dejavnosti tudi na račun drugih dejavnosti, so sprejeli sklep, da se na ravni Se obstoječega Pomurskega zdravstvenega zavoda skliče razgovor na to temo, kjer bi naj pripravili javnostih, ki so organizirane . ... pri soboškem zdravstvenem predlog rešitve za medobčin-domu, vendar namenjene ce- sko organizirane zdravstvene lotnemu Pomuiju, Gre torej za dejavnosti, Tu naj bi se pogo- medobčinsko zdravstvene dejavnosti, o kate- organizirane vorili tudi o organiziranosti nujne medicinske pomoči. rih sc sedaj, v Času občinskih Janko Halb pa je sestavil Se ločevanj in lokali zmov, kot je drugi sklep, ki so ga člani vlade bilo rečeno, S Strani soboškega sprejeli, in sicer, da nalagajo ■ zdravstvenega doma ne morejo zdravstvenemu domu, da v pol s preostalimi občinami o niče- leta organizira funcionaino Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroserviso so prodajalci pripeljali 37 vozil, prodali pa 3. Opel kadett 13, letnik 1985, $ prevoženimi 78.000 kilometri, je stal 7.500 DEM; lada Samara 1300, letnik 1990, s [»■evožeoimi 13,800 kilometri, je zamenjala lastnika za 400.000 SIT; jugo 45, letnik 1988, s prevoženimi 55.000 kilometri, pa za 3.500 DEM. zdravstveno mrežo z upoštevanjem vsaj minimalnih kadrovskih standardov. Potem pa bodo videli, koliko bo ustanovitelj moral finančno prispevati za dobro delovanje nastavljene mreže. Janko Halb je tudi izjavil, da se izvršni svet ograjuje od dajanja kakršnih koli izjav v zvezi z kadrovskimi spre- zdaj, celo pogodu, kajti tovornjaki, osebni avti in motorji ne morejo drveti, ampak se guncajo, kar je dobro, saj je tako manj nevarnosti, da bi povozili katerega od krajanov, ki se »obešajo« n* dvoriščne ograje. Varen je tudi razposajen dedek, ki gre vsako jutro od lokala do lokala, proti večeru pa se po isti poti vrača. Preč počasneži so varni tudi psi. mačke, vsekakor tudi kure. Na Lendavo pa bi skoraj pozabil. Dobili smo dva nova gostinska lokala! Prvi je tik ob občini, policiji, pošti..,, skratka na dobi' lokaciji, zato bo imel prav gotovo dober promet, saj je znano, da s® I t f ( t s uradniki, »milčari« in tudi naš poštni upravnik, sicer znan Čebelar. , kapljice ne branijo. Tudi nam, ki hodimo po opravkih, bo dobro । del požirek; potem nam korajSe pred birokrati gotovo ne ho I zmanjkalo. Dobrodošel je tudi lokalček pri zdravstvenem domol ! v njem bomo lahko »nevtralizirali« zobobol (z žganjem seveda) preden bomo (pri)Šli k zdravniku, ki se ga bo lotil s kleščami-Požirek bo potreben Se zaradi poguma pred injekcijo... Pa kaj h* nizal, ko pa vsi vemo, zakaj hodimo v gostilne! Naj sklenem; ne želim si hitre ceste ne vseh teh motornih vozil-ampak dober kmečki voz. Se rajši pa »koleslin«. Tudi postelj* s siamarico bi bila dobra za moža, kije »prešprical« Abrahama, D* tl I * ne bi ob tej moji nostalgiji pomislili, da sem se vdal v usodo in seru -na psu, moram naznaniti, da si letom navkljub želim - žrebičkol -naG ■ d. 4 h fi •w Turnišče: cene pujskov ŠI h ■4 A ih Prejšnji četne k so pripeljali rejci na sejem 35 pujskov, ki so bili stari 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. ‘ Pujski so Stali od 7,000 do 12,000 tolaijev, kupci pa so; kupili 20 živali. 4 fi Sejem v TumiSču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci' M, pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. 120 tet tradicije _ /D Pomurska banka d.d. L . Vaša domača bankfl MeDjalniški tečaj Pomurske banke z dac 14. decembre 1993, tečaji ve)j*r od li, 12.1993 od 00.00. Srednji teeaj Banke Slovenije velja od 14, decembra 1993 od 00.00. Država Avstrija Fiancija Nemčija Balija Švica ZDA Eaota 10» 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,075.6780 2,205.5106 7,563.4794 ■■ 7.6126 8,803.8900 ' 128.2312 Nakup 1,055,00 2,161,00 7,560.00 7.45 8,625.00 126.90 Predaj^ l.OMt.OO r 2,227,00 T,6ttS.OO 7.70 h 4 fi le tl 41 0 ti ’a r 1.*« 0,015.00^ 129.90 S I”!! Znamka avtomobila Renault 5 Renault 4 GTL Renault 19 TS Zastava 126 p Zastava 128 Jugo 55 Peugeot 405 GRI Opel Vectra 20 iGT Honda Civic GL Ford Orion D Golf JX Lada Riva Škoda Favorit Letnik 1992 1987 1989 1987 1986 1988 1990 1989 1991 1991 1988 1986 1991 Prevož. km iooo 105.000 104.000 52,tM» 72,000 53.000 44,000 46,000 29,000 44.000 70.000 65,000 23.000 Cena ll.OOODEM 3.700 DEM 14.500 DEM 2,060 DEM 3.100 DEM 3.800 DEM 18.000 DEM 18.000 DEM 16.500 DEM 18.500DEM 12.000 DEM 3.200 DEM 9.100 DEM membami v zdravstvenem domu. Za to je vendar pristojen svet zdravstvenega zavoda, ki naj bi v prihodnje odgovarjal tudi na vprašanja poslancev. Prav tako so s sklepom zavezali Pomurske lekarne, da v dveh mesecih pripravijo nov predlog osnovne lekarniške mreže, potem pa se bodo pogovarjali o tem. koliko te bo pokrivala javna lekarniška dejavnost, koliko pa bo zasebnega lekarni- Skega dela. MH Na sedežih poslovnih enot v Murski L Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgonh E Lendavi in v ekspozituri v Radencih ■ odobravamo poleg kratkoročnih ■ gotovinskih in namenskih posojil tudi E ugodna POSOJILA ZA NAKUP K AVTOMOBILOV, ki jih prodajajo fl pooblaščeni prodajalci, Odplačilna fl doba do 36 mesecev po ugodni B obrestni meri. ?