201 št. - 4. leto.
Poštnina pavšaliraiia.
Današnja Številka velja 2— K V Mubljatli, petek 2G. avgusta 1921.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAv
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8._______ Telefon	44
Rokopisi se ne vračajo. \^ jem je priložiti znamko za odgovor.
Zboljšani« naše valute.
POGAJANJA MED RADIKALCI IN DEMOKRATI ODGODENA. DELEGACIJA VLADE PRI KRALJU ALEKSANDRU V PARIZU. < .
Beograd, 25. avgusta. Predsednik trgovske in obrtniške zbornice v Beogradu je posetil finančnega ministra in mu dal predstavko o slabem stanju laše valute. G. minister, je to pred-slavko vzel na znanje ih’voblj'ibil, da bo sklical posebno konferenco vseh resortnih načelnikov v finančnem ministrstvu, da bi se našla najboljša rešitev za izboljšanje naše valute. Razen tega je g. minister obljubil, da bo v tem vprašanju dal svoj. uiadni odgovor.
Beograd, 25. avgusta. Pogajanja med radikalci in demokrati se bodo nadaljevala prihodnji mesec. V načelu je dosežen sporazum o programu odsekov v parlamentu. Težkoče so še glede vprašanja o razdelitvi portfeljev in uradnikov. Pri radikalcih se vedno bolj pojavlja težnja, da v novi skupni vladi dobijo portfelj ministra za notranje stvari. Tudi demokrati zahte-
vajo, da dobita obe stranki enako število uradnikov, ki prihajajo tu v poštev.
Beograd, 25. avgusta'. Snočna seja ministrskega sveta je trajala od 17. do 21. Odobrili so se krediti posameznim ministrstvom. Izvolil se je odsek ministrov, ki bo proučil načrt invalidskega zakona. Ministrski svet je potem izvolil posebno delegacijo ministrov. ki bo šla v Pariš in poi očala kralju Aleksandru. V to delegacijo so izvoljeni ministri dr. Kumanudi, Uzu-novič, dr. Spaho in Pucelj. V Pariz odpotuje tudi min. predsednik Pašič.
Beograd, 25. avgusta. V tajništvu zakonodajne skupščine smatrajo, da se bo Nj. Vel. kralj Aleksander mogel vrniti v Beograd začetkom meseca septembra. Potemtakem se računa, da se bo plenum skupščine mogel sklicati 10. do 12. septembra, ko bo Nj. yel.; kralj prisegel na ustavo.
Zagrebški mestni zastop razpuščen.
Beograd, 25. avgusta (Uradno). Nr. podlagi § 48 zakona z dne 21. junija 1895 o sestavi mestnih občin na Hrvatskem in v Sloveniji je kraljeva hrvatsko - slavonska deželna vlada razpustila poverjeništvo za notranje posle in zastopstvo svobodnega in kraljevega glavnega mesta Zagreba iz razloga, ker je večina mestnega zastopstva s svojim zadržanjem in s svojimi sklepi ob sedanjem splošnem narodnem in državnem žalovanju, izrabljajoč ta za narod in državo težki trenotek v svojo politično - strankarske svrhe preprečila sodelovanje mestne uprave pri državnih žalobnih svečanostih. S tem svojim zadržanjem, s katerim je težko žalila čustva celokupnega naroda, ni samo došlo
v nasprotje s prebivalstvom mesta Zagreba, temveč se je onemogočilo vsako sodelovanje državnih obla-stev z dosedanjim mestnim zastopstvom in temu dosledno tudi onemogočilo uspešno delovanje mestnega zastopstva samega.
Gradec, 25. avgusta. (Iz^.) »Tagespošta« javlja iz Beograda: v tukajšnjih političnih in vladnih krogih je vzbudilo veliko pozornost, da je zagrebški občinski svet, kateri obstoji po večini iz separatistov in frankovcev, sklenil, da ne odpošlje k pogrebu Nj. Vel. kralja Petra I. ni-kakega odposlanstva ter tudi ni odr-žal nikake žalne seje, kot so to storile vse druge večje občine v državi.
Gibanje proti izpraznitvi Zap. Ogrske.
ZASTOPNIKI KOMITATOV ZA PREKINJENJE D1PLOMATIČNIH STIKOV Z AVSTRIJO. SOCIJALISTI PROTI IZPRAZNITVI ZAPADNE OGRSKE,
ENTENTA ZAHTEVA BREZPOGOJNO
Budimpešta. 25. avgusta. '(Izv.) Komitati so održali danes v Budimpešti glavno skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, da se pozove vlado, naj takoj prekine diplomatične stike z Avstrijo ter odredi takojšnje zaprtje meje.
Budimpešta, 25. avgusta. (Izv.) Madžarska socijalistična stranka je imela danes zborovanje, v kateiem se je najodločnejše zavzela proti aneksiji zapadne Ogrske po Avstriji. Na zborovanju je bil sprejet sklep, v katerem zahteva madžarsko delavstvu, da se izpraznitev zapadne Ogrske odloži za nadaljnje štiri mesece. Med tem časom bi madžarsko delavstvo stopilo v stik z avstrijskimi delavci v svrho mirne rešitve tega vprašanja na podlagi od avstrijskega delavstva morda danih gospodarskih koncesij.
IZPRAZNITEV DO 6. SEPTEMBRA.
Šopronje, 25. avgusta. Mednarodna vojaška misija objavlja proklamacijo v madžarskem, francoskem, nemškem in hrvatskem jeziku na prebivalstvo Zapadne Ogrske, kjer veli med drugim:	Po določbi mirovne pogodbe
trianonske se mora Zapadna Ogrska oddati avstrijski republiki. Od 23. avgusta ob 6. uri do 6. septembra ob 24., morajo stopiti v veljavo, vse naredbe, katere je izdala mednarodna vojaška misija v Sopronju in po njenem pooblastilu ententni častniki za vsa, civilna in vojaška oblastva v deželi. Dne 29. avgusta ob 16. preda Madžarska ententi suverenitetne pravice nad Za-padno Ogrsko in potem jih odda en-tenta Avstriji. Od objave tega manifesta dalje so prepovedana vsa zbiranja, kakor tudi vsi javni shodi, » _
Izselitev Karla Habsburškega iz Švice.
ODLIKOVANJA VSTASEV IZ LETA 1875.
Beograd. 24. avg. Minister za vojno in mornarico g. Zečevič je vložil predlog, da se odlikujejo vsi tovariši pokojnega kralja Petra’, vsLaii iz leta 1875. Odlikovani bodo z zlato Kara-gjorgjevo zvezdo z meči, s katero je zvezana tudi pokojnina.
KRALJ KONSTANTIN BOLAN.
Atene, 25. avgusta. Po poročilih iz Eski Šehirja je kralja Konstantina, ki trpi na črevesni bolezni, napadla omotica. Sicer se je že opomogel, vendar pa še leži v postelji. V Eski Sehir sta bila odposlana dva atenska zdravnika,
MIROVNA POGODBA MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN AVSTRIJO PODPISANA.
Dunaj, 24 avgusta. Danes je bila v zveznem ministrstvu za zunanje posle po zastopniku Zedinjenih držav na Dunaju komisarju Arthurju Iiughu Fraziorju in zveznemu kance-larju Schobru kot ministru za zunanje posle podpisana mirovna pogodba med Zedinjenimi državami in republiko Avstrijo. Besedilo mirovne pogodbe, ki temelji na znani ameriški mirovni resoluciji, se bo po ratifikaciji v zmislu ustave uradno razglasilo.
VOJNO STANJE V BESARABIJI.
Lvov, 25. avgusta, (izv.) Z ozirom na to, da se pojavljajo razne oborožene tolpe ob rumunski meji. je rumunska vlada proglasila za celo Besarabijo vojno stanje. Ob enem je vložila pri sovjetski vladi oster protest proti zbiranju rudečih čet ob meji s pristavkom, da nosi sovjetska vlada vso odgovornost, ki bi nastala vsled kakega spora med obema državama.
BRATISLAVA SEDEŽ DONAVSKE KOMISIJE.
Praga, 25. avgusta. Včeraj ie bila za'dnja seja bratislavskega zasedanja mednarodne donavske'komisije. Sklenilo se je, nasproti stališču nekaterih delegatov, kakor tud: angleikega admirala Troubridgea ukloniti se sklepu pariške konference in za {.'et let Bratislavo izbrati za sedež donavske komisije. Ta sklep je bil sprejet šele potem, ko je češkoslovaška vlada izjavila, da bo komisiji in vsem njenim, uradnikom dala na ra r-olago primerna stanovanja in ugodila rudi drugim željam, zlasti glede brzojavnega in te-efonskega prometa in glede hvdro-metrične službe.	...,
MEDNARODNI ZADRUŽNI 7 KONGRES.
Basel, 24. avgusta. Na 'današnji seji mednarodnega zadružnega kongresa je gOvoril Kaufnur.n (Nemčija) o odnošajih med mednarodno zadružno zvezo in mednarodno družbo za nakupovanje na debelo. Po njegovem predlogu se je izrekel kongres za ustanovitev mednarodne zvez<? velikih družb za velenakuo, ki naj bi bila z mednarodno zadružno z^ezo v, organski zvezi.
Opraviči!®.
Berlin, 24. avgusta. K vprašanju prebivanja bivšega kralja Karla, ki stopi konec avgusta v novo fazo, ker se je ob tem času nameraval odpeljati Iz Švice, javljajo listi, da še ni nobene odločitve glede preselitve na Špansko. Španija pač ni odklonila prejšnje angleške, francoske in italijanske vlade, dovoliti Karlu azil na Španskem, vendar pa je stavila pogoje, glede katerih se s kraljem ni
dosegel še noben sporazum. Španska vlada zahteva, da se 60 oseb broje-ča okolica bivšega kralja . pomanjša na polovico. Imeti hoče tudi vpliv na izbere oseb, ki se smejo pripustiti. Naposled želi, da se popolnoma pojasni financijalni položaj razkralja, preden se preseli. Zvezni svet bo prejkone sklenil glede bivanja razkralja prihodnji petek. t -,	.	s;v*V
■■	k'it
IZGNANI LEOPOLD SALVATOR.
Dunaj, 25. avgusta. (Izv.) K aretaciji bivšega nadvojvode Leopolda Sal-vatorja v Jugoslaviji je dobil Vaš dopisnik od dobro poučene strani še naslednje podatke: Aretirani bivši nadvojvoda ni Rainer Salvator, najstareji sin Leopolda Salvatorja, ampak drugi sin istega. Leopold Salvator se je svojčas upiral podpisu odpovedne izjave ter se mu je posrečilo si obdržati premoženje v vrednosti nekoliko stotisoč kron. Pred kakim pol letom se je poročil z neko baronico Nikoličevo, vendar pa ni imel tako v Avstriji, kakor tudi v Jugoslaviji pravega doma. Avstrija mu je .Prepovedala bivališče že iz razloga iz-Kona Habsburžanov, iz istega vzroka se ga je branila tudi Jugoslavija. Tako ie bil prisiljen kolebati med Avstrijo in Jugoslavijo, ker so mu manjkala sred-
stva za preselitev. Iz tega vzroka mu tudi ni bilo mogoče se priključiti svoji rodbini, ki živi začasno v Barceloni. Tamkaj živi namreč njegov oče s soprogo nadvojvodinjo Blanko in 8 hčerami v najubožnejših razmerah v nekem tesnem stanovanju. Ker jim vsled pomanjkanja sredstev ni mogoče vzdrževati niti služkinje, morajo hčere opravljati vsa, tudi najnižja hišna dela.
SPOMENIK KRALJU PETRU.
Sarajevo, 25. avgusta. Mestno zastopstvo v Sarajevu namerava sklicat konferenco vseh tukajšnjih korporaci; in društev, na kateri se bodo posvetovali o postavitvi spomenika kralju Petru. Mnenja so seda} razdeljena; nekateri bi hoteli, da bi se zgradila hu manitarna institucija, drugi, da se postavi Drvi spomenik kralju Petru.
Časopisi vladnih strank so poklicani, zagovarjati in hvaliti delo vlade na polju notranje in zunanje politike, četudi isto ni v interesu naroda. Zato se nam zdi popolnoma umevno, ako demokrati sedaj po izpraznitvi Baranje skušajo dokazati neupravičenost napadov na,Beograd za časa koroške tragedije. Baranja jim služi v dokaz, da je bila naša centralna vlada primorana žrtvovati ne samo slovensko, marveč tudi srbsko ozemlje.
Tako se glasi najnovejše demokratsko opravičilo. Ker smo v prijetnem položajfi, da nam ni treba pisali po vladnem diktatu, povemo odkrito, da se Baranja — kakor nas kot goreče Jugoslovane sicer boli njena izguba — od daleč ne da primerjati z našo Koroško. Baranja je jezikovno na pol jugoslovansko ozemlje, dočim je Koroška, o kateri usodi se je odločalo meseca oktobra lanskega leta, popolnoma slovenska. Da bo Baranjo težko obdržati smo vedeli že ob ratifikaciji trianonske mirovne pogodbe. Toda na Koroškem je bil položaj povsem drugačen: s kršitvijo senžermenske mirovne pogodbe tekom razprav plebiscitne komisije, ki se ji naša centralna vlada ni uprla in končno z velikimi sleparijami, ki so znane, je bil slovenski narod na Koroškem ogoljufan in dolžnost vsake jugoslovanske vlade bi bila, da bi se z vsemi sredstvi upirala izpraznitvi Koroške. Poljakom se pri plebiscitu niso godile take krivice in vendar so se postavili z vso vnemo in ljubeznijo za svoje brate, da jih kljub neugodnemu izidu plebiscita otmejo ponovnemu nemškemu gospostvu. Celemu svetu je imnoniral Korfantyjev odločni nastop, ki ne bo brezuspešen in se ni zgodil brez vednosti poljske vlade.
Beograd pa je poslal ob koroški nesreči na Slovence nekaj grdih psovk in s tem je smatral vprašanje Koroške za rešeno. Za slučaj uspeha bi Beograd reklamiral uspehe za se, ker pa smo bili poraženi, pa je zvrnil vso krivdo na nas Slovence. Toda ta izgovor v nobenem slučaju ne drži, četudi smo Slovenci veliko krivi koroškega poraza, ker se na Koroškem ni šlo za slovensko vprašanje, marveč za zelo važno državno vprašanje. Če je vladna gospoda v Beogradu vedela — in morala je za to vedeti — da ni vseeno, ali teče naša meja proti Nemcem na Karavankah ali severno Celovca (ali vsaj ob Dravi), potem je bila njena dolžnost, da stori vse, da dobimo na Koroškem čim ugodnejšo strategično mejo.
Koliko je Beogradu za našo Koroško, se je pokazalo ponovno, ko ]e Pašič poslal v Pariz noto z zahtevo, da se z ozirom na princip, ki se nanaša na zgornjo Šlezijo, prepusti Jugoslaviji vsaj ono ozemlje, kjer smo dobili večino glasov, to je južni breg Drave. Vsaka država bi v našem slučaju delala z vsemi močmi na to, da uspe s svojo zahtevo. Naša akcija, ki smo si od nje toliko nadejali, pa je bila zapečatena s smrtjo našega poslanika v Parizu. V vsaki drugi državi bi se započeta diplomatska akcija nadaljevala — smrt poslanika pač ne sme biti nikaka ovira — pri nas pa je s smrtjo Vesničevo vse zaspalo. Zakaj vlada je bila v veliki zadregi, ker so nastali prepiri radi zasedbe tega uoslamškega mesta vsled prevelikega števila kpm-petentov tako, da se je morala radi ljubega miru med demokrati in radikeili odložiti na poznejši čas.
Če še konštatiramo, da smo v tako težkem času brez zunanjega ministra, smo zadosti jasno osvetlili našo zunanjo politiko. Dejstvo je, da se naša zunanja politika vrti okoli Macedonije in Albanije in da ima premalo smisla ne samo za Slovence, marveč tudi za druge ogrožene dele države, kar potrjuje vprašanje Baroša.
Vzroki naših neuspehov na polju zunanje politike pa segajo nazaj v dobo po prevratu, ko bi se morale takoj razpisati volitve in predvsem rešiti ustavno vprašanje — kar bi ne bilo težko, ker je bil takrat ves jugoslovanski narod navdušen za ujedinjenje —, namesto da se ie vodila strankarska in izvozničarska politika.	'
Baranje naj se vladna gospoda nikar ne poslužuje v opravičilo koroške izgube. Mi smo uverjeni, da se nam je s strani centralne vlade zgodila velika krivica, ker je zanemarjala našo Koroško, vsled česar ne bomo prenehali zahtevati, da se ta krivica popravi.
tv
BOLJŠEVIKI NA ROMUNSKI MEJI.
Lvov, 25. avgusta. (Izv.) Iz Besarabije Semkaj dospeli begunci pripovedujejo o koncentracijah močnih boljševiških čet na romunski meji. Romunska vlada je podvzela vse korake, da prepreči prehod boljševiških tolp na romunsko ozemlje.
RAZ0R02ITVENA KONFERENCA
AVashington, ?«. nvgusva. Japonski poslanik je državre;riu departementu sporočil, da Japonska veseljem sprejema povabilo k udeležbi ua razorožit , veni konferenci.
LJUDSKO ŠTETJE” V LONDONU.
London, 24. avgusta. Kakor je dognalo ljudsko štetje, znaša prebivalstvo Londona s predmestji 7,476.168 prebivalcev proti 7.250.531 leta 1911, Birningham šteje 919.438 duš.
tV
KATASTROFALEN POTRES.
Frankfurt, 25. avgusta. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je potresna opazovalnica na pogorju Taunus včeraj med. 9. in 11. uro zaznamovala katastrofalen potres. Središčna' razdalja znaša 2300 km.	•
j; ZRAKOPLOV EKSPLODIRAL.
London, 24. avgusta. Veliki vodljivi zrakoplov Z. R. 2 je eksplodiral nad Hulloin. Ostanki so padli v r«ko Hum-ber. Zrakoplov se je vračal od poizkusne vožnje preko'Atlantskega morja. Na njem je bilo 50 oseb.
FRANCOŠČINA OFICIJELNI JEZIK.
Pariz, 24. avgusta. Na poziv francoske akademije je odgovoril min. predsednik, da se francoska Y^ada ne bo udeležila nobene konference, ki ne bi francoščine pripustila kot oficijaini jezik.
V- LIPSKI VELESEJM. y.i' -
Nauen, avgusta. Število obiskovalcev lipskega velesejma je večje, kakor je bilo lansko leto. Posebno se je silno veliko število prijavilo iz Anglije, Prancije, Italije, Belgije, 'Amerike, Aziie in Afrike,
| OKUŽENO MESTO A^TRAHAN.
N»ien, 25. »v~*vsta. .V?sto *■'■*«-fian	ves*>li	Helsingforsa	v
strašnem rtanju z?ra’di nečistosti in bolezni, posebno kuge in kolere, tako. da so oblastva uvidela, da r.i druge pomoči, kakor da se vse prebivalstvo odpravi v. Sibirijo in mesto zažge. ,'„'1.
m**
• 4
NEMIRI V INDIJI,
^ London, 25. avgusta. Urad za kolonije javlja nastopne podrobno-ti o nemirih v Indiji. V. sualabarskcm okrožju so Izbruhnili nemiri, ko so ta-mošnje oblasti aretirale voditelje mohamedanske sekte M.-.rlah, ki so rovarili zoper oblasti. Ubita sta bila en angleški častnik in «11 \:ta’dnik.
policijska uradnika p igre saj o. Železniški postaji Para nti li. in Kadahi.-KM sta bili napadeni in opieiiieni. Ra/j;««--jena množica je napadla tudi poštna urada v Kadalumdiju in Tarrurju Nemiri so zgolj krajevnega značaja.
Borzna poročila.
Zagreb, 25. avg. Devize. Berlin 209.50—210, Milan 759761, London 662—664, Newyork ček 177.50 do 179, Pariz 1375—1390, Praga 213.25—213.75, Švica 3025—3035, Dunaj 16.90E17.05, Budimpešta 46.50 do 46.75. Valute: Dolarji 176N176.50. avstrijske krone 18—18.75, carski rublji 31—33, češkoslovaške krone 215, napoleondori 625—629, nem-, ške marke 208—211, ital. lire 753 do 755, madžarske krone 45—47.
1 Prs>ga. Valute: Marke 9875, švic. i franki 1418.50, lire 354, franc, franki I 64v<50, funti 307, dolarji 8350, dinarji 182.2F- avstr, krone 7.85, poljske marke 2.61, leji 100, levi 67, madžarske krone 21.22 in pol.
Dunaj: Valute: Dolarji 1042 do 1046, marke 1049—1050.50, funti 3852—3872.50, franc, franki 8130 do 8170, lire 4445—4465, dinarji (tisočaki) 2306—2326, (stotaki) 2296 do 2316, poljske marke 40—42, češke krone 1263—1273, levi 825—835.
Curfu, 24. avgusta. Devize: Berlin 695, Newyork 590, London 2175, Pariz 4570, Milan 2505, Praga 702 in pol, Budimpešta 1.52 in pol, Zagreb 3.25, Varšava 0.22, Dunaj 0.67, Bukarešta 7.12, avstrijske, krone 0.58,
Minister • odvetnik dr. Kukovec.
»Jutrovci« imajo sicer debelo kožo In sramežljivost je pri njih neznana čednost; afera dr. Kukovca pa jih vendar ženira in zato skušajo z zavijanjem iri lažmi oslabiti veliki vtis, ki ga je v vseh poštenih krogih napravilo naše odprto pismo na min. predsednika Pašiča.
Da bi se pred vsem izognili neprijetnemu odvetniškemu redu, razlikujejo »Jutrovci« kronski juristi med državno in politično službo in prav pogumno zanikujejo, da bi bila ministrska služba — državna služba. Na to iznajdbo naj si g. minister na razp. dr. Kramer vzame patent. Ali je res pozabil, da so ministri uvrščeni v največje činovne razrede državnega urad-ničtva in da kot taki vlečejo plače in ne dijete kakor poslanci? Služba res ni stalna in to menda g. minister na razpoloženju najbolj obžaluje; toda vkljub temu je državna, eminentno državna, in kot taka označena v vseh ustavah in v vseh učnih knjigah o državnem pravu.
Sicer pa inkopatibilnost ne izvira iz zakona, temveč iz dejstva, da človek, ki predstavlja in izvršuje državno in posebno še upravno oblast (IV- in VIII. oddelek naše ustave), ne sme ob enem pred državnimi oblastmi proti plačilu zastopati, privatne interese. Na kaki nizki stopnji mora pri gospodi okolu »Jutra« in njihovem ministru stati čut ia politično moralo, če se tega ne zavedajo?!
Zdi se pa, da se gospodi vendar nekaj v tem oziru svita, kajti na enkrat postajajo sentimentalni in prikazujejo dr. Kukovca kot žrtev njegovega ministrskega poklica. Dr. Kukovec ni liotcl biti minister, prisili so ga v to njegovi prijatelji in on — dobra dtjša — se je žrtvoval! Res pravi mučenik je dr. Kukovec, ki mora inkasi-rati v Belgradu ministrsko plačo, v Celju pa odvetniške honorarje! Revež se nam smili in zato mu povemo, da 97 % slovenskega naroda tega muče-ništva od njega niti ne zahteva, da mu za njegovo požrtvovalnost niti Hvaležno ni.
»Jutro« čuti, da tudi s sentimentalnostjo svojega črnca ne opere in zato seže po zadnjem sredstvu, namreč po korajžnjfem tajenju. Pravi namreč, da dr. Kukovec odvetniškega poklica niti direktno, niti indirektno ne izvršuje in da odvetnik dr. Laznik, ki ima Ku-kovčevo pisarno, svoj poklic vrši na lasten račun.
Tej očiti, lazi nasproti konstatira-mo, da je dr. Laznik še le pred kratkim postal odvetnik, 'da je do sedaj bil le koncipijent pri. dr. Kukovcu, na katerega ime in račun se je pisarna vodila, kar ve vsak otrok v Celju, in 'da je dr. Laznik sam, ko je postal odvetnik, s tiskanimi naznanili obvestil občinstvo, da ima pisarno v Prešernovi ulici št. 3 skupaj 8 pisarno dr. Kukovca. 'Ali »Jutro« tudi g. dr. Lazniku ne veruje? Ali naj poslužimo gospodi s pismi in ekspenzarji pisarne dr. Ku kovca?!
■ «  ..........
Ta ponoven pričetek meščanske vojne, ki se ne razteza samo na posamezne stranke, temveč se zajeda v vse ljudske sloje, je prisilil vlado, da napravi enkrat konec delovanju eks-štremnih strank. Ministrski predsednik Bonomi je izdal na vse pokrajinske namestnike strogo zapoved, da se morajo razpustiti vse vojaško organizirane in oborožene skupine. Teh šteje srečna Italija sedaj precej:	fa-
šisti, arditi del popolo (komunisti in socijalisti), rdeče garde, »figli di nes-suno« (otroci nikogar) — komunisti in klerikalne bojne skupine se kosajo, kdo da bo uničil več nasprotnikovega imetja.
Značilno za kulturno stopnjo italijanskega naroda je, da se morajo časopisna uredništva utrjevati ;.a slučaje sovražnih napadov. Tako izgledajo novi uredniški prostori »Lavoratora«, katerega stare lokale so fašisti februarja zažgali, kakor kaka majhna trdnjava. Železna vrata in betonirano, z železnimi vlogami ojačeno zidovje naj v bodoče onemogoči ponovitev žalostne februarske usode. Policija je te lokale pred kratkem pregledala in pri tem aretirala nekaj oboroženih komunistov, ki so stražili to trdnjavico in zaplenila veliko komunističnih1 letakov.
Istočasno je policija preiskala prostore delavske zbornice, kjer je tudi našla večjo množino orožja, katerega je zaplenila. Aretirala je poleg tega štiri komuniste, ki so stražili to
v •
orožje.
Tudi iz ostale Italije prihajajo podobna poročila o policijskih preiskavah. Samo v San Remu je bilo aretiranih' 13 oseb, po večini komunisti, cer se je našlo pri njih prepovedano orožje. Med aretiranci se nahajajo tudi dva obč. svetnika in en infanterijski poročnik. Delavstvo v San Remu grozi sedaj s protestno stavko, če policija ne izpusti aretirancev.
Toda, kot kažejo vsi znaki, se vlada ne misli udati, temveč bo naj-)rže napela še ostrejše strune, Ministrski svet je namreč pod predsedstvom Bonomija včeraj sklenil, da se nadomesti 25 namestnikov in višiiH policijskih uradnikov, ki so sc pokazali za nezanesljive ali pristranske. Ravno-tako se bodo premestili vsi uradniki, ki bi ovirali v svojem dosedanjem delokrogu konsolidacijo in pomirjenje med strankami.
TriaSko pismo.
Trst, ar. avgusta
Po kratkem premirju je boj med komunisti in fašisti izbruhnil s podvojeno močjo. Pretekli teden je prišlo do ponovnih težkih izgredov pri £emur so se zopet uporabljal granate in dr. Končni uspeh' tega boja se je pokazal v nekaj razbitih in oplenjenih komu* nističnih in 'fašistovskih domovih in v precejšnjem številu ranjencev, ki so sedaj v tržaških bolnicah in lečijo po sledice svoje krvi.
GUM DE MAUPASSANT:
Sodček.
Gospod Chicot, krčmar ▼ Eprevillu, je ustavil svoj pleteni voziček pred dvoriščem matere Magloire. Bil je hrust pri 40 letih, rdeč in debeluhast, ter je veljal za zlobnega.
Privezal je konja h kolu poleg vrat fp stopil na dvorišče. Imel je nekaj zemljišča, ki je jnejilo^na posestvo stare Magloire, ki ga je že dolgo opazoval s pohlepnimi očmi„ Ze dvakrat je poskusil, da bi ga kupil, a mati Magloire je vse ponudbe trdovratno zavračala.
»Tu )sem rojena, tu hočem tudi ftmreti«, je vedno govorila.
Danes jo je našel, ko je lupila krompir pred svojimi vrati. Bilo ji je 72 let, bila je mršava, zgubančena in skrivenčena, vendar pri delu neumorna kakor mlada deklica. Chicot jo je prijateljsko potrepljal po hrbtu in sedel poleg nje na podnožnik.
»No, mati! Kako je z Vašim zdravjem? Vse v redu?«
»Ze gre. in pri Vas, kume P.ro-
sper?«	.
»Nekoliko trga me, sififer, se ne mo*
s cetn pritožiti.«
Angleško mm do nas.
.V mednarodnem razmerju posameznih držav in narodov so za medsebojne odnošaje poleg gospodarskih in političnih' vidikov važne tudi splošne simpatije in antipatije; uveljavljajo se mnogokrat zavestno ali celo nezavestno kot nepreračunljive imponderabilije, katere pa pri presoji tega ali onega naroda lahko vodijo do težkih in usodnih posledic. Taki pojavi niso redki tudi v vsakdanjem zasebnem življenju, ko nam je soditi o tej ali oni osebi. Nemci so bili med vojno osovraženi skoraj od vsega sveta in njihove osamljenosti ni zakrivila samo nerodna ‘diklomacija, temveč tudi določene posebnosti njihovega nacijonalnega značaja. V osebnem občevanju mogočen, zapovedujoč, je Nemec odbijal in ustvarjal pri drugih1 narodih dispozicije za obsovraže-nje vsega nemškega naroda. Resnična, deloma morda tudi pretirana dejstva so ustvarjala pri drugih narodih sim patije, oziroma predvsem antipatije in nemška publicistika je sama pričela vzgojno vplivati, kazoČ na nekatere prepotence nemškega značaja. Ce danes največji nemški milijarder znani Hugo Stinnes krsti svojo ladjo z ime' nom »Boches«, ki je 'francoska psovka
za Nemce, je to le dokaz, da je v nemškem značaju res nekaj prenapetega, ekskluzivnega ,..
V glasilu radikalne stranke »Samoupravi« z dne 21. avgusta t. 1. številka 189 sem čital članek »Tajrns« i naš »Ustav«. Veleugledni angleški list »Times« je prinesel precej ostro kritiko proti naši vidovdanski ustavi in radikalni stranki — iz članka je razvidno, da smatra ta stranka ustavo za svoje delo —- je očividno neljuba nepovoljna angl. sodba, ker sc tiče lastne stranke in zlasti še zato, ker sta urednika navedenega lista mednarodno priznana publicista Stid in Vatson. Ne navajam tega, da bi morda govoril o dobrih in slabih straneh naše ustave, ker je to stvar poklicnih politikov, za splošnost velja dejstvo, da srno jo vsi Slovenci priznali kot legalno zakonito podlago naše države. Toda za nekaj drugega gre, kar ni nič manj važno.
Z žalostjo namreč opažamo, da pri angleški javnosti in sploh oficijelnih angleških osebnostih ne uživamo posebnih simpatij. Menda lansko leto nekako mi je pravil nekdo, ki je v Parizu osebno govoril z ravno omenjenim gospodom Stidom, kateri je menil o Jugoslovanih, da smo bolj besedni junaki kakor možje dejanja. Vsakdo ima pravico, da nas sodi po našem za-služenju in našem značaju, toda vendar to ni brez nevarnosti, če se vrši sodba nad našimi notranjimi razmerami. Treba bi bilo nanlreč ugotoviti, če dela to angleška javnost iz ljubezni do nas, ali pa je v vsem sistem, ki naj nas Jugoslovane naslika kakor kake srednjeafriške kolonijalce ter naj v angleški javnosti ustvari indispozi-cijo proti naši državi. In to nam ne more in ne sme biti vseeno. Pri tej priliki bi tudi opozoril na briskno in arogantno postopanje angleškega polkovnika Gosseta pri predaji Baranje s Pečuhom. Enak prizor smo doživeli pri določitvi mej na štajersko-avstrij-ski meji in podobno je bilo pri koroškem plebiscitu.
To ne morejo biti samo slučaji, ki naj jih pripišemo na račun posameznikov, vzroki so na vsak način tehtnejši. Dvoje je mogoče. Jugoslovani smo priprost in predvsem agrarni narod, ki še ne zna in ne more nastopati s takim bleskom in sijajem kakor Nemci in Italijani, kar bogatemu in trgovsko disponiranemu Angležu gotovo bolj ugaja. Na ta način bi bilo mogoče psihologicno razumeti antipatijo posameznikov do nas. Drugi bolj nevarni vzrok pa bi bilo oficijelno nasprotstvo Anglije do nas. ker ji morda naša država ne pristoja 'popolnoma v njene račune, k čemur bi seveda prišlo še primerno obdelovanje od strani naših' ljubih italijanskih zaveznikov,
Stvar naše žurnalistike in naše di plomacije je, da zadevo razjasni in j pride do dna. Ze v večjih člankih sem opozarjal, da angleška diolomačija odloča o usodi posameznih' držav. Prav je, da se hudujemo, če izgubimo to ali ono albansko, rumunsko ali bog ve kakšno občino, nič nimam proti temu, če kdo iz ljubosumnosti zakriči radi naraščanja Velike Grške, katero lahko mimogrede povedano, Jugoslavija za malo južino poje, toda zjokal bi se človek, če vidi, da ne vidijo nevarnosti tam, kjer je v resnici. Samo na morju je naša bodočnost in_tam je naš edini resni nasprotnik Italija. Anglija bo pa odločila na tehnici. Če jo pridobi italijanska diplomacija, potem je naše beraštvo zapečateno in Italija nam bo zavila vrat v Otrantski morski ožini in nič ne bo pomagalo če tudi hodijo naši diplomatje po dosedanjem izključno francokem tiru . « .
Naša publicistika in naša 'diplomacija mora pridobiti Anglijo, ker to je naša pot v življenje
Gospodarstva,
ilala mm trgovina 1 L frcni.
11.
V prvem članku pod Zgornjim naslovom smo se v prvem redu pečali o uvozu v našo državo v prvem tromesečju t. 1. ter smo konstatirali, da je uvoz Italije, ki stoji v tem oziru še vedno na prvem mestu, padel v tem tromesečju od 34.44 odstotkov zadnjega tromesečja na 27.84 odstotkov. Vkljub temu je pasivnost naše trgovinske bilance proti Italiji še venano velika. Italija je namreč uvozila v našo državo v letošnjem prvem tromesečju za 282,359.234 din. blaga, do-člm smo mi izvozili v Italijo le za 89,584.694 din. blaga, toraj okroglo za eno četrtino našega uvoza. Iz'tega je lahko razumeti, zakaj italijanska lira tako visoko notira proti naši kroni, (ločim pada proti franku, funta, šter-lingov in dolarjev. Mi še vedno uvažamo preveč Italijanskega manjvrednega blaga, posebno tekstilnega in južnega sadja, ki je pravzaprav luksuzno blago, Mi bi pač morali opustili nakupovanje italijanskih manufaktur, ki so manj vredne, ter se ne dajo niti oddaleč primerjati s Češkim blagom, da ne govorimo o Angleškem. Tudi če so cene manufaktur iz omenjenih zadnjih dveh držav višje, je pa kvaliteta istih taka, da so z ozirom na svojo trpežnost cenejše nego italijanske. Naši trgovci grešijo, ko vsiljujejo konzumentom ničvredno italijansko blago, in istotako greše naši konzu-menti, ki se dajo omamiti vsled nižjih cen italijanskega blaga v škodo sebi in naši valuti. *— Zanimive so številke o našem uvozu iz Cehoslovaške, Anglije, Francije, Nemčije. Švice in o našem izvozu v iste države, Cehoslova-ška je uvozila v našo državo v letošnjem prvem tromesečju za 164,683 625 din., dočim je naš izvoz v to državo znaSal le 20,325.584 din. torej okroglo osmi del. Velik del uvoza Cehoslovaške predstavlja brez dvoma sladkor, katerega se je uvozilo v našo državo v letošnjem prvem četrtletju 7 a 63,379.846 din., gotovo večinoma iz Ceholovaške. Uvoz Anglije v našo državo v istem razdobju je znašal 61,964.355 din., a naš izvoz v isto državo nekaj čez tri milijone dinarjev. Anglija je uvozila v našo državo večinoma tkanine. Francija je uvozila v Jugoslavijo v istem tromesečju za 69,566.450 din., a mi smo izvozili za Francijo le za 9.666.155 din. Naša trgovska bilanca glede Francije jp po našem mnenju v dvojnem oziru pa sivna:	najprej	kar se tiče absolutne
svote, a v drugi vrsti, kar se tiče blaga,
ki ga Francija uvaža k nam je to v prvi vrsti luksusno blago, kajti Francija nima drugega posebnega blaga za izvoz v našo državo. Pri trgovinskih pogajanjih s Francijo morala lx.i naša država posebno paziti na to, da nam Francija ne naprti svoje luksusno blago, kakor je to storila v trgovinski pogodbi s Poljsko, ki se radi tega danes bridko pritožuje. — Glede Nemčije je naša trgovska bilanca zelo ugodna. Mi izvažamo v Nemčijo za 106,982.763 din. blaga, a Nemčija uvaža v našo državo le za 37,659.382 din. blaga. Tudi glede Švice izkazuje naša trgovinska bilanca aktivnost s 35,668.774 din. izvoza proti 11,291.828 din. uvoza. In vendar je ravno Švica ona, ki največ upliva na slabo stanje naše valute, kar je naravnost nerazumljivo, ter meče tudi neugodno luč na našo devizno politiko, ki ne zna izkoriščati položaja ter vzdrževati ne umetno, ampak reelno vrednost naše valute na curiški borzi. V procentih izraženo znaša udeležba posameznih držav na našem izvozu v prvem tromesečju t. 1.: Avstrija 41.98, Nemčija
18.79, Italija 17.31, Švica 6.26, Grška 4.66, Čehoslovaška 3.57. Francija 1.70, Madžarska 1.49, kraji zasedeni po Italiji 1.44, Anglija 0.59 in vse ostale države 2.21. — V zadnjem tromesečju 1921 je pa bila percentualna udeležba posameznih držav na našem izvozu sledeča:	Avstrija 48.03, Nemčija
14.79, Italija 13.36. Švica 5.72, Grška 5.6, Francija 3,5, Madžarska 2.72, Ce-hoslovaška 2.61. Poljska 0.81 in Turška 0.76. — Glede našega izvoza so nam danes na razpolaganje statistični podatki za vseh prvih 6 mesecev t. i. Ti so razdeljeni po mesecih takole: Januar 193,112.836 din.., februar 148.214.118 din., marc 228,984.001 din., april 216,459.185 din., maj i97»693-239 din., junij 176,452.603 din., skupaj za 6 mesecev 1.1^0.051.982 din, V istem razdobju je znašal izvoz lani 455,066.161 din., a v drugem lanskem poluletju 855,519.894 din. Ker pada naša glavna izvozna sezona v drugo poluletje in ker se je nadejati, da bo povišana uvozna tarifa, ki je stopila v daljavo še le 16. junija t. 1. izdatno uplivala na omejitev uvoza, je pričakovati, da se bo do konca leta naša trgovinska bilanca, ako ne izenačila, vse razmerno zboljšala in z njo tudi kolikor toliko tudi naša valuta. Žitna letina, zdi se, ni tako slaba, kakor jo prikazujejo nekateri interesirani kiraji, a živine in lesa je na razpolaganje t. izobilju. Slive So tudi obilno rodile, kakor se glase poročila.
Dnevne vesti.
— Narodno - socljallstična stranka bo raztegnila svol delokrog po vsej Jugoslaviji. DosedaJ Ima krajevne organizacije samo v Sloveniji, odšle) se bodo pa osnovale politične organizacije NSS po vsej kraljevini SHS. — Ko sta bila.pretekli teden poslanec Deržič in tov. Pesek v Beogradu, sta Imela tam važne sestanke s srbskimi socijalisti. Rezultat teh razgovorov je, da se je osnoval v Beogradu pripravljalni odbor, ki bo deloval, da se v najkrajšem času ustanovi In organizira za Srbijo, Bosno in Banat NSS. — Judi po Hrvatskem ln SlavonlH se organizira Narodno - socljallstična stranka.
— V Beograd se Je včeraj odpeljal dr. Žerjav. Na pogreb kralja Osvoboditelja ni »mogel* Iti, čeprav bi to bila njegova kot bivšega deželnega predsednika dolžnost, sedaj pa Je Sel. Ali Je Sel zopet spletkarit v Beograd? Pa ne da mu je sapo zaprla Izjava poslanca Deržiča, s katero je postavil na laž trditve Jutra In PondelJka ln je Sel dr. Zerjkv k Prlbičevlču na poset.
— Narodno - socljallstična stranka razpisuje več mest političnih ln strokovnih
tajnikpv za Ljubljano in Maribor. Nastop takoj, plača po dogovoru. Ponudbe s popisom dosedanjega delovanla naj se POf-
— Odkritje spominske plošče Podlim-barskemu se mora vsled narodnega žalovanja preložiti na nedoločen čas, ako le mogoče še to leto. — Odbor za odkritje spom. plošče PodUmbarskemti v KraSnll.
— Mešano razsodišče med našimi In nemškimi državljani. Za našega zastopnika pri tem razsodišču, ki ima razsojati spore med našimi ln nemškimi državljani je imenoval ministrski svet sodnika kasacljskega sodišča dr. Dušana Subotiča.
— Dinarska veljava. S 1. septembrom se bodo na vseh postnih uradih začela Izvrševati vplačila ln izplačila le v dinarski vrednosti.
— Na novinarskem kongresu v Splitu zastopa naš list član našega uredništva g. Božidar Vodeb.
— Slovenski zdravniki, ki se hočejo udeležiti zbora jugoslovanskih zdravnikov In želijo imeti zaslgurano stanovanje, na)
: »To je lepo.« r
Rekla ni ničesar vež. 'Chicot j e gledal, kako je oprayljala svoje delo. Njeni robati, skrivljeni prsti, ki sp postali trdi kakor račje ščipalnice, so kakor klešče jemali rjave kepe iz košaie, ki je stala zraven nje. Po bliskovo je drčala z nožem okrog njih in rezala dolge trakove; ko je bil krompir popolnoma rumen, ga je vrgla v-golido z vodo, ki jo je tudi imela poleg sebe. Tri predrzne kokoši so pristopicale druga za drugo 'do njenega krila, piknile lupinico in odskakljale s plenom, kar jim je bilo mogoče. Chicot je pogledal v zadregi, obotavljajoče in negotovo ter je imel gotovo kaj na jeziku, česar ni. mogel izreči. Končno se je zaletel: »Povejte, mati Magloire , .
»S čim naj Vam postrežem?«
»Ali mi posestva še vedno nočete
prodati?« ^	.	.. , c
»Ne! Iz te moke ne bo nic kruha, to sem Vam že dostikrat povedala. Ne začenjajte vedno znova!«
»Našel sem sedaj izhod, pri katerem imava lahko oba dobiček.«
»In to bi bilo?«
»Pazite l Vi mi prodate posestvo, a ga vendar obdržite, Ali Vam je to prav?«
Starka je prenehala lupiti krompir in je zapičila svoje živahne oci a nagu-bančenimi vekami v krčmarja.
Ta je nadaljeval:	»Hočem se na-
tančneje izraziti. Vsak mesec "V am prinesem 150 frankov. Razumite me dobro! Vsak mesec Vam prinesem tu s svojim vozičkom celih 50 srebrnikov l Sicer se prav nič ne i;rpicmeni, prav nič. Vi ostanete tu in se Vam ni treba brigati niti zame niti za nobeno stvar. Drugega dela ne boste imeli, kakor da jemljete denar. Ali ,Vam ugaja?«
Zivalino in dobrovoljno jo je pogledal. Starka ga je nezaupno opazovala in iskala pasti, v katero bi jo mogel speljati. Nato je vprašala^ *To bi bilo torej zame, kaj pa bi imeli od posestva Vi?«
Odgovoril ji je: »Nič se ne brigajte zame. Vi ostanete tu. dokler Vam bo ljubi Bog dal živeti. Vi se nahajate na svoji lastnini, Le pri notarju mi daste mal podpis, da pripade posestvo za Vami meni. Otrok nimate, nečak pa ,Vam ni pri srcu. Ali Vam sedaj moj predlog ugaja? Svojo pristavo obdržite vse življenje in jaz Vam bom dajal na mesec po 50 srebrnikov. To je za .Vas gol dobiček.«
Starka je bila presenečena in vznemirjena, začela je omahovati v svojem sklepu. Odvrnila je: »Ne rečem, da ne sprejmem. Najprej pa moram stvar premisliti. Vrnite se prihodnji teden, tedaj Vam povem, kaj storim!«
In kum Chicot je odšel, vesel kakor kralj, ki si je osvojil novo kraljestvo.
Stara Magloire pa je jela razmišljati. Vso nastopno noč ni mogla spati in je živela štiri dni kakor v mrzlici. Ni se mogla prav odločiti. Slutila je, da ▼ krčmarjevem predlogu nekaj ni prav, toda misel, da dobi vsak mesec 50 srebrnikov, da ji bo padal lepi denar v predpasnik, kakor da bi z neba deževalo v njeno naročje, ne da bi ji bilo treba iztegniti roke po njem, jo je navdajala z razjedajočo pohlepnostjo.
Poiskala je notarja in mu zaupala vso stvar. Svetoval ji je, naj sprejme Chicotovo ponudbo, a naj zahteva namesto 50 srebrnikov 7° na mesec, ker je njena pristava vredna najmanj 60.O00 frankov,
»Ako živite še ,15 let.« ji je dejal notar vam plača za posestvo na ta način itak 1* 45.000 frankov«.
Starka se je tresla pri misli, 'da bo dobivala na mesec 70 svitlih! srebrni- ; kov. Toda še vedno ni prav zaupala, bala se je še tisoč stvari, katerih ni mogla poznati v naprej, tisoč zank, ni se mogla odločiti in je kat naprej izpraševala, dokler se ni zvečerilo. — Končno je naročila, naj se sestavi kupna listina, in se potem vrnila domov, razburjena, kakor bi bila izpila 4 vrče novega jabolčnika.
Ko je prišel Chicot, da bi izvedel njen odgovor, se je dala dolgo prositi in se je delala, kakor da je ne mika prodajati, v svojem srcu pa je trepetala, da ji ne izplača 70 srebrnikov.^— Ko on le n: odjenjal, je stavila končno svoj protipredlog.
Razočaran je skočil Chicot po* konci in dejal, da odstopa od kupčije;
Da bi ga omečila, je jela govorit« o življenju, ki ji je še dano.
»Dalje od petih šestih let itak ne bom živela. Sedaj sem v triinsedemdesetem letu in nisem nič več trdna, še zadnjič sem mislila, da je po meni. Bilo mi je, kakor da sem znotraj po-polnoma prazna. Morali so me sp^?' viti v posteljo*«	(Dalje	prih.)
\
<6 tako] prijavilo, ker se na poznejše priglasitve ne bo moglo ozirati.
— Društvo Gosposvetski Zvon v Dalmatinovi ul. Št. 15 v Ljubljani ima na razpolago več koroških beguncev, ki so kot delavci sposobni za delo v lesni in kmetijski stroki. >
— Plače duhovnikom so se zvišale za 10 odstotkov, tako da bo n. pr. kaplan tudi odslej dobival mesečno le 700 K, k^r je vsekakor premalo za najskromnejše življenje. Veroučiteljem so se sicer zvišale Plače za vsako uro na 26 K, toda izplačale se še vedno niso.
— Napad. Dne 18. avgusta je v Gorjancih na Dolenjskem bii napaden 1. 1884 rojeni trgovec Marko Jurič iz Hrasta, občina Suhor pri Črnomlju. Naoadaiec, ki je doslej še neznan, je na' Juriča' streljal in Ka ranil na levi roki in vratu.
— Poizkusen vlom. Neznani zločinci so Poskusili vlomiti v Zgornjem Kašlju v kuhinjo in hlev Terezije Blaževe. Gospodinja ki Jo je ropot prebudil, je vlomilce pravočasno prepodila.
— Žalostila smrt. V Clevelandu je tragično umrl naš rojak Anton Strniša, star 28 let. Na neki svatbi se je sprl z gosti nakar je v jezi ustrelil na Ivana Birka, ki je ®11 Pa le lahko zadet in bo okreval. V zaporu se je Strniše začel lotevati obup. Od časa do časa je postajal bolj potrt, končno Pa je izdrl iz postelje žico ter se z ujeno Pomočjo obesil.
— Umrla je v Kranju 19. t. m. trgovka Marjeta Sršenova, jako navdušena narod-njaldnja, ki se je zelo zanimala za literaturo in tudi sama -zlagala prav prijetne Pesmice. Parkrat se je oglasila v mladinskem listu »Zvončku,« večino pesmic je pa zapustila v rokopisu. Naj počiva v miru!
— Napad. Zakonska Ivan in Terezija Kovač sta sc 26 junija vračala z neke veselice z Brezovega, domov na Moravško Soro. Na cesti sta trčila skupaj z nekim °otlarjem, ki je Kovačeva že od nekdaj mrzil. Udaril je Kovača po obrazu, T,erezi-io Kovačevo pa je udaril z burkljami in si-usr tako silno, da ji je prelomil obe kosti [eve podlehtnice. Sotlar, ki je bil že večkrat predkaznovan, je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe poostrene na 14 dni s Postom In trdim ležiščem.	,
— Nesreče. V Podgorici Je padel kamnit okvir na glavo llletni Mariji Kovač in
io	zelo poškodoval. — Vol je zabodel v [rebuh 751etno Marijo Štern iz Brnika ter k> pri tem nevarno ranil. — Stroj je zagabil za desno roko lSlctnega delaVea Jerneja Kušarja v opekarni na Viču.
— Kaj je ha tem resnice! V zadnjem *a$u krožijo med ljudstvom vesti, da se Wsll letos na tukajšnji univerzi ukiniti teh-Piškl fakultet. Te govorice vznemirjajo upravičeno dijake In ne manj tudi stariše. Apeliramo na kompetentne faktorje, da tu spregovore odločno besedo, ki bo pomirila Paše dijaštvo.
— Zaokrožene vozne cene. Ministrstvo promet v Beogradu je izdalo sledeče tarifno priobčilo: Ker jako nedostaja drobiža, bodo vse naše železnice izza dne L septembra vozninske takse zaokrožale Pa polovične odnosno cele dinarje. Potem takem bedo tudi za toliko povišane vozne Pene za potnike. Pri odpravljanju prtljage 'P blaga pa se bo všteval dotlčni znesek jot manipulacijska taksa železnice, ki pobere plačilo.
UnbUana.
«n Kraljeva zahvala Ljubljani. Iz Pariza i® došla magistratu naslednja brzojavka: *1Jr. Zarnik, županov namestnik, Ljubljana, Jugoslavija. Njegovo Veličanstvo Kralj iskreno blagodari Ljubljani na toplom san-cešču prilikom smrti Njegovog oca i na iz-lavama ljubavi i vdanosti. — Mihailovič, ot-Pravnlk poslova.«
*= Proslava dr. Tavčarjeve 70 letnice, ki Pl se imela vršiti dne 27. t. m. se na jubi-larjevo izrecno željo zaradi splošnega narodnega žalovanja preloži ter se- bo vršila najbrž meseca septembra.
= Dramatični odsek izobraževalnega iruštva »Bratstvo«. Novoizvoljeni odbor se sklicuje za danes ob 8. url zvečer k 1. redni °dborovi seji. Dnevni red običajen. Prisotnost odbornikov obvezna! Naprošene mate-r'iallje imejte s seboj!
= Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvo-nu«! Danes ob polosmih zvečer važen po-Sovor o nameravanem izletu In delovanju y bodoči sezoni. Vse in vsi! Odbor.
= Koncert v hotelu Tivoli od danes na-Jttel vsak večer od pol 19. do pol 23. ure. «• priporoča Vekoslav Dolničar.
, ” Trgovski visokošolci se poživljajo na sestanek, ki se vrši dne 29. avgusta ob 8. uri zvečer y restavraciji »Narodnega doma«, radi razdelitve dela pri »I. kongresu trg. vi-sokoskolaca« in pri ljublj. velesejmu«. -~ Pripravljalni odbor kongresa, i .	— skupina jugoslav. lekarniškega
aruštva v Ljubljani vabi dame zdravnikov na Mstanek, ki se vrši v pondeljek 29. t. m. y mestni posvetovalnici ob 5. uri popoldne. — »•ra dr. Šlajmerjeva.
. * Važno za vse trgovce. Mestni magl-nnkii Dprote: Na podlagi vladne uredbe o Pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špeku aclje z dne 20. julija 1921,
Sl1?; !e, p0Zlv,Iiai?J vsi trgovci, da ozna-takoj jasno in vidno cene vsem življenjem potrebščinam, ki se prodajajo v trgo-pUl, na trgu, ali na kakem drugem kraju.
tei naredbi se smatra za življenjske potrebščine: ,vsa hrana, obleka, obutev kur-*Ya; razsvetljava, milo in tudi materijal za Jovani* teh Predmetov. Kdor ne označi cen življenjskim potrebščinam, ali jih noče •»obesiti na vidnem kraju, se kaznuje z za-POrom od 10 dni do 3 mesecev, in v denarhi 1000 do 10.000 dinarjev.	'	"
v “• Mestna aprovizacija pred sodiščem. iffr>l se je zaključilo pred okrainim sodl-80(1110 Postopanje proti Mestni aprovi-jw«ji ljubljanski odnosno proti njenemu vod-magistratnemu ravnatelju Ivanu Trdini.
-	ovoječasno je bil namreč obsojen trgovec pčf® zaradi prodaje pokvarjene moke. — -J* tej priliki Je navedel, da je kupil to moko Sfmestne aprovlzaclje. — Današnja končna vzravnava Je dognala, da je dobivala mestna TOevlaacila od raznih mlinov, katerim je taerf 22. bana|Ko žito z nalogom, da ga t>adkn„£',|° b?8«, precejšnje množine od-»ijufn J?	^ ravnatelj ni iz-
» aji* ®a je bila kljub temu kaka vreča sla
= Ne podkupuj stražnikov! Stražnik ustavi voznika, ki je vozil zvečer brez luči. Kdo ste? — Po dolgem obotavljanju napiše stražnik sledečo izjavo: Ivar. Podržaj, posestnik, Fužine 17, samski. — Stražniku se zdi mož sumljiv in zahteva legitimacijo. — Voznik se obotavlja, končno pa se ojunači in pravi: Tu imate 40 kron, obdržite si jih, pa me ni treba naznaniti. — Seveda je mož s tem svoj položaj le še poslabšal. Pod grožnjo, da se odpeljeta takoj na policijo, je povedal voznik pravo ime in sicer J. Potokar, cerkovnik v Stepanji vasi. Obtoženec se je zagovarjal, da on tega ni govoril, pač pa neki Podržaj, ki se je vozil z njim in nato izginil. — Cel njegov zagovor pa je bil tako zmeden in nič?v, kot je bila prva napoved stražniku. Potokar je bil obsojen radi napačne Izpovedi imena in identitete ter radi poskusa podkupljenja uradne osebe na tri dni strogega zapora.
=* Vozite previdno po Ljubljani. Pod Trančo je ustavil stražnik voznika Josipa Ponikvarja, ki je pridrvel s težkim vozom od Mestnega trga. Radi njega je moral ustaviti voz. cestne železnice, ki mu je pripeljal nasproti. Ko ga je stražnik opozoril, da naj ustavi, mu je prebrisani Ižanec odvrnil: Moram naglo voziti, mudi se mi domov. Da bo prihodnjič bolj previdno vozil po meStu, ga je obsodil sodnik na 400 kron globe ali 2 dni zapora. Ponikvar je odgovoril na sodbo: Bom raje zaprt.
S&aiftdlSelatBia BSsta ^SS
za nadomestne volitve v občinski svet ljubljanski:
Repovž Friderik, učitelj, Poljanska cesta 19. Koprivc Ivan, sklad. drž. žel, Maurerjeva ulica 277.
Velepič Rudolf, škontist, Knafljeva ulica 7. Kranjc Ivan, fin. rač. of., Privoz 3. Podbevšek Ferdo, kovač, Hranilnična ul. 12. Pip Uroš, knjigovodja, Zalokarjeva ul. 9.
Namestniki:
Leskovec Ivan, pristav. Stari trg 24.
Fligl Viktor, klepar, Vrhovčeva ul. 3. Poženel Valentin, progovni mojster, Kla-dezna ulica 19.
Rozman Alojzij, posestnik, Kmetijska ul. 235. Protina Ludovik, železn. uradnik, Gosposvetska cesta 14.
Sever Iirabroslav, zas. uradnik, Mala čoln. 'ulica 14.
SMJarite©?.
CeUe.
Ot ali JTT. , “	icrau	KaKa vreui aia-
«mo i™kvar ene "lok®- «a ie sodišče opro-4 IW Ani* se F F10*!0 uverlti o malomarnosti ^topanlu in poslovanju mestne aprovt-
Nnfca	!eA	\torek zveCer ruJava
tC1? » vojaškimi dokumenti in malo yso-
m.	?°	«lavn*	cesti	za hotelom Ti-
4« iv;lmo bajerja na BIeIweisovo cesto. Ker
sl, i^®eFtl n“Ino rabijo, se najditelja pro-
11	,ste na «Pravo tega lista. Listnico
Ilar sl najditell lahko pridrži.
lanrisegd. Jutri, ob 11. dopoldne se vrši svečana zaprisega vseh tukajšnjih poštnih nameščencev. Kakor se čuje, dospe ob tej priliki tudi poštni minister g. dr, Miletič, iz Ljubljane pa bo prisostvoval slovesnemu aktu tudi poštni ravnatelj g. dr. Debeljak.
Poljedelsko srednjo šolo dobi Maribor po sklepu ministrskega sveta na jesen.
Maribor šteje sedal 24 odvetnikov in 3 notarje s številnimi koncipljenti. Izredno velik dotok odvetništva, ki pa še vedno narašča, je gotovo tudi v neki meri kriv, da asa-nacija stanovanjske krize ne more napredovati, kakor bi bilo želeti.
Začetek porotnih obravnav v Mariboru.
Za dan. 19. septembra, to je prvi dan porotnih obravnav, sta razpisana dva zanimiva slučaja: dežni rop v kolodvorski menjalnici, obtoženec Vasiljcvič-Porkovič in velike sleparije carinika Ncpomuckega. Za tema dvema razpravama sledi za drugi dan že razpisana velika razprava zopet radi ropa proti trem obtožencem: Josipu Krištofiču, Franu Janžekoviču in Franu Solinu. Nato sledi obtožnica prot! Živku iz Ceglence, ki je bil radi umora svoje žene že dvakrata v preiskovalnem zaporu, pa obakrat izpuščen, nakar je po prizadevanju .zastopnika staršev umorjene, dr. Komavlja, višje deželno sodišče ukazalo zopetno obnovno postopanje.
Pregled invalidov. Od 1. do 5. septembra t. 1. se vrši v dravski vojašnici splošni pregled invalidov.
Primarij dr. llugon Robič, specljalist za kožne in spolne bolezni, se je povrnil z dopusta in zopet ordinira.
Čehoslov. novinarji. S čchoslovaškim br-zovlakom je potovalo danes opoldne skozi Maribor zastopstvo čehoslovaških novinarjev na kongres v Split.
Zblaznel je magister F. Filipčič, ker je zavžil preveliko porcijo morfija. Prepeljali so ga v blaznico na Studenec.
Ker se je obsežnost mariborske grajske kleti vsled trajnega ogromnega števila gostov izkazala kot veliko premajhna, je sklenil lastnik g. Valjak, da jo razširi. Izposloval si je potrebno dovoljenje oblasti ter se že
1.	septembra prično s 40 do 50 delavci adap-cijska dela v drugem delu kleti, ki bo v restavracijske svrhe primerno preurejena. Dela bodo dovršena okrog 1. novembra. Nova povečana grajska klet bo imela 42 m dolžine in bo kot restavracija med največjimi v Jugoslaviji, ker bo imela prostora za vee kot 500 oseb. Vhod v drugi del grajske kleti se bo nahajal v Grajski ulici (na zapadni strani gradu).
Stalež mariborskega redarstva se bo v kratkem precej znižal. Izkazalo se je, da more varnostno službo, za .katero je svoje-časno zadoščalo le 26 varnostnih organov, tudi v novih razmerah zmagovati mnogo manjše število redarjev nego jih šteje trenutno področje mariborskega policijskega komisarijata.
Griža. V mariborski okolici se vedno bolj širi griža, ki zahteva dnevno veliko število žrtev. Mariborska bolnica je že polna teh bolnikov in čim se bodo morali nadaljni odklanjati, se bo s tem bolezen na deželi le še bolj razpasla. Potrebna bi bila velikopotezna pomožna akcija, ki pa naj bi se čim-prej uvedla. Zelo koristna bi bila morda poučna predavanja v kralih, kjer razsaja bolezen, da bi se ljudje vedeli ravnati in varovati pred nadaljnlm okhževanjem, saj ima Maribor nad 40 zdravnikov in ako. bi se hoteli gospodje v splošno korist v te svrhe nekoliko žrtvovati, bi s tem odvrnili veliko gorja od ubogega nepoučenega ljudstva.
Veliki zvon stolne cerkve, ki je potil v nedeljo zvečer povodom zvonenja pok. kralju Petru I, je bil zlit leta 1710. Veliki del zHtine je srebro, ki so ga Mariborčanke svojčas darovale v to svrho. Teža zvona znaša 99 q.
Tatvine. V mariborski okolici se od dne do dne bol} pogostokrat pojavljajo tatvine v vinogradih. Tatovi prodajajo grozdje tudi na mariborskem trgu. Dobro bi bilo, ako bi tržna oblast z ozirom na to zahtevala od prodajalcev grozdja potrdilo občinske oblasti, da so vinogradniki.
Govorice, da je umrl delavec Anton Trnek, ubijalec abiturljenta Serajnika vsled ran, ki vh je zadobil, ko so ga ljudje po storjenem emu v Rušah zagrabili, so po informacijah na pristojnem mestu, neosnovane. Trnek se nahaja popolnoma zdrav v zaporih tukajšnjega nkmžnega sodišča^
Porotniki za lil. porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju, ki se prične 12. septembra 1921. — I. Glavni porotniki: Logar Alojz, posestnik in mesar. St. Lenart 4; Lobniker Anton, posestnik, Grajskavas; Po-teko Jožef, posestnik, Sv. Pankrac; Golavšek Avgust, posestnik, Migojnice; Kref Ivan, posestnik, trg Braslovče; Dergan Rudolf, posestnik, Laško; Lamper Ivan, trgovec, Loka št. 256; Druškovič Josip, veleposestnik in trgovec, Slovenjgradec; Žnidar Janez, posestnik, Jezerce 6; Ferlinc Franc, pos. in učitelj v p., Šmarje pri Jelšah; Kloar Jakob, posestnik, Migojnice; Kovačič Josip, usnjar, Kozje; Grobeljnik Ivan, posestnik, Bukovskavas; Natek Vinko, posestnik, Pondur 28; Podpečan Martin, posestnik, St. Jungert 5; Gajšek Ivan, posestnik, Šmarje pri Jelšah; Bobnič Andrej, posestnik, Košnica 1; Čretnik Ivan, posestnik, Sele; Beranič Ivan, trgovec in pos. Rog. Slatina 44; Cesar Ivan, podobar, Mozirje; SevniČar Franc, posestnik, Polzela 31; Potnik Janez, posestnik, Bukovje 5; Dolinšek Josip, gostilničar, Brnica 28; Čretnik Jo* sip, stavb, mlinov, trg Št. Jur ob j. ž.; Založnik Franc, trgovec, Sv. Jernej; Cimperšek Karol, veletrgovec, Sevnica, Šeligo Janez, posestnik. Sv. Vid; Malgaj Franc, pos. in trgovec, Gotovije 8; Goltnik Anton, posestnik, Kokarje 29; Bezenšek Janez, posestnik, Bukovje 5; Grabenšek Janez, posestnik, Au-ženberg 9; Guzej Mihael, posestnik, Repno 1; Fuchs Franc, dimn. mojster, Celje; Kos Janez, posestnik, Studence 22; Štor Anton, posestnik, Bolctina 1; Lipej Franc, trgovec, Brežice. — II. Nadomestni porotniki: Kolehc Adolf, posestnik, Lava 17; Videnšek Matija, posestnik, Loče 10; Lopan Jakob, pek. mojster, Celje; Weren Josip, trgovec, Celje; Pilih Jakob, posestnik, Trnovlje 22; Dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje; Bračič Ivan, trgovski uslužbenec, Celje; Arnšek Franc, posestnik, Lopata 32; Hajnšek Anton, posestnik, Šmarjeta.
Glavni šahovski turnir v Celju. Dosedaj se je doigralo devet kol. Stanje po devetem kolu je sledeče: dr. Erdey 7 in pol; Konig 6 in pol; Poljanec 5 (1); Vukovič 4 in pol (1); Ferjan 4 (1); Kramer, dr. Trstenjak 4; Nidfor3 in pol (2); Peyer 3 in pol (l); Rožič 3; Ormai.2; dr. Banckovič 1 in pol; Kolm 1. — V glavnih konturah se že vidi izid turnirja. Vendar prinesejo lahko prihodnji dnevi še velika presenečenja. — Dr. Erdey se ima boriti še z najmočnejšimi, s Kbnigom, Poljancem in Vukovičem. Ijfid teh partij se pričakuje z napetostjo. Turnir se konča v soboto in se zaključi z družabnim večerom.
Hmeljsko poročilo. Obiranje golding-hmelja je v polnem teku. Kobule so najboljše kvalitete. Zadnji dež bo pomagal poznemu hmelju pri prehodu Iz cveta v kobule. Obiranje poznega hmelja se bo pričelo šele koncem tega meseca. Za prima-golding se je te dni plačevalo 10.000 K za 50 kg in napitnino. Množina letošnjega pridelka se ceni na 8000 do 9000 starih stotov.
Celjskemu atletik-sportklubu je do na-daljnega prepovedano vsako igranje tekem in je vsled neizpolnjevanja odredb podsa-veza predan kazenskemu odbojru. Istotako se mu šteje za izgubljeno tudi prvenstvena tekma, ki bi jo imel igrati dne 15. avgusta z »Ilirijo« v Ljubljani.
Strela je udarila ob priliki nevihte v sredo popoldne v nek kozolec blizu opekarne na Sp. Hudinji pri Celju. Požarne brambe so prihitele na kraj požara in omejile ogenj. — Tudi med nedeljsko nevihto je strela udarila v vojašnico kralja Aleksandra in v neko hišo blizu iste, ki pa razun razpok ni napravila druge škode.
tero pa v Ljubljani, oziroma na Bledu ne oddajo, temveč spravijo do povratka. Na povratku jim ni potreba kupiti nove karte, pač pa morajo dati staro karto prežigo-satl. Tekmovalce in občinstvo opozarjamo, da se v lastnem interesu zglase pri »Športni Zvezi«, da dvignejo legitimacije. Tekmovalce za prvenstveno plavalno tekmo na Bledu opozarjamo, da poteče rok za prijave 25. t. m. Po tem roku se sprejema samo dvojna prijavnina. Prijave imajo odposlati klubi na »Športno zvezo«, Ljubljana, Narodni dom, obenem z prijavnino. — Skoki s 6 m visoke deske bode prva posebnost pri plavalni tekmi na Bledu. Športna zveza, kj vodi vse priprave je postavila z velikimi stroški 6 m visoko desko za skoke v vodo. Dosedaij so se vršili skoki le z največ 3 m visoke deske. Eleganca in lepota skokov, ki se pokaže v veliki meri pri pravilnem skakanju že z navadne deske je tu tem večja in učinkovitejša. Priznani slovenski in jugoslovanski skakači bodo Imeli letos prvič priliko pokazati svojo izurjenost pri skokih s tolike višine. Posetnike In tekmovalce še enkrat opozarjamo na ugodno železniško zvezoi na Bled in nazaj.
—	Nogomet. Sarajevski amaterski S. K. : Ilirija. V soboto in nedeljo 27. in 28. t. m. igra proti Iliriji najmočnejši klub v Sarajevu, Sarajevski Š. K. Ilirija je v aprilu že Igrala z njim dve tekmi v Sarajevu In sicer obakrat neodločno (3 : 3 in 1 : 1). SAŠK. je dosegel v letošnji sezoni tudi sicer več jako lepih rezultatov. — Tekma ,se prične oba dni ob pol 18. uri.
Sokolstvo.
Sokolski' odsek Dravograd — Meža
preloži 28. avgusta nameravani prvi javni nastop z veselico, vsled žalovanja smrti Nj. Vel. kralja Petra I.* Osvoboditelja na nedoločen čas Nastop se bo pravočasno objavil.
V	Šmartnem p. Litiji se snuje društvo za zgradbo in vzdrževanje »Sokolskega doma«. Pripravljalni odbor je marljivo na delu, pravila so že potrjena, pristojnlo je že blizo sto članov. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo dne 27. avgusta t. 1. v sokol, telovadnici v Šmartnem. Vabimo vse zavedne rodoljube da se priglasijo kot člani tega društva zlasti širom domovine raztresene Šmarčane. Naj prispeva vsak po svojih močeh k uresničenju težko pričakovanega sokol, doma kjer sl bo narod krepil telo In duha.
prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Officeju v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.
Država za ljubljanski velesemenj. Ministrski svet je dovolil za ljubljanski veliki semenj podporo 600.000 K.
Plul.
Veleseim.
Volitev ptujskega župana se bode vršila prve dni meseca septembra — če ne bode zo? pet kdo rekurlral. — Značilno je to, da je bila prva izvolitev proglašena za neveljavno zaradi tega, ker je volil eden nepravi odbornik, ki je stopil na mesto odstavljenega — mestnega delavca. — Po volilnem zakonu mestni uslužbenci ne smejo biti obenem odborniki. Cela lista se je, po razveljavljenju izvolitve župana dne Tl. julija še enkrat razglasila s prvotno odstavljenim odbornikom.
— Dne 19. t. m. je bil izdan od okrajnega glavarstva ponovno sklep, s katerim se končno-veljavno določi, da je pravi odbornik vendarle tisti namestnik, ki ie prvotno stopil na mesto odstavljenega — mestnega delavca. — Na ta način smo ravno tam, kjer smo bili pred 3 meseci. — Drugič bode torej volil ravno tisti nepravi odbornik, ki je prvič. — Radovedni smo, kaj je sedaj pripravljeno za razveljavo .župana, če ne bo JDSar.
Podraienje živil. Zadnje dni so trgovci zvišali cene Vsem Življenjskim predmetom. Zlasti moka, riž, mast, olje, sladkor itd. se je znatno podražilo. Menda’ vendar niso pošle vsem trgovcem naenkrat zaloge, ker se Izgovarjajo, da so morali tudi oni dražje plačati.
Stanovanjska mizerija je čimdalje večja. Povrh tega je vsled prevelikega povišanja,
• na podlagi zadnje naredbe, splošno ogorčenje. — Hišni posestniki zvišajo kratkomalo tri do štirikrat zadnje plačano najemnino in ne tisto, ki se je plačala julija 1. 1914. Pri zvišanju nobeden ne upošteva tega, da je zvišati samo temeljno najemnino, t. J. od leta 1914 plačane najemnine je odbiti najemninski vinar, stroške za čiščenje dimnika, kanalizacijo Itd., temveč zviša kratkomalo najemnino z vsemi temi pripadki, povrh pa zaračuna še vsak posebej te izdatke, tako da so le-tl dvakrat plačani. — Vsak, ki se čuti v tem oziru oškodovan, bodi hišni posestnik, bodi najemnik, naj se obrne na stanovanjsko oblast pri okr. glavarstvu, katera oblast se v kratkem imenuje, s prošnjo, da se določi visokost najemnine.	,
la srečo sta šla prosit dne 21. t. m. na božjo pot v Žetale zakonska Petrovič Iz Tumiš svojemu 7 mesecev staremu sinčku. Med ljudstvom Je razširjena pravljica, kakor o blejskem zvonu, da kdor sl kaj na ta dan za otroka želi, to se mu izpolne. Ker sta zakonska otroku veliko sreče naprosila, sta se vesela nazajgrede ustavila v več gostilnah. Dobro haloško vino jima je zlezlo tako V glavo, da sta pozabila na na vozu spečega otroka. — Ko sta prišla domov, je bi! otrok, ki je zlezel vsled tresenja voza pregloboko v seno, mrtev.
Šport in turlstika.
Plavalna tekma na Bledu za jugoslovansko prvenstvo, ki le bila vsled smrti Nj. Vel. kralja preložena, se vrši 28, avgusta z istim programom. — Vse udeležence prvenstvene tekme na Bledu obveščamo, da imajo 50 odstotkov popust na progah Južne In državne železnice. — Izkaznice izdaja Športna zveza v Ljubljani, Narodni dom L do sobote ob 6. zvečer. Udeleženci kupijo 1 pa vstopni postaji celo vozno karto, ka-
Okjic. V dnevih od 3. do 12. septembra 1921 bo otvorjen v Ljubljani I. veliki, ljub-ljan. vzorčni semenj — prvi v Jugoslaviji. Zanimanje za ta semenj je splošno in so-d§č po prijavah velikega števila razstav-ljalcev in obiskovalcev Iz vseh pokrajin naše države, iz Cehoslovaške, Nemške Avstrije itd. se bo zbralo navedene dni v našem mestu-na tisoče In tjsoče tujcev. Ne glede na to, da je ta semenj v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodno - gospodarskega pomena, zavedati se mora posebej naše mesto svoje dolžnosti, da po možnosti in radevolje gre prirediteljem na roko. Ljubljana ima sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko gostoljubnostjo, dokažimo našim bratom Iz juga In severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo ttidi vredni tega slovesa: vsak' tlaj se počuti v naši sredi kot doma.' Ker se vrše v času med 3, in 12. septembrom v Ljubljani tudi razni kongresi (jugoslovanski zdravniški kongres, kongres jugoslovanskih trgovskih vlsokošolcev, kongres jugoslovanskih dobrovoljcev) In si mora urad ljubljanskega velikega semnja začasno presrbeti zadostno število prenočišč, Vabim na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega semnja cenjene someščane, da se pri-glase vsi oni, kateri bi za čas semnja ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) — ‘•seveda proti plačilu. Stanovanjskemu odse-f ku bo dobro došlo vsako prenočišče tudi zasilno ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanj^cl odsek ljubljanskega velikega semnja začasno v pisarni mestnega ekspedita (Mestni trg 27, III. nadstr.) ali v pisarni komisarijata za tujski promet ln turistiko (Tourist office); Dunajska cesta št. 18. Prijave se lahkp odpošlje tudi pismeno z navedbo cene za posteljo za en večer. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921. Županov namestnik dr. Zarnik 1. r.
Industriji, obrtu in trgovini Slovenijo! Misel, sprožena po Vaših stanovskih organizacijah, se bliža svojemu uresničenju: v dneh 3. do 12. septembra 1921 se bo vršil prvi veliki semenj v Ljubljani. Ni treba poudarjati yelikega pomena te prireditve za vse naše Industrije, trgovine in obrt.
Z veseljem ste svoj čas pozdravili namero prireditve in s tem pokazali, da se polno zavedate velike njčne važnosti in velike koristi, ki jo morejo današatl veliki semnji našemu gospodarstvu. Poziv k razstavitvi vzorcev je našel v Vaših vrstah mnogobro-jen odziv. Besedam je sledil krepak čin. Sedaj pa je tudi na onih, ki jim letos še ni bila prilika razstaviti na veHkem semnju, da s svojim posetom posvedočijo, da gre tu za vzajemno korist celokupne naše industrije, obrta In trgovine. Stanovska dolžnost vsakega Industrijalca, obrtnika ln trgovca je, posetltl prvi naš veliki semenj! Izpolnitev te dolžnosti mu donese tudi praktične koristi. Saj je industrljalcu, obrtniku ln trgovcu tudi v našem delu države treba pregleda in vpogleda, kal more nabaviti doma v Sloveniji pa tudi v drugih delih naše države. Prilika mu bo obenem spoznati, kie smo že na zadovoljivi stopnji, pa tudi kje treba zastaviti moči za izboljšanje obstoječega in za stvarjanje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskimi tovariši lz cele države, navezati nove stike in utrditi stare vezi. Jako priporočljivo je, da obrtne zadruge in trgovski gremlji prirode skupne posete semnja. Naj bi sejmski dnevi družili v Ljubljani vse naše industrijstvo, obrtništvo ln trgovstvo. Naj bo prvi Veliki semenj v Ljubljani početek novemh velikemu razmahu celokupne naše Industrije, obrta in trgovine
—	V Ljubljani, dne 24 avgusta 1921. Trgovska ln obrtniška zbornica v Ljubljani.
Vstopnina za »Ljubljanski veliki semeni«. Vstopnina za enkratni vstop » vse razstavne prostore »Ljubljanskega velikega semnja« bo znašala Din. 5. Do trajnega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejm-sklm zneskom. Sejmske legitimacije s solinskim znakom so dobiti za din. 25 pri sejm-sklh zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah uptavlčujelo le legitimacije s sejmsklm znakom, ne pa tadl vstopnica za enkratni vstop. Da pa pri blagajnah na sejmlišču ne bo gneče, se bo
Ravnikova »Jugoslavija«. Na javnih nastopih povodom slavnostnih dni Sokola I so zopet Izvajali Vidmarjeve vaje »Jugoslavija« z godbo Janka Ravnika, pianista, skladatelja in profesorja ljubljanskega državnega konservatorija. Sicer so te vaje že pri lanskih prednašanjih Sokola I vzbujale upravičeno občo pozornost, toda zdi se ml, da takrat s spremljevanjem klavirja niso prišle do prave veljave in povoljnega razumevanja občinstva. Zadnjič pa so vaje ljudje že bolje razumeli in kot glasbenik sem občudoval krasno Ravnikovo godbo, ki izborno tolmači posamezne gibe in kretnje Izvajalcev. Ravnikova glasba je simfonična slika, ki narti predoči trpljenje Jugoslovanov, zasužnjenih v tujem jarmu, tirepenenje po rešitvi In osvp-bojenje. Motivično je delo zgrajeno po motivih D. Jenkove pesmi »Sto čutiš Srbine tužni«, po pesmi G. Ipavca »Slovenec sem« in konča veličastno z državno himno »Bože pravde«. Pred odrešitvijo se vmes značilno oglaša začetek nekdanje cesarske pesmi »Bog ohrani«. Naše Sokolstvo Izvaja mnogo vaj, ki imajo predpisano priložnostno glasbo, ki se pa z edino izjemo zadnjih dr. Murniko-vih prilega tudi katerikoli drugi vaji. Edino Vidmarjeva »Jugoslavija« je logično in harmonično zložena z vajami. Občinstvu bi bilo seveda treba pomen vaj še večkrat razložiti, da jih bo razumelo. Uspeh izvajanja »Jugoslavije« je bil na prireditvah Sokola I popoln, ne le za Vidmarja, marveč tudi za skladatelja in muziko ^dravske divizije pod vodstvom dr. Josipa Čerina.	A.	F,
Prekmurje.
Cene živini so silno padle. Živa teža 9tf plačuje povprečno po 6 K, zato se celo v, mesnicah prodaja goveje in telečje meso po 12 kron za 1 kg. Podobne razmere so tudi na štajerski strani, kjer posestniki doma koljejo govedo ter tudi prodajajo meso povprečno po 12 K.
Murska Sobota. Urad »Ljubljanskega velikega sejma« je poveril Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu« podružnici v M. Soboti in Dolnji Lendavi razprodajo znakov in legitimacij za prekmurski del Slovenije. Opozarjamo p. t. trgovce in obrtnike in druge interesente iz Prekmurja, kateri mislijo priti na ta veliki semenj, da se takoj oglasijo v omenjenih zavodih', kjer dobijo vse potrebne informacije in pojasnila. Znak in legitimacija stane 25 dinarjev (100 kron).
Murska Sobota. ‘Auto-zveza Mur. Sobota —- Dol. Lendava je v najlepšem teku, vozi redno, in krepko konkurira s tamošnjimi tarifi izvoščekov. Svoje uradne prostore ima pri podružnici Jugosiovensk^ga kreditnega zavoda v Murski Soboti in Dol. Lendavi kjer dobe udeleženci vsa potrebna pojasnila, znake in prospekte. Kdor »e izkaže z znakom jsejma ima pravico do polovične vožnje ne le po železnici temveč tudi z autom po Prekmurju za potovanje na sejem v Ljubljano in nazaj.
Akademikom!
Da se izognemo vednemu popraševanju v zadevi podpor, menze ln doma za šolsko leto 1921-22, sporočamo vsem visokošolcem, ki nameravajo študirati na ljubljanski univer-zi sledeče:
a) Glede podpor je napravil odbor PDJA' pri pristojnih mestih vse potrebne korake, da se to yprašanje čim prej uredi, nima pa še do danes kljub ponovnim urgencam od strani prosvetnega oddelka, kakor tudi 00 strani odbora, nikakih točnih navodil.
b) Vprašanje akademske menze po pričetku vpisovanja (najbrž 15. sept.) je popo,-noma odvisno od načina podeljevanja podpor, posebno od vsote, ki bo stavljena v to svrho na razpolago, vsled česar ni mogel odbor zavzeti še nikakega stališča, čeravno je to vprašanje jako urgentno. — V vsakem slučaju pa se do tega dne vsled pomanjkanja sredstev ne sprejme nikogar več y. menzo, razen proti celemu plačilu.
c) Akademski dom je zagotovljen za ca. 120 najrevnejših In najpridnejšlh tovarišev In se bodo tovarišem, ki so se prijavili, razposlali tozadevni formularii v izpolnitev, čim se bode sporazumno z »akademskim kolegijem« rešilo vprašanje o načinu sodelovanja zastopnikov dijaštva pri reševanja prošenj in upravi.
Vsa vprašanja se bodo, kakor upamo, do pričetka šolskega leta rešila — vsaka bojazen je izključena —, ker Je evidentno, da bi v nasprotnem slučaju moralo ostati znatno število slušateljev na svojih domovih.
Odbor smatra, da je s tem ugodil »s®m mogočim prošnjam za Informacije, vsled česar ne bode odgovarjal posameznikom na razna vprašanja, opozarja pa ponovno _na pravilno Izstavljene ubožne liste (potrditev od strani davčne oblasti etc.), kakor tudi na spričevala o učnih uspehih v pretečenem šol-slcGin letu«
Vse prošnje glede inenze ln doma, ki so bile društvu do sedal poslane, služijo odboru le v svrho evidence, vsled česar bodo morali tovariši na poziv vložiti predpisane prošnje z zahtevanimi dokumenti.
Podpdrno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
Poslano.*
Globoko pri Brežicah, — Na naslov drž. pravdnlštva v Celju,
V pod tem naslovom priobčeni notici v it 198 »Jugoslavije« vrinila se le neljuba pomota —. da Je klevete plšečkih klerikalcev prinašal tudi »Narod« — kar samoumev-Bft ta to&OO, Pač pa je to storil »Avtonomist«.
Ivan Urok, nar. poslanec.
* Za »Poslano« odgovarja uredništvo le JI Sflrelrii.J»koni''
Michžl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»A jaz!« je vzkliknil. »Ali morem kdaj pozabiti ljubezen, ki mi pali srce?«
Floriza se je jedva premagala, da ni vzkriknila od sramu.
»Oh,« je zastokala, »kdo ste?«
*Kdo sem? Ali ne uganete? Poglejte me! Pred vami stoji človek, ki mr j e zaradi vas, človek, ki vam je pripravljen dati svoje ime in svoje imetje: on, ki vas prosi že leto dni na kolenih, da ga sprejmite za soproga; on, ki se je pripravljen boriti za vas z^nečem v roki zoper vesoljni svet!«
»Roland de Saint-Andre!«
Obupno se je iztrgal ta vzkrik iz dekličjih prsi.
»Zares, gospod,« je dejala nato. »Po vašem izdajstvu in po nizkotnosti vaših sredstev bi vas bila morala spoznati!«
Saint-Andre je zaškripal z zobmi.
»Magari da sem nizkotnež in izdajalec!« je siknil. »Ljubim vas! Ne marate me?... Dobro, tedaj vas vzamem s silo! Dovolj besed. Imam vas. In ne izpustim vas več!«
• Spet se ji je približal. Floriza si je zakrila oči z roko in zavpila:
»Joj! Ali ga ni moža, ki bi me re-511 tega strahopetca?«
■ Pobesila je roko in obupno pogledala okrog sebe. In čudno, nezaslišano:	obrnila	se	je	k Royalu de
Beaureversu, ki je stal nepremično, kakor okamenel od strmenja! K njemu, ki jo je bil prijel z okrutno roko, je dvignila zdaj Floriza svoje solzne o*I!
Roland de Saint-Andre je stopil naprej, kakor bi se ji hotel rogati. Glava mu je gorela, gnev mu je pačil obraz. A tisti hip se je začul težki, srebrni padec polne mošnje. Bila je mošnja z dvestopetdesetimi tolarji, ki jo je vrgel Royal de Beaurevers Salnt-Andreju pred noge.
. »Nate, gospod,« ie dejal razbojnik, »vzemite svoj denar!«
S trepetajočim srcem je Floriza pogledala Royala. Takoj nato je obrnila oči drugam. 'Jasno dostojanstvo je odelo njene črte.
»Kaj pomeni to?« je zaškripal S?lnt-Andre.
j »To pomeni, da vzemite vsoj denar; saj menda niste gluhi?« je odgovoril Royal in sunil mošnjo z nogo.
»O mili Jezus, sveti Pankracij, angeli in arhangeli božji!« je svetohlinsko zastokal Trinquemaille. »Našemu dragemu Royalu se je zmešalo!«
»Ehm!« je pritrdil Strapafar. »Mož je izgubil pamet.«
»Ma res je matto!« se je oglasil Corpodibale in potrdil svoje besede s sočna kletvico.
»Ja, sagrament!« je zatarnal Bou-. facan. »Moškarii so se mu skizali.«
»Tiho!« je zagrmel Beaurevers.
In ozrl se je s tako strašnim pogledom, da je četvorica, ki se je že pripogibala in iztezala prste po polni mošnji 'preplašeno odskočila k zidu.
»H konjem, capini! H konjem, obešenjaki!« je osorno velel Beaurevers. »Na cesti stoji kočija te gospodične; poglejte, ali je v dobrem stanju. In pripravite se v dveh minutah/da jo spremite z bodalom v roki 4o pariških .vrat!«
Floriza je vnovič pogledala raz* bojnika, in na njenih ustnicah je za« Igralo kakor bežeč smehljaj, podoben solnčnemu žarku. Razbojnik iz »Lilije« ni opazil tega pogleda in usme-va. Sklonil je bil glavo in se vdal premišljevanju, ki iriu.je delalo vidno mnogo truda, saj ni bU vajen tehtati svojih misli In dejanj. Saint-Andre pa je naglo stopil k njemu in se ga do* teknil s kazalcem.
»Kaj hočete?« Je jeknil Royal s naporom, kakor, bi ga bil vzdramil iz sanj.
»Grom ln stVelal« Je zaškrial Saint-Andre, ves bled od jeze, »res se vam meša v glavi, kakor pravijo vaši ljudje. Kaj nameravate, predrzne*?«
»Aha!« Je dejal Beaurevers, »fo Je tisto, kar vas srbi? Nu, stvar le krajša od očenaša, ki ga ne znam moliti: spremiti hočem to gospodično, ki ste mi jo naročili ugrabiti, k njenemu očetu, gospodu velikemu pro-fosu. Za ugrabljenje ste me plačali; priznati morate, de sem pošteno izvrši svojo nalogo. Zdaj pa se mi ne ljubi več igrati komedije, zato sem vam vrnil vaš denar.«
»Lopov!« je vzrojil Roland de Saint-Andre, »ali veš, da te dam razkolesiti živega?« .
»O, hudiča! Ne drezajte me v ušesa, ako vam je do tega, da izvršite res kdaj ta lepi namen. Stran! Izginite, pravim! Vaša bližina je gospodični odveč; ne drznite se tiščati vanjo.«'-
»Razbojnik!« je zarjul Saint-Andre. »Ti se upaš ?!«
»Upam se vedno vse, karkoli se mi zljubi.«
»Ce je tako — pogini, pes!« je zatulil Saint-Andre, ki je bliskoma jo-tegnil meč in izpadel z divjim sunkom. Royal bi bil šel naravnost , za starim Brabantom, da ni odskočil.
A tisti hip je zletel Iz nožnice tudi njegov rapir. Nasprotnika sta navalila drug na drugega. Borba je-bila kratka. Jekli sta jedva zažvenketali, ko je plemič zarjul od bolečine. Ro-yalov rapir mu je bil po bllskovo ošinil lice z rdečo brazdo in se zadrl tik nato v. njegovo ramo.
(Dalje pritiodnjii.)’
Ktiiatrtj*
VILA	-Vf
na Glincah št 1, ob Tržaški cest!, enodružinska z bogatimi stranskimi prostori in krasnim vrtom je na prodaj. .Več se izve Istotam pri lastniku Tribuč.	1T4!
VOZ (BREK)
z streho, dobro ohranjen. FR. PLENIČAR, Litija.	1748
NOVA' SPALNA SOBA
Iz orehovega lesa in kuhinjska oprava iz mehkega lesa. Postelja, nočna omara in nmivalna miza Iz orehovega lesa. Omara za knjge z slov. in nemšk. knjigami novejših pisateljev. Skoraj nova moška in ženska narodna noša. Nov frak z telovnikom in salonska suknja za sredne velikosti. Zlata ženska ura ln briljantni uhani. Naslov pove uprava lista.	1747
SEJALNI STROJ
najnovejši model (19 vrst) se ceno proda. Naslov pove uprava lista.	1756
PISALNI STROJ
Oliver št 5. Povpraša se v Narodni knjigarni, Ljubljana, Prešernova ulica 7. 1761
ŽAGAR IN MLINAR,
v starosti 32 let, oženjen z enim otrokonf išče primerne službe. Naslov v upravi. 1762 Skoro nov
SPREJMEM
pridnega delavnega trgovskega pomočnika. FRANC DROFENIK, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Poljčane.
1746
KONTORISTINJA,
z večletno prakso, zmožna slovenskega ln nemškega jezika išče službo kontoristinje, event. tudi blagajničarke najraje kje v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo plače Je vposlati na upravništvo »Jugoslavije« pod M. P. 14.	1758
Kupi se:
Proda se:
PISALNA MIZA'
U gosposko sobo, Srno polirano U trde** lesa. j. SLEJKO, Zg. SUSka, 82.	»51
LEPE HRASTOVE DESKE
od 30—70 mm. STEFAN ERMAN, St. Vid. nad Ljubljano.	1780
20.000
kosov, strtfne opeke navadne a 1300 K aa tisoč -
200)00 '
kosov zM. opeke » 1400 K ca tisoč, Iranko vagon postaja KRIZE. Ponudbe se prosi na LAVS LEOPOLD, trgovec. Tržič,
HIŠA
1749
u Senicah UL 37, ob Tržaški cesti, dvonadstropna. <• Vsako podjetje pripravna. Je naprodaj. VeC te bye istotam pri Ustniku Tribuč.	1742
Kupim takoj 2 do 300 metrov industrijskih
TRAČNIC Cenjene ponudbe na Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku.	1755
SUHE GOBE, LANENO SE:,IE te druge deželne pridelke plača najbolje Sever In Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. ''	1754
Službe:
SPREJME SE
izjemna prodajalka v papirni stroki. Pu-nudbe uposlati pod iifro »Papir« nfa uprav-niitvo Jugoslavije.	1743
SPREJMEM TAKOJ
mladega, pridnega in poštenega mlinarskega pomočnika. Mesečna plača dobra po docovoru. Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	1740
SAMOSTOJEN STROJNIK
za Dieselmotor, oženjen, se takoj sprejme. Ugodni pogoji. (Prosto stanovanje, luč in kurjava.) Velik tovarniški obrat Cenjene ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo lista pod it. 1760.
VELIKO TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI
Uče za takojšen nastop dobroizvežbanega
TRGOVSKEGA URADNIKA
ter perfektno	1
KORESPONDENTINJO
k Je vešča slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja. Sprejme se samo starejše iz-vežbane moči. Ponudbe z cur. vitae In prepisi izpričeval je poslati na »Ljubljana, poštni predal št 2.	1753.
Razno:
ZAMENJAM STANOVANJE
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in drvarnice v sredini mesta za enako v mestu ali naj* bližji okolici. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod št. 1728.	1728
IŠČEM TRGOVINO V NAJEM
(kupim tudi_ hišo, pripravno za trgovino) kje na deželi na prometnem kraju. Po-# nudbe pod trgovina št 1733 na upravo lista.
1733
DIJAK — TRGOVSKI AKADEMIK
išče v Ljubljani za prihodnje šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovski akademik«.	1700
GOSPODIČNA
išče stanovanje z zajtrkom. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Uradnica« 1902«.	17J4
V	najem vzamem dobroidočo
PEKARIJO
na prometnem kraju. — Kavčič Peter, pekovski mojster. Sv. Križ pri Litiji. 1763
IŠČEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanje, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuhinje, vzamem ev. samo mesečno sobo. Cenjene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo lista.	1764
LEPO MAJHNO STANOVANJE
zamenjam v Ljubljani za enako v Mariboru. Ponudbe na upravo lista pod št. 1795.
Zenitne ponudbe:
MLADENIČ
trgovsko naobražen, podjeten, veselega značaja z lastnim premoženjem 280.000 kron s stalno službo želi znanja z inteligentno, sim--patično 17—21 let staro gospodično resnega značaja s premoženjem v svrho poznejše event. tudi takojšne ženitve. — Le resne ponudbe s sliko se sprejmejo za srečno bodočnost pod šifro »Srečna bodočnost« 201/X. na upravo »Jugoslavije.	1757
POZOR!1J
POZORU!
Bančni konzorciji« kapitalisti, tesarski mojstri, lastniki ogfekaron lite m kompanjon: j.
za ustanovitev stavbenega podjetja z centralno pisarno v Ljubljani. Potrebni kapital ali bančni kredit od 300.000 do 1,000.000 kron. Kompanjon bi bil udeležen z 50 % na dobičku. Za denar bi se nudila absolutna varnost Strokovno znanje in sodelovanje v podjetju lahko ali ni potrebno. Predvidevana so večja dela. Letni zasiulek za kompanjona od 300.000 do 700.000 kron. P. n. interesenti naj pošljejo svoje dopise pod šifro; • v DVIGNIMO DOMAČO OBRT na upravo »Jugoslavije« do 1. septembra.
lil
le preselila svoj zdravniški ambulatorlj, bolniški In prlglasni oddelek v
Gradišče Štev. 2.
Vsi bolniki iz Ljubljane in sodnega okraja ljubljanskega m naj prijavljajo v tem poslopju.
Tam se sprejemajo tudi priglasi in odglasi zavarovancev iz-Ljubljane in sodnega okraja ljubljanskega.
Uradne in ordlnacijske ure od 8. do 14.
Ravnateljstvo.
Stroji za obdelavanje Turbine,
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.
Prevodni zavod Polyglott
preskrbi prevode iz vseh vrat v vse jezike, transkribira cirilico In narobe, pripravi vseh vrst koncepte v vseh jezikhi. Uradne ure od 15. do 18. ur* Karlovška cesta 24/L
IŠČE SE!
Jamski paznik
famac ali oženjen. 1
Zidarski pollr
samec, svoja stroke popolnoma vešč, Samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravništvo lista pod šifro „premog“.
Gumijeve cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalf«; kavčukove plošče, vsako vrsto kabesta, klingerita, konoplje za vlaganje Ltd. ima trajno veliko zalogo
„PBQHET tein. Int. podjetje
Ljubljana.
Zaloga pohištva
Karoi Preis-a, v Mariboru, se Je preselila v Gosposko ulico St. 20. Plrhanova hiša
velika zaloga lesenega, želez-. nega in tapetniškega pohištva,
Ceniki na razpolago!
Ha debelo I Eksport!	Na drobno I
Sprejme se za
Dijaški dom v Ptuju
oskrbnica ^ (gospodinja) popolna izvežbanost v gospo* dinjstvu in primeren nastop za vzgo-jevalni zavod. Plača po dogovoru. Prefekti (srednješolska matura) plača K 1000"— Pravilno opremljene prošnje takoj vposlati na naslov:
Mestni magistrat Ptuj.
Vedno velika Izbira vseh vrat
bombaža, sukanca, kvatkanca, nogavic,
M dam# la gospode, ter galenterij« n* debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
“■■■■a1
siva barva proti rji
beli in Srni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
»Promet"
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Dn I naprodaj.
V mestu štirinadstropna JO stanovanj. Kupec dobi moderno stanovanje.
V Sp. Sliki moderna trinadstropna hiša z dvoriSčem In vrtom, tudi stanovanje za kupca Cene ugodne. Poizve se pri Anončnem zavodu
DRAGO BESELJAK & DRUG Ljubljana, Sodna ulica it 5.
, Stari trg8
Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po znlianlh ranah.
Sprejmejo se:
1 strugar za medenino
(Messingdreohslor) samostojen vesten delavec z zanesljivo večletno prakso In
5 ključavničarjev
dobro kvalificiranih, za orodje posebno za Stance ln matic* (Stanzen u. Schnltte). Plačilni pogoji po dogovoru.
Kranjske tovarne „TIT1N“ d. d.
želesne, ključavničarske in kovinske robe.
Raznovrstno
Boltlepovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske)’irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
,.PROMET, Mn. ind. podjetje
LJUBLJANA.
3IE
3IE
3E
Razpisuje se služba
pisarniškega uradnika ter registraterja
za trajno namestitev. — Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30. avgusta t. 1. Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj. jffn indnsfrijtBV Ljubljana.
Z3IE
JANČIGAJ & GAGEL
UUBUANfl, KOLODVORSKA UL. 8,
POZORI Prodajamo od danes naprej dokler zaloga traja po konkurenCu m:
moške čevlje, prima telečje usnje po K 400’— moSke čevlje, prima box usnje po K 450-—.
OKLIC
P. 31/18/166.
Eri okrajnem sodišču Brdo se bo vršilo
dne 24. septembra 1921 ob pol 10. uri soba 5 zakupovanje na javni dražbi:
1. Gostilne obstoječe iz veže, velike gostilniške sof>e, kuhinje, jedilne shrambe, male gostilniške sobe, drvarnice, dimnic-;, dveh sob za stanovanje v prvem nadstropju, vrt za zelenjavo ' utico in souporabo hleva, dvorišča, podstrešja in vodnjaka z vsen gostilniškim inventarjem;
2. Prodajalne obstoječe iz prodajalnice, skladišča, 3 lop* kozolca, podstrešja s souporabo dvorišča, podstrešja in vodnjak« in prodajalniškega inventarja.
Zakupna doba 2. let počenši s 1. januarjem 1922.
Pogoje je vpogledati pri sodišču ob uradnih urah.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. I, dne 6. avgusta 1921.
1003.
Odgovorni urednik: Dominik Cebia.
.,dri
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
OGLAS.
27. avgusta 1.1. dopoldne zaključevale se bodo pogodb^ Pii navedenih vojaških uradih.	-a-v
Prejemajo se ponudbe na vsako količino prelanega neprešanega sena od sladkih aii kislih trav, ovsene, Ježo*®*1 pšenične In ržene slame tudi po 27. avgustu tega leta.
Ponudbe naj se stavi Iranko vagon intendantsko skl*' dlšče navedenih garnizij, ali franco vagon kaka druga stala In se bo interesentom dale vojne tovorne liste ** uporabo.
Pripravljeno seno in slamo kupuje se takoj po ceni. Želi se, da bi bilo seno In slama prešano, ali da se prešano vozi y intendantska skladišča Iz yasl I bil*** garnizij.	;, •
Kavcija 5 %, položi se lahko v gotovini ali X senu.
Pogoje se lahko vidi v navedenih uradih.	«	„
Ako so seno takoj odda v intendantsko skladišče »Ji ^ loži se kr velja, ampak ara.
Komanda Dravske divizijske oblasti E. broj 13.10®*
Tiska »Zvezna tiskarna« X LJublJaflV